SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po poitl prejemali Teija: Za celo leto predplačaa 16 (ld., za pol leU 8 r ld., za četrt leta 4 |ld., u j «d ta mesec 1 rld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 18 (ld., aa pol leU 6 rld., za i«trt leta S rld., ta jeden ssesec 1 (ld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 (ld. 20 kr. vsi aa leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema apravnlltv« in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo js v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemli nedelje in pramike, ob pol 6 uri pepoldns. 253. V Ljubljani, v torek & -»ovembra 1896. Letnili XXIV. Macaulay. „Slovenski Narod" je prinesel v odgovor našemu članku „Pons asinorum" popolnoma brezsmiseln članek, kateremu je napisal sledeče geslo: „Kar se je mej kristijanskimi narodi storilo za prosveto, svobodo, blagostanje in umetnost, vse se je storilo zoper voljo klerikalizms. Macau 1 a j." Brali smo to in iz srca smo se zasmejali načinu, kako se uporablja sloveči angleški kritik, ki je bil anglikanske vere, proti — naši katoliški stranki. Usmiljenja vredni „Narodov" člankotvezec je pač brez preiskovanja prepisal kje iz kakega židovskega patvora ta citat in si mel roke, da nobeden ne nmeje nastopati tako duhovito, kot on, ki rabi celo Macaulayjeve citate. Ni se nam zdelo vredno, da bi bili posegli vmes. Tu pa pricaplja „Učiteljski tovariš" in v očividni zadregi, kaj naj odgovori našemu članku, — ponatisne celi „Narodov* članek po starem geslu, da so tudi otrobi dobre, če ni mogoče dobiti moke. — Stoj! Sedaj je treba vendar razkriti to duševno uboštvo, sicer te za vsakim voglom zastraši kako pokorno „Narodovo" dete s samim Macaulaj-jem. Torej Macaulay je hudo obsojal klerikalizem. Da, če bi bile res navedene besede njegove in če bi bil imel v mislih katoliško stranko. Duhoviti Macaulay nam je dobro znan; njegova „History of England" in njegovi „Essays" so nam zelo všeč. In prav veseli bi bili, če bi se „Slovenski Narod" in „Učiteljski tovariš" naučila od njega trezne objektivne sodbe in si prilastila kako novo idejo ; tudi njegova slobodoljubnost in demokratični značaj bi v marsičem lahko koristila tistim, ki z neutemeljenim zmerjanjem skušajo izsiliti nadvlado liberalne stranke (n. pr. „Učiteljski tovariš" s svojo „izdajico") in ki v Narodnem domu po mošusovem duhu merijo narodnost. Toda besedij, ki se mu podtikajo, ženijalni Anglež ni govoril, ker jih ni mogel govoriti v tem smislu, v katerem jih uporablja „Narod" iu za njim vsega spoštovanja vredno „glasilo slov. učiteljskega društva v Ljubljani*. V dokaz zato navajamo Macaulay-ja samega. Iz njegovega najboljšega dela : „History of England" prevajamo te-le besede: „Krivično bi bilo, če bi ne priznavali, da je v tem dvojnem velikem oslobojenju*) največ delovala vera.--Blagodejni krščanski duh je brezdvoj- beno nasproten razliki mej sloji. A rimski cerkvi so take razlike posebno zo-perne; ona se n a m r e č n e d a z d r u ž i t i zdrugimi razlikami, n e g o s t i s t i m i, ki so bistvene njenemu sestavu. Ona pripisuje vsakemu duhovniku skrivnostno dostojanstvo, vsled katerega ga je dolžan spoštovati vsak lajik; nikogar pa ne smatra zavoljo njegove narodnosti ali rodbinskega izvora za nesposobnega za duhov-stvo. Njeni nauki o duhovskem značaju, naj si bodo tudi napačni, so večkrat odstranili nekaterenajvečjih nevarnostij, ki bi mogle zadeti družbo. Taka vera ne more biti škodljiva, ki po krajih, prokletih vsled tiranstva jednega naroda nad drugim, ustvarja aristokracijo, ki je popolnoma nezavisna od rodu, prevrača razmerje mej zatiralcem in z a- *) Macaulay govori namreč v poprejšnjem odstavku o dveh tiranstvih naroda nad narodom in lastništva človekovega nad človekom (the tyranny of nation over nation in the property of man in man). To dvojno tiranstvo je najpreje padlo na Angleškem. Tako pravi in potem nadaljuje zgoraj navedene besede. tirancem in sili rojenega slobod-nika, da poklekne pred duhovno sodišče rojenega tlačana. Dandanes se tudi kaže v nekaterih krajih, kjer vlada črno suženjstvo, papeška (the Popery) vera v koristnem nasprotstvu z drugimi oblikami krščanstva. Gotovo je, da mrz-kost mej Evropci in Afričani ni pri nikomer tako huda v Rio Janeiru, kot v Washingtonu. V naših vlastnih krajih je ta posebnost rimsko - katol. sestava v srednjem veku provzročila mnogo blagodejnih učinkov. — — Tako vspešno je rabila cerkev svoje strahovito ustrojstvo (fornidable machinery), daje pred reformacijo oslobodila skoraj vse tlačane." (Lord Macaulay, The History of England. Vol I. London Logmans, Green, Reader & Dyer, 1880, chap. 1, str. 11., 12.) Kaj se to pravi? Po domače, da bosta razumela morda tudi „Narod" in „Učiteljski tovariš", se pravi to: Katoliška vera je največ pomagala stanovom in narodom k slobodi vsled svojega — k I e r i k a 1 -stva. To klerikalstvo je glavni vzrok, da so Be oslobodili tlačeni stanovi in tlačeni narodi. V dijametralnem nasprotstvu so torej znamenite besede, ki smo jih mi navedli in izkazali iz dela nekatoličana-anglikanca, z besedami, ki mu jih podtika „Narod". To zadostuj, ker smo prepričani, da bi bil brezvspešen naš poziv, naj nam on, ki je znan kot brezsmiselni plagijator židovsko - liberalnih fraz, dokaže in razloži svoje Macaulay-ju podtakneno geslo. Ce pa želi „Narodova" gospoda izvedeti še o drugih stvareh Macaulay