SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 25
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de julio - 8. julija 2004
BAJUK 0 RUPLU
Predsednik NSi Andrej Bajuk je na časnikarski konferenci v Ljubljani med drugim menil, da gre pri novem predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Durau Bar-rosu za dobro izbiro, saj gre za izpostavljeno politično osebnost, ki prihaja iz manjše članice EZ. Bajuk je pozdravil tudi dejstvo, da se je med kandidati za predsednika Evropskega parlamenta pojavilo tudi ime predsednika državnega zbora Boruta Pahorja (ZLSD) kot kandidata poslanske skupine evropskih socialistov (PES). Po Bajukovih informacijah je sicer najresnejši kandidat PES za predsednika parlamenta španski socialist Josep Borell.
Bajuk je še izrazil upanje, da bodo rezultati junijskih evropskih volitev tako kot v Evropi upoštevani tudi v Sloveniji. Tako predsednik NSi pričakuje, da bo z opozicijo opravljeno posvetovanje glede slovenskega kandidata za evropskega komisarja.
V NSi še ocenjujejo, da je Slovenija prezgodaj vstopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM II. To je nevarna poteza, saj še ni zagotovljena zadostna stabilnost monetarnega sistema, je menil Bajuk. Glede na dejstvo, da je domače in mednarodno gospodarsko okolje nejasno, je potrebna večja previdnost, obrazložitve vlade v zvezi z vstopom v ERM II pa niso bile zadostne oziroma je šlo zgolj za "hvalospeve", je bil kritičen Bajuk.
Zahvala
KAJ SO LAJSE?
Drage Slovenke in Slovenci v Argentini!
Iskrena hvala za vaš delež pri enkratni zmagi Nove Slovenije/Krščanske ljudske stranke na prvih volitvah v evropski pala-ment. Vaši glasovi pomenijo, da vam ni vseeno, kako bo s slovensko prihodnostjo v združeni Evropi.
Nova Slovenija je prvič v demokratični zgodovini samostojne Slovenije premagala LDS (skupaj z De-susom), postala pa je tudi vodilna stranka med slovenskimi strankami, ki pripadajo Evropski ljudski stranki. S temi volitvami so padli tudi stereotipi o Novi Sloveniji,
saj smo zmagali tudi v izrazito mestnih okrajih kot sta Ljubljana-Center in Ljubljana Bežigrad. Skupaj z SDS imamo štiri od sedmih evropskih poslank in poslancev in lahko največ naredimo za Slovenijo v tej vse bolj pomembni skupni instituciji.
Zmaga Nove Slovenije je okrepila upanje, pričakovanje in politično voljo državljanov po spremembi. Skupaj z vami želimo ponoviti zmagoviti rezultat tudi jeseni na državnozborskih volitvah.
Naj živijo vse tri Slovenije!
Vaš
Lojze Pe terle
Ko se v mesecu juniju spominjamo nasilno vrnjenih in pobitih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev, se tudi po Sloveniji zvrstijo komemoracije, tako na samih moriščih kot drugod. Znane so nam predvsem slovesnosti v Kočevskem Rogu in v Teharjah.
Prijatelj Aleš mi je pred leti potarnal, da se (pre)malo zmenimo za komemoracije pobojev na Primorskem. In tako smo letos imeli priliko in se v nedeljo, 27. junija, podali v Lajše pri Cerknem.
V tem kraju se vsako leto primorska škofija spomni predvojnih, medvojnih in povojnih žrtev na Primorskem, umorjenih med časom komunistične revolucije. Letos je poteklo 60 let, kar so se partizani znesli nad 14 nedolžnimi (njihova krivda, je bila v tem, da so odklanjali komunistično ideologijo, bili tesneje povezani s Cerkvijo ali pa bili uspešni v svojem poslu), da so prikrili svojo krivdo nad ubojem 47 tečajnikom partijske šole v Cerknem. Nemci so namreč 27. januarja 1944 napadli Cerkno in pobili tečajnike, ki jih partizanske čete iz še danes nerazkritih razlogov niso zaščitili. Zato so 3. februarja 1944 partizani pobili 14 pripadnikov "cerkljanske bele garde" - torej organizacije, ki si jo VOS (Varnostno obveščevalna služba) sama izmislila, ker pač mora najti primernega krivca za pokol partijske šole in odvrniti sum drugam. Med žrtvami sta oba cerkljanska kaplana Lado Piščanec in Ludvik Sluga, šest žensk in šest moških.
Težko je najti na zemljevidu kraj, težko je tudi priti do njega. Na senožeti s krasnim razgledom stoji majhna zgradba, včasih senik, danes svetišče, pri katerem je ob takih prilikah maša.
Na letošnjem ,,romanju na Lajše", kot je slovesnost imenoval mašnik v pridigi, so uro pred mašo najprej zmolili križev pot, ki ga je prav za te žrtve ob slovesnosti koprske škofije ob 50-obletnici konca II. svetovne vojne pripravil danes že pokojni duhovnik Otmar Črnilogar.
Mašo je daroval koprski škof dr. Metod Pirih ob somaševanju 16 duhovnikov. Krasen sončen dan je privabil okoli tisoč ljudi (letos naj bi jih bilo več kot po navadi; tudi zaradi okrogle obletnice). Večina je mašo spremljala na travniku, nekateri pa so si poiskali senco na gozdnatem grebenu, za katerim je brezno, kamor so bili zmetali pobite. Med mašo so prepevali združeni pevski zbori šempetrske dekanije.
Po maši je spregovoril član Odbora za Lajše, lazarist Anton Pust o knjigi, ki jo je naslovil: "Lajše, kraj trpljenja in molitve". V tej novi knjigi je najprej kratek opis tragičnih dogodkov izpred 60 let in prizadevanje, da se po tolikih letih molka uredi na Lajšah spominsko območje. Potem so zbrana poročila o spominskih slovesnosti od leta 1991, pridige škofov na teh sloves-
nostih ter nekaj drugih govorov. Sledi slikovno gradivo in že omenjeni Križev pot Otmarja Črnilogarja.
Nato je škof stopil do brezna v gozdu. Po njem je speljana pot najprej do simboličnega spomenika v obliki zlomljenega drevesnega debla. V okvirnem zidu okoli debla so spominske plošče z imeni žrtev. Zapisana so tudi imena duhovnikov, ki so bili ubiti na Primorskem.
Pri breznu samem je škof pomolil za blagor duš pobitih, pa tudi njihovih krvnikov. Med prepevanjem pesmi o ozeleneli lipi smo se vrnili na senožet. Dan se je začel nagibati k večeru, zato se je razvil pogovor med prisotnimi v prijetnejšem okolju. Tudi nekaj „Argentincev" smo srečali.
GB
Slovenski škofje posvetili več novomašnikov
V ljubljanski nadškofiji ter v koprski in mariborski škofiji so na praznik svetih apostolov Petra in Pavla potekala mašniška in diakonska posvečenja. V Cerkvi na Slovenskem so letos v diakone posvetili petnajst kandidatov za duhovniški poklic, poleg tega pa so posvetili še petnajst novomašnikov.
Posvečenje v ljubljanski nadškofiji je potekalo v stolnici svetega Nikolaja, kjer je nadškofijski upravitelj pomožni škof Andrej Glavan posvetil pet novomašnikov iz ljubljanske nadškofije, poleg tega pa še kapucinskega brata in enega salezijanca, 27. junija pa je v župnijski cerkvi svetega Petra diakonsko posvečenje prejelo dvanajst bogoslovcev.
V koprski škofiji je mašniško posvečenje potekalo v baziliki Svetogorske Matere Božje, kjer je škof ordinarij Metod Pirih v novomašnike posvetil tri diakone iz koprske škofije, diakonska posvečenja pa je prejel en bogoslovec. V mariborski škofiji je mašniško posvečenje v stolnici svetega janeza Krstnika vodil škof ordinarij Franc Kramberger, ki je posvetil štiri novomašnike iz mariborske škofije. V Ogleju pa je goriški nadškof Dino de Antoni posvetil slovenskega jezuitskega novomašnika iz goriške škofije.
Poleg tega bo škof Andrej Glavan 23. oktobra v župnij-Litiji v diakona posvetil salezijanskega bogoslov-pa bo v župnijski cerkvi v Šenčurju v soboto, ©svetil beograjski nadškof Stanislav Hočevar.
Prihodnji predsednik Evropske komisije
"Recite mi kar Barroso!" je na vprašanje, kako bi lahko skrajšali njegovo dolgo ime, dejal prihodnji predsednik Evropske komisije, portugalski premier Jose Manuel Durao Barroso.
"Recite mi kar Barroso, to je moje družinsko ime. Drugače pa slišim na ime Jose Manuel, na Durao kar pozabite.
Ne bom jezen, če mi rečete tudi Jose Barroso. Jose Barroso, me veseli, da sem vas spoznal," je dejal prihodnji predsednik komisije in na tak način pokazal precejšnjo mero humorja.
Potrdil je tudi podatke iz svojega življenjepisa - Barroso dejansko govori tekočo angleščino in francoščino, seveda portugalščino pa tudi španščino. In s prvim nastopom pred evropskim avditorijem v Bruslju je uspešno tudi dokazal, da brez karizme, lastnega mnenja in energije še zdaleč ni.
Podpis evropske ustavne pogodbe
Evropska ustavna pogodba bo podpisana 20. novembra v Rimu, je med obiskom v Parizu povedal italijanski premier Silvio Berlusconi.
Berlusconi je še povedal, da bo podpis pogodbe v palači, v kateri je bila leta 1957 podpisana Rimska pogodba, s katero je bila ustanovljena Evropska skupnost.
Voditelji članic EZ so dogovor o ustavni pogodbi sprejeli 18. junija, potem ko jim to v prvem poskusu v času italijanskega predsedovanja Zvezi decembra lani ni uspelo.
Na izrednem vrhu 29. junija so se voditelji poveza-
ve dogovorili, da bodo pogodbo podpisali v italijanski prestolnici. Po podpisu bodo morale članice pogodbo še ratificirati.
Slovenija bo usposabljala iraške sile le v tretjih državah
Slovenija bo sodelovala v procesu zavezniškega usposabljanja iraških varnostnih sil, o katerem so se v Carigradu dogovorili voditelji zveze NATO, vendar le na območju tretjih držav, saj ni potrebe, da bi se angažirala v samem Iraku ali da bi usposabljanje potekalo v Sloveniji. To je po današnji udeležbi na vrhu zveze NATO, kjer je Slovenija prvič sodelovala kot polnopravna članica zavezništva, dejal predsednik slovenske vlade Anton Rop.
Kot je še pojasnil premier, izjava o Iraku, ki so jo sprejeli voditelji zavezništva, omogoča, da bodo lahko posamezne države članice izbrale različne načine, kako pomagati Iraku. Slovenija sicer že nudi pomoč pri usposabljanju iraških policistov, ki poteka v Jordaniji, o morebitnem dodatnem slovenskem angažiranju v okviru zavezniške pobude pa Rop ni želel govoriti, saj se mora NATO najprej dogovoriti o konkretnih načinih uresničevanja te odločitve.
	
PRVO POROČILO	ŽENA IN NJEN SVET -
RASTI IZ SLOVENIJE		..3 DRUŽINSKI UTRIPI	4
„ŽENITEV"	DA RAZUMEMO EVROPO,
V SLOMŠKOVEM DOMU ...	.. 3 EVROPSKA KOMISIJA	 6
III—111 I'll HHill'BlilMWMI
——P——H————i
Izbira kandidata za evropskega komisarja
V SDS upajo, da se bo predsednik vlade Anton Rop pri izbiri kandidata člana Evropske komisije iz Slovenije uskladil tudi z opozicijo, je na časnikarski konferenci v Ljubljani menil predsednik SDS Janez Janša. To naj bi bilo še toliko bolj pričakovano "potem, ko je prišlo do velike spremembe razmerij političnih sil v Sloveniji na volitvah v Evropski parlament".
Če namreč ne bo prišlo do tega, bo ta oseba ob zaključku mandata nelegitimna, je tudi povedal Janša, hkrati pa podal primer držav, ki so članice EZ že dolgo časa. "Pri njih obstaja nepisano pravilo; če ima država enega komisarja, to usklajuje znotraj parlamenta ter tudi z opozicijo, preden ga predlaga predsedniku Evropske komisije." Velja omeniti, da je tudi predsednik NSi Andrej Bajuk izrazil upanje, da bodo rezultati junijskih evropskih volitev tako kot v Evropi upoštevani tudi v Sloveniji oziroma pričakuje, da bo z opozicijo opravljeno posvetovanje glede slovenskega kandidata za evropskega komisarja.
Pahor za predsednika Evropskega parlamenta
Društvo izbrisanih ogorčeno
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Seznam kandidatov posameznih poslanskih skupin v Evropskem parlamentu za šefa parlamenta postaja iz dneva v dan daljši. Za presenečenje pa so poskrbe-li socialisti (PES), druga najmočnejša sila v parlamentu, ki so med štirimi predsedniškimi kandidati izbrali tudi slovenskega poslanca iz vrst ZLSD Boruta Pahorja.
Poleg Pahorja naj bi bili na seznamu kandidatov še britanski laburist Terry Wynn, španski poslanec Jo-sep Borell ter Avstrijec Han-nes Swoboda. Sicer naj bi
poslanska skupina PES svojega kandidata za predsednika Evropskega parlamenta določila v začetku prihodnjega tedna.
Kar zadeva dogovore o razdelitvi predsedniškega mandata, sta PES in naj večja poslanska skupina, Evropska ljudska stranka (PES) sicer dosegli načelni dogovor, po katerem naj bi v prvi polovici mandata parlament vodil poslanec iz vrst PES, drugi dve leti pa predstavnik EPP - največ možnosti naj bi imel vodja politične skupine EPP, Nemec Hans-Gert Po-ettering.
Natečaj o Slovencih po svetu
Na ministrstvu za zunanje zadeve so razglasili nagrajenke in nagrajence drugega nagradnega natečaja zunanjega ministrstva in urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Priznanja je nagrajencem izročila direktorica urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Jadranka Šturm Kocjan.
Prvo nagrado natečaja na temo Slovenci v zamejstvu je prejela Katarina Košuta. Jasna Simoneta, Jadranka Cergol in Iztok Furlanič so prejeli drugo nagrado. Nagrajenca za temo Slovenci v svetu pa sta bila Miroslav Peternel, ki je prejel prvo nagrado, in Ana Dovžan Troha, ki je prejela drugo.
Namen natečaja je spodbujanje in nagrajevanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitve zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske etnične in nacionalne identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu načrtuje podoben natečaj tudi v prihodnjem letu.
Veleposlaništvo je praznovalo dan slovenske državnosti
24.	junija. Vabljeni so bili diplomati in predstavniki Slovencev. Od leve: veleposlanik mag. Bojan Grobovšek, soproga Vesna Smole, Jana Strgar in Anita Pipan
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je v nedeljo v pismu, ki ga je naslovilo na osrednje institucije Evropske unije in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, izrazilo ogorčenje nad morebitno kandidaturo novoizvoljenega poslanca v Evropskem parlamentu Alojza Peterleta (NSi) za predsednika omenjene institucije.
V društvu so namreč "ogorčeni nad dvojno moralo slovenskega politika, ki se v Evropi prikazuje kot zagovornik demokratičnih vrednot EU in njene bodoče ustave, doma v Sloveniji pa je ne le eden od najbolj odgovornih za sramotni nezakoniti in tajni izbris 18.305 ljudi iz registra stalnega prebivalstva leta 1992, ampak ga za omenjeno visoko evropsko funkcijo še mnogo bolj diskvalificira njegov sedanji odnos do takratnega nezakonitega izbrisa v času, ko je bil on predsednik vlade". Društvo izraža v pismu tudi ogorčenje nad nedavno kandidaturo predsednika DZ Boruta Pahorja za mesto predsednika Evropskega parlamenta, saj je Pahor po njihovem mnenju v parlamentu "namesto k popolni uresničitvi odločbe ustavnega sodišča spodbujal k nenačelnim kompromisom z
očitno protiustavnimi zahtevami opozicije".
Kot je v pismo zapisalo društvo, je bil Peterle, čeprav je ustavno sodišče kar dvakrat ugotovilo, da je bil ta izbris popolnoma nezakonit in da je zato treba odpraviti njegove posledice za vse prizadete, vse zadnje leto in pol eden od voditeljev politične kampanje proti temu, da bi se v celoti uresničile omenjene odločitve ustavnega sodišča.
Kljub jasnim ugotovitvam ustavnega sodišča o nezakonitosti izbrisa je tako Peterle po navedbah društva izbrisanih javno izjavljal, da je njegova vlada pri tem delovala zakonito, predvsem pa je skupaj z drugimi, zlasti opozicijskimi, delno pa celo vladnimi politiki, nasprotoval vračanju nezakonito odvzetega statusa vsem prizadetim.
Društvo izbrisanih je pismo naslovilo na poslanske skupine v Evropskem parlamentu, na Evropsko komisijo in Svet EU, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, v vednost pa ga je poslalo tudi poslanskim skupinam v DZ, vladi, komisarju za človekove pravice Sveta Evrope Alvaru Gil-Roblesu in Evropski komisiji proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) Sveta Evrope.
Poročilo urada za Slovence po svetu
Komisija DZ o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu je obravnavala poročilo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu o razdelitvi sredstev za lansko in letošnje leto.
Na seji komisije so govorili tudi o razpisu za novo revijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Komisija je o tej problematiki razpravljala že februarja letos, ko je sprejela sklep, naj omenjeni urad predlog uredniškega koncepta nadgradi s poslovnim načrtom in ga predstavi na naslednji seji komisije. To se ni zgodilo, je pa urad v tem času izvedel razpis in izbor izvajalcev revije. Kasneje se je ugotovilo, da izbor ni bil v skladu z razpisnimi pogoji, je pojasnil Pukšič in dodal, da je komisija tudi zahtevala vpogled v zapisnik strokovne komisije, česar pa tudi na današnji seji ni dobila. Za revijo je bilo po besedah Pukšiča namenjenih okoli 25 milijonov tolarjev, zanimanja za to revijo pa po navedbah Pukšič med Slovenci v zamejstvu in po svetu ni veliko.
Komisija v zvezi s tem predlaga vladi, naj o izboru nove revije ponovno odloči v skladu z razpisnimi pogoji in ustrezno ukrepa zoper kršitelje razpisnih pogojev, saj ti niso bili upoštevani v celoti.
Ob tem komisija poziva vlado, da glede na to, da je komisija več kot dva meseca čakala na zapisnik strokovne komisije, ki je sodelovala pri izbiri nosilcev za revijo, in ga s strani urada ni dobila, zapisnik strokovne komisije pošlje komisiji DZ.
Komisija je na seji tudi sprejela poročilo o svojem delu od ustanovitve leta 2001 do danes. Kot uspeh dela komisije v zadnjih dobrih treh letih je predsednik komisije izpostavil tisto, kar so članom komisije med obiski - komisija je imela v tujini več kot 20 obiskov -, povedali Slovenci v zamejstvu in po svetu; da je komisija vendarle vzpostavila stike in "pokazala dovolj tankočutnosti do Slovencev, ne glede na to zakaj, s kakšnimi razlogi in kdaj so odšli iz matične domovine". Komisija se je tudi zelo zavzela zato, da Slovenke in Slovenci v državah, kjer je gospodarska ali politična kriza, po besedah predsednika komisije "ne bi trpeli zaradi tega". Komisija se je tudi na več ravneh pogovarjala o konkretnih zadevah, ki tarejo Slovence, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Ni pa komisiji uspelo doseči povečanja sredstev iz proračuna v zvezi s Slovenci v zamejstvu in po svetu, saj je za letošnje leto na razpolago samo nekaj čez 80 milijonov, kar je po oceni Pukšiča premalo.
Komisija bo delo po Pukšičevih besedah zaključila 8. julija, ko bo v parlamentu vseslovensko srečanje.
Uboga Argentina! Dolga, dolga desetletja išče pot, ki bi jo postavila na mesto, katerega po naravnih darovih zasluži, a še taki hudi pretresi ne spametujejo političnega vodstva, da bi pustil ob strani svoje prepire in stvarno delal - za narodov blagor.
Trideset let. Da, tri desetletja je že preteklo, kar je umrl general Juan Domingo Peron. S svojim pojavom je od srede prejšnjega stoletja globoko zaznamoval argentinsko politično življenje, tako da si brez peron izma skoraj ne moremo misliti sodobne Argentine. Zgodovina bo morala še dolgo debatirati in preučevati tisti del argentinskega življenja, preden bo mogla izreči dokončno sodbo o njegovem delu. Doslej pa so zgodovinarji in sploh argentinski prebivalci razdeljeni med tiste, ki ga krivijo vseh težav današnjega stanja, in one, ki mu pripisujejo vse dobre lastnosti in socialne napredke, ki jih je bila država deležna pod njim in še dolgo po njem.
Težka senca. Ni tukaj mesto (in ni prostora), da bi se dalj časa zamudili ob pojavu peronizma. Vendar moramo zabeležiti mnenje nekaterih resnih strokovnjakov, ki menijo, da je le peronizem dandanes zmožen vladati v Argentini. Tako globoko je zasidrana pe-ronistična miselnost v ljudeh, tako močna struktura stranke in tako usoden ustavni ustroj v Argentini, da zaenkrat res ni videti izhoda iz te ustavne krize. Dejstvo je, da od leta 1930, ko je Hipolito Yrigoyen strmoglavil zaradi prvega modernega vojaškega udara (general Uriburu), nobena neperonistična vlada ni dokončala svojega mandata. Kar naštejmo: Frondizi, lilia, Alfonsin, De la Rua ... Prej ali slej so jih vrgli ali pa so v nemoči zapuščali vlado, ker je oblast vedno obdržal v rokah peronizem, čigar senca pogreza v temo šibko argentinsko demokracijo in tare republikanske ustanove.
Stranka, ki je ni. To je verjetno glavna tragika peronizma. Niti ,,general", niti njegovi nasledniki niso mogli dograditi peronizma kot stranke. Vedno je bil in je ostal „gibanje", kjer je prostora za vse mogoče politične, ideološke, gospodarske in socialne ideje, programe, osebe in skupine. To dejstvo, povezano z rastočo korupcijo in osebnimi političnimi težnjami in interesi, je povzročilo neko praznino, ko tudi v pero-nizmu ni stvarne oblasti in kjer teče nenehen boj za to, kdo ima večjo moč, večjo oblast in kdo bo v končni fazi določil smer in strategijo življenja države.
Stari pojavi - nove oblike. Tako po treh desetletjih Peronove smrti dejansko tudi peronizem vlada, a nima oblasti, ker ne vemo,
o katerem peronizmu govorimo. Prav te dni se je ponovno pokazalo, da je to „kraljestvo" v sebi razdvojeno. Po eni strani je pero-nistična struktura, ki jo skuša obdržati v rokah bivši predsednik Duhalde, po drugi strani je Kirchner, s svojim zagonom in umetnimi ognji, ki vodi vlado, a ne more prav izvajati oblasti. Zadnjič smo opisali zadnje zaplete okoli piketerov. Vodja D'Elia, ki je vodil napad in zasedbo policijske postaje v Boci, je bil z vsemi častmi sprejet v vladni palači, medtem ko je senat soglasno potrdil izjavo v podporo Duhaldeju ob njegovem spopadu z D'Elijem. Isti senat sedaj zaustavlja izglasovanje zakona o „davčni odgovornosti", ki ga vlada nujno potrebuje, pod pritiskom Mednarodnega denarnega sklada (FMI).
Igra daj-dam se nadaljuje. Prav ta zadeva senata in potrjevanja zakonov je eden težkih problemov, ki jih vlada ne zna rešiti. Polemika teče med predsednikom in guvernerji. Prvi je poslal osnutek v parlament, nato pa odpotoval za deset dni na Kitajsko. Kar s potovanja se je brezpogojno uprl vsaki spremembi v originalnem besedilu zakona. Guvernerji (in njihovi „zastopniki" senatorji) pa menijo, da zakon veže province v hudo proračunsko varčevanje, ne veže pa v enaki meri državne vlade. Takoj po svojem povratku je Kirchner osebno vzel stvar v roke in morda bo dosegel, da se zakon izglasuje. A kakšna bo cena? Tudi ni pametno, da mora predsednik osebno in stalno pod pritiskom izsiljevati stvari, ki bi morale biti predmet dogovora.
Na vzhodu svetlo ali temno? Deset dni je trajalo predsednikovo potovanje na Kitajsko. Že na poti se Kirchner kar ni mogel prehvaliti, kakšen uspeh da je žel. A stvarnost ni tako blesteča. Proizvajalci in izvozniki se bojijo, ker Kitajska stavi vedno nove zahteve ob uvozu soje, tako glede nadzorstva kot glede cen. Obenem pa obstaja resna nevarnost, da zaradi sedanje valutne stabilnosti doživimo novo poplavo kitajskih produktov, ki so že preje uničili marsikatero argentinsko industrijo.
Sredinci vse dežele ... Ena izmed dobrih novic na političnem področju je bila ta teden občutek, da se na sredini proti desnici nekaj premika. Nič še ni formalno sklenjenega. A v praksi moremo zaznati zbližanje različnih pozicij, ki bi lahko volivcu nudile stvarno in resno alternativo srednje desničar-skega predznaka. V to sta vpletena zlasti Ma-cri in Lopez Murphy. Opažamo tudi dobro razpoloženje nekaterih provin-cijskih strank za skupen nastop. Nekaj se premika in upamo, da v pravi smeri.
SVOBODNA SLOVENIJA • 8. julija 2004 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Stran 3
SLOVENCI	V
rt
v
Ženitev" v
Slomškovem domu
Že dalj časa smo pogrešali kake teaterske stvaritve v Slomškovem domu. Pred leti so razvijali zelo živahno delovanje Ema. Blejčeva in drugi. Sedaj pa je nastopila nova skupina, vsi so mlajši, in ustanovila gledališko skupino Slomškovega doma, kar kaže, da so odločeni s to skupino nadaljevati.
Kot prvo predstavo so izbrali veseloigro Ženitev, ki jo je napisal leta 1848 Nikolaj Vasilijevič Gogolj. To je ruski pisatelj iz prve polovice 19. stoletja, ukrajinskega rodu. Pri nas je najbolj poznan po igri Revizor, ki smo jo že igrali, spomnimo se na predstavo adrogu-ejskih zavodarjev pred desetletji.
Igro je prevedel Lojze Stražar. Kot v večini svojih del biča v njej Gogolj razmere v ruski inteligenci in družbi višjih uradnikov.
V tej veseloigri prikazuje ženitev v ,,višjih" krogih, ko si nevesta zaželi ženina in kako ženitbena „vkupspravljalka" išče — in tudi dobi več primernih ženinov. Seveda imajo ti vsak svoj posebni namen. Eden si želi bogate hiše in denarja, drugi si želi žene z znanjem francoščine, mornariški oficir lepega dekleta, glavni junak Podkoljosin pa misli, da spada zakonski stan k njegovemu napredovanju v službi. Tako se okoli te ženitbe razpredajo nasprotja in odvijajo vozli, dokler se klopčič ne razdre in se igra nepričakovano konča z drugo ženitvijo.
Igra odlično kaže mišljenje višje ruske družbe o zako-
nu, ki pa je občečloveško.
V tej igri se je predstavila nova režiserka mlada Aleksandra Omahna, ki je bila kos pripravi. Najprej naj omenim, da je igra potekala zelo pripravljena, hitro in brez postajanja, kakor se veseloigri spodobi. Vpleteni so razni smešni položaji, ki gledalce povesele.
Glavni junak Podkoljosin, po eni strani ženin, po drugi pa neodločen bojazljijvec, je bil dr. Štefan Godec. Neprisiljeno igranje in odlična mimika sta ga izdajala za najbolj izkušenega igralca. Druge ženine so predstavljali Jajčnica — Aleksander Kastelic, razborit iskalec dobre dote, Ževa-kin — Claudio Selan, bojazljivi mornariški oficir (ki je morda bil preveč karikiran), in Anučkin — Sandi Žužek — ko si želi francosko govoreče žene, kot je v bilo v navadi v Rusiji med visoko družbo. Vsi trije različni značaji, ki ustvarjajo smešen videz.
Vse te podžiga Fjokla Ivanovna, že-nitvovanjska mešetarka, ki jo je dobro igrala Monika štefe, ter Kočkarjov — Marcelo Brula, ki spretno podžiga in razdira vse ženitbe in se končno sam ujame v svoje mreže.
Seveda ne gre brez neveste, ki jo je igala Marta Selan Brula — Agatja Tiho-novna, ki je bila dobro prikazana v svoji želji skočiti v zakonski stan. Njeno teto Arino Pantelejmonovo je dostojno prikazala Lučka Kinkel
Naj omenino še dve odlični figuri sluge Stjepana — Andreja Koželnika in Starikova, Edija Cestnika, kot ruski postavi iz nižjih razredov.
Igra je privabila veliko smeha med gledalci, ki so igralce nagradili z aplavzom. Dodal bi samo to, da se v ruščini izgovarja končni -v v imenih kot -I, ne pa slovensko kot -u.
Pri igri pa so še važni tehnični sodelavci, ki jih ne vidimo, a so potrebni pri igri. To so bili šepetalki Irena Žužek in Mojca Vombergar, tonski tehnik Matjaž Ribnikar, osvetljevalec Dani Cestnik, maskerki Veronika in Danica Malovrh, frizerka Gabrijela Malovrh, glasbo je izbral Marcelo Brula.
Sceno je bogato zamislila Sandra Quadri Brula, odrski tehniki pa so bili Narte Kinkel, Aleksander Kastelic, Claudio Selan, Miha Podržaj, Karel Pregelj, Matjaž Ribnikar, Dani Cestnik in Tomaž Kinkel. Gledališki list je izdelala Irena Žužek.
Pri pripravi pa so sodelovali še Marjeta Javoršek Capuder, Roman Capuder, Tatjana Javoršek, Olga Omahna, Jure Vombergar, Lucijana Hribar Podržaj, Tone Rode in Karla Malo-vrh Jakoš.
Pripomnjam, da je igro sofinanciralo ministrstvo za kulturo RS. Istočasno sta svoja dela razstavljali Irena Žužek in Andrea Quadri
Pot nove igralske skupine se je pričela dobro. Le še tako naprej s trdim delom in pridnim učenjem!
TD
Zgoraj: Marta Brula in dr. Štefan Godec Levo: Ženini pri Agatji Tihonovi
Rast XXXIII v Sloveniji
Prisrčno vas pozdravljamo iz prečudovite domovine naših prednikov!
Uresničile so se naše težke želje. Po lepi in kar hitri vožnji smo srečno prispeli na Tržaško letališče v sredo 30. junija ob 16:30. uri. Na žalost ni z nami dospela iz Milana vsa prtljaga, kmalu smo tudi to uredili in tako rešili veliko skrb. Na letališču nas je že čakal predsednik Izseljenskega društva Slovenija v Svetu Boštjan Kocmur ter nekateri sorodniki in znanci. Iz Trsta smo se peljali z avtobusom do škofovih Zavodov, kjer smo imeli zelo prijazen in množičen sprejem. Marjana Jakoš je pozdravila v imenu skupine, nato smo še zapeli mladinsko himno. Porazdelili smo se in odšli vsak k svojemu sorodniku. Vesela in istočasno ganljiva so bila ta prva srečanja. Dva dneva je bil vsak pri svojcih, ki so se potrudili, da bi nam pokazali zanimive in prelepe točke prelepe Slovenije.
V petek, 2. julija smo se zbrali za generalko, začeli smo tako s skupnim bivanjem v škofovih zavodih Sv. Stanislava, kjer smo prespali eno noč, potem smo se pa preselili v Dijaški dom Poljane. Ta večer smo se srečali prvič s skupino kanadskih učencev, katerih je letos 19 in s katerimi bomo opravili 23. Poletno šolo slovenskega jezika.
še isti večer je naša voditeljica Mirjam Oblak bila vabljena na slovensko televizijo, da je spregovorila o naši skupini in o razmerah slovenske skupnosti v Argentini.
V soboto 3. julija se je vršil v škofovih zavodih 11. Tabor Slovencev po svetu, katerega je organiziral Izsel-
jensko društvo Slovenija v Svetu. Ob 9. uri je bila kon-celebrirana sveta maša. pri kateri je pela RAST ter znani pevec Marko Fink. Po sv. mači so sledila predavanja za odraslo publiko, za nas mlade in za otroke so bile organizirane delavnice s vzporednim programom.
Med dopoldanskim sporedom je pozdravil v imenu slovenske skupnosti v Argentini predsednik Zedinjene Slovenije in tudi naš voditelj Lojze Rezelj. Po skupnem organiziranem kosilu je sledil popoldanski program, pri katerem sta nastopali skupini Kanadčanov in Argentincev. RAST XXXIII je prvič predstavila v Sloveniji celotni program, s katerim smo že nastopali v Buenos Airesu na poslovilnem večeru. Navdušeni smo bili ob velikem uspehu in burni pohvali, zavedali smo se našega velikega poslanstva do Slovenije in Slovencev po svetu.
V nedeljo 4. julija smo že zgodaj vstali ter se odpravili na Jesenice, kamor je nas povabil kaplan, nekdanji začasni veroučni profesor na Srednješolskem tečaju Ravn. Marka Bajuka Igor Jereb ter župnik Jože Milčinovič. Ob desetih smo prisostvovali sv. maši, kjer je RAST tudi pela. Zatem smo nastopali s Kanadčani pred cerkvijo pred številno množico. Navdušeno so spremljali nastop z močnim ploskanjem, marsikateremu je prišla tudi solza v oči. Vsi udeleženci so se iskreno zahvalili za obisk in nastop.
župnik nas je povabil v župnišče na okusno in obilno kosilo. Vsi hvaležni smo se poslovili in nadaljevali dan z obiskom Gorenjske. Obiskali smo Vrbo, Prešernovo rojstno hišo,
Nad. na 6. str.
PO POTI INKOV NA MACHUPICCHU
FRANCI MARKEŽ
(6)
Opozorili so nas, da bomo tudi naslednji dan zelo zgodaj vstali, čeprav pot ni dolga, a moramo priti še pred sončnim vzhodom do prelaza Intipuncu, od koder je
lep razgled na malo nižje ležeči Machupic-chu. Od tam bomo lahko gledali, kako sonce počasi osvetljuje veličastne razvaline tega edinstvenega in skrivnosti polnega inkovskega mesta.
Pa zgleda, da se vsem turistom ni mudilo spat. Omizje mladih Čilencev na terasi, ravno nad nama, je bilo jako dobre volje, ki so jo pridno zalivali s pijačo, se krohotali, vpili in kriče pogovarjali. Nemogoče je bilo zaspati. Že zelo pozno v noč se pa le nisem mogel več premagati. Zlezel sem iz šotora in jih kar najbolj vljudno prosil, naj utihnejo. Bil sem pripravljen na katerokoli psovko, vsaj na norčevanje, najmanj pa na to, da se bodo opravičili in res utihnili.
Zgodaj zjutraj, še v temi in po obveznem koka čaju, smo se odpravili na pot. Malo navzdol, malo navkreber. Ta pot je še posebno dobro ohranjena, saj pelje do „vrat sonca", Intipuncu. Bližina cilja in družba žene je še povečala moje dobro razpoloženje. Šli smo mimo razvalin Killa-pata in Chaskapa in se po okrog dveh urah hoda ustavili na prelazu nad Machupic-chom.
Kaj pa je prav za prav ta kraj in zakaj je Machupicchu
tako znan? Machupicchu je edino do sedaj odkrito inkovsko mesto, do katerega španski osvajalci niso prišli. Sezidano je med dvema vrhovoma, eden od katerih nosi isto ime kot mesto (kar pomeni, če se prav spomnim, „velika gora" - ki pa ni tisti vrh, ki se vidi na vseh slikah), katerih pobočja silno strmo padajo v doline. Po eni teh dolin teče reka Urubamba. Čeprav je strmina, so pod mestom, ob njem in nad njim terase za poljsko obdelavo.
V strmem mestu je čez 150 stavb in do vseh pride voda, napeljana po ozkih ka-nalčkih. (Kateri arhitekt je vse to načrta-val?). Stene zgradb so zgrajene, bolje rečeno sestavljene iz skal, ki so tako klesane, da se med seboj točno ujemajo. Znamenita je velika skala, ki je klesana na 16 ali 24 mestih - se ne spominjam dobro - da se ujema s sosednjimi. V mestu so hiše, templji, kraljevi mavzolej, skala, ki izžareva energijo - vsaj tako pravijo in imam osebno doživetje, ki to nekako potrjuje -, velika klesana skala, ki ponazarja obris sosednjih gora, vrtovi in na majhni ravninici, trg (plaza).
Pogled na te zgradbe, tako perfektno porazdeljene po strmem pobočju na tako nedostopnem kraju, te res prevzame.
Zgleda, da so prebivalci mesto zapustili, še predno je bilo dokončano. Vsaj to dajo misliti delno klesane skale v bližnjem kamnolomu.
Mesto je ostalo skrito za belce do leta 1911-12, ko ga je po pripovedovanju do-
mačina odkril Amerikanec Hiram A. Bingham. Bilo je seveda v ruševinah in vse zaraščeno. A od odhoda zadnjih prebivalcev, ok. 370 let nazaj, se ga človek ni dotaknil. Šele po dveh letih in ko je verjetno odpeljal vse zaklade, arheološke in tudi druge, je Birgham oznanil svoje odkritje ostalemu svetu. Je pa dal mesto očistiti in ga delno obnoviti.
Čemu je Inkom služilo to tako težko dostopno mesto?
. Najbolj splošno mnenje je, da je bilo to zadnje zatočišče inkovskega plemstva pred španskim osvajalcem. Bolj natančni študij najdenih predmetov in ostankov pa kaže na to, da naj bi sem hodili na oddih kralj Inka in njegovo spremstvo. Izkopani okostnjaki so bili po večini ostanki mladih žensk. Morda je bil to kraj, kjer so živela dekleta-vestalke, posvečene bogu Soncu. In kralj Inkov je bil potomec Sonca... Naj bi ta kraj služil temu ali onemu, to ne spremeni dejstva, da je pogled nanj nekaj veličastnega, ki te prevzame in se ti vtisne v spomin in dušo.
Ko smo prispeli na Intipuncu, je bilo mesto pod nami še v megli, ki se je počasi razgrinjala in vzhajajoče sonce jo je do konca pregnalo. V tišini smo uživali nad enkratnim prizorom. Ko se je sončna luč že razlivala v dolino, smo se počasi spuščali proti cilju skoro štiridnevne hoje.
Konec priihodnjič
NASA	SKUPNOS
SAN MA
V četrtek, 17. junija je Zveza žena in mati iz San Martina imela svoj redni sestanek, katerega je vodila predsednica Marjeta Smersu Boltežar. Pričevanji sta podali Ivanka Petkovšek in Jelka Verbič, ki sta po maju 1945 morali ostati v domovini. Pisma dr. Tineta Debeljaka iz knjige „Črni kamnitnik" je prebrala Saša Golob.
V soboto, 26. junija zvečer smo v Slovenski hiši imeli praznik slovenske državnosti. Pričel se je z mašo in nagovorom delegata dr. Jureta Rodeta. Potem smo pred spomenik naših žrtev položili šopek, nakar je bila v dvorani slavnostna akademija. Priložnostni govor je imel prof. Martin Sušnik. Sodeloval je moški zbor pod vodstvom Anke Savelli Gaser. Sledila je prijateljska večerja, katero je pripravilo društvo Slovenska Pristava.
V nedeljo, 27. junija je v slovenskem domu v San Martinu predaval Jose Pablo Bizaj. Po predavanju je bilo družinsko kosilo.
Isti dan so bile domobranske proslave na Pristavi, v Slomškovem domu ter v Našem domu v San Justu, kjer je po proslavi sledilo skupno kosilo, katerega je pripravila Zveza slovenskih mater in žena, odsek San Justo. Istočasno je bila razstava ročnih del.
V sredo, 30. junija popoldne je bil v Slovenski hiši duhovniški sestanek; zvečer pa je bila istotam šolska seja voditeljic.
V soboto, 3. julija zvečer je gledališka skupina Slomškovega doma predstavila igro „Ženitev" Nikolaja Vasilijeviča Gogolja. Istočasno sta svoja dela razstavljali Irena žužek in Andrea Quadri.
Isti dan zvečer je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura.
V nedeljo, 4. julija dopoldne je bila v Slovenski hiši mladinska maša. Sledil je sestanek z zaključno analizo o anketi, izvedeni na tečaju za odbornike.
Isti dan popoldne, prav tako v Slovenski hiši, je bila Alojzijeva proslava. Otroško igro „Gledališče živalskega vrta" v izvedbi Baragove šole je režirala Monika Urbanija Koprivnikar, sceno je naredila Marija Cecilija Stanovnik.
Dijaki srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka so 29. junija odpotovali v Slovenijo, kamor so srečno prispeli.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
57. občni zbor društva Zedinjena Slovenija
V tej številki zaključimo z objavo poročil o delovanju našega krovnega društva Zedinjena Slovenija, ki so bila podana na zadnjem občnem zboru.
Poročilo tiskovnega referata
Fiat 600 ali Mercedes?
Referenti za tisk društva Svobodna Slovenija smo se mesečno sestajali z urednikom časopisa Svobodna Slovenija. Pogovarjali smo se o vsebini in o finančnem stanju tednika.
Letos smo organizirali novo rubriko z naslovom „Žena in njen svet". Članke pišeta gospe Polona Makek in Vera Podržaj. Za njuno vestno delo se jima v imenu odbora Zedinjene Slovenije lepo zahvaljujem. Z veseljem ugotavljam, da je naletela na lep odmev pri bralcih.
Urednik Tine Debeljak končuje pisanje slovenske zgodovine. Pod naslovom „Slovenija, moja dežela" pa bo letos opisoval slovenske kraje. O denarnem stanju je poročala gospa blagajničarka. Zato bom pa podala samo nekaj številk.
Trenutno stanje naročnikov Svobodne Slovenije je sledeče:
Celotno število naročnikov v letu 2003 je bilo 651. Po skupinah raznašalcev v Buenos Airesu in okolici razdelimo 378 izvodov. V Bariločah in Mendozi 54, torej skupaj 422 izvodov.
Po pošti v Argentini, v mestu Buenos Aires 38 izvodov, v okolici in notranjosti 107 izvodov, torej skupaj
145 izvodov.
V inozemstvo, po navadni pošti 35 izvodov; po letalski pošti v Ameriko in Kanado 20 izvodov, v ostali svet 25; v obmejne države 4 izvode. Torej skupaj v inozemstvo 84 izvodov; skupaj po pošti 229 izvodov.
Spremembe naročnikov v letu 2003 so bile sledeče: odpovedalo ali umrlo je 15 naročnikov; pošiljanje smo ustavili 25 naročnikom; skupaj 40 naročnikov. Novih naročnikov je bilo 24. Letna razlika je negativna za 16 naročnikov.
Radi poslušamo mnenje bralcev in hvaležni smo za vsako dobronamerno idejo za zboljšanje in aktualiziranje časopisa, ker želimo, da bi bil tednik dinamičen in času ter razmeram primerno urejevan.
Pavlina Dobovškova
Etnološki muzej
Slovenski etnografski muzej je naprosil slovensko televizijo v Trstu, da bi jim dala kopijo dokumentarca, ki ga je Marija Brecelj posnela leta 2003. Tako je del dolga leta zamolčane Slovenije v svetu spet našel svoj prostor v matični Sloveniji.
Katero vozilo bi si izbrali? Ljubitelji avtomobilov gotovo drugega. Jose Pablo Bizai je didaktično primerjal jezike in dejal, da je slovenščina Mercedes, angleščina pa Fiat 600.
Kdo je Jose Pablo Bizai? Njegov oče je Carlos Cesar Bizai, ki nam je lani predstavil svojo knjigo Cro-nica de una familia eslove-na en Entre Rios. Odbor Doma je letos povabil sina, ki nam je v nedeljo, 27. junija, po sv. maši govoril o slovenskem jeziku. Kulturni referent dr. Viktor Leber nam je predstavil, gosta. Jose se je rodil v Parana, Entre Rios, leta 1979. Z družino je dve leti živel v Venezueli, študira pravo, veselijo pa ga še druge dejavnosti. Rotary club Parana mu je dal štipendijo za študijsko potovanje na Japonsko. Tam se je eno leto učil japonščine in spoznal japonsko kulturo. Ko je odkril svoje slovenske korenine, se je zanimal tudi za slovenski jezik in zaprosil za štipendijo pri slovenski vladi. Eno leto je preživel v Sloveniji in obiskoval šolo slovenskega jezika na Filo-
zofski fakulteti v Ljubljani. Z učenjem je začel odkrivati bogastvo in posebnosti slovenskega jezika. Začel je primerjati oba priučena jezika in napisal zanimivo študijo „Lingiiistica compa-rada entre los idiomas japo-nes y esloveno". To je predstavil na VI. Kongresu japonščine za španske govorce. Na voljo smo dobili razmnoženo delo na devetih straneh. V novoustanovljenem slovenskem društvu v Parana poučuje slovenščino pestro skupino dvajsetih oseb in jih seznanja s slovensko kulturo.
Nam je pripravil predavanje pod naslovom „Ori-gen del idioma esloveno, su pureza y perfeccion, y su relacion con otras anti-guas lenguas". Jose je govoril prosto, sproščeno in v kasteljanščini. Raje bi seveda govoril o slovenskem jeziku po slovensko. Prepričani smo, da bo to kmalu zmogel z vztrajnim in prizadevnim učenjem.
Bizai soglaša s teorijami, ki jih potrjujejo med drugimi VV. Jones, Rask, J. Grimm, in sicer, da so se jeziki razvili iz prvotnega
skupnega jezika. Tako izvira tudi slovenščina iz indo-evropejskega jezika. Preko komparativne lingvistike primerja slovenščino s sanskri-tom, ki ima tudi sklanjatev, dvojino in srednji spol.
Tako sanskrit, baskovski, japonski in slovenski jezik imajo podobno sintaktično strukturo, ki temelji na poudarku zadnjega dela stavka. Baskovski besedi „erreka" in „gora" sta zelo podobni slovenskima. Jose Pablo je prepričan, da je slovenski jezik ohranil svoje bistvo, ker so govorci spoštovali svojo kulturo in se zavedali svojih korenin, številni poslušalci smo nagradili mladega prijatelja z močnim aplavzom, potem je bila priložnost za razgovor.
Ura je bila že poldan in
mmm... v kuhinji je že lepo dišalo. Srečanje smo nadaljevali ob pogrnjenih mizah. Naše skrbne gospodinje z Marto Jerman na čelu so poskrbele, da nadaljujemo s kulinaričnimi tradicijami in nam postregle okusen golaž. Jože nam je omenil, da se tudi v Parana zanimajo za slovenske jedi in bi bili veseli kakega kuharskega tečaja.
Na poseben način smo praznovali v San Martinu Dan slovenske državnosti s predavanjem o slovenskem jeziku. Mlademu rojaku se zahvaljujemo za obisk in mu želimo korajže pri nadaljnjem delu. Mi vsi pa se lahko vprašamo, v kakšnem stanju je „naš Mercedes".
VB
ZENA	IN	N
Pa še kako si ga želimo v mrzlih zimskih dneh. Na južni polobli nam malo prizanaša in ga poredko pogrešamo. Dobro smo razpoloženi, ko se zopet prikrade in zažari na nebu. Na severni polobli pa ljudje prestajajo dolge zime brez njega in ta odsotnost celo vpliva na njihov značaj. Blešči se, sije, sveti, greje, pripeka, žge. Uživamo ga! Brez njega ne bi mogli živeti. Flvaležni smo Stvarniku zanj!
Beseda „sonce" ni le občno ime srednjega spola, ki poimenuje nebesno telo, okoli katerega krožijo Zemlja in ostali planeti. V prenesenem pomenu uporabljamo to besedo kot izraz veselja, sreče, svobode, upanja. V življenju vsakega posameznika, družine in naroda se vrstijo sončni in temačni dnevi.
Junij 1945 je v zgodovini slovenskega naroda popolnoma teman, čeprav nekateri vremenoslovci ne soglašajo s tem. Oblaki sovraštva, krivice, nasilja so zakrili luč Resnice. Nič novega pod soncem! Zgodovina se žalostno ponavlja od Kajna in Abela dalje. Sonce je zakrvavelo z mučeniško smrtjo tistih, ki so sedaj obsijani od Večnega.
Meseca junija prirejamo vsako leto po naših Domovih skupne domobranske proslave, da počastimo vse žrtve komunistične revolucije na Slovenskem. Domobranska proslava naj bi bila tudi žalni praznik spomina in pričevanja v vsaki družini.
Helena Fink Žnidar nam prinaša vedro sporočilo o junijskih doživetjih:
„Že kot otrok sem dobro vedela, kaj se je junija leta 1945 zgodilo v Sloveniji. Ker je bil moj oče domobranec, sem o tem velikokrat slišala. Kljub temu nimam v spominu, da bi me to preveč morilo.
Na domobranske proslave smo hodili redno. Spominjam se mamine žalosti in solznih oči, saj je bil med vrnjenimi domobranci tudi ubit njen starejši brat. Oče je vse to doživljal
Družinski utripi (6)
bolj razumsko, ne tako čustveno. Bil je proti spominskim proslavam, ki bi vzbujale samo čustvo žalosti in domotožja in se samo vračale v preteklost. Gledal je naprej in delal za svobodo in samostojnost Slovenije.
Sedaj, ko imam svoje otroke, si z možem prizadevava, da bi tudi oni vedeli za junijske dogodke. Skušamo se redno udeleževati spominskih proslav. Tudi naloge za slovensko šolo ali srednješolski tečaj so pomagale in še pomagajo, da se zanimajo za preteklost slovenskega naroda in skupnosti v Argentini in se o tem pogovarjajo s starimi starši, čeprav pod pritiskom šolske obveznosti.
Spomin je potreben. Želim, da bi moji otroci poznali zgodovinske dogodke. Važnejše pa je, da se iz njih naučijo spoznavati zlo v komunizmu in v drugih ideologijah, ki nasprotujejo krščanskemu nazoru in se jim upajo upirati. Danes okrog nas marksistična zmota nastopa z drugačnimi metodami, kot v Sloveniji pred šestdesetimi leti. V junijskih žrtvah naj imajo vzg-ledne bojevnike proti zlu. Oni naj jim bodo tudi vzor v vdanem sprejemanju usode iz božjih rok in v brezmejni ljubezni do domovine, ki zahteva, da se zanimajo in delajo za razvoj in blagostanje družbe, v kateri živijo."
„Za dežjem posije sonce", pravi pregovor. Prav v juniju je v Sloveniji zmagoslavno zažarelo sonce, ko je
25.	junija 1991 Slovenija postala samostojna država. Žalnemu praznovanju se pridružuje obletnica Dneva državnosti.
Ob praznovanju državnih praznikov, slovenskih ali argentinskih, je primerno, da se starši vprašamo: Ali v družini vzgajamo za narodne vrednote? Katere? Kako naj bi to dosegli?
Modre odgovore nam poklanja Nadi Kopač Grohar, ki je z možem razmišljala:
„Ko starši razmišljamo, kaj naj bi predali potomcem, je gotovo v prvi
vrsti vera, takoj za njo pa ljubezen do lastnega rodu. Ni lahko na tujem odkrivati otrokom, ki se zlahka vključujejo v argentinski svet, da izhajajo iz slovenskega narodnega telesa. A dobro se zavedamo, da kdor zanika lastne korenine, tudi drugemu narodu ne koristi. Zato jim skušava vliti ljubezen do slovenskega jezika, ki je ključ do narodnih svetinj.
Zavedava se važnosti družinskega pogovora, ki vsestransko bogati otroke in starše. Navdušujeva jih za branje, sodelovanje pri slovenskih prireditvah, petje narodnih pesmi v družini, šoli in zborih, spoznavanje naše zgodovine, ipd. S ponosom naj bi oblekli narodno nošo, si pripeli slovensko zastavo ali pušeljc.
Seveda pa smo tudi vzljubili deželo, kjer smo se rodili. V njej se bodo otroci razvijali, torej morajo spoštovati in ljubiti njene posebnosti.
Zato skušamo tudi sodelovati pri proslavah argentinskih narodnih praznikov. Pred kratkim so me naprosili, naj bi govorila na proslavi argentinske osamosvojitve. Ob koncu me je neka oseba vprašala, kje sem se rodila, saj me poznajo kot zavedno Slovenko, tokrat pa sem argentinske otroke navduševala za ljubezen do lastnega jezika, zgodovine in narodnih simbolov. Morda se tega jasneje zavedamo Slovenci, ker imamo dve domovini.."
„Spomin, sonce prihodnosti" je Matija Ogrin naslovil spremne besede knjigi Leto brez sonca Marka Kremžarja. Razmišljanje zaključuje s temi besedami: „Spomin na dobro in zlo v zgodovini je po svojem smislu usmerjen k našemu ravnanju v sedanjosti in prihodnosti. Leto brez sonca nam v tem smislu vendar prižiga sonce in tako dodaja nov odtenek stari misli, da bodo mrtvi živeli v spominu tistih, ki so ostali."
Naj to sonce z vso močjo neprestano sveti v naših družinah!
Vbp
■■■■■■■■■■■■
wnmHHHH
■MNHHBVaHBHMBMHNMNBHl
NOVICE IZ SLOVENIJE		PISALI SMO PRED 50 LETI		ESLOVENIA„ Ml TIERRA
OTVORITEV RAZSTAVE OB 50.OBLETNICI SKA
„Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani vas vljudno vabi na razstavo, ki jo prirejamo ob zlatem jubileju Slovenske kulturne akcije iz Buenos Airesa. Avtorica razstave je mag. Rozina švent. Razstavo bomo odprli v četrtek, 1. julija 2004 ob 12. uri v Razstavni dvorani NUK. Na ogled bo do 3. septembra ob delavnikih in v soboto od 9. do 14. ure, v sredo do 16. ure."
ŽELITE KUPITI VILO NA BLEDU?
Vlada želi prodati dva objekta na Bledu, in sicer Pristavo in Vilo. Prešeren. S Pristavo trenutno razpolaga ministrstvo za kulturo, predlagana izklicna cena tega objekta s površino 5360 kvadratnih metrov pa je približno 372 milijonov tolarjev. Z Vilo Prešeren tik ob promenadi na obrežju Blejskega jezera, ki je bila v nekdanji Jugoslaviji namenjena počitku visokih oficirjev JLA, razpolaga ministrstvo za obrambo, izklicna cena tega objekta pa je 80 milijonov tolarjev. - Notranje ministrstvo želi prodati motor policijskega čolna P-111, na prodaj pa so tudi t.i. vojaška stanovanja, s katerimi razpolaga obrambno ministrstvo, ter nekateri vojaški objekti.
ŠE EN BANKOMAT „TRUČO"
Na Gorenjskem so odkrili nov ponarejen bankomat. Tokrat je bil ponarejen bankomat Gorenjske banke v blejskem hotelu Park. Kamera, s katero so nepridipravi snemali številke BA kartic uporabnikov, naj bi bila skrita v cev in pritrjena na zgornji rob bankomata.
VEDNO MANJ ROJENIH
Po ugotovitvah državnega urada za statistiko se je število živorojenih otrok v Sloveniji zniževalo tudi v letu 2003. Rojenih je bilo 17.321 otrok, kar je 180 manj kot leto pred tem. še v letu 1980 se je rodilo 29.902 otrok, v letu 1991 pa že manj, in sicer se je rodilo 21.583 otrok. Podatki statističnega urada tudi kažejo, da je bilo vedno več otrok rojenih zunaj zakonske zveze. V letu 1980 je bilo takih 13,1 odstotka, v letu 1991 26,4 odstotka in v letu 2003 42,5 odstotka.
V primerjavi z ostalimi državami članicami Evropske zveze se Slovenija po celotni stopnji rodnosti uvršča na sam rep lestvice, saj sta za njo le Slovaška in Češka. Po številu živorojenih otrok na tisoč prebivalcev pa je Slovenija celo na predzadnjem mestu, za njo je le Nemčija. Statistični urad je analiziral tudi imena vseh državljanov in živorojenih otrok. Luka in Nika sta tako najpogosteje dodeljeni imeni novorojenim že od leta 1999, medtem ko sta najbolj pogosti imeni Marija za ženske in Franc za moške.
INFLACIJA V JUNIJU
Inflacija v juniju je znašala 0,3 odstotka. Za toliko so se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin v primerjavi z majem. V primerjavi z lanskim decembrom so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 2,8 odstotka, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 3,9 odstotka.
PO SVE
IRAK Z IRAŠKO VLADO
Koalicijska uprava pod vodstvom ZDA je dva dni prej, kot je bilo načrtovano, po 14 mesecih okupacije predala oblast v Iraku začasni iraški vladi. Uradne dokumente o iraški suverenosti je na slovesnosti v močno zastraženi zeleni coni v Bagdadu ameriški civilni upravitelj Paul Bremer predal novemu iraškemu pre-mieru Ijadu Alaviju. številne države so predajo oblasti začasni iraški vladi sicer pozdravile, hkrati pa so opozorile na težke naloge, ki sedaj čakajo novo vlado v Bagdadu.
HUSEIN V IRAŠKIH ROKAH
ZDA so strmoglavljenega iraškega predsednika Sa-dama Huseina skupaj z enajstimi predstavniki nekdanjega režima predale začasni iraški vladi.
Sadam Husein bo sicer ostal v zaporu, ki ga nadzirajo Američani, vse dokler ne bodo Iračani pripravljeni prevzeti tudi fizičnega nadzora nad njim. Iraški sodnik je Huseinu prebral in
nato dal v podpis seznam sedmih glavnih obtožb, ki ga bremenijo genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med njegovo 35-letno vladavino. Husein omenjenega seznama med 30-minutnim zaslišanjem ni želel podpisati, proces proti njemu pa je označil za "teater" in poudaril, da "je pravi zločinec ameriški predsednik George Bush". Uradna obtožnica proti Huseinu bo sicer vložena pozneje, sojenje pa naj se ne bi začelo pred letom 2005.
GROŽNJA AL KAIDE
Teroristična mreža Al Kaida je opozorila evropske države, da imajo le dva tedna časa za umik svojih sil iz Iraka, ali pa se bodo morale soočiti s posledicami. Sporočilo z grožnjo evropskim državam je poslala skupina Brigade Abu Hafs al Masri, ki je prevzela odgovornost za bombne napade v Madridu 11. marca. Sporočilo se nanaša na trimesečno premirje v Evropi, ki ga je vodja Al Kaide Osama bin Laden razglasil 15. aprila.
Slovenski dušni pastirji v Buenos Airesu so se zavezali, da bodo Slovencem v Buenos Airesu pripravili skupen dom. Odbor Društva Slovencev je to iniciativo podprl in obljubil svojo pomoč. Vabimo najprej vse člane DS, da akcijo podpro ter z denarjem pomagajo. Obračamo se tudi na vse prijatelje v Argentini, da gospodarsko sodelujejo pri tem. Prej bomo zbrali potrebna sredstva, preje bo v naši skupni slovenski hiši naše kulturno, organizacijsko pa tudi versko življenje dobilo nov razmah.
Društvo Slovencev.
X. KULTURNI VEČER SKA
se je vršil 8. t.m. z naslovom Argentina v besedi in pesmi. Najprej je spregovoril predsednik Ruda Jurčec. Na klavirju je Romeo Paura odigral dve folklorni melodiji, na ploščah smo slišali tri domače plese, sopranistka Marija Nelida Canepa je zapela tri skladbe VVilliamsa, Guastavina in Panizza ob spremljavi prof. Gerziniča, vmes so recitirali Lučka Kralj, Nika Iglič in Nikolaj Jeločnik deloma v izvirnikih deloma v prevodih dr. Tineta Debeljaka dela Domingueza, Rafaela Obligada, Guida Špana in Olegaria Andrada. Francisco Malleta je recitiral iz Martina Fierra, za njim pa Nikolaj Jeločnik ista mesta v sijajnem Debeljako-vem prevodu. Večer so zaključili štirje argentinski kratki filmi.
LANUS
11. julija smo imeli dobro obiskan sestanek krajevnega odbora DS. O narodni vzgoji slovenske šolske mladine je govoril nadzornik A. Majhen. Nato se je razvila živahna debata.
Slovenski starši v Lanusu so obljubili vzgojitelju njihovih otrok naselitev v Lanusu. Najprej mu hočejo pripraviti lepo in brezplačno stanovanje, kasneje lasten dom, za katerega so pripravljeni dati zemljo in pomagati pri njegovi gradnji.
DR. LOJZE BERCE
Kirurg in zdravnik Instituta za prebavni trak in jetra ordinira vsak torek in četrtek od 2. do 4. ure popoldne v kliniki Once.
Telefon ordinacije 62-5004 telefon za nujne slučaje 71-0171
Svobodna Slovenija št. 27; 15. julij 1954
Nogometna ekipa
Kot smo že poročali, se ob nedeljah odigrava 1. nogometni turnir vseljenskih skupnosti v Argentini na igrišču „.Riestra" ob novem štadionu „.San Lorenzo" . Slovenska ekipa je prva na lestvici, odigrali smo štiri tekme in do sedaj vse zmagali. V rezultatih je razvidna resna priprava naših nogometašev, saj je ta turnir za nas le priprava na zahtevnejšo turnejo v Sloveniji, ki jo imamo že ta-korekoč pred nami.
Prejšno nedeljo smo igrali proti Urugvajcem, katere smo premagali 10-3 . Igrali so:
Kocjančič Marko, Medvešček Dani(1), Črnak Damijan, Lovšin Dani, Marušič Matjaž (2), Skale Luka (1) , Kovač German, Grbec Javier (2), Rozina Silvio (4), Kunc Dani, Urbančič Pavel, Urbančič Janez, Jakoš Matija in Oven Sebastian. (V oklepajih je
označeno število golov).
Zadnjo nedeljo smo pa premagali ekipo, ki predstavlja Argentino. Do zadnjega je bila tekma zelo napeta, zmagovali smo 2:1, a Argentina je stalno napadala. V zadnjih minutah smo pa naredili še dva gola in rezultat je bil zapečaten.
Igrali so: Kocjančič Marko, Medvešček Dani, Lovšin Dani, Omahna Damijan, Poberšnik Ivan, Bevčar Damian, Skale Luka, Kovač German, Horvat Luka (1), Grbec Javier (2), Rozina Silvio, Kunc Dani (1), Marušič Matjaž in Milharčič Nicolas.
Izrabimo priliko, da vas ponovno povabimo na poslovilno mašo in večerjo pred potovanjem naše ekipe v Slovenijo, v soboto 17. julija v Slovenski hiši.
Marko Vombergar,
tajnik Nogometne ekipe.
Los eslovenos en Italia
Por su participacion en la Primera Guerra Mundial Italia recibio un suculento pago: todo el Litoral esloveno: 300.000 eslovenos, casi un tercio de toda la nacion.
De inmediato comenzo la italianizacion del territorio. En primer lugar emigraron alrededor de 70.000 eslovenos a la parte eslovena de Yugoslavia.
Los italianos consideraban a las razas eslavas de menor valor, demostrandolo en cuanta oportunidad se les presen-taba. El 13 de julio de 1920 los fascistas quemaron el Centro Nacional — Narodni dom, sede de las organizacio-nes polfticas, culturales y economicas eslovenas.
El partido Edinost representaba politicamente a los eslovenos. En la region de Gorica recibio en las elecciones de 1921 el 60%, en la de Trst el 8% y en la de Istra el 21% de los votos, obteniendo 5 representantes.
Mientras tanto los fascistas poblaban la region con gentes del Sur.
Y comenzo el terror. Desde las ciudades llegaban camiones con fascistas que destrufan todo lo que olfa a esloveno. Destruyeron 134 edificios, entre ellos 100 sedes del organizaciones culturales eslovenas.
En las elecciones de 1924 los eslovenos lograron obtener solo dos representantes.
Los liberales eslovenos se agrupaban alrededor del partido Edinost, que editaba su diario, la organizacion Prosveta y otras uniones de caracter cultural, deportiva, economica y escolar. En Gorica estaban los socialcristia-nos con dos diarios, una union de organizaciones culturales (8.826 socios), una de cooperativas (75.000 socios) y la editorial Mohorjeva družba con su imprenta.
En 1926 todas las escuelas eslovenas -400- desapare-cieron y sus docentes trasladados al sur de Italia o fueron jubilados. Los ninos eslovenos debieron frecuentar organizaciones fascistoides; el idioma esloveno desaparecio de las oficinas publicas, los tribunales e incluso de las lapidas de los cementerios.
Los nombres geograficos y tambien los nombres y apellidos fueron transformados a variantes italianas.
Finalmente no circularon mas los diarios eslovenos y la edicion de libros en eslovenos tuvo muchas trabas. En Beneška Slovenija se llego a prohibir las homilfas en esloveno.
La reaccion no se hizo esperar. TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) efectuo uno 100 actos de violencia por lo cual fueron condenados a la pena capital en Bazovica en el Primer proceso triestino Bidovec, Marušič, Miloš y Valenčič. Tambien fue ajusticiado Vladimir Goran. En el Segundo proceso triestino condenaron a muerte a ocho combatientes. Murieron en Opčine Tomažič, Bobek, Vadnal, Kos e Ivančič (cuatro fueron absueltos).
Se desato entonces un flujo emigratorio, eligiendo muchos como meta la Argentina.
OSEBNE
Umrli so
V začetku junija t. I. je umrl v Comodoro Rivadavia bivši domobranec Pavle Štrukelj (82).
Naj počiva v miru!
Dani Kunc zabije tretji gol s prostim strelom.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam )ereb Batagelj, Franci Markež, Pavlina Dobovšek, Marko Vombergar, Vera Breznikar Podržaj, Lojze Peterle, RAST, Milena Ahčin.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.: ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
„.eke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C/ I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
O 8 -JI ^	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
0 S ^ <	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI O	
mssm	TURIZEM ^ Letalske karte, VjffWSi rezerva Hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital._Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
gledališka skupina SLOMŠKOVEGA DOMA
Ženitev
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Priredba: Lojze Stražar
Sobota 3. in 10. julija ob 20. uri
Predprodaja vstopnic pri Karli Malovrh. Tel. 4482-5885 Na razpolago bo lahka večerja.
Razstavljali bosta Andrea Quadri Brala in Irena Žužek
Slomškov Dom, CastelliiS - Ramos Mejia - Bs. As. - 2004
Da razumemo Evropo
(3)
V Slovenskem domu v Carapachayu
bo v nedeljo, 11. julija, po maši, ki je ob 10.30
domače
kosilo-koline
Prijatelji doma lepo vabljeni!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 7. julija 2004
1 EVRO 239,47SIT 1 U$S dolar 194,93SIT
Predloga predsednika vlade Antona Ropa za zamenjavo zunanjega ministra Dimitrija Rupla ne podpira 54,5 odstotka vprašanih v anketi Dela Stik.
Kot kažejo izsledki ankete, ki jo je omenjena družba izvedla 30. junija in 1. julija, Ropovo odločitev podpira 38,3 % vprašanih, 7,3 % pa se jih o tem vprašanju ni izreklo.
Ruplovo zamenjavo so bolj podprli volivci levega pola, nasprotujejo pa ji večinoma volivci desne politične opcije.
Če bi se Dimitrij Rupel odločil, da bo kandidiral za poslanca tudi na jesenskih parlamentarnih volitvah, bi se po mnenju 28,6 % vprašanih odločil za kandidaturo na listi SDS, 17,3 %
OBVESTILA
ČETRTEK, 8. julija:
Redni sestanek Zveze sloveirkih mater in žena, ob 16.
uri v Slovenski hiši. Razgovor z go. Marjano Dobovšek na temo „gospodinjski napotki".
PETEK, 9. julija:
Sestanek pristavske Zveze mater in žena ob 10. Razgovor s p. Kukovico o problematiki pohujševanja Cerkve. SOBOTA, 10. julija:
Članska večerja v Našem domu v San Justu.
V Slomškovem domu ob 20. uri ponovitev igre „Ženi-tev".
NEDELJA, 11. juilija:
Domače koline v Slovenskem Domu v San Martinu.
Kosilo ob 12.30. Tudi srečolov. Pripravlja krajevna Zveza slovenskih mater in žena.
ČETRTEK, 15. julija:
Mesečni sestanek zveze mater in žena iz San Martina
ob 16. v domu. Zbrale se bomo v kuhinji z Polono Makek in pripravile štruklje.
SOBOTA, 17. julija:
Poslovilni večer nogometne ekipe v Slovenski hiši. NEDELJA, 18. julija:
Mladinski dan v San Martinu.
SREDA, 28. julija:
Učiteljski sestanek voditeljic, ob 20. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 30 julija:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slopven-ski hiši.
SOBOTA, 31. julija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 1. avgusta:
52. obletnica v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
jih meni, da bo ostal zvest LDS.
Dimitrij Rupel je že pred meseci dobival visoke ocene med volivci opozicijskih strank, najvišje ocene pa je dobil od volivcev NSi, medtem ko ga najnižje ocenjujejo volivci ZLSD in SNS. Pri zadnjem merjenju pa je najvišje ocene prejel med volivci opozicijskih SDS in NSi.
Vprašani so odgovarjali tudi na vprašanje, ali je spogledovanje ministra in pomembnega funkcionarja ene politične stranke s pripadniki druge politične stranke sprejemljivo. Pritrdilno je na vprašanje odgovorilo 19,8 % vprašanih, v primeru, da gre za nadstrankarske interese, je to sprejemljivo za 27,7 % vprašanih, medtem ko je za 38,6 % vprašanih to nesprejemljivo.
Delo Stik je anketiranim zastavil tudi hipotetično vprašanje o prihodnjih parlamentarnih volitvah. Če bi na volitvah lahko izbirali le med Forumom 21 in Zborom za Republiko, bi za Forum 21 glasovalo 30,9 % vprašanih, za Zbor za republiko pa 33,3 %.
Dobra tretjina (35,8 %) se do vprašanja ni opredelila oz. je izjavila, da na volitvah ne bi glasovala za nobeno od omenjenih možnosti.
Nadaljujemo z opisom glavnih organov evropske skupnosti, ki smo ga že dvakrat objavili v preteklih številkah. Doslej smo opisali Svet EZ in Evropski parlament. Zaključili bomo prihodnjič z evropskimi sodišči. Danes pa je na vrsti
Rast XXXIII v Sloveniji
Nad. s 3. str.
Bled z gradom in okolico. Imeli smo čas tudi za kopanje v Blejskem jezeru. Morali smo se kar kmalu vrniti v Dijaški dom, kjer nas je že čakala večerja in informativni sestanek Poletne šole.
V ponedeljek 5. julija začenjamo tečaj Poletne šole slovenskega jezika, katerega bo letos obiskalo kar skoraj 400 udeležencev iz 29 držav. Z veseljem se že pripravljamo na začetek šole v upanju, da bi čimbolj znali izkoristiti to lepo in morda edinstveno priliko.
Prisrčno vas pozdravljamo ter obljubljamo, da se vam bomo kaj kmalu zopet oglasili.
RAST XXXIII
Proti zamenjavi Rupla
ki
J'e
so
za-
EVROPSKA KOMISIJA
Evropska komisija je tisto telo EZ, zagovarja nadnacionalne interese, to interese skupnosti. Njene pristojnosti mešanica administrativnih, izvršnih, konodajnih in pravnih. V ožjem smislu je Evropska komisija ekipa komisarjev (college), v širšem pa označuje institucijo kot tako, torej vseh prek 20 tisoč njenih uradnikov. Evropsko komisijo vodi predsednik, ki mu pri delu pomagata eden ali dva podpredsednika.
Čelotno ekipo je v prejšnji dobi sestavljalo 20 ljudi, predsednik in 19 komisarjev. Predsednika za petletni mandat imenujejo države članice, ki imajo vanj pravico imenovati komisarje, od katerih imajo manjše po enega komisarja, večje (5) pa po dva. Komisarji so odgovorni za posamezne resorje, kar pomeni, da komisar v praksi prevzema odgovornost za eno ali več generalnih direkcij ali drugih služb komisije, pač glede na področje. Vsak komisar ima tudi svoj kabinet, za medsebojno koordinacijo v komisiji pa skrbi njen generalni sekretar.
Komisija, torej predsednik in vsi komisarji se sestajajo redno enkrat na teden. Praviloma je to vsako sredo v Bruslju, v tednu, ko zaseda Evropski parlament, pa je to vsak torek v Strasbourgu. Komisija deluje po načelu kolektivne odgovornosti in
običajno odločitve sprejema s soglasjem, čeprav bi zanje zadostovala tudi navadna večina.
Trenutno Evropsko komisijo vodi nekdanji italijansko premier Romano’ Prodi. Po širitvi se je njegova komisija razširila še s komisarji iz novih držav in sedaj šteje kar 30 ljudi. Novinci imajo polno glasovalno pravico. Ne pa tudi mest in so začasno razporejeni na že obstoječa področja, kjer si delo delijo z dosedanjimi komisarji.
Takšna rešitev bo sicer veljala le do konca oktobra, ko se Prodijevi ekipi mandat izteče. Od 1. novembra letos pa bo Evropska komisija štela 25 članov, po enega iz vsake članice, od katerih bodo vsi imeli glasovalno pravico in tudi mesta. Kdo bo vodil novo ekipo naslednjih pet let, bo določil vrh razširjene EZ. Izbrani bodo tudi člani nove komisije.
V obdobju takoj po širitvi (do oktobra) in tudi v prihodnjem mandatu komisije (2004-2009) bo Slovenija upravičena do enega komisarskega mesta ki ga v prvi, in ga bo skoraj gotovo tudi v drugi fazi zasedal Janez Potočnik, ki je bil evropski minister in vodja pogajalcev z Evropsko zvezo.
Ob komisarskem mestu Sloveniji sicer pripada tudi pravica do še nekaj visokih uradniških mest v komisiji, prav tako ji je zagotovljeno določeno število še drugih uradniških mest, ki naj bi jih praviloma dopolnila v sedmih letih po vstopu v EZ. Ne gre sicer za kvoto, kar pomeni, da število lahko preseže, če ima dovolj sposobnih uradnikov, ali pa ciljne številke v obratnem primeru tudi ne doseže.
(Konec prihodnjič)
Rupel za Mladino
S politiko se ne ukvarjam zaradi tega, ker bi me zanimala politična kariera ali kakršenkoli profit, ampak zato, ker sem menil, da je prav, če Slovenci dobimo svojo državo. Od tistega trenutka, ko sem se vpletel in se temu posvetil, si prizadevam, da bi bila Slovenija spoštovana, ugledna in uspešna država, da bi imeli dobre odnose z drugimi državami... in da bi se znali v Sloveniji ljudje med sabo pogovarjati. Ne pa, da se samo prepiramo! Bog mi je priča, da ne želim povzročati sporov, ampak želim, da bi se med seboj razumeli, je v pogovoru za zadnjo Mladino dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Minister Rupel obžaluje to, da se je zgodilo, kar se je zgodilo, kar je Rop naredil v zvezi z njim. Meni, da ga je premier polomil ter da je to znak nestrpnosti in predvsem pomanjkanja državniške modrosti, ki jo, kot je dejal, nekateri drugi politiki vendarle imajo. Kot takega je omenil Drnovška.
Na vprašanje novinarja glede Foruma 21 pa je dejal, da se spomni izjav, da če bi se stvar začela nagibati preveč v desno, bi se morali ljudje iz tega foruma ali pa njegov predsednik angažirati, da bi podprli levico.
Potrditev, da je njegova domneva točna, je dobil, ko je bivši predsednik Kučan podprl njegovo razrešitev in se tako vmešal politiko, česar kot bivši predsednik ne bi smel.
Državni zbor razrešil Rupla
Poslanke in poslanci državnega zbora so s 50 glasovi za in 22 proti (75 navzočih) razrešili Dimitrija Rupla s položaja zunanjega ministra. Za Ruplovo razrešitev so glasovali poslanci koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS ter opozicijski SNS in SMS ter samostojni Štemberger, proti njej pa so se izrekli v NSi, SDS in SLS ter poslanka madžarske skupnosti Maria Pozsonec.
Po mnenju treh opozicijskih strank bo ta odločitev postavila pod vprašaj kredibilnost slovenskih zunanjepolitičnih stališč, ne samo doma, temveč predvsem po svetu. Poleg tega stranke menijo, da gre za neutemeljeno potezo, ki je povrhu napačna in škodljiva za državo. Le nekaj več kot tri mesece pred iztekom mandata je bil razrešen eden med najuspešnejšimi ministri te vlade.
Vodoravno: 1. dvojica; 4. mesto na Dolenjskem; 10. zemlja sredi vode; 12. stegna; 13. raj; 16. ognjenik v Siciliji; 17. veznik; 18. polmer kroga; 19. osebni zaimek; 20. veznik; 22. doba; 23. priprava za pretakanje tekočin in plinov; 25. nadležna žuželka; 27. predlog za drugi sklon; 29. egiptovsko božanstvo; 30. žensko pokrivalo pri narodni noši; 32. svaja, besedna borba; 34. nasilni tat; 36. takšni; 37. pravi priimek skladatelja Gallusa; 38. pijača iz zelišč.
Navpično 1. Slomškova rojstna fara; 2. glavno mesto Grčije; 3. meja ploskve; 5. ta in oni; 6. veznik; 7. koliko klasov je na vsaki žitni bilki; 8. obdelan kos zemlje pri hiši; 9. češko moško ime; 11. veznik; 14. reka na Primorskem; 16. gojilnica okrasnih ribic; 19. osje gnezdo; 21. stroj, ki opravlja določeno delo; 24. žensko ime; 26. rahli vetriči; 28. hčerin mož; 31. voda se spreminja v plin; 32. predlog za peti sklon; 33. veznik; 35. kemični znak za aluminij.
1	2	3		4	5	6	7	8	9	
10			11		12					
13				14			15			16
17			18			19				
20		21		22			' '	23	24	
		25	26			27	28		29	
30	31				32			33		
	34			35			36			
37								38