Časopis občine Kamnik, 2. december 2016, leto i, številka 21
Nocoj bo zažarel Pravljični Kamnik
S slavnostnim prižigom lučk se bo danes ob 17. uri v središču mesta začelo pestro decembrsko dogajanje pod skupnim imenom Pravljični Kamnik. Danes bo zaživelo tudi drsališče, ki bo odprto vse do konca zimskih počitnic.
Takole je bil Glavni trg v Kamniku okrašen lansko leto, kako bodo lučke zasvetile letos, bo znano že nocoj.
Jasna Paladin
Kamnik - V središču mesta je že vse pripravljeno na veseli december. Desetmetrska smreka, ki jo je občini letos podarila družina z Oševka, že stoji na Glavnem trgu, lučke so napeljane in Kamnik bo danes zvečer ob 17. uri, ko bo luči ob zvokih ansambla Roka Žlindre slovesno prižgal župan Marjan Šarec, že zasijal v praznični okrasitvi.
Nove novoletne lučke
»Okrasitev mesta se v letošnjem letu nekoliko razlikuje od videne v preteklih le-
tih. Za okrasitev smo letos kupili nove novoletne lučke, mesto bo okrašeno v večjem obsegu kot lani -okrašeni bodo mostovi, drogovi javne razsvetljave, znova bomo okrašeno smreko postavili tudi na križišču pri Korobaču,« sporočajo z občine, kjer bodo znova poskrbeli tudi za posebej okrašeno Šutno. K okrasitvi so namreč tako kot lani povabili otroke iz kamniških vrtcev in šol, ki so že danes dopoldne ob 10. uri krasili novoletne smrečice. Pestro decembrsko dogajanje tokrat podrobneje predstavljamo v posebni prilogi, pa vendar smo za nekaj pou-
darkov prosili direktorico Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Boženo Pe-terlin, ki pravi: »Glavni poudarki letošnjega Pravljičnega Kamnika so seveda vsi koncerti ter dogodki, ki se bodo odvili na Glavnem trgu. V letošnjem letu bomo gostili skupine Siddharta, San Di Ego, Ročk Partyzani, Fool Nation, Matter, Ansambel Roka Žlindre. Sklop dogodkov pod skupnim imenom Pravljični Kamnik se bo zaključil 31. decembra s silvestrovanjem, ki bo potekalo do 2. ure zjutraj v družbi Ansambla Galop. Za najmlajše je letos ponovno organizirano branje pravljic
po kamniških kavarnah. Poskrbeli smo tudi za zimske radosti s postavitvijo drsališča, ki bo odprto od 2. decembra pa vse do konca zimskih počitnic, 3. marca 2017.«
Zabava, a tudi dobrodelnost
Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik ob tem opozarjajo, naj v teh prazničnih dneh, v času veselja in obdarovanja, ne pozabimo na tiste, ki potrebujejo našo pomoč. V prostorih TlC-a bodo ves december tako zbirali hrano za organizacijo Anina Zvezdica.
občinske novice
Maister bi nam moral biti za zgled
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, je bil tudi letos priložnost za razmislek o pogumnih dejanjih tega našega rojaka ter o vsem, kar bi se od njega lahko naučili.
stran 2
kultura
Pol stoletja kamniške folklore
Člani Folklorne skupine Kamnik so se skozi plesno in glasbeno obarvan večer spomnili svoje prehojene poti, od začetkov v Kamniški Bistrici do danes, ko soustvarjajo Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine.