jeve misli, n. pr. o stalnosti katoliške cerkve, o njeni neporušnosti itd., j: iž njegovih „Essays" vedno radi postrežemo. Danes smo navedli le to, kar se tiče klerikalizma, kot ta-cega. To smo bili dolžni Macaulay ju in sebi! LISTEK Južna Afrika. Spisal P. Emanuel Drevenšek. (Dalje.) Naslednje leto hotel se je Don Pero de Sousa, poveljnik mozambiški, maščevati nad Muzimbi, pa v neznanih krajih so ga ti napadli iz zasede in moral je popustiti topove in vso prtljago, da je ušel z golim življenjem. Ta zguba je Portugalce zmodrila in napravila previdnejše. Isti poveljnik zbral je vojsko 200 Portugalcev in 1500 Kafrov broječo, da bi sovražnika v njegovi trdnjavi poiskal. Napadal je od raznih stranij trdnjavo, pa tako uspešno so se mu ustavljali, da ni nič opravil. Oblegani zavarovali so se namreč z dokaj visokim okopom proti sovražnim krogljam. Se enkrat je ukazal poveljnik naskok od vseh stranij ob jednem, in že so prišli vojaki do jarkov, tedaj pa so jih oblegani začeli polivati s kropom in vrelim oljem, kar je zlasti nage Kafre občutno zadelo, tako da jih poveljnik ni mogel do tega pripraviti, da bi bili nanusili dračja in prsti, da bi jarek zamašili, in moral se je umakniti. Drugi dan pa so Portugalci napravili tako visoke okope, da so pre- segali trdnjavo, in od tod je tako streljal vanjo, da so bili oblegani kmalu prisiljeni pogajati se. Pri tem pa so se tudi posluževali zvijače, ki kaže njih nadarjenost. Spravili so namreč skrivaj v tabor Portugalcev pisma, katere so pisale (tako so dejali) njih žene v Mozambique in Leni in v katerih pozivljejo svoje može, naj hite domov, da varujejo svoje pred divjaki, ki hote obe trdnjavi napasti iu požgati. Pero de Sousa je bil prisiljen, ker so vojaki verjeli zvijači, in jih ni mogel pridržati, opustiti obleganje, še preduo je bilo pogajanje dognano, in se hitro vrniti. Muzimbi, vidivši, da odhajajo sovražniki v največjem neredu, uderejo za njimi, v neki soteski dohite zadnjo stražo, jo posekajo, topove in orožje pa zmage pijani vlečejo v trdnjavo. Ker pa so skusili hrabrost Portugalcev, niso marali vojsko nadaljevati, ampak poslali so v Mozambique poslance, ki naj bi prosili miru, katerega jim je poveljnik radi pomanjkanja čet tudi dovolil. Muzimbi pa so jo sedaj s 15.000 možmi krenili proti severo zapadu k obrežju, kamor so tudi prišli pri mestu Quilo». Sklenili so takoj to od Arabcev posedeno bogato mesto vzeti in oropati, kar se jim je po izdajalstvu nekega zamorca, ki jim je pokazal plitvino v morju pred mestom, tudi posrečilo. Razdrli so še mesto Mombasa, ter se obrnili proti Melindi, pa tu so jo skupili, kajti hrabri Molsekvi so jih zapodili nazaj v gorata skrivališča, odkoder so prišli. Slišali smo o Muzimbih tudi v novejšem času, in zdi se, da so še vedno tako surovi. Njih pokrajina je na najbolj vzhodnem oglu Afrike. Videl sem to deželo z morja prav blizo. Obrežje je skalovito, golo in nepristopno, v deželi pa so visoke gore, pokrite z najlepšimi gozdovi. Kapitan mi je pripovedoval : „Gorje ladiji, ki bi se tu razbila in nikdo bi se ne rešil, ali bi ga pogoltnili valovi ali pa požrli kanibali, če bi se rešil na breg, in še nikdo, ki je šel čez te skale, ni se povrnil". — Živega bitja ni bilo opaziti, in vendar je marsikak človeškega mesa željen zamorec gledal našo ladijo, kajti divji Muzimbi imajo navado, da se popolnoma v pesek zakopljejo in le očem in nosu puste malo prostora. Zato ga pač prej ne moremo videti, dokler nam ostrupljene sulice ne porine v telo ali pa nas prime z žilavo roko za goltanec. S takimi ljudmi morali so se Portugalci bojevati in če niso imeli vspeha, kdo se bo temu čudil ? Iskali so le zlata, a drži se ga, kakor vsakdanja skušnja uči, prokletstvo Božje. Jedino le katoliški misijonarji iskali so časni in večni blagor ubogih zamorcev, dasi so zadeli na nepremagljive ovire, katere jim je stavila umazana sebičnost domačinov. (Dalje sledi.) A/ Državni zbor. Dunaj, 2. novembra. Is budgetnega odseka. 7 današuji seji budgetnega odseka nadaljevala se je debata o proračunu za notranje miuisterstvo. Vladni zastopuik pl. Koerber odgovarja na nekatera vprašanja vzlasti gledé obveznega zavarovanja zoper ogenj in izseljevanje iz Galicije. Poslanec dr. Gregorčič govori o telegrafično-korespodenčnem uradu in omeni, da je po kompe-tentnih in verodostojnih informacijah poročilo kore-spondenčnega urada o demonstracijah, katere so se dne 18. oktobra v Visinadi godile, popolnoma resnično, nasprotno pa da popravek, kateri se je priobčil v nekem dunajskem dnevniku, nasprotuje de-janjskim razmeram. V političnem oziru pritožuje se govornik radi prepogoste rabe nemškega jezika pri okrajnem glavarstvu v Gorici, vsled česar v slovenskih občinah nastajajo mnogokrat nesporazumljenja. Govornik priporoča nameščenje pomožnega zdravnika v Cerknem in ustanovljenje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Konečno omenja govornik potrebo novih cest v Istri in na Goriškem in prosi, da se v ta namen sprejmejo večje svote v državni proračun in se nekaterim okrajem za popravo okrajnih cest dovolijo podpore. Poslanec pl. G nie wo s z vpraša ministerskega predsednika, če so priprave za službeno pragmatiko že kaj napredovale. Vzrok našega birokratizma je pomanjkanje pragmatičnih določil za uradnike. Govornik razmotriva ua to gališke razmere in obžaluje vladno vmešavanje v volilne zadeve. Razmere v Galiciji so se zdatno spremenile ; današnji kmet ni več stari kmet. Zato naj se gališke razmere bolj upoštevajo in vzlasti naj se pomisli, da je Galicija na vzhodnem delu naše države, ob meji čisto slovanske države. Poslanec Nitsche prosi ministerskega predsednika kot voditelja notranjega ministerstva, da naj gledé konfiskovanja časopisov itd. v onih krajih, kjer ni državnega pravdništva, podobne ukaze da političnim oblastnijam, kakor jih je dalo justično ministerstvo državnim pravdpištvom. Poslanec dr. Menger odgovarja na izvajanja ministerskega predsednika v zadnji seji. Govornik pritožuje se vzlasti o krivicah, katere se godé Nemcem po Češkem, in pozivlje ministra, naj že skoraj postane pravičen obema narodoma. Nadalje omenja, da je zakon o nedeljskem počitku v nekaterih ozi-rih poprave potreben. Konečno govori še poročevalec dr. Kathrein. Na to se sprejme ves etat za notranje ministerstvo. Politični pregled. V Ljubljani, 3. novembra. V češkem veleposestvu se je vršilo po poročilu „Narodnih Listov" v zadnjem času več skrivnih posvetovanj, pri katerih se je razpravljalo o stališču z ozirom na narodna in državnopravna vprašanja. Izmej fevdalnega veleposestva so bili prisotni grofi Palffy, Wolkenstein, Czernin in knez Schwarzenberg. Mladočeško stranko so zastopali razni vodje. Zgoraj omenjeni list dostavlja temu poročilu, da so bili načelno vsi zborovalci za sporazumljenje in so odobravali skupno postopanje obeh strank v omenjenih dveh prevažnih vprašanjih. Vendar pa nimamo dosedaj nikake gotovosti o tem dogodku, tem manj, ker mladočeška glasila naj trdo vratneje zani-kavajo istinitost poročila „Narodnih Listov". Morda so ravno vodje mladočeške stranke vzrok, da se ni doseglo sporazumljenje. Ogerska katoliška ljudska stranica po volitvah. Kolikor je razvidno iz objavljenih v5pehov o zadnjih državnozborskih volitvah na Ogerskem, si je priborila katoliška ljudska stranka 21 mandatov. Poleg tega je morda tudi nekaj izmej onih 9 mož, ki so po uradnih poročilih baje izjavili, da „ne pripadajo nobeni stranki", tudi takih, ki so vneti somišljeniki katoliške ljudske stranke. — Vkljub največji, res občudovanja vredui vstrajnosti in krvavi borbi si niso mogli priboriti niti 30 mandatov, ako-ravno jim pripada z ozirom na število volilcev in bi jih bili dosegli, ako bi se bila vršila volitev pravično, blizu 60 mandatov. Nič manj ko 22 mandatov so jim mažarski liberalci tako rekoč ukradli, kajti v 22 okrajih je imela katoliška ljudska stranka od 80—1200 glasov večine, toda vkljub temu je „zmagal" liberalni kandidat. Kako se je pri takih činih postopalo, kako se je tu rabila sila in pre- lamljala postava, vse to hoče katoliška ljudska stranka osvetliti v posebnih knjižicah, ki jih bo založila v mažarskem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Na ta način bo odprla celemu omikauemu svetu oči ter obelodanila krivice, ki se ne dogajajo niti mej Culukafri. Katoliška ljudska stranka bi bila v takih okolnostih gotovo obupala, ko bi si ne bila svesta, da se bori za dobro sveto stvar, ki mora konečno vendarle zmagati, in da trpi veaka sila le do vremena. Mažarski židovski liberalci, alias baron Banffyjeva vladna stranka, se je, kakor si lahko mislimo, poslužila vseh mogočih agitacijskih sredstev, da si je „slavno priborila" toliko število mandatov. Mej ta sredstva moramo žalibog prištevati tudi — milenijsko lastnoročno pismo Njegovega Veličanstva cesarja in kralja. Budimpeštanski list „Magyar Hirlap" piše namreč nastopno: „Zakaj je morala vlada na volitveni dan objaviti kraljevo pismo ? Slučaj ima včasih res prav slab okus, vendar je večkrat najboljši volilni kortež. Sreča vladnega načelnika je res velika in njegova predrznost ne pozna nikakih meji. Le malo mu še manjka in prosil bi svojega vladarja, naj bi glasova' za kakega uradnega kandidata v kakem nevarnem okraju. Kraljevo lastnoročno pismo je vzbudilo splošno radost mej prebivalstvom, dan pa, na kateri se je pismo objavilo, pa povsodi veliko začudenost in ogorčenost. Gospodje, ki se nahajajo v kraljevi bližini in jim je res na srcu ugled veličanstva in prestola, čutijo, da se je izvršil tukaj napad na avtoriteto ali v najboljšem slučaju, dovršila se je s prenaglo objavo obžalovanja vredna nepremišljenost". Tako piše samo liberalno glasilo. Položaj v Turčiji. Že nekaterekrati nam je donesel brzojav iz Carigrada senzačno vest o odloku velikega vezirja, v katerem se polaga vsem političnim oblastvom in orožniškim vodjem na srce, naj pazijo na strog red mej carigrajskim in okoličanskim prebivalstvom, kajti, glasi se nadalje, vsak dan je pričakovati hipnega napada na carigrajsko mesto od strani „krvoločnih" Armencev. Najmanj jedenkrat na teden bi se imel po izjavah velikega vezirja izvršiti tak napad, toda o teh dosedaj še ni duha ne sluha. Kakošen namen ima pri tem turška vlada, nam ni težko uganiti. Kristijanom sovražnim turškim funkcijonarjem je jako neljub oni čas, v katerem se ne ganejo niti krščanski prebivalci, in vsled tega komaj čakajo trenutka, ki bi jim dal priliko, planiti po kri8tijanib. Ker pa ne gré naravnim potom, poskušajo to doseči s takimi sredstvi, vznemirjajo-čimi oklici. S tem bi radi vzbudili nejevoljo mej tlačenimi krščanskimi prebivalci, da bi se vzdignili in napadli mesto Carigrad. Armenski vodje so spoznali prazen strah „odločnih" Turčinov in porabili priliko, da jih pri vsaki priliki vznemirjajo. Prišlo je že tako daleč, da mohamedovski kolovodje že sami verjamejo, da jim preti v resnici grozen strah. Cerkveni letopis. Prvi evharistični shod v Gorici. Z G o r i š k e g a , 30. okt. Shod je bil napovedan na 22. okt. ob 8. uri zjutraj v goriški bogoslovnici. Kmalu po 8. uri je sedel za govorniško mizo v semeniškej cerkvi sv. Ka-rola preč. g. o. Avanzi T. I. in govoril v lepej latinščini o visokem dostojanstvu ter o svetosti, ki naj bi dičila katoliško svečeništvo. Govornik je vtemeljeval svoje trditve z obilnimi mesti sv. pisma, cerkvenih očetov in učenikov. Navajal je razna sredstva, posneta večinoma iz sklepov novejših evharističnih shodov, katera vnemajo ljubezen do J. Kr. v evharistiji. Po lepem govoru so izpostavili Najsvetejše in prevzvišeni nadvladika, častni predsednik shodu, je daroval nekrvavo daritev pred izpostavljenim Najsv. Peli so prav lepo gg. bogoslovci primerne pesmi. Ob lO'/i je otvoril zborovanje, kojega se je vdeležilo nepričakovano število duhovnikov — do 100 jih je bilo navzočih — iz mesta in dežele, laških in slovenskih, č. g. J. Kren, voditelj društva „sacerdotum adoratorum" s kratko molitvijo, s prevljudno zahvalo prevzv., ki je privolil v sklicanje shoda in blagovolil prevzeti častno predsed-ništvo, in s presrčnim pozdravom došlim zborovalcem od daleč in blizo, sosebno onim iz tržaške in koprske škofije. Nato je prečital brzojavno iu pismeno shodu došle pozdrave v raznih jezikih in zatem se je podal k obbajilni mizi in govoril vrlo navdušeno o društvu „sacerdotum adoratorum", o njega bistvu in dragocenih sadovih, o številu škofov — njih je več ko 300 in nekateri kardinali —, ki so vpisani vanje, o njega radostnem priznanju in potrjenju po papežu Piju IX. in Leonu XIII. ter zavračal prav zgovorno razne ugovore proti društvu. Sad govora je bil obilen. Več duhovnikov namreč se je še oni dan vpisalo v društvo. Zatem je prečital brzojav, ki naj bi shod odposlal sv. Očetu. V njem izražajo zborovalci svojo globoko vdanost Nj. Svetosti s prošnjo, naj jih blagoslovi. Zborovalci so navdušeno pritrjevali in brzojav se je odposlal. Sledili so govori: Prvi je nastopil veleučeni msgr. dr. Mahnič in govoril v njemu lastnej klasični latinščini globoko premišljeno in času primerno o evharistiji in katoliškem dejanju (de 8s. Eucharistia et de actione catholica). Govornik je opozarjal zborovalce na ijuti boj, ki ga bijejo sovražniki proti Bogu in cerkvi, altarju in prestolu, ter razdelil govor v tri dele: 1. Da se bomo vspešno bojevali proti sovražnikom, iščimo pri J. vtabernakelnu razsvetlenj in dobrih svetov, 2. moči, vztrajnosti in potrpežljivosti v boju. 3. V boju bodimo edini. K edinosti opominjal nas je J. Kr. v svojem svečeniškem govoru . . žal, da edinosti ni . . Kot drugi govornik je nastopil veleučeni g. dr. Jakob Brumat, ki je precej obširno razpravljal o skrbi za cerkev, nje zračenju, snagi, cerkvenih oblačilih in posodah, sosebno onih, ki se rabijo pri najsv. daritvi i. t. d. Tretji je govoril veleučeni g. dr d. Andrej Pavlica poljudno in ob enem vzvišeno in navdušeno o tesni zvezi duhovnika z J. Kr. ter iz tega je prelepo izvajal svetodolž-uost duhovnika pogosto goreče propo-vedovati o Najsvetejšem. Po znani prislo-vici: Besede mičejo, vzgledi vlečejo, je dalje govornik gladko ter zgovorno izvajal drugo dolžnost duhovnika, da mora učiti ljudstvo spoznavati J. K. v .lomlenju kruha" z v zglednim obnašanjem pri sv. maši, delenju zakramenta sv. r. T. itd. — Vsi govorniki želi so zasluženo pohvalo. Na vrsto pridejo „eventualia". Prvi se je oglasil zadnji govornik. Omenjal je ljubljanski evharistični shod in sklep, naj bi se vstanovil slovenski evharistični list. Pozival je pričujoče, naj razmišljajo, ali bi bilo boljše poživiti „Danico", ali pridružiti se Kranjcem v podpiranju, dopisovanju in naročevanju nameravanega evharističnega glasila : „Pelikan". Zal, da se o tem na shodu ni več raz-govarjalo in kaj sklenilo. Za njim so se oglasili k besedi preč. gg. dr. Brumat, kurat Kalin, dekan Hvalica ope-tovano, dekan L u k e ž i č , kurat G o r n i č . . . . ter izrazili razna mnenja in razne dvome o spojitvi stare in prenovljene bratovščine vednega češčenja med verniki, o denarnih prispevkih, bi se-li ali ne pošiljali vodstvu bratovščine v Gorici itd. C. gosp. Kren, voditelj društva, je prosil govornike, da bi prekinil daljše razgovarjanje, naj njemu pošljejo pismeno razne dvome vprašanja, da jih prouči in predloži prevzvišenemu v rešitev. Msgr. Alpijepriporočal mejnarodno zadoščevalno češčenje, ki ima svoje središče v Rimu v novej cerkvi sv. Jakoba. Češčenje je razdeljeno po narodih iu traja '/» ure na teden. Vsaka narodnost časti določen dan, A v s t.-O grška v pondeljek. (Iz 125. št. „L'Eco del Litorale" še posnamemo: Duhovniki-častilci so lahko ob enem mejnarodni Častilci, ako častijo Najsv. v ponedeljek in pridenejo med tem časom kako evha-ristično zadoščevalno delo. Verniki — mejnarodni zadoščevalni častilci zadostijo svoji dolžnosti v ponedeljek med sveto mašo. [To ni jasno. Imajo tedaj duhovniki le eno u r o na teden, verniki pa eno uro in pol častiti, da zadostijo svojej dolžnosti kot častilci in ob mejnarodni častilci? Opom. in vprašanje dop.] Kdor želi biti mejnarodni zadoščevalni častilec, naj se zglasi pri msgr. Alpi-ju, da dobi knjižico in križec.) Nato je voditelj prečital več resolucij, med drugimi tudi resolucijo v kateri izraža shod željo po primorskem evharistič-nem shodu. Vse resolucije so zborovalci navdušeno sprejeli in potrdili. Za tem je zahvalil prevzvišenega za krepko za-slombo shodu in zborovalce za prisotnost ter za-vršil shod s kratko molitvico. « Po završitfi zborovanja je prevzvišeni ves vesel in zadovoljen, zahvalil zborovalce za mnogobrojno vdeležbo, izrekel željo, naj bi prihodnjemu shodu prisostovalo še več duhovnikov, in k sklepu se je še zahvalil mlademu, naudušenemu voditelju za obilen sad njegovega evharističnega delovanja. Popoldne trajalo je češčenje od 3—3'/j. ia tem so se pele litanije, zahvalnica „Te Deum", „Tantum ergo". ... in prevzv. je blagoslovil navzoče z Najsvetejšim. Naj še dodam, da je došel kesneje iz Rima sledeči brzojav: „Rev. doJoanniKren, in Seminaria. Beatissimus Pater de eucha-ristico eonventu vestro gratulatus universisqui in coetu adsunt i m p 1 o r a -tam b e ne d i ct i o n em amantissime imper-titur. M. Car d. Ram poli a". Sklepam z željo, da bi imeli kmalu priliko pri-sostovati drugemu evh. shodu ali še boljše prvemu primorskemu evh. shodu, ter z vljudnim vabilom: Venerabiles fratres, venite adoremus 1 Socijalne stvari. Predilni obrt. V Sin Francisko je iznašel strojnik Hunt po 251etnem prizadevanju nov način tkanja. Novodobna tehnika dozdaj prav za prav pri statvah ni ničesar izpremenila. Cevka in čolnič sta tudi pri strojnem proizvajanju poglavitna dela pri njih. Hun-tova iznajdba ne potrebuje niti čolnička niti cevke in vsled tega se bo z mnogo manjšimi troški mnogo več lahko natkalo na novem stroju. V Evropi se že snuje družba, ki bo uvedla novo napravo. Ce se to vresniči, bo zopet nov udarec predilniškim delavcem. Ze zdaj se jim godi zelo slabo, potem bo brez dvojbe še slabše. Mnogo manj jih bodo potrebovali, ker bo stroj prevzel obilo njihovega dela in s tem bodo padle tudi njihove plače. Krepka in podjetna organizacija jim je torej tem nujnejše potrebna. Nove železnice. Sibirske železnice je že 2050 kilometrov dolga proga izročena prometu. Iz Moskve do Tomska znaša vožnja osem dnij. Vzlasti mnogo finskih delavcev nadaljuje pričeto orjaško delo, ki je že zdaj v mnogem oziru prenovilo okrožna mesta. Velike važnosti za promet je novi simplonski prerov, ki bo 19.730 metrov dolg. Dosedaj izvršeni veliki prerovi so manjši: arlberški 10.240 metrov, monseniški 12.850 metrov, sv. gotarški 14.980 m. Sedaj se vozi črez Simplon 81/, ur; črez šest let, ko se izdela prerov, bo potreboval brzovlak le 35 minut. Pri predoru rabijo hidravlične svedre po Brandtovem sestavu, ki lahko deluje pod pritiskom 130 atmosfer. Električne železnice se vedno bolj množč. Toda doslej so jih stavili le kot krajevne ali mestne železnice. Prva večja električna železnica na evropski ravnini se stavi sedaj na Spanjskem iz Bilbao. Znašala bo 120 kilometrov. Na Nemškem se pripravlja velika električna železnica iz L'psk& v Halle. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. novembra. (Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Frančišek Krek na župnijo Vranjapeč. (Okrajnemu sodišču v Cerknici) se priklopita, kakor je razvidno iz odloka pravosodnega miuister-stva z dne 27. oktobra, občini Rakek in Zilce. Prva je spadala dosedaj v okrožje okrajnega sodišča v Logatcu, druga pa v okrožje sodišča v Ložu. S to naredbo je ustreženo večini prebivalcev imenovanih občin in le želeti je, da bi se tudi v drugih podobnih ozirih ustreglo notranjskim prebivalcem. (Iz Ribnice.) Vidi se, da se je „Slov. Narod" postaral; glavo, katero nosi že kakih 15 let, bo moral premeniti in se po novem letu imenovati „Nemški Narod", ker se toliko ogreva za nemškega poslanca Višnikarja, ki n i dobil večine v slovenskih okrajih Ribnica in Lašče. Radovedni smo, kako bi pisal „Narod", ko bi bila naša stranka tako zmagala. Tudi naša „narodna Ribnica" bi se morala sramovati, da toliko poveličuje zmago nemškega kandidata, da je plačala celo otroke, da kriče: „Živijo Višnikar !" — Kar Be tiče kočevskega mandata, je resnica, da so Kočevci postavili alternativo, da volimo mi njihovega kandidata dr. Schoppel-a, če pa volimo Merharja, ona glasuje za Višnikarja. — Pa nam je bil slovenski narod veliko višje, kakor liberalni Višnikar, katerega bi bili s tem vrgli. (Slovensko gledališče.) Za današnjo predstavo tako sijajno uspele Foersterjeve opere „Gorenj-8ki8lavček" so se z dovoljenjem skladatelja priredile nekatere male okrajšave ponavljajočih se mest v 2. dejanju. V 1. dejauju pa bode po 6. prizoru (Chansonette in ženski zbor) kratek presledek. Cene so kakor običajno pri opernih predstavah. (Iz Velikih LaSč) 2. nov. Veliko veselje je bilo v naši fari pretečeno pomlad, ko je meseca aprila prvikrat mogočno zadonel krasni, veliki zvon „vlit v spomin dvestoletnice tukajšne duhovnije". Spomin dvestoletnice pa smo hoteli obhajati še slovesneje s tem, da smo imeli od 25. oktobra do 2. novembra sv. misijon. Vodila sta ga preč. gg. oo. S. J. Fr. Doljak in Fr. Vrhovec, ki sta nam z ognjevito zgovornostjo oznanovala sv. resnice in z čudovito gorečnostjo delovala v spovednici. Ljudstvo se je pridno vdeleževalo svete pobožnosti, dasiravno so nastopivši lepi dnevi zelo vabili na polje, kjer je delo vsled vednega deževja precej zaostalo. Zlasti je bila prostorna cerkev v god vseh Svetnikov ob sklepu mi-sijona in vernih duš dan pri opravilu za mrtve natlačeno polna. Nad 2500 vernikov je bilo obhajanih. Bog poplačaj preč. gg. misijonarja za oblini trud ; mi jima bomo hvaležni 8 tem, da bomo njih nauke v dejanju spolnovali. Zahvaljujemo čč. gg. sosedne duhovnike, ki so nam prišli pomagat. Prisrčna zahvala tudi g. župniku, ki nam je v spomin dvestoletnice svoje fare dal priložnost k duševnemu ob-novljenju. Upamo, da so ti sv. dnevi prinesli celi duhovniji obilo blagoslova, in da bodo tudi veliko sadu rodili. (Vjeli in zaprli so) bivšega trgovskega komija Alfreda Trafenig-a, kateri je bil na več krajih pokradel in potem pobegnil. Zasačili so ga v Celju. Pri njem našli so tudi bicikel, kateri je bil v Ljubljani ukradel. (Razpisane učiteljske službe.) Na trirazredniui v Knežaku drugo mesto; prošnje do 14. novembra okrajnemu šolskemu svetu v Postojini. — Na dvo-razrednici v Čatežu na Savi drugo mesto; prošnje do 30. novembra t. 1. okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. (Darovi,) Za Jeranovo dijaško mizo: Vranski 3 gld. — Neimenovan 1 gld. — A. St. S. 2 gld. (Z Vrha pri Vinici.) Dne 26. t. m. po noči so neznani tatovi pri dveh hišah na Vrhu ukradli 58 gld., nekaj suhega mesa in več obleke. Slutnjo tega zločina na koga staviti je prav težko. Nekateri sodijo, da bi bili iste stvari ukradli Zumberčani ali pa vlahi pri Metliki imenovani, ki po hišah jajca kupujejo, in jih v koših na hrbtu v Metliko odnašajo. Popolnoma izključena ni ta sumnja, ker skoraj vsak dan vidiš dva ali tri vlahe se stikati okoli hiš na Vrhu. Ljudje sedaj pri lepem dnevu hitijo spravit poljske pridelke in j h ni doma, a jajčarji, tako imenujejo ljudje iste barantače z jajci, po dnevu lahko vse staknejo in vidijo, kje bi se ponoči kaj ukrasti dalo, ko od dela utrujeni ljudje spijo. Slav. c. kr. oblast naj bi takim kupčevalcem strogo na noge stopila in jih ne pustila brez potnih listov in drugih listin n. pr. patenta ali krošnjar-skega potnega lista po teh krajih se potikati, ker obenem beračijo. Število istih jajčarjev je že preveliko. V nekaterih hišah je že zginila kaka stvar, kjer so isti barantači prespali. No, negotovo pa tudi ni, da niso cigani iste stvari ukradli. Znabiti so se celo Hrvati iz one strani sem priklatili, ki so po letu tu kosili. Izključeno tudi m, da si ni kak bližnji ali daljni tostranski dolgorok iste stvari prisvojil. — Valentin Malnerič, posestnik iz Krope in slikar je župno cerkev na Vrhu od znotraj in zunaj prav lepo pobarval. Tudi stene imajo prav lične cvetlične okraske. Na pročelju loka, ki loči svetišče ali pre-sbiterij od ladje, je lepo naslikano jagnje božje, ležeče na zlati knjigi, nad katerim se razprostira zmagoslavna zastava in oljkina vejica. Vrhovska župna cerkev ima sedaj prav lepo lice od znotraj in od zunaj. Delo mojstra hvali in ga priporoča za enaka dela župuim predstojništvom. * * * (Z murskega polja) [Letina.] Letošnji letni vladar je bil Jupiter pluvius, zato smo deževja imeli Knjbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera at/i toliko, da je voda štirikrat nižje ležeče polje poplavila ter po njivah in travnikih precej škode naredila. Oiimina je bila sicer precej lepa, pa semtertje jako dračnata, sena in otave je bilo obilo, pa na mnogih krajih blatno ; krompirju je moča tudi škodovala, kaj lepše se je obnesla kuruza, detelja, ajda in sla-dova repa. Letošnja letina je bila torej le srednje vrste. Ker je cena vsem poljskim pridelkom silno nizka, davki pa vedno večji, zato pač vsakemu poljedelcu gospodarstvo le toliko nese, da komaj shaja. K sreči je letos toča le majhni kos spodnjega murskega polja zadela, torej vendar kruha ne bomo stradali, kakor se je lani po nekaterih krajih godilo. (Trgatev.) Iz ljutomerskih goric: Letošnjo spomlad so nam naše gorice obetale obilno trgatev. Upali smo dobiti mnogo vina, a naš up je v resnici splaval po vodi. Celi mesec junij, ko je grozdje cvetelo, deževalo je dan za dnevom, in vsled tega se je mnogo grozdov osipalo. A tudi pozneje smo imeli preveč deževja in vmes večkrat točo; zato je od obilno nastavljenega grozdja do trgatve malo ostalo. V tistih vinogradih, kjer ni bilo toče, so sicer nekoliko več nabrali, kakor lani, v pobitih goricah pa precej manje, slabše pa je povsod. Zato pa je tudi cena letošnjemu vinu precej nizka. Lani so v tem času plačevali liter od 24 do 28 kr., letos pa ga plačujejo komaj od 18 do 22 kr., dasiravno je kupcev mnogo in so že skoro ves mošt pokupili. Društva. („Glasbena Matica".) V pritličju nove hiše „Glasbene Matice" in 2 nadstropjih je 8 prostornih svetlih sob, v 2. nadstropju nahaja se tudi mala dvorana za skupne pevske vaje; po vseh prostorih so napeljane žice za električno razsvetljavo, da ob njej vpeljavi v prihodnjem letu ne bode ni-kakih zaprek. Društveno poslovanje se množi v vsakem obziru, radi tega si je postavilo po vseh večjih krajih domačije poverjenike (krog 100), da more z njih pomočjo in po njih navodilih tem uspešnejše delovati narodu v korist. Iz istega obzira se je cena društvenih muzikalij zopet znatno znižala ter se je izdal le-ta poziv: Častno priznanje, katero si je „Glasbena Matica" stekla posebno v zadnjih mesecih, nam kaže očito, kolikega pomena je ta naš zavod za razvoj in napredek našega naroda. Prav radi tolikega pomena pa je „Glasbena Matica" vredna izdatne, ne samo duševne, temuč tudi gmotne podpore in sicer tem bolj, ker si mora to leto v svoji porušeni hiši postaviti novo učilnico, ki jo bode stala več tisoč goldinarjev. Res, da je društvo dobilo v to svrho nekaj državne podpore, in da mu je dovoljeno srečkanje, a dotični dohodek bode mnogo prenizek, da bi pokril samo imenovane stavbene stroške, kaj še, da bi društvu pripomogel do potrebne učne oprave in sploh do sredstev, ki so mu potrebna, ako hoče uspešno delovati za postavljeni si smoter. Društvo mora v to svrho imeti trajnih dohodkov, katerih so dobi le s članarino društvenikov, bodisi letnih ali še bolje ustanovnih. Gmotne žrtve članov so male h koristim, ki se jim nudijo. — Navaden član plaču je po 2 gld. letnine; ustanovnik enkrat za vselej 40 gld. ali po 10 gld. v štirih letnih obrokih. Drugo leto se utegne ustanovnina povišati na 50 gld., kar pa ne bode veljalo za ustanovnike, ki že to leto plačajo del ustanovnine. Nasprotno člani nimajo samo običajnih društvenih pravic, temuč dobivajo vsako leto muzikalije, katerih tržna cena je višja kakor letna članarina. Članovim svojcem tudi ni plačevati posebe letnine za pouk v društveni šoli. Ustanovniki, ki plačajo vsaj že polovico ustanovnine (20 gld.), dobe po en odtis doslej izdanih in še ne razprodanih muzikalij v tržni vrednosti 10 gld. Ob jednem si usojamo pridejati kazale in zopet znižani cenik dosedanjih društvenih še ne razprodanih izdanj, z željo, da pridobite za nje mnogo kupcev. Znano nam je, da se p. n. zelo zanimate za delovanje našega društva, in zato si usojamo vabiti Vas uljudno, da blagovolite pristopiti kot član. in Vas prositi, da nagovorite druge domoljube v Vašem okrožju, naj store isto. — Pripomniti je, da ima društvene muzikalije po istih znižanih cenah v zalogi tudi gosp. Anton Zagorjan, knjigotržec v Ljubljani na Kongresnem trgu. (A k a d. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu) javlja, da priredi v sredo dne 4. listo-pada ob ljt8. zveier svoje VII. redno zborovanje s sledečim vsporedom : Citanje zapisnika. Poročilo odborovo. Glavna poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) knjižničarja. Poročilo revizorjev. Poročilo klubov. Volitev : a) predsednika, b) odbora, c) častnega soda, d) revizorjev. Slučajnosti. — Slovanski gostje dobro došli! (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca oktobra leta 1896 uloždo je v mestno hranilnico ljubljansko 594 strank 255.840 gld. 78 kr., 487 strank pa vzdignilo 251.216 gld. 25 kr. Wien, I. Bezirk, nsplatf Nr. II, Parterr«. (Mestna hranilnica t Radovljici.) V mescu oktobru 1896 je 74 strank uložilo 34.695 gld. 62 kr., 85 strank uzdignilo 7 528 gld. 44 kr., 27 strankam se je izplačalo posojil 13.665 gld.— kr., stanje ulog 75,041 gold. 65 kr., denarni promet 91.543 gld. 12 kr. (Mestna hranilnica vv Novem Mestu.) V mesecu oktobru 1896 je 121 6trank vložilo 22.784 gld. 79V, kr., 57 strank vzdignilo 8773 gld. 52 kr., torej se je več vložilo 14.011 gld. 271/, kr. 315 posojil se je izplačalo v znesku 6670 gld., sta nje vlog 324.397 gld. 34'/, kr., denarni promet 65.495 gld. 88V, kr. Telegrami. Dunaj, 3. novembra. „Wiener Zeitung" poroča: Presvetli cesar je podelil ministroma Bilinski in Gleispach red železne krone prve vrste. „Fremdenblatt" dostavlja temu poročilu, da sta prejela ministra to odlikovanje za zasluge, katere sta si stekla za davčno, oziroma justično preosnovo. Dunaj, 3. novembra. Dekan modroslov-nega oddelka na nemškem vseučilišču v Pragi je kot zastopnik vseh modroslovnih oddelkov v deželi ter v mestih Gradec, Levov, Krakovo, Inomost in Cernovice doposlal naučnemu ministru spomenico, v kateri se zahvaljuje za njegov govor v predzadnji seji budgetnega odseka. Trst, 3. novembra. V nedeljo zvečer je navstal mej italijanskimi in slovenskimi delavci v Skednju velik pretep, ki je zavzemal vedno večjo dimenzijo, ker se je delavcem pridružila tudi množica italijanskih prebivalcev. Po daljšem naporu se je orožnikom posrečilo, da so razpršili nemirneže, vodje borilcev pa so odvedli v zapor. Mej temi je bilo osem z nožmi oboroženih Italijanov in dva Slovenca. Budimpešta, 3. novembra. Včeraj so bili izvoljeni štirje liberalni poslanci, in sicer 2 v okraju Braševo, po jeden pa v bistriškem in naszodskem okraju. Pariz, 3. novembra. „Temps" poroča iz Madrida, da prevzame španjska banka izdajo posojila v znesku 400 milijonov peset proti polodstotni proviziji. Kod&nj, 3. novembra. Pri preiskavanju stanovanja urednika anarhističnega lista „Pro-letaren" je našla komisija več tisoč ponarejenih hranilničnih znamk. Rim, 3. novembra. „Tribuna" objavlja neko pismo iz Etijopije, v katerem se trdi, da so si priborili Italijani malo zmago nad Eas Mangašo, ki je baje prodrl do pristanišča Adi-Kaje. Drugi listi o tej zadevi popolno molče. Carigrad, 3. novembra. Turška vlada je imenovala na predlog poslanikov še dva nova člana v komisijo, ki se peča s preosnovo orožništva na Kreti. Hennebergova svila — pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna, bela in barvena, od 35 kr. do gld. 14'65 meter, — gladka, progasta, križapta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine in carina prosto na dom. Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 25 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. fc-8 1 Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Plccollja v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici 25 kr. 125 (50—36) 6 priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnem kataru otrok, ki se tako cesto javlja v zimskem času. Trije deli Giesshubleca zmešani z jednim delom vročega mleka napravi zmes, katera se pije mlačna. 715 19—2 Umrli no: 31. oktobra. Marija Zaje, gostilničarja žena, 54 let, Poljanska cesta 15, splošna vodenica. Tujci. 1. novembra. Pri Slonu: Gostičar iz Črnomlja. — Oman ii Kranja. — Jezewski iz Poznanja. — Reinhard, Mayr, Bolgari z Dunaja. — Weimescheimer iz Ichenhausen-a. — Novak iz Vel. Kaniže. — Cattich iz Zadra. - Devetak iz Kobarida. — Höfferer iz Brna. — Neumann z Reke. — Drobek iz Pod-mokljev. — Tolazzi iz Št. Petra. — Tomšič iz Ilir. Bistrioe. — Šubic iz Poljan. — Rocco iz Trsta. — Plasenke iz Brunova. — Verk iz Vipave. Pri Mali&u: Neurath, Ehrenstein, Weis, Kolletnig z Dunaja. — Delfin iz Šibenika. — Deliatovich, Matheusche iz Trsta. — Coschina z Reke. — Hrovatin iz Vipavo. — Spa-rovitz iz Kamnika. Pri avstrijskem caru: Hribar iz Ribnice. — Katter, Kos iz Gradca. Pri Lloydu: Vrhovec iz Novega Mesta. — Vovkova iz Zasipa Meteorologično porodilo. e * a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo *'S . .s s a m j a á" -> 2 9. zvečer 728 8 . «'O si. jzah. * dež 3 7. zjutraj 2. popol. 7282 729 4 5-4 10-5 sr. sever sr. jzah. sk. jasno skoro oblč. 17-4 malom. Srednja včerajšnja temperatura 7'7°, za 0 9° nad nor- Ekaekutivne dražbe. Jakoba D r g 1 i n a iz Laniš nepremakljivo posestvo (5305 gld.), terjatev 1051 gld., dne 7. nov. in 12. decembra v Ljubljani. Franceta K a 1 a n a iz Zabreznice zemljišče (4459 gld.), terjatev 10 gld. 60 kr., dne 6. nov. in 10. dec. (ponovitev) v Radovljici. Ivana Čampovega zemljišče v Žigmarieah (763 gld.), terjatev 144 gld. 31 kr., dne 6. nov. in 24. nov. (ponovitev) v Ribnici. deo. Janeza Cernivca iz Utika nepremakljivo (2128 gld. 50 kr.) terjatev 200 gld., dn6 7. nov. in 11. v Kamniku, Barbare Kopač iz Ljubljane nepremakljivo posestvo (14.000 gld.), terjatev 7^73 gld. 46 kr., dni 9. nov. in 14. dec. v Ljubljani. Zalivala. 725 1-1 Ob bridki izgubi naše nepozabne soproge, oziroma matere, gospe Marije Zaje roj. Dežman izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo častiti duhovščini, čast. gg. bogoslovcem za ginljivo petje, prijateljem in znancem za mnoge krasne vence, za sočutje, katero so nam skazovali ob njani smrti, za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, in slednjič vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je vršil pogreb tako veličastno. V Ljubljani, dno 3. novembra 1896. Žalujoči ostali. Zahvala. 724 1-1 _ Po potresu dno 15. aprila 1895 mi je bila moja hiša pred Križanki št. 5 porušena. Samo z vladno pomočjo mi je bilo mogoče, jo zopet sezidati. Zahvaliti se moram tudi stavbin-skemu mojstru gosp. Filipu Zupančiču za vso skrb in ker mi je novo stavoo izvršil urno in z najboljšim materijalom. V Ljubljani, dnč 31. oktobra 1896. Marijana Lohkar. Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po uizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 554 62-38 zidarski mojster. Uradne in trgovske s firmo priporoča KAV. TISKAM A j ¡{j v Ljubljani. ^HHs-a sasHsasa^ Velika <;o krajcarska loterija v Inomostu. I žrebanje že ------1 v soboto ! 684 15-14 Z02 1 AAA k|*on t gotovini ■^^^jr z JSO°/o odbitkom. Srečke a SO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani. X> n n a j 8 k borza. Dni 3. novembra. Skupni držami dolg v notah.....101 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , — . Avstrijska zlata renta 4%......121 „ 95 , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 , 20 , Ogerska zlata renta 4%.......121 , 65 , Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 . 15 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 983 . — Kreditne delnice, 160 gld............366 , 75 . London vista ..........119 , 70 . Nemiki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj, 58 „ 70 . 20 mark........................11 . 74 , 20 frankov (napoleondor) ...... 9 „ 52 , Italijanski bankovci ................44 , 45 „ C. kr. cekini........... 5 „ 68 „ Dni 2. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfore želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavna srečke 6% . . . Dunavsko vramivno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5* . „ , dolenjskih železnic 4* 143 gld. — kr. 154 „ 50 H 191 . — 99 . — I» 137 . — 129 , 50 108 „ — U2 . — 99 . 25 99 „ 35 222 . 25 171 . 40 127 . 50 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 , — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 , 60 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 . — Salmove srečke, 40 gld................70 . — 25 75 50 St. Gendis srečke, 40 gld.......VI Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 153 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3375 . — Akcije triaSkega Lloyda, 500 gld. ... 422 . — Akcije južne leleinice, 200 gld. sr. . . . lol , — Dunajskih lokal, železnic delniška družba 64 . — Montanaka družba avstr. plan.....84 , — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 „ 50 Papirnih rubljev 100 ................127 „ 60 V Nakup In prodaja "£tt vsakovrstnih driavnlh papirjev, iredk, denarjev itd. j Zavarovanji z» zgube pri irebanjlh, pri izžrebanji najmanjšega dobitka Kilantna izvršitev naro411 na borol. Menjarnična delniška družba ,71 E IS C IT K" Wollzsili U. 10 Dunaj, liriifailfiritraui 74 B. Pojasnila*XS vvsen gospodarskih in llnanftnlh ttvarah, potem o kursmh vrednostih vseh ip*kulaol|ore«tovanja pri popolni varnosti gf naloženih 1 avn i o.