Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 63. JOLIET, ILLINOIS, (>. JULIJA 1915 LETNIK XXIY. Avstro-nemške armade prodirajo proti Varšavi. Rusi prisiljeni k umikanju in namenjeni, omejiti se na obrambo svoje zemlje. Ruske linije na jugo- vzhodnem in severovzhodnem Gališkem ter južnem Poljskem predrte. Italii ijam baje zavzeli Tolmin ob Soči, kjer se vrše ljuti boji. jf liki glav Eerlin- 1. jul. (Čez London.) Ve- naznanil"'.stan ^ danes objavil sledeče staf l Vzil0dnem bojišču je položaj o- ^wP?raenjen- V juniju je bil "ikjTm dve zastavi> 2S'695 uJ'et" topov' j "Jlmi 120 častnikov, sedem Pušk ' S6St min°roetavc«v, 52 strojnih p&!reb;^:,ZraI<0plov in mno&° drugih Linsingen zopet zmagal. da Jueovzhodnem bojišču je arma-nasko!.smgen včeraj P° težkih b°iih 1t„.i 'v0ni vzela rlSskp nnstr,i^l-p t ''odno'"11!1 VZe'a rllske postojanke vz-Luczvn°, GniIe LiPe, pri Kuniczu in Ujeli sn" te^5everno od Rohatyna. Žastnjjj®0 Rusov, med njimi 30 Pušk °V' zaPlenili pet strojnih v^Iika°dn° °d Lvova sta nemška za" niada iT dalje Prodr,a> dočim ar-"Se,n nadaljuje svoj pohod sle ioč 3agojn Podirat; »i Vislo. Zapadno od Vi-a zaveznika, tam zasledu- tnenneVlaŽnika' na obeh Straneh Ka-l;ensenPn\p!en armad Linsingen, Mac- je znašal v mesecu ujetnik castnikov in 140,650 mož na fašk." ' ter 80 topov in 268 strojnih Pohod proti Varšavi. "'stro n — Severni pohod P°ljs^ niSkih arrnad iz Galicije na .i ' K° je -vel. j ije v London, strc ske"lin°jJe Vsak dan strahotnejši. Ru-iem po]e J? severni Galiciji in na juž-nemškiniJ m se morajo umikati pred trudita \ZaveznikDma, ki se očividno Varšavi °C1Stiti Pot za pohod proti ^uski s,-"firiške t Poznava nadaljevanje ViePr2 Q"ZIVe med rekama Bug in s'o ®točišču zadnje reke v Je Po illn . a trdnjava Ivangorod, ki Posred,,; ^^ ruskih opazovavcev nehalo na ,C1|J av'stro-nemških čet. Leži °d VaršavPeUleSet jugovzhodno e' 2 novo-Georgievskom, Brestom in Litovskom tvori Ivang07 rod važen trikotnik ruskili trdnjav na Poljskem. Avstro-nemške čete so prodrle mimo gozdovja ob reki Tanew in zdaj niso, daleč od trdnjave Zamošč, ki leži petindvajset milj severno od gališke meje. Samo sto milj severno je veliko rusko opirališče Brest-Litovsk, zvezano z Varšavo po važnih žele.znicah i« ležeče skoro naravnost vzhodno od poliikega glavnega mesta. Rusko uradno naznanilo. Pefrdgrad, 1. jul. — Ruski vojni urad je danes izdal sledeče uradno naznanilo: v "Sovražna ofenziva med Vieprzom in Bugom ob fronti Zamostie-Sokolka se nadljuje. Ob zapadnem Bugu in ob Gnili Lipi smo dne 28. in 29. junija uspešno odbili sovražne napade. Ko smo zapazili sovražnika na prehodu čez Dniester blizu Halicza, smo začeli ofenzivo in ga pognali nazaj, in smo pri tem ujeli na stotine mož. "Le medlo bojevanje je bilo okrc^g Szawel, ob Njemenu in Marewu in lia levem bregu Visle." Nemci izgubili torpedovko. Pefrograd, 1. jul. — Poskus nemških vojnih ladij, bombardirati luko Vidavo v Kurlandiji in izkrcati čete, je bil odbit po Rusih, kakor uradno naznanjajo nocoj iz glavnega stana generalnega štaba. Naznanilo se glasi: "Oddelek nemških bojnih ladij, obstoječ iz ene patrolne križarke, četverih lahkih križark in mnogih torpe-dovk, je bombardiral Vindavo in poskušal izkrcati čete na brežino, a je bil pregnan. Ena sovražnih torpedovk je zadela ob mino in se razletela. Naše torpedovke so napadle sovražne križarke. Druge ruske torpedovke, ki so krile napad od severa, so prisilile sovražnika k umiku." Berlin, 1. jul. (Čez London.)—"Ber- ' h) American Pres« Association. 1q V sluC.v GRŠKi prestolonaslednik georgios. liH^'^nik; QS.tnrtl. "evarno zbolelega grškega kralja Konstantina bo presto-"io j} ferata °r?10s vladar grški. Prestolonaslednik je bil rojen leta 1890. e'en0 ' Paulosa in princa Alexandrosa, in dve sestri, princesi- Pr'ncesinjo Ireno. liner Tageblatt'' omenja po carju izdano odredbo v ustanovitev oblastva za vojne potrebe, ki je v nji izrazil sklep, nadaljevati vojno do zniagonos-nega konca, in pripominja: "Carski razglas dokazuje,. da Rusi še nikakor ne mislijo na mir in da so bile zlasti iz skandinavskih kavarn izhajajoče govorice, po katerih narašča na ruskem dvoru nagnjenost k miru in se vrše vsakojaka pogajanja, popolnoma nezanesljive." List pričakuje, da bo tudi duma zahtevala nadaljevanje vojne, dokler Rusija ne zmaga, ter ugotavlja, da izpre-membe v ruski vladi nikakor ne kažejo priprav na pomirje, marveč sklep, nadaljevati vojno tem odločneje. List pristavlja, da se ruska armada vkljub vsem dosedanjim porazoirt nikakor ne smatra za premagano. Avstro-Nemci prodirajo dalje. London, 2. jul. -— Avstro-nemško prodiranje v Galiciji in na Poljskem je neovirano in silnost avstro-nemške vzhodne ofenzive ni prav nič zmanjšana. Poljska trdnjava Zaniošča je zavzeta in uspehe v drugih predelih stra-tegične važnosti na vzhodu poročajo iz Berlina. Poročila iz Petrograda naznanjajo nocoj, da glavna nemška armada pod maršalom von M&ckensenom prodira tako hitro, kakor je mogoče lahkemu konjištvu in topništvu, izbranim četam in motornim prevozom iti čez odprto krhko ozemlje proti železniškemu ve-zišču v Chelmu, ki leži severno od Zaniošča in skoro naravnost vzhodno od Lubline. a Dospeli do Krasnika. Berlin, 2. jul. — Nemške čete so dospele do ruskih postojank pri Kras-niku v južnem okrožju Rusko-Poljske-ga, kakor uradno danes naznanja nemški vojni glavni stan. Naznanilo tudi pravi, da so bile ruske čete v okrožju zapadno od Zamišča pognane nazaj. Bitka v Baltiškem morju. London, 2, jul. — Nocoj v London dospele brzojavke poročajo o pomorskem spopadu v Baltiškem morju. "Bitka na morju se je vršila davi blizu vzhodne brežine otoka Gothland,' brzojavlja stockholniski poročevavec Renter's Telegram-družbe. "Nemški polagavec min 'Albatross' so lovile štiri ruske križarke in se je zaletel na breg, da uteče ujetju. Pri tem je bilo 21 mož posadke usmrčenih in 27 ranjenih." Nemške ladje poškodovane. Ivodanj, 3. jul., 2 zj. — Nemška bojna ladja " Wittelsbach", ki je poškodovana, in neka bojna ladja razreda "Kaiser", mnogokrat prestreljena pod vodno linijo v baltiški bitki, sta se vrnili v Kiel. * rešijo albansko vprašanje v prihodnji mirovni konferenci. Črnogorci vpadli v Bosno. Rim, 1. jul. — Črnogorske čete so vpadle 'v Bosno in zasedle gorsko mesto Vm-evo.' Po nadaljnjih poročilih črnogorskega poslanstva nadaljujejo črnogorske čete svoj pohod proti severu. -4 Grki vpadli v Albanijo. Parife, 2. jul. — Iz Rima brzojavljajo, da je "Tribuna"' prejela poročilo iz Bara lia Črnogorskem, po katerem dva velika oddelka grških vojakov prodirata {th .i Beratu v Albaniji. Med svojim' jr.ihodom zasedajo vasi. Rim ^.2. jul. — Srbske čete so zasedle IJrač (Durazzo) v Albaniji, kakor naznanjajo tukaj nocoj. Previdnost! Uradno iz Rima! Rim,S2. jul. — Kakor naznanja pomorsko; ministrstvo, je baje neki francoski 1 (stavec na Jadranskem morju s spuščenimi bombami pogreznil avstrijski podmorski čoln "U-ll". — "U-ll" je ede4 najnovejših avstrijskih pod-morski-lt čolnov, ima vodnega odtiska 800 ton' in posadko 25 mož. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 1. jul., čez London, 2. jul. — Generalni stab je danes naznanil: "V sredo popoludne je sovražnik zop^Hledjel z več divizijami napad proti-našim postojankam na delu Do-berdobske visoke ravni, a je bil povsod odbit zniajtežjimi izgubami zanj. Glavni udar je bil naperjen proti naši fronti pri Zagradu in Koršičevem vrhu, severovzhodno od Tržiča. Pri Selcah in Vfermeljnnu Italijani prodrli do naših prednjih obkopov. Protinapad pa jih je takoj pognal- nazaj v dolino. Pri Koršičevem vrhu je bilo bojišče posejano s jiadlimi sovražniki. ' "Zvečer so bili napadi proti višinam vzhodno od Tržiča, severovzhodno od Zagrad;t in proti mestnemu braniku pri Gorici tudi brezuspešni. "Izza" lega poraza sovražnikovega vlada mir. Naše čete so ostale v svojih postojankah in se pripravljale na nove boje. "Ob severni Soči in ob koroški meji. se.ij^ljajej... topniški boji." J. P. Morgan nevarno obstreljen. Neki Frank Holt, učitelj nemščine na Cornell University, poskušal umoriti finančnika. FINANČNIKA REŠILA ZENA. Frank Holt poskušal razdejati kapitol v Washingtonu. New York, 3. jul. — Frank Holt, umobolen učitelj jezikov, do nedavna na Cornell University, obseden z mislijo, da je od Boga izvoljen, zaustaviti pošiljanje raznih vojnih potrebščin zaveznikom, je poskušal danes dopolu-dne umoriti J. P. Morgana, ko je že v petek poskusil razdejati kapitol v Washingtonu z dinamitno bombo. Newyorška in washingtonska policija je dognala, da je Holt nameraval iti sedaj v Cornish, N. H., in poskusiti naklep na življenje predsednika Wil-sona. Holt je izsilil svojo pot v g. Morga-novo hišo na East Islandu, tri in pol milje od Glen Cove, L. I., ob 9. uri 20 minut danes dopoludne, pregnal z revolverjem ključarja, preiskal hišo, dokler ni našel g. in ge. Morgan v prvem nadstropju, nakar je sprožil dva strela proti g. Morganu. Finančnik, ki je kot načelnik banke, oskrbujoče nakupe za angleško vlado, postal cilj za Holtov napad, je nevarno a ne smrtno ranjen. Kaj pravi Holt. New York, 4. jul. — Frank Holt, učitelj nemščine na Cornellovem vseučilišču, ki je v soboto obstrelil J. P. Morgana^ načelnika bančne tvrdke J. P. Morgan & Co., je danes "rekel, da je nameraval v Morganovem stanovanju gospo Morganovo in njene mlajše otroke zakleniti v sobo ter jih pridržati kot talce, dokler ne bi z dvema revolverjema in dinamitno palico prisilil g. Morgana, da podpiše izjavo, s katero bi prepovedal tovarnarjem pošiljati o-rožje in strelivo zaveznikom. Frank Holt je rodom Nemec, doma iz Texasa, star 40 let. mož, skupaj 24,676; pogrešanih, 92 častnikov in 6,445 mož, skupaj 6,537. Turški parnik pogreznjen. London, 3. jul., 1 zj. — Neki angleški podmorski čoln v Marmarskem morju je dne 26. junija potopil turško prevozno ladjo št. 42, ki je bila napolnjena z vojaki, kakor brzojavlja atenski poročevavec Exchange Telegraph-* družbi. Nadškof Quigley nekoliko boljši. Rochester, N. Y., 5. jul. —- Nadškofu Quigleyu iz Chicaga se je bolezen nekoliko izboljšala v zadnjih štirindvaj-setih urah, kakor izjavljajo njegovi zdravniki. Danes je nadškof redno u-žival hrano in spoznal vse ob svoji postelji. Brzojavke povpraševanja in so-> čutja še vedno prihajajo iz vseh delov dežele. Stavka v Chicagu. Chicago, 111., 2. jul. — Po današnji zatvoritvi večjega dela vseh tovarn, ki izdelujejo gradivo, stopa stavka v stavbni obrti v novo stanje. Namen tovarnarjev je, z zatvoritvijo svojih tovarn prisiliti stavbne mizarje, da pred-lože svoje pritožbe v odločitev razsodišču. Voljnost stavbnih mizarjev, zopet pričeti z delom pod staro plačilno lestvico 65c na uro, ni zadovoljila kon-traktorjev, ker zahtevajo stavbni mizarji izključitev stranskega ali zunanjega gradita, dočim zahtevajo kon-traktorji,. da mora biti uporabno vse gradivo, izvzeniši tako, ki je bilo izdelano v jetniščnicah. Razvažanje gradiva je že ustavljeno. Na tisoče mož je že brez dela in v enem tednu jih bo do 200,000 samo v Cook ccautfjyu, _ ________ Z italijanskega bojišča. Videm .Italija, 1. jul. — Italijansko prodiranje na Tirolsko je resno ovirano po dolgotrajnem slabem vremenu. Gorski potoki, ki so navadno suhi, so globoki in skoro neprehodni. Italijanske čete se imajo boriti s snežnimi viharji in gostimi meglami. Ob trdnejše avstrijske branike zadevajo vpadne čete. Italijani so torej primorani prodirati počasi in s skrajno opreznostjo. Italijani ob Soči odbiti. Dunaj, 1. jul. — Včerajšnje uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana se glasi: "Italijani razvijajo precejšnjo živahnost na fronti ob Soči. V ponedeljek zvečer so naše čete odbile napad blizu Plav. V okrožju Zagrada in Tržiča je po več manjših brezuspešnih napadih prišlo snoči do splošnega napada, a jc bi! odbit. Italija protestira zaradi Skadra. Rim, 1. jul. — Razvitje črnogorske zastave nad trdnjavo v Skadru, Albanija, povzroča večje nezadovoljstvo v talijanskem glavnem mestu, nego ie povzročila zasedba albanskih mest Tirana in Elbassan po srbskih četah. Italijanska vlada je baje protestirala na Srbskem in Črnogorskem proti zasedbi albanskega ozemlja po njunih odnosnih četah. Italija je protestirala tudi pri vladah Velike Britanije, Francije in Rusije, ki so skupaj z Italijo v londonski konferenci leta 1912. izpremenile Albanijo v neodvisno državo in se pogodilo po začetku sedanje vojne, da sklepčno Z zapadnega bojišča. Pariz, 1. jul. — .fo vojnem ministrstvu izdana poročila kažejo, da so se poeskusi nemških čet, predreti francoske linije in obkoliti veliko trdnjavo Verdun, izjalovili. Poročajo, da je bil ta napad pod o-sebnim poveljstvom prestolonaslednika Friedrich VVilhelma. Nemški napad odbit. Nemci so napadli dne 30. junija med cesto iz Benarvilla in Le Four de Paris z veliko silnostjo z namenom, da pre-dro naše obrambne linije," pravi nocojšnje poročilo. "Prodrli so do naših prvih okopov všled razdejanja, povzročenega po izstrelkih težkega kalibra in po uporabi zadušljivih bomb. "Sovražnik je bil zaustavljen vsled trdnosti naše druge linije in takoj pognan nazaj po protinapadih naše pehote, ki se je ustanovila na fronti kakih 200 yardov daleč od razdejanih obkopov naše prve linije. "Sovražnikovo bombardovanje se je zmanjšalo danes. Dva nova napada sta bila takoj zaustavljena po našem topništvu^ Napadi v Vogezih izjalovljeni. "V Vogezih so Nemci po bombardovanje naše fronte pri Langenfelds-kopfu in Elgensfuerstu podjeli dva napada proti nam, a so bili odbiti." Naznanilo pristavlja, da je francoska mina razdejala nemška branišča pred Dompierom, in pravi, da se silno topniško streljanje nadljuje severno od Arrasa, kakor tudi ob reki Aisne in ob gozdovju pri Bois d' Ailly, Flirey in Le l'retre. Nemška zmaga. London, 2. jul. — Armada pod prestolonaslednikom Friedrich Wilhel-niom jc v krvavem napadu v zapadnem delu Argonov na sovražne linije ujela 1,710 moj in 25 častnikov, kakor so nocoj uradno naznanili v Berlinu. Osemnajst strojnih pušk, štirideset minometavcev in eno gostostrelsko (mitraljezo) so Nemci zaplenili. Francoske izgube so bile težke. Porfirio Diaz umrl. Pariz, 2. jul. — General Porfirio Diaz, bivši predsednik Mehike, je po daljši bolezni umrl tukaj ob 7. uri nocoj. Ob smrtni postelji so se nahajali, ko se je bližal konec, soproga bivšega predsednika, gospa Carmen Romero Rubio Diaz, njegov »sin Porfirio in njegova soproga. General Diaz je bil rojen leta 1830. Njegova rodbina je bila starega španskega plemena, s primesjo indijanske krvi. Zapuščen brez očeta v starosti 3 let, je bil ogojen na stroške škofa v mestu Oaxaca z namenom, da postane duhovnik, a se je posvetil pravoznan-stvu in potem, ob izbruhu vojne z Združ. Državami, vojaškemu.stanu. Med francoskim vpadom, ko je bil avstrijski nadvojvoda Maksimilijan kronan za cesarja mehiškega (dne 10. apr. 1864), se je Diaz posebno odlikoval kot brigadni general med Herrero-vimi revolucionarci. V juniju 1867 je s svojimi četami osvojil glavno mesto. Ko je bila zopet ustanovljena Ijudo-vlada (republika), je nastopil kot kandidat za predsedniški urad, ne da bi dosegel cilj svoje častihlepnosti. bele v letu 1877. je bil izvoljen naslednikom ubežnega predsednika Lerdo. Odtedaj je bil osemkrat izvoljen predsednikom — zadnjikrat leta 1910. U-speli Maderove revolucije ga je 1. 1911. prisilil k odstopu. Šest žrtev viharja. Muskogee, Okla., 1. jul. — Vrtinčast vihar je danes razsajal po okraju Ottawa v severozapadni Oklahomi in zahteval, kolikor je doslej znano, šest človeških žrtev. Škoda na lastnini je baje znatna. Becker mora umreti. Albany, N. Y., 1. jul. — Guverner je danes izjavil, da ničesar več ne ukrene v slučaju policijskega poročnika Bec-kerja, izvzemši odlog. To. pomeni, da je Becker zapadel smrti, če ne posreduje najvišje sodišče Združenih Držav. V Dardanelah. London, 1. jul. — Prvi minister As-quith je v zbornici prostakov danes popoludne naznanil, da so britanske izgube na usmrčenih, ranjenih in pogrešanih v vojskovanju na mokrem in suhem proti Dardanelam do dne 31. majnika znašale 38,635 častnikov in mož. In sicer je bilo usmrčenih 495 častnikov in 6,927 mož, skupaj 7,422; ranjenih, 1,194 častnikov in 23,542 Pravda proti Huerti. El Paso, Tex., 1. jul. — Razprave proti Victorianu Huerta, Pascualu O-rozeo in četverim drugim, ki so pod obtožbo zarote proti nevtralnostnim zakonom Združenih Držav, so bile danes odložene do dne 12. julija. Obtoženci se pridrže pod prejšnjimi poroštvi. Ruski minister za konec vojne. Stockholm, 19. maja. Tz Petrograda se poroča: V petrograjskih krogih se je širil spis, ki sta ga sestavila politika in ministra Majlakov in Ščeglovitov; spis pravi, da "popolno uničenje Nemčije"'ni v državnem interesu Rusije, ker bi to imelo za posledico "padec sosedne monarhije". Spomenica zahteva, da se vojna čim preje konča, zlasti ker je ruski častniški zbor utrpel težke izgube in bi ?e z nadomestitvami iz mestnih elementov lahko napojil z revolucionarnim duhom. Umoril tri svoje žene v kopeli. London, 1. jul. — George Joseph Sntith, ki ga je danes porota spoznala krivim usmrčenja treh .svojih žen v njihovih kopelih, je bil po sodniku Scruttonu obsojen na smrt. Smith je pobral zavarovalnino na življenja svojih treh žen. Pridelek bombaža. Washington, D. C., 1. jul. — Poljedelski department je danes objavil, da znaša skupno z bombažem obdelano ozemlje 31,533,000 akrov. Letošnji pridelek je proračunjen na 80.3 odstotka normalne vrednosti. DO 50,000 KRON so poslali .rpjaki v bedno staro domovino potoift "Amerik. Slovenca" tekom zadnjih par mesecev, na naš poziv: "Mal pošljimo dar svojim dragim v bedni stari domovini na altar", katera vsota je točno in zanesljivo došla ria svoje mesto vkljub vojnim zaprekam. Pošiljamo denar v staro domovino, V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je janv> čeno. 'Najnižje cene: .. * " 5 kron pošljemo za....t...$ .80 10 " " "........ 1.60 25 " " " ........ 4.00 50 " " " ........ 8.00 100 " " " ........ 15.90 500' " " " ........ 79.50 1000 " " "........ 159.00 Pri teh cenah je poštnina že vricu-nana. Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; o'jenem priložite "Money, Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti * stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. p i. AMERIKANSKI SLOVENEC. 6. JULIJA 1915. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na 'leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. se ■ Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo* Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. v razmerju 18,000,000 tonov na leto, in v majniku 1915 je bilo razmerje produkcije enako 27,000,000 tonov na leto, narastek za 50 odstotkov v razmerju produkcije. Ojbseg in trajanje ino-stranskega povpraševanja po jeklenili izdelkih je težko naprej povedati natančno. Vprašanja o kreditu in prek-morški prevtežnji utegnejo omejevalno vplivati na obseg. Ali ker vojna resno ovira industrijalna podjetja v Evropi, bode inostranski svet povpraševal po raznih jeklenih izdelkih pri tovarnarjih v tej deželi na vsak način v mnogo večji meri, nego v normalnih okoliščinah. Podaljšanje - vojne bo brez dvoma povečalo obseg naših prodaj na mnogih tujih trgih." — Avtomobil usmrtil gospico. Jules Rubens, lastnik Fox-teatra v Aurori, je kupil avtomobil za svojo 22 letno hromasto sestro Desso pred nekaj tedni. V petek dopoludne je podjela svojo prvo daljšo vožnjo. Ž njo so bili njen 19Ietni sestranec Edgar Lewis in njena 141etna bratranka Lillian Rubens ter 21 letni Walter Swanson iz i Jamestowna, N. Y., in ga. Margaret Denis iz Aurore. Mlado Lillian, hčer Louis M. Rubensa, managerja joliet-skega Princess-teatra, so nameravali prepeljati domov v Joliet v novem avtomobilu. Dessa je vozila avtomobil, a se je utrudila in je izročila vodstvo "samodrča" Lewisu. Kmalu potem je avto, eno miljo severno od "Five Corners" na Lincolnovi veliki cesti, spodrsnil v jarek in se prevrnil, tako da so bili vsi voženci zagnani iz avta. Dessa je prišla pod avtomobil in je bila usmrčena. Ranjeni so bili Swan-son, Denis in Lewis. dne 24. junija v cerkev, na to sv. maša za rajnico in molitev in lepa pridiga, in nato izprevod na pokopališke sv. Jožefa. Pogreb je izvršil /upnik iz Eveletha, Rev. Matija liilban. J/okoj-nica je bila članica društva, sv. J ožefa, zato so ji pa izkazali lepo zadnjo časi: Društvo sv. Jožefa, društvo sv. Barbare, društvo sv. Cirila in Mctocja in društvi "Sparta" in ''Sloven ki K.ular". Skoro vsako oko je bilo S')lzi).\ Raj-nica je bila doma iz vasi Potoče, župnije Predvorske na Gorenjskem pri Kranju. Doma zapušča enega brata in sestro, tu v Ameriki pa tudi brata in možu 5 otrok. Lahka ji naj bo žemljica Gilberška in Bog ji daj večni mir! Tu pri nas je zdaj bolj tužno, odkar nimamo župnika. Zato je vabljen k nam kak slovenski duhovnik, če bi hotel to župnijo vzeti na svoje rame. ker duhovski stan je težuk. Sedaj še le človek ve, koliko je slovenski duhoven vreden med Slovenci tu v A-meriki. Zatorej rojaki, spoštoke duhovnike in učite otroke, da jih bojo spoštovali! H koncu mojega dopisa pa pozdravim rojake in rojakinje po \fneriki. Tebi. list, pa obilo naročnikov. Z Bo- gom Navzoč pri pogrebu. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slorenic-American Bldg., Joliet, III. Advertising rates sent on application. 0+040«»K»*040*<»»0*C+0+0**< * 1z slovenskih naselbin, i Gilbert, Minn., 27. jun. — Prosil bi Vas, g. urednik A. S., za malo prostora v našem katoliškem delavskem listu A. S., da bi naznanil rojakom po Združenih Državah, kako se imamo rojaki v Gilbertu in okolici. Prvič naznanjam, da se je v rudniku Petit začelo delati dne 4. junija, ko je vzel nekaj mož na delo, da bojo popravili in "prištimali" v rudniku, ker je ta rudnik stal približno 17 mesecev ter bo začel delati s polno paro dne 1. julija. Ne svetujem sem hoditi za delom, ker so se že naši ožji bratje Hrvati naselili iz naselbine v Hibbingu. In če parna lopata pobere rudo iz skladišča v Šelaj-rudniku, bo tudi ta rudnik začel delati v jesenski čas; kedaj pa bojo odprli ta rudnik, tega pa ne vem ravno za dan; kedar ga pa bojo odprli, bom pa že rojakom naznanil v tem listu. Drugič naznanjam žalostno novico, da nas je častiti gospod župhik zapustil in je šel proč od nas zaradi bolezni. Vi častiti gospod Alojzij Pirnat, Vi' ne veste, kako je zdaj pri nas dolgočasno, odkar Vas ni pri nas. Nikdar se ne sliši s stolpa lin zvon. Res Vas ni pri nas, ali Vaš spomin je pa še ostal pri nas in b6, dokler bo ta naselbina stala in tako dolgo bo Vaš spomin ostal med nami in-med našimi potomci. Lepe nauke ste nam dajali in tudi zapustili, in ste nam lepo hišo božjo postavili v spomin in krasno pokopališče, oboje leta 1913. Res po duhu ste bili velik mož. In koliko je bilo sv. obhajil, ko ste bili Vi pri nas! Gospod župnik nas je zapustil dne 17. junija, in v nedeljo nismo imeli sv. maše in to nedeljo je pa imel sveto mašo Father Paul iz Virginije. Zanaprcj pa ne vemo, kako bo. Častiti gosp. Alojzij Pirnat je djal, da se gre "cajtat" v državo Pennsylvanijo v veliko mesto Pittsburgh na neko polsko župnijo. Ljubi Bog Vam daj ljubo zdravje in veliko uspeha v vinogradu Gospodovem! Dober mož ste bili zlasti bolnim in sirotam, zato ste prišli kot reven človek k nam in revni ste šli od! tukaj. Sramota vam, ki ste ga grdili po zlobnih časopisih in še enkrat rečem vam sramota! In zopet naznanjam žalostno novrct>, da nas je bela žena smrt obilno obiskala, in nam je pobrala 5 oseb, eno angleškega rodu, in potem nekega laka, in tretjič nekega Hrvata po imenu Juri Calič, ga je skala ubila v rudniku v Elbi dne 19. junija in pogreb je izvršil župnik Hv^leški s sv. mašo dne 21. junija: v domovini zapušča ženo in štiri otročiče, Bog mu daj večni mir. In četrti in peti sta pa Neža in Marija Debelak, sta pa naši rojakinji. Dne 14. junija je namreč zbolela žena moža Mihaela Debelaka, jo je napadla huda bolezen pljučnica. Gori omenjena žena ali mati 6. otfok je bila v blagoslovljenem stanu in je dne 20. junija porodila 6. dete, hčerko, ki je pri sv. krstu dobila ime Marija, in mati se je v hudi bolezni milo ozirala po svojih 6. otrocih in jim je dala svoj materni blagoslov in jih je lepo profila: "Otroci, molite in očeta ljubite in ubogajte ga! In spomnite se name in na moj prezgodnji grob, ker se bom Steel-kompanije, katera ima svoje to- j tutli jaz v nebesih spomnila na vas, varne tudi v Jolietu, poroča stalen na- sirote!" Ta mati je govorila -Wo do predek v jekleni in železni obrti. Te zadnjega zdiiiljeja in je previdena s dni je med drugim izjavil: "Ker so na-' zakramenti za umirajoče v Gospo-ši dpmači trgi dejansko obvarovani z:i,pala za vedno dne 22. junija. Sv. proti ino>transki kompeticiji (ali jjton- | zakramente ji je podelil častiti gospod Jaircnci) vsled evropske vojne, in ker \|atij;i Bilban iz Eveletha, nakar je v naraščajo povpraševanju za izvoz, se Gospodu zaspala ob polu štirih zjutraj trgovina /. jeklom in železom rtjožno je možu' zapustila 6 6trok. Ju Joliet, 111., 6. jul. — Piknik društva sv. Družine št. 1 D. S. D. se je vršil v Theiler's parku včeraj popoludne z velikim uspehom. Vršiti se je imel že v nedeljo, pa se je moral preložiti zaradi dežja, ki je temeljito premočil in o-hladil zemljo ter onemogočil v nedeljo vsako zabavno prireditev pod milim nebom. Včeraj pa je bilo krasno vreme in zato je bil tudi Theiler's park prizorišče najlepše domače veselice. Udeležba je bila ogromna, in vse točke zabavnega sporeda so se izvajale v najlepšem redu. Tudi gmotni uspeh je bil sijajen. — Na obisku. G. John Ožbolt iz Bradleya, 111., je prišel v soboto pogledat Joliet, kjer je ostal čez nedeljo. —Mr. John Lenich, prodajalec zemljišč iz Leadville, Colo., se je te dni mudil v tem mestu med potjo domov iz wisconsinskih farm. ^— G. John Lukanich iz Bradley, 111., je posetil svoje znance v Jolietu s svojo soprogo in sinom Johnom Jr. — Iz I.a Salle so prišli v Joliet praznovat Četrtega gg. A. Kostello, J. Sa-3omon in J. Jerič. I — Konec kvarantine. Jolietski župan Barber je v petek zjutraj izdal razglas, s kojim je bila škrlatična kva-lantina preklicana. Trajala je dvain-trideset dni. — Za čista živila. Štiriintrideset gtoceristov, mesarjev, mlekarjev in hotelirjev v okraju Will je bilo te dni posvarjenih po nadzornikih državnega urada za čista živila, da bodo v prihodnje vsi prestopki zakonov o čistem živežu in mleku strogo kaznovani. Kansas City, Kans., 3<'. jun. — G. urednik A. SI., prosim Vas, da bi mi natisnili ta moj mali dopis v vaš cenjeni list, da naznanim, kako se imamo tudi tudi mi "ta mali" šolarski otroci v Kansas City, Kansas. Akoravno nas je še malo število, vendar dobro korakamo naprej v razrede. Šolo smo končali na sv. Alojzija dan in sedaj smo doma na počitnicah. Seveda, g urednik, me dekleta doma materam pridno pomagamo in ročno delo opravljamo, a pa tudi vmes pogledamo kak dober časopis, da si s tem kratek čas delamo, n. pr. Amerikanski Slovenec, Ave Marijo, tadva sta najbolj za nas mate; pa tudi ne smem pozabiti Glasilo Kranj-sko-Slovenske Katoliške Jednote, tudi to nam ne bo škodovalo. G. urednik, naznanjam Vam, da smo si tudi mi šolarski otroci ustanovili Društvo sv. Alojzija, pod vodstvom prečastitega našega dobrega gospoda župnika, Rev. A. Leskovic. Plačujemo 10c na mesec, pristop 25c; in ako otrok umre, dobe •starši po njem 50 dolarjev posmrtnine. Zatorej na noge, slovenski otroci v Kansas City, Kansas! Za to malo svotico se dobi 50 dolarjev usmrtnine, zato naj ne bi bilo slovenskega otroka v K. C., K., kateri ne bi bil pri tem zgoraj omenjenem društvu, G. urednik, imenovano društvo je sklenilo, da bomo imeli veselico dne 11. julija na 515 Ohio Ave. Zatorej prosimo vse Slovence in Slovenke, fante in dekleta,' da nam prihitijo na pomoč, nam pomagajo k večji ^blagajni, ker je še tako mlada in praenu. Mi mali vam bomo tudi kaj radi postregli, saj vedno radi skačemo, tac as bomo še bolj veselo, ko bo šlo za našo blagajno. Če se bomo, g. urednik, kaj dobro na veselici obnesli, gotovo Vam spet poročim. Za sedaj pa pozdravljam v e Slovence in Slovenke širom Amerike, posebno ude Društva sv. Alojzija v K. C., K. Tebi pa, Amerikanski Slovenec, veliko dobrih naročnikov. Marija Majerle, zapisoikarica Društva sv. Alojzija. Drugi opravljajo domača dela, skrbe za živež vseh in za prihodnost naroda. Vsak po svoje skrbi za javni blagor. Vse pa mora prevevati zavest, da le po poti vsestranske požrtvovalnosti in solidarne skrbi za splošni blagor pridemo do zaželjene boljše prihodnosti. Potrpimo pogumno neprilike, ki so neizogibno združene z velikansko vojsko, kojo so izzvali naši sovražniki v cinični pohlepnosti po tujem blagu. Pomislimo, kako junaško prenašajo vse bojne težave in nevarnosti naši vrli vojaki v bojni črti. Kaj je napram temu katerakoli žrtev in neprilika, ki jo prinaša usiljeno nam vojno stanje tudi nam, ki smo ostali doma! V tem velikem času je sveta dolžnost slehernega^ storiti kar more za javni blagor. Sovražnik ljudstva in javni škodljivec je, kdor v tem času gleda samo nase, samo na svojo lastno korist; rav-notako tudi tisti, ki samo tarna in toži in kritikuje ali pa ljudi bega, ne dela pa nič, da bi pomagal premagati tež-koče sedanjega časa. Danes le tisti kaj velja, ki ga dičijo moške kreposti: pogum, delavnost, požrtvovalnost. Teh lastnosti ni nikdar manjkalo v naši deželi, tudi zdaj ne. Mirnim, pogumnim srcem gledamo nevarnosti v oko, zaupajoč v Vsemogočnega, ki je gospodar naše usode. In tako bomo prestali tudi to pre-skušnjo, vršeč svoje dolžnosti, potrpeč vse neprilike, goječ v zvestih srcih vdanost in ljubezen do našega presvetlega vladarja in do rodne naše mile zemlje in združivši vse svoje moči v bratski medsebojni ljubezni po geslu: Vsi za enega in eden za vse! Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 4. junija 1915. Deželni glavar: Šusteršič 1. r. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFNG GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. rVELIKA PONUDBA Spr«d«i del Nebo ikatljice vreden Jc. t I'M Celi kupon vreden J centi r foto«" v Culi kuponi in »prednji deli »Wtljic i»»i» "•» Se jii lahko izmenja :> fotovino ali ^Js I (Ta pogodba usasne 31 decembra P Lorillard Co.. Inc.. New York OKROŽNICA VSEM OBČINAM NA KRANJSKEM. (Iz "Slovenca".) ton Napredek v jeklu. E. J. Buffing-iz Chicaga, predsednik Illinois zholjšuje. Tovarnarji pričakujejo z jc rastočim zaupanjem, da jim bode mo-job goče med drugo polovico tega leta rafc- ti To so tva vijati mnogo večjo delavnost, ijego so in razvijali med prvo polovico. Dobro kazalo narastka v obsegu businessa je najti v mesečnih poročilih o produkciji sirovega železa v Združenih Državah. V decembru lanskega leta je bila deželna produkcija sirovega železa tudi v Go pol 9. uri n hčerka ški krsti, pli videl, govo oko. iCStl dne kar 15 je pa -čičev. upouu zaspal istega lopoldne. Tako sta nta-pavali obedve v eni mr-Kateri človek je ti dve -< je res moralo solziti Ubogi mož je tako jo-feu usmili. Pa kaj čmo, i, vse prav stori. Možu pustila 5 nedoraslih otro-b je bil iz hiše žalosti Desetmesečna vojska je rairtevala velike- žrtve od vsega prebivalstva našega cesarstva. A do zadnjiega časa je imela naša kranjska cfežela vsaj to prednost, da so bila neposredna bojna polja daleč proč, ob srbski in ruski mej,L Tako smo ki mogli kml tk»r toliko tmdi v tej vojni dobi nadaljevati mirno delo na maši rodni grudi. Ta položaj se je bistveno iapreme-nil, odkar je napadel naše cesarstvo er©1n>mm.t Lah, naš dedni sovražnik. Sedaj divja vojska c4> mašil* bližnjih mejah in sovražnik želi nitreti v našo rrtito oižjo domovino. Toda že stoje na zvesti straži nase slavne, v desetmesečnih krvavih bojih utrjene armade. In četudi je premoč števila na strani sovražnika, ki nas je le v zavesti te premoči »»hrbtno napadel. je vendar trdno utemeljena nada, da se trume tega nasprotnika razbijejo ob naših železnih črtah, ravno tako, kakor so se razbile nepregledne ruske množice oh naši karpatski falangi. Saj imamo opraviti s tistim Lahom, ki je bil že od naših slavhih prednikov krvavo tepen pri Novari in Kusttici! L pati in pričakovati tedaj smemo, da nam sovražne čete ne uničijo polja, katera smo letos obdelali s takim trudom in da nam bo omogočeno, >recito spraviti sad znoja in žuljev. V vsakem slučaju pa nam nalaga novi položaj nova bremena in uove dolžnosti. » V neposredni bližini bojne fronte, Npada naša dežela sedaj v vojno ozemlje. To je združeno z marsikatero ne-priliko za posameznika in cele dni ž'ne. To je treba potrpeti, v svesti, da vse velja enemu velikemu smotru: Odbit" zasedni napad dednega sovražnika od naše domovine. V tem velikem zgodovinskem času, v katerem s« gre za obstoj našega cesarstva, naše dežele, našega naroda -— mora sleherni storiti, kar more, *a splošni blagor. Eni stoje v bojnih črtah in tvegajo kri in življenje za domovino. LEPA NAŠA DOMOVINA.. (Iz "Slovenca", 2. junija.) Pod tem naslovom objavlja danes v Ljubljano došla vrla šibeniška "Hrvatska Misao" sledeči uvodni članek: "Ker je lepa, ker je prekrasna ta naša domovina, zato se dviga grabežljivi, stoletni naš sovražnik onstran morja, da nam otme, da nam ugrabi to našo milo grudo, divno Dalmacijo in siroto našo Istro. Napovedal je, za-vratni izdajalec, vojno habsburški hiši v obliki note. toda s topovi in nožem v sramotni roki je napovedal vojno v resnici nam Hrvatom, kričeč s svojim nesnažnim žrelom: Smrt Hrvatom, smrt Hrvatom, smrt na veke njihovemu narodnemu® življenju! Naj izpregovori, naj se oglasi skalovje s sedaj golili, a nekdaj zelenih vrhov in obronkov naših otokov in Priinorja, naj izpregovore naše starine iz drobpvja beneških lagun ter iz arhivov in muzejev beneških! Naša stvar leži na nas samih. Stvar Habsburga je sedaj postala stvar Hrvatske ter bo stvar Hrvatske morala v bodoče za vse čase ostati tudi stvar Habsburga. Hrvati in vsi južni Slovani, zaklinja vas sirota naša Istra, za-klinjata vas duh Dobrih iti Mandiča, vstanite! Zaklinja vas ta narod, ki je kri vaše krvi, ki je kost vaše kosti, da ga ne pustite, da kaki:1 izraelski narod, obesivši harfe ob pečine, pretaka, solze ob jadranski obali in. niesi z grenko čemeriko, marveč pojdite- navdušeno v sveti boj! Bodimo maščevalci, spomnimo se naše dece, spomnimo se tvtžne naše majke celokupne Hrvatske, kateri bi iztekle oči od prevelike in neutolažljive žalosti in zakotnima* se z besedami preroka Jeremija.:. Usahne naj mi desnim imi jiezik naj se prilepi na nebo mojih ust, ako pozabim tebe, o mati, o narod moj!. U boj! U boj!" Slovenci se pridružim©' iz dna srca bratskemu klicu. Ves hrvatsko-slo-venski narod je danes kakoc en tnož in kliče: U boj,!' HT boj.;!! zat našo staro pravdo! — "Amerika in Amerikaimci." Tako se imenuje velika krasna knjiga, ki jo je spisal Rev. J. M. Trunk, kakor smo poročali svoje dni. Danes pa nazni-njamo, da je to knjigo dobiti v knjigarni Amer. Slovenca po izredno znižani ceni. Vezana knjiga stane namreč samoi $1.50, po, pasti $1.75, (ločim je stala poprej cele tri dolarje poleg poštnine. Za polovično znižano ceno dobite zdaj v knjigarni Am. SI. knjig' ki je dkv^edaj največji* in najboljša, kar jih imamo v slovenskem jeziku o Anje riki in Amerikancih. Vsebina knjige je sledeča: Uvod — Splošni pregled — Iz amerikanske stgodovine — Ameri-katisko politično življenje — Amen kansko duševno in socialno življenje— Amerikansko gospodarsko življenje — Naseljevanja — Slovenci v Ameriki Zgodovina slovenskih naselbin — Seznam znamenitejšili Slovencev. Knjiga ima nič manj nego 608 strani! In kako bogato je opremljena s slikami! In večina slik vam predočuje prizore iz našega življenja v Ameriki ter predstavlja v skupinah in posamnih podo-' bah razne bolj ali manj znane ličnosti iz naših naselbin. Skratka: Rev. Trun-kova knjiga "Amerika in Atnerikanci" je vredna, da krasi parlor vsake slovenske obitelji v Ameriki. Naročite jo takoj I Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 1,000,000 kron. Prihranki 7M,00« kr* Glavni urad: TRST. Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, M.tkori*. Opatiji, Šiboniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in Jih obrestuje, kupuje in prodaj« vred"0*4 aostne papirje in daje informacije v tek ml Prevaemlje menjice, dokumente in tirjatve ta Av»tro-Ogr«ko, in Hercegovino, Albanijo, črno goro, Grško, Rumunijo, Turčijo L t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. X ^xsxmxmnimx^s^xmsmsisnKMUfi^^L , K^BiffiHiiSifi^Si^SRgJfi^Sfi^ffiSKSSiS*^1 i Buchanan-Daley Co< Desplnines and Allen Sts. JOLIET, ILLIN"'® Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE KJfcdO CM* TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu »»»»SSSRSiSiSSSISiSiBSBSSa*''" ' Prvi in edini slovenski pogrebnimi Ustanovi] L 1899. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjuštiiica na 205-207 Ohio St.. Joliet* 111-•j*«4** * Priporoča slavnemu občinstvu svoj cav«d, ki je eden B ntf" mestu; ima lastno aasebn« ambulance, ki j« najlcpM ▼ J*liett» tvaike vozove in kočije. Na pozive se poslu« vsak £as ponoči in podnev*. ctjJc®'* Kadar rabite kaj v naši stroki se ovlasite aH tnlefaMi** tal. 2575 jin N. W. 344. Naii kočijaai in vsi dekvai so Slovane'. ' NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s .šestimi sobami, z vsetni potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Ne-manich, lastnik, 1000 N. Chicago street, Joliet, 111. Union Coal Transfer C°' 516 CA8S STREET, JOLIET, III-Piano aiid Furniture M<>v Chicago telefon 4313. Podpirajte trgovce, kateri imajo og v Amer. Slovencu. 1 AMERIKANSKI SLOVENEC, 6. JULIJA 1915. 3. Družba sv. Družine v2wsl£jenih državah severne amerike. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež= JOLIET- ILL Vstanovljena 39. novembru 1914 lnkor. v drž. 111., 14. maju 1915 DRUŽBINO GESLO; "VSE ZA. VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Sfonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Xemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. naj Pošljejo na 1. porotnika. Vse pritožbe < Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-0dl mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. $ 16 d ^ sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ■ • do SS. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. pel2PLACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana Polno vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne >ne v redu in sprejete v gl. uradu. VPLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: a POPolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; a Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; !zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; a »gubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; lzgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; z !zS«bo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za !zS"bo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za l,Zguk.° naimanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; fc0 (jef0°m^eno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- $e ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) :n sicer enkrataca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 0 operacijo na kili ali vtrganjem. več r ^.^odnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-p'ačatiZP1S- ta^n'k na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-ijou--1, p0sl.vstanp '.ki k°nštatuje sklepč-nVet! Odk lzvaJa: Slavni občinski "Peti, se I' Sn'o zadnjič zborovali, t°dek- ^ rs avstr'jskem jugu do-nep°metllh" l° ni Pričakoval in ki j'v^ sl0v ^n za kronovine, kjer pre 11 se narod. Kralj laški, ki i\'a I je b Jln*' 'I "as< j "leč na^mu "ap°vedai mečen, esarJ Prej malo časom naš zavez-ln . vojno presvitlemu '"jajeJ V cpo na»o zemljo. k' M,I ' slav"ih časov, ko so slo- pri Nova ari m :Ja'namt°udirelivali kri zado,n src Kustoci in ce> n, , -- n« ' V tem 'renutku bojazen Zaui»&mo ! naj jo ima! Mi Ha S.tr'ie! ž ni?č starodav ne svo- »v ;.rc»ejšc iT1 in 8Vojem imenu C'-Ski'» ar2raVC »Wavnip, C 111 viteij" dum "a sev"" i" "a >C,r"a sev, armad veru"! njih voditeljem. Ka-ž,naga »udi na jugu obje- (Dobro, tiio • Sov H ra?nii S"° vihra nasproti no-■ ",ku- Pozdr; Htu^ Svojem;u: ^zdrave pošiljala! PoJ s„r?" .JUna.škemu brodovju, «aT,?aUsa' »vojevalo pr-p|dv )e- oSCfr* (Odo- ?m l>a , ^,niki vstanejo,) < ! "".''nosu )a"' zve" "'aijarju v. r°J«mi prevzviše- K'ir, pravtčen Jt' nam Slovencem J l'Oiii, ... 4 bj lnu utonil m %ioC8a 'tal ti"}1 v 'Postil, Vlar'Hl 'ianstva. don^Vvesti tellsj'.Pol^. Pod ar in ki tudi veilno zvesti v morju nehva-(Tako je!) Ml -g -0ie n^V't "as' i?r« '-.Vi, u Pa zdr ^Jolb^nu kaj pomenjajo se svoje upe, užujenio v klicu: W^-e^kf'E Plavil! S.aVa! se ren i">(ia vi »i i ..... n ^Ofom • "ega zastopnika ^bt^vni V,a<(c Jovi Ju. armadi 1'redvscm in hra-pa pVo- sim, da visoka vlada izroči pred najvišji prestol ponovitev prisege zvestobe in udanosti našemu presvitlemu vladarju. —Vojno posojilo. Na županov predlog se sklene, da podpiše ljubljanska občina 70,000 kron vojnega posojila. Župan ob tej priliki priporoča občinskim svetnikom, naj tudi sami podpisujejo vojno posojilo in da naj agiti- rajo za podpisovanje vojnega posojila. i — Osebni promet Ljubljana-Nabre-žina ustavljen. Inšpektorat južne železnice naznanja: Od 28. maja naprej je do nadaljnega ves osobni promet lokalnih vlakov na progi Maribor-Na-brežiha ustavljen. Samo na progi Ma-ribor-Ljubljana glavni kolodvor vozi vlak št. 31 in 58. — Mrtvi vstal. Iz ujetništva se je oglasil od Božiča pogrešani in za mrtvega smatrani Martin Langus iz Bohinjske Češnjice. Zadnji čas je bil mlekar v Predosljih pri Kranju. Nahaja se v Skobelevu v Rusiji. Dopisnica jc hodila od tam blizu štiri mesece. — Vojni kurat Martinčič v ruskem ujetništvu. Iz Kozlova piše vojni kurat č. g. Andrej Martinčič "Slovenca" uredništvu: Predragi! Došcl semkaj; je precej veliko 'mesto. Moštvo je ravnokar dobilo menažo, a častniki še ne. "Potovanje" po Ruski bi bilo zanimivo, a ob drugi priliki. Upam, da še kdaj vidim čvrste Kranjce. Pri tem transportu, mislim, da ni drugega Kranjca kot jaz. 6 --. >4 Govoreči časniki. Za čitanje najenostavnejše kitajske knjige je treba, da človek pozna najmanj tri tisoč različnih pisem: vsled tega je smatrati sina nebeškega kraljestva, ki zna čitati in pisati, po vsej pravici in zaslugi za učenega človeka. Tako je razumljivo, da so "King Pao" in drugi listi pristopni le tem izobražencem. Za veliko množino tistih, ki ne znajo čitati, so prirejene v Pekingu čitalnice. v katerih eden teh "pismoukov' glasno čita časopis in razlaga mnogoštevilnim poslušalcem njegovo vsebino. Te čitalnice nas spominjajo, tako poroča italijanski časopis "Attualita", na evangeljske molilnice. Kitajskemu zgledu sledi Evropa z razvitejšimi tehničnimi "pripomočki. Budimpešta se ponaša, da je uresničila Bellamyjeve sanje o telefonskem časopisu. Telefon Hirmanda ima nad 200 urednikov, ki so zvezani s 15,000 naročniki. Vsak dan bere od osmih zjutraj do desetih zvečer osem glasov besedo za besedo tiste članke, ki jih je izbral glavni u-rednik, telegrame iz inozemstva, lokalne vesti, parlamentarna poročila, politične govore, notice o borzi, trgovske vesti in sodnijska poročila — kratko-malo vse stvari, ki jih navadno prinaša vsak dnevnik. HRVATSKO. — Zunanjost Reke izgleda v sedanji vojski v glavnem mirno, samo z veliko Neredno jprebavljanje. Dobro veste kako lnido je človeku, če njegov sistem ni v redu. Čitajte kaj nam je pisal Mr. Matt. Podobnik iz Oregon, 111. pred kratkim: "Želim se zahvaliti Vam za Severov Želodčni Grencec. Trpel sem na želodcu dolgo časa, ker ni mc^gel prebavljati, a potem ko sem začel rabiti Severov Želodčni Grenčec, je nadloga izginila." — Severov Želodčni Grenčec je izvrstno zdravilo za okrepčanje onemoglega želodca in odstranjenje neprebavnosti, za pridobitev okusa, odstranitev riga-nja in zabasanosti. Slabotni ljudje, posebno ženske, najdejo brzo pomoč v njem. Slučajna doza bo okrepčala tudi zdrave ljudi. Cena 50c in $1.00. Naprodaj v vseh lekarnah ali pa se pošlje naravnost od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tu. July. AMERIKANSKI SLOVENEC, 6. JULIJA 1915. =3 Morski razbojnik. Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M. <* (Dalje.) "Primite ga!" je zaklical Edvard ter z levico pokazal 11a Hawkhursta, z mečem pa na Franciscovo telo ter rekel bridko: "Ta žrtev je moja!" Toda karkoli je že namerjal storiti v tem trenutku, v tem ga je preprečila Klara, ki ga je pri tej priči spoznala in zaklicala: "Moj Edvard!" ,PlaniIa je k njemu v naročje ter se takoj onesvestila. Mornarji, ki so prijeli Hawkhursta, so začudeni gledali ta prizor, Edvard pa je čakal nepotrpežljivo in željno, da se Klara zopet zave. Želel je, da bi mu povedala sama, kako zelo se je motil, in zopet in zopet je pogledoval zdaj Francisca, zdaj njo. V tem so zvezali Hawkhursta ter ga primorali, da je sedel. "Edvard! Dragi Edvard!" je naposled izpregovorila Klara s slabim glasom ter se ga oprijela še bolj; "torej ti si me rešil, dragi moj!" Edvard je čutil, da jo je sumničil po krivem, vendar se te sumnje še ni mogel iznebiti tako hitro. "Kdo je to, Klara?" je vprašal resno. "To je Francisco. Ni razbojnik, Edvard, temveč le moj varuh!" "Ha, ha!" se je zasmejal Hawkhurst porogljivo, ko je opazil, kako in kaj. Edvard Templemore se je obrnil proti njemu ter ga yprašaje pogledal. "Ha, h»!" je nadaljeval Hawkhurst, "no, sin je razbojniškega kapitana! Ni razbojnik to, potem, kaj ne? No, česa vsega ne bi ženske prisegle, da bi rešile onega, ki ga vidijo rade!" "Ako je sin kapitanov," je rekel Edvard, "zakaj si se bojeval z njim?" "Ker sem ravnokar ustrelil njegovega lopovskega očeta!" "Edvard," je dejala Klara slovesno; "zdaj ni čas, da govorim natančneje. Upam pa, da mi verjameš, kar sem rekla, zakaj to je resnica. Ne veruj temu lupežniku!" "Da," je rekel Francisco, ki se je sedaj vzravnal, "verujem mu, ako je rekel, da je ustrelil kapitana, zakaj to je res; toda ako vam je drag vaš dušni mir, ne verujte ničesar v škodo te mlade gospice." "Skoro ne vem, kaj naj verujem," je zamrmral Edvard Templemore, "toda sedaj ni časa, kakor pravi ta gospica, da govorimo natančneje. Z vašim dovoljenjem," je dejal Klari, "poveljnik mojega čolna vas popelje na krov ene ali druge naših ladij, na katerokoli želite; služba mj sedaj ne pripušča, da bi vas spremljal." Klara je očitajoče, toda ljubeznivo pogledala Edvardo, ko jo je odpeljal vodja čolna. Temu čolnu se je sedaj pridružil še eden s "Comusa" in moštvo je s svojimi častniki stopalo proii obrežju. Prvi čoln je čakal, dokler niso izročili Hawkhursta in Francisca o-stalim mornarjem, nato pa so s Klaro odrinili proti ladjama. Edvard Templemore se je ozrl na čoln, ki je peljal s seboj Klaro, in ukazal, da vzamejo Hawkhursta in Francisca v drug čoln ter ju stražijo. Sam pa se je z drugimi mornarji napotil zasledovat ostaie razbojnike. Med ravno popisanim prizorom so prišli do brega tudi ostali čolni bojnih ladij in moštvo "Avengerjevo" se je, brez voditeljev, razkropilo na vse strani. Mnogo jih je bilo ubitih in ranjenih. V dveh urah so ujeli vse razbojnike. Ker jih je bilo zelo mnogo, so sklenili, da se povrnejo čolni z ujetniki li "Comusu", kjer jim da kapitan kot zapovedujoči častnik nadaljnja pove-lja. Ko so na krovu "Comusa" pregledali vrste ujetih razbojnikov, so jih našteli skoro šestdeset, izmed katerih so bili polovico že ujeli ranjene in ki so se podali brez upora. Ubitih so našteli petnajst in sodili so, da jili je prav toliko utonilo, ko je krogla zadela zadnji del poslednjega razbojniškega čolna. Najsi so ujeti razbojniki zatrjevali, da je večina njih ujeta, je bilo vendarle še dovolj vzroka misliti, da se jih je nekaj poskrilo na otoku po podzemeljskih jamah. Ker je imel kapitan "Comusa" nalog, da se vrne kolikor le mogoče hitro, se je odločil, da nemudoma odpluje z u-jetniki v Port Roy*al ter pusti "Enter-prisi", da polovi še one razbojnike, ki so se morebiti poskrili po otokih, in da otme, ako mogoče, kar je vrednostnega na "Avengerju", in ladjo naposled uniči. Ta povelja so izvršili z navadno naglico. Razbojnike, med katerimi je bil seveda tudi Francisco, so spravili na varne prostore in dvignili čolne. Pol ure potem je "Comus" razvil svojo zastavo in svoja jadra ter pustil Edvarda Templemora z "F.nter-priso" zadaj za klečevjem, da izvrši povelje, ki mu je bilo naročeno. Prav tako je zaostala tudi Klara, ki je imela sedaj dovolj časa, da prežene nezaup-nost in ljubosumnost iz srca svojega ljubimca. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Sodba. Črez teden dni je dospel "Comus" v Port Royal. Kapitan je odšel takoj v Penn, da izporoči admiralu o uspešnem izidu ekspedicije. "Hvala Bogu!" je dejal admiral, "da smo vendar enkrat ujeli te lopove! Malo viseti jim ne bo prav nič škodilo. Kapitan, pravite, je utonil?" "Tako se poroča," je odgovoril kapitan Manly. "Bil je v zadnjem čolnu, ki je zapustil razbojniško ladjo in ki ga je zadela krogla iz našega topa ter se potopil." "Zelo žal mi je. Smrt je bila zanj predobra. Zaraditega pa moramo druge kaznovati prav občutno. Priti morajo pred admiralsko sodišče, ki ima v rokah pravosodstvo po odprtem molju. Pošljite jih na suho, Manly, da si potem umijemo roke." "Jako dobro. Sodimo pa lahko, da jih je še nekaj na otokih^ in "Enterprise" jih sedaj išče." "Povejte mi vendar, ali je Templemore našel svojo gospico?" "O, da. Mislim, da je vse v redu, najsi nisem mogel mnogo govoriti z njim o tej stvari." "No," je odgovoril kapitan, "zelo me veseli, da to slišim. Dobro, pošljite torej morske razbojnike na suho, Manly, k pristojnim oblastvom seveda. Ako jih najdejo še kaj več, jih obesimo potem, ko jih Templemore prižene. Bolj me veseli, da smo uničili te lupež-nike, kakor če bi bili ujeli kako francosko fregato." Kake tri tedne po tem pogovoru je" naznanil, tajnik admiralu, da se je prikazala "Enterprise" zunaj na odprtem morju. Ker pa je bil veter le slab, gotovo ne dospe pred večerom v pristanišče. "Žal mi je," je rekel admiral, "zakaj morski razbojniki pridejo danes pred sodišče. Gotovo jih ima še nekaj na krovu." "Prav res. Toda sodna razprava se težko konča že danes. Sodnika ne bo v sodišče najmanj pred eno uro." "No, malo do tega, zakaj toliko jih je, da jih bo treba obesiti v oddelkih. Iver je pa še v toliki dalji, da mu Je mogoče signalizirati, obvestite ga, da stoje razbojniki ravno pred sodiščem. Lahko pride v čolnu na suho, ako se mu ljubi." Bilo je nekako okoli poldne, ko so gnali razbojnike, med njimi tudi Francisca, z močno stražo v sodno poslopje, kjer so jih postavili pred sodišče. V sodni dvorani se je kar trlo občinstva zakaj zanimanje je bilo velikansko. Mnogo izmed onih razbojnikov, ki šo bili ranjeni pri napadu na Cumano-sova poslopja in posestva ter pozneje ujeti, je bilo umrlo v zaporu. Vendar jih je pa prišlo še petinštirideset pred sodišče. Njih slikovita obleka, njih bradati obrazi, kakor tudi spomin na njih grozovitosti, vse to je zbujalo pri navzočnem občinstvu strah, grozo in nejevoljo. Dvema izmed najmlajših so dovolili, da sta bila glavni priči proti ostalim. Bila -ta na "Avengerju" samo nekoliko mesecev. Toda že iz te kratke dobe sta mogla pričati o umoru mornarjev treh ladij, namenjenih v Zapadno Indijo, in pa o napadu na Cumanosovo posestvo; vse to je zadostovalo za obsodbo. Mnogo časa je bilo seveda treba, preden je bilo zadoščeno sodnim formalnostim. Razbojniki so morali odgovarjati na različna vprašanja in o-menjeni priči sta naposled podali obširno izjavo. Pozno je že bilo, ko so prečitali razbojnikom obtožnico in jih vprašali, ali imajo še kaj pripomniti v svojo obrambo. Sodnik je vprašanje ponovi! še enkrat. Prvi se je oglasil Hawkhurst. Da bi se fešil, skoro ni mogel upati. Edini njegov namen je bil preprečiti, da se ne bi Francisco u-spešno zagovarjal ter utekel nečastni in sramotni smrti. 1 Iawkhurst je izjavil, da je bil že dokaj časa na razbojniški ladji "Avenger" da so ga pa šiloma ugrabili na neki drugi ladji ter prisilili, da je proti svoji volji služil, kar more potrditi tudi kapitanov sin, ki stoji tamle in — pri tem je pokazal na Francisca — ki je bil na razbojniški ladji, odkar je začela pleniti. Hawkhurst se je vedno protivi! in nasprotoval kapitanu, ki ga pa ni pustil z ladje, ker je bil edini na krovu, ki jo je mogel voditi. Poizkušal se Je kapitanu upreti in mu vzeti poveljni-štvo ladje ter jc k temu dostikrat nagovarjal mornarje. Ravno v onem času, ko je razbojniška ladja plula v preliv med otoki Kaikos, je bil zaradi slič-nega poizkusa zajet in zaprt in to potrdijo lahko vsi možje, kakor tudi kapitanov sin, ako le hočejo. Dalje, da so ga izpustili samo raditega, ker je edini poznal pot skozi preliv in ker so mu grozili, da ga vržejo v morje, ako prav ne vodi ladjo, on pa je potem namenoma zavozil na skalovje. Ker je vedel, da ga hoče kapitan umoriti, je ustrelil Kajna, ko je plaval k obrežju, kakor more izpričati kapitanov sin; ta ga je namreč obdolžil umora in >e boril z njim na življenje in smrt, dokler ju niso ločili častniki in mornarji ter ujeli obeh. Seveda nikakor ne pričakuje, da bi Francisco, ki je kapitanov sin, govoril resnico, da reši njega, ker ga je zelo sovražil že od nekdaj. To sovraštvo se je posebno pokazalo pri napadu ob Magdalenski reki; za ta na-pa-d so bili že davno prej naredili načrte. Pri tem so poslali Francisca na- prej, da bi se izdal za nesrečnega človeka, ki se je rešil z razbite ladje, ki je pa v resnici imel namen ogledati, kje je plen, da tako mnogo pomore razbojnikom pri napadu. Francisco pa je pr: tej priliki pognal kroglo v njegovo ramo, kar dobro vedo vsi ostali razbojniki in česar Francisco ne more tajiti. Nadeja se, da sodišče proti Franciscu uporabi mučilnico, da zve resnico. Na vsak način naj se mu pa ukaže, da govori sedaj. Ko je Hawkhurst nehal govoriti, je nastal za nekoliko minut mučen premor. ' Dan se je hitro bližal koncu in velik del prostrane dvorane je bil že zelo temen, spredaj pred sodniki pa se je razprostirala medla, svečana in skoraj žalostna svetloba po obrazih divjih in neugnanih morskih razbojnikov. Solnce je zatonilo za gorami gostih, velikanskih oblakov in zlatilo njih robove. Hawkhurst je bil govoril gladko in s poudarkom. Zdelo se je skoraj, da je nekoliko poštenosti v njegovem debelem in sirovem glasu. Ravno prisege, ki jih je tuintam vpletel v govor, ki smo jih pa mi tukaj opustili, so dajale njegovemu govoru neko navidezno odkritosrčnost in verjetnost. Povedali smo, da je zavladala mučna tišina, ko je prenehal Hawkhurst.(Ko so večerne sence hitro izginjale, so začeli navzoči šele prvič čutiti resnost pričujoče žaloigre, v kateri je bilo toliko življenj zavisno od ene same besedice: Kriv! To mučno tišino, to strašno negotovost je naposled zmotilo ih-tenje neke ženske, ki je pa zaradi velike teme ni bilo mogoče videti. Jok te ženske — katera ženska bi pač mogla čutiti z usodo teh obupnih mož? — je ganil srca vsem, ki so jo slišali, in je zbudil sočutje in usmiljenost v srcih onih,- ki so izražali in čutili do sedai samo stud proti jetnikom. Sodnik, pravdniki in porotniki so bili globoko ganjeni. To je oslabilo vpliv, ki so ga naredile Hawkhurstove proti mlademu Franciscu. Oči vseli so se sedaj obrnile proti onemu, ki je bil dvakrat obtožen — obtožen ne samo po pravdniku, temveč celo po enem svojih sokrivcev. Vtisk, ki so ga za-dobili, je bil ugoden. PriznalKso, da bi bila njegova zunanjost mogla zbuditi ljubezen vsake ženske. Ko so bile oči vseh obrnjene vanj, se je dose-daj zatemljeno solnce zopet prikazalo skozi odprtino v oblakih in je posijalo skozi nasproti ležeče okno naravnost nanj in samo nanj, vsi ostali jetniki pa so bili zagrnjeni v kolikor toliko globoko temno senco. Naenkrat je bilo vsem jasno, da so bili njegovi tovariši drzni, toda prostaški lopovi — možje, ki so bili za svojo edino dobro lastnost, namreč svoj pogum, morebiti hvaležni le svojim navadam in telesnim lastnostim ali pa vplivu onih, ki so bili vedno okoli njih. Bili niso nič drugega kakor navadni človeški, mesarji; sedaj, ko se je moralo isto izvršiti na njih samih, so prenašali svojo usodo z porno malomarnostjo — čuv-stvo, ki je zelo daleč od pravega poguma. In celo Hawkhurst, najsi bolj zapovedujočega obraza kakor ostali, je bil kljub drznemu obrazu in nagu-bančenemu čelu videti kakor odličen zločinec. Razen Francisca so vsi jetniki zanemarjali svojo zunanjost, kakor bi se umazanost in neznažnost beračev družila z divjimi obrazi morilcev. Francisco pa ni bilo samo izjema, temveč tudi lepo nasprotje proti drugim. Ko so obsevali žarki večernega solnca njegovo postavo, je stal pred sodniki vzravnan, najsi ne v popolnem sijaju junaka iz kake povesti, pa vendar gotovo zanimivo in slikovito, oblečen elegantno, dasi ne bogato. . Tiho ihtenje se je slišalo večkrat, kakor ga ne bi bilo moči več zadrževati. Zdelo se je, da to zatoženca vznemirja in ga spominja, kako važna ie njegova vloga v tej žaloigri. Njegov obraz je bil bled, toda miren, ponosen in obenem žalosten. Njegove oči so bile svetle, toda ne obrnjene proti sodnikom, temveč daleč proč. Zri je, kakor bi imel orlovske oči, v krasne žarke zahajajočega solnca, ki so padali anj skozi okno pred njim. Naposled se je zaslišal Franciscov glas. Vse v prostrani sodni dvorani jc osupnil ta glas, ki je zvenel globoko, polno in zvonko kakor glasovi večernega zvona. Ušesa navzočih poslušalcev so se v globoki tišini komaj nekoliko osvobodila zamolklih, hripavih in divjih glasov Hawkhurstoveg^ govora, ko jc zbudil njih zanimanje -»-ti, srebrni, pa vendar moški glas Franciscov. Porotniki so visoko vzdignili glave, sodniki in navzoči so se pa radovedno obrnili proti jetniku, in celi sodnik sam je dvignil kazalec, da izrazi željo po popolnem miru. "Mylord in vi, gospod," je začel Francisco, "ko sem bil prvikrat v tem svojem sramotnem položajli,