KamflBß
iz zgodovine
Kamnik je bilo smučarsko mesto
izteka se leto, v katerem obeležujemo 85 let organiziranega smučanja v Kamniku. Zanimivi podatki, ki jih je zbral Milan Windschnurer, pričajo, da se je na Kamniškem nekdaj zelo veliko smučalo, skakalo in teklo na smučeh.
stran 20
zanimivosti
Pridih Orienta na kamniškem odru
Članice KUOD Bayani so v sodelovanju z Arabskim klubom v Sloveniji ponovno pripravile mednarodni festival Orient Folk Fest.
stran 21
Hišni sejem v dnevnem centru Štacjon
Kamnik - Uporabniki in zaposleni v dnevnem centru Štacjon tudi letos v svojih prostorih v nekdanji železniški postaji Ka-mnik-mesto na Kolodvorski ulici v središču Kamnika pripravljajo hišni sejem, na katerem bodo razstavili pestro paleto izdelkov, ki so jih ustvarjali preko celega leta. Izdelovali so različne uporabne predmete iz najrazličnejših materialov, sušili zelišča in čaje ter kuhali marmelade. Obiščete jih lahko od ponedeljka, 5. decembra, do petka, 9. decembra, med 8. in 15. uro in med izdelki izberete lepo in uporabno darilo za decembrske praznike. Zbirali bodo prostovoljne prispevke, ki pa jih bodo namenili za delovanje dnevnega centra.
Dragi otroci in starši!
Vnedeljo, 4. decembra, ob 17.30 lepo povabljeni na Glavni trg v Kamniku, kjer se bo na pobočju Malega gradu ustavil Miklavž s svojim spremstvom. Njegovi spremljevalci bodo zaigrali igro Ruže Gantar Miklavž je bolan. Večer bodo polepšali angeli s plesom in petjem, popestrili parklji in ognjemet. Na koncu bo vse zbrane nagovoril Miklavž. Otroke bo obdaril z bomboni, odrasle pa s čajem in pecivom. Če bo v nedeljo slabo vreme, bo prireditev v ponedeljek.
Kulturno društvo dr. Franceta Steleta
Smučarska sezona se začenja!
mMsjSM
I UČI že od 16,90 evra
<VJ
evra za par
©SPICA SPORT
Ljubljanska c. 4a, Kamnik, www.spica-sport.si 01/ 83 10 656, info@spica-sport.si
2
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Občinske novice
t—T 11*	V	••	•
Zaključen prvi javni poziv LAS Srce Slovenije
Saša Ceglar Vidmar
Kamnik - V petek, 4. novembra, se je zaključil prvi javni poziv Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije v novem programskem obdobju 2014-2020. V roku za predložitev predlogov operacij je na naslov LAS Srce Slovenije prispelo 21 vlog, ki jih bo ocenjevalna komisija pregledala in popolne vloge tudi ocenila predvidoma do konca letošnjega leta. V začetku prihodnjega leta bo LAS Srce Slovenije obja-
vil naslednji javni poziv za sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter javni poziv za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je namenjen urbanim območjem - iz občine Kamnik so za pridobitev sredstev upravičeni predlogi iz mesta Kamnik in naselja Mekinje. Vse aktualne informacije o delovanju LAS Srce Slovenije ter javnih pozivih lahko spremljate na novi spletni strani LAS na naslovu www. las-srceslovenije.si.
Posvet o drogah za starše in učitelje
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik je v ponedeljek, 28. novembra, v dvorani Doma kulture Kamnik pripravila posvet na temo prepoznavanja in preprečevanja uživanja prepovedanih drog, ki je bil namenjen staršem učencev višjih razredov osnovnih šol in dijakov, učiteljem, ravnateljem in drugim strokovnim delavcem. Droge, njihove značilnosti, pasti uživanja, vplive uporabe, stanje na
Kamniškem in druge aktualne ter uporabne informacije so zbranim, ki so napolnili več kot polovico dvorane, predstavili strokovnjaki, ki se s to tematiko srečujejo dnevno, in sicer dr. Andrej Kaste-lic iz Centra za zdravljenje odvisnosti Ljubljana, dr. De-mal Kočan iz Sektorja kriminalistične policije Ljubljana in Aleksander Perklič, komandir Policijske postaje Kamnik. Precej velik odziv je dokaz, da je tematika tudi v Kamniku še kako aktualna.
Obvestilo
Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 16. decembra 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 8. decembra 2016.
Maister bi nam moral biti za zgled
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, je bil tudi letos priložnost za razmislek o pogumnih dejanjih tega našega rojaka ter o vsem, kar bi se od njega lahko naučili. V zaključni fazi so postopki za odkup dodatnih prostorov v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, s čimer bo Občina Kamnik postala lastnica celotnega pritličja.
Jasna Paladin
Kamnik - Državni praznik, ki smo ga praznovali 23. novembra, na dan, ko je Rudolf Maister leta 1918 pogumno razorožil nemško gardo in Maribor znova oklical za slovenskega, smo v Kamniku najprej počastili s polaganjem vencev v preddverju občinske stavbe in k spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, nato pa je sledila slovesnost v nabito polni dvorani Doma kulture Kamnik, kjer so zbrani prisluhnili govorcem in bogatemu kulturnemu programu. V pozdravnem nagovoru je župan Marjan Šarec najprej poudaril, da besede niso dovolj, da moramo za dosego cilja biti tudi trmasti in predvsem neustrašni, kakršen je bil Maister. »Če Rudolf Maister ne bi naredil tega, kar je naredil, potem Slovenija danes ne bi bila samostojna država. V Kamniku so bili v sedemdesetih letih preteklega stoletja pogumni možje, ki so mu že takrat, ko je bil zelo prezrt, odkrili spomenik in vsaj nekako popravili to krivico, ki mu je bila storjena. Danes bi Maistra takoj napadli z besedami, da se pred drugimi napihuje, saj si je sam podelil naziv general. Nismo mu
Slavnostni govornik poslanec mag. Matej Tonin
ga podelili drugi. A ravno ta njegov pogum, ta njegova neslovenska lastnost je pripeljala do tega, da imamo danes Štajersko in z njo tudi Slovenijo. Zato bodimo danes bolj pogumni, znajmo ceniti tisto, kar imamo, in ne tarnajmo večno za tistim, česar nimamo. Imamo svojo državo, cenimo jo in bodimo ponosni nanjo. Predvsem pa bodimo ponosni na Rudolfa Maistra.«
Maister ni stal križem rok
S ponosom Maistrove besede širijo predvsem člani Društev general Maister, ki jih je po vsej Sloveniji že petindvajset, vseh članov pa že več kot 1500.
»Če Rudolf Maister ne bi naredil tega, kar je naredil, potem Slovenija danes zagotovo ne bi bila samostojna država. V Kamniku so bili v sedemdesetih letih preteklega stoletja pogumni možje, ki so mu že takrat, ko je bil zelo prezrt, odkrili spomenik in vsaj nekako popravili to krivico, ki mu je bila storjena.«
Dogodke iz noči 23. novembra 1918, ko Maister ni stal križem rok, ter kasnejše dogajanje, ko je možnost za ugodno rešeno severne mejo tudi v zibelki slovenstva - Koroški - Slovenija s svojimi neaktivnimi politiki zapravila sama, je v svojem govoru orisal mag. Matej Tonin, ob tem pa potegnil tudi več vzporednic s sedanjostjo. »Evropa je na preizkušnji, Slovenija je na preizkušnji in Slovenci smo na preizkušnji. 'Jamranje' ne pomaga. Ne razmišljajmo birokratsko, ampak vizio-narsko. Veliko ljudi v današnji Sloveniji je razočaranih in apatičnih. Vse nas motijo dvojni standardi. Rešitev ni v tem, da obupamo, se umaknemo ali zapustimo Slovenijo. Slovenija je preveč lepa, da bi obupali nad njo. Žal je slabo upravljana, zato je naša dolžnost, da postanemo aktivni državljani. Naš rojak general Rudolf Maister nam predstavlja zgled, kako se je v kritičnih trenutkih treba boriti za domovino.
Priznanja - kipce Rudolfa Maistra - so iz rok župana in predsednika Zveze društev general Maister mag. Milana Lovrenčiča letos prejeli Jože Hojnik, Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur in profesor Dušan Vodeb.
Dodatne urejene prostore v Rojstni hiši Rudolfa Maistra bi Medobčinski muzej Kamnik v upravljanje lahko prevzel jeseni prihodnje leto.
Domoljubi vedno naredijo vse, kar lahko. Ne zgolj tisto, kar morajo.«
Dan odprtih vrat v Rojstni hiši Rudolfa Maistra
Državni praznik so z dnevom odprtih vrat počastili tudi v Rojstni hiši Rudolfa Maistra. »Obiskovalci so prihajali preko celega dneva, od mladih družin do starejših, in to iz vseh koncev Slovenije, še najmanj je bilo Kamni-čanov. Številni sploh niso vedeli, da je ta dan vstop brezplačen, kar priča o tem, da so prišli zaradi vsebine hiše same,« nam je povedala vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra Kamnik Alenka Ju-van, zadovoljna, da bodo že prihodnje leto lahko sprejeli še več obiskovalcev.
Občina bo postala lastnica celotnega pritličja
V zaključni fazi je namreč odkup dodatnih prostorov v velikosti 74 kvadratnih metrov, ki jih bo za slabih 39 tisoč evrov od Župnije Kamnik predvidoma še do konca leta odkupila Občina Kamnik. »Občina bo z nakupom postala lastnica celotnega pritličja hiše. Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj je opravil sondažo prostorov. V veži so bile pod ometom najdene bogate po-slikave, ki bodo pri sanaciji ustrezno restavrirane. Prostori so v precej slabem stanju, več o predvidenih obnovitvenih delih pa bo znanega, ko bo občina postala lastnica le-teh in bomo naročili ustrezno projektno dokumentacijo. Glede na to, da naj bi bil proračun za leto 2017 sprejet v mesecu februarju 2017, se bo v spomladanskem času pridobila projektna dokumentacija za obnovo, izveden bo javni razpis za ureditev prostorov in nakup potrebne opreme, sanacijo pa bi začeli zgodaj poleti. Urejene prostore bi tako Medobčinskemu muzeju Kamnik predali v upravljanje v jesenskem času,« so nam odgovorili z občine.
Kamničan petek, 23. septembra 2016
3
Občinske novice
Jubilej dupliške šole
V torek, 22. novembra, na dan, ko se je pred 135 leti v Kamniku rodila prva slovenska akademska gledališka igralka Marija Vera, so učenci in učitelji šole, ki nosi njeno ime, počastili tridesetletnico šole na Duplici.
Prizor iz muzikla Martin Krpan .Com / Foto: Gorazd Kavčič
Ravnateljica Violeta Vodlan
Jasna Paladin
Kamnik - Zgodovina šolske stavbe na Duplici se je začela pisati leta 1955, ko so tam odprli podružnico Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik za 1. in 2. razred, do takrat pa so učenci k pouku hodili v tri kilometre oddaljeni Kamnik. Število učencev je vsako leto naraščalo, zato je leta 1969 Duplica dobila prepo-trebno šolsko stavbo za učence od 1. do 4. razreda. Bloki na Duplici so rasli, število prebivalcev se je večalo, s tem pa tudi število učencev
in potrebe po še večji in samostojni šoli so bile vse večje. Tako so januarja leta 1986 začeli graditi prizidek k obstoječi šolski zgradbi in 16. julija 1986 ustanovili Osnovno šolo Duplica, ki se je 21. marca 1989 preimenovala v Osnovno šolo Marije Vere. Šola je še kar rasla in leta 2002 so v stavbi uredili deset novih učilnic za predmetno stopnjo in pripadajoče kabinete za učitelje. V šolskem letu 2003/04 pa so začeli z devetletnim osnovnošolskim izobraževalnim programom. »Zgodovino naše šole je
ustvarjalo mnogo zelo dobrih učiteljev in učencev. Prav vsak izmed njih je pomemben kot kamenček v mozaiku naše šole. Tako so mnogi učenci na šoli doživeli prve uspehe, kakšno razočaranje in predvsem veliko upanja za življenje, ki jih čaka. V vsem tem času se je doktrina pedagoškega dela zelo spremenila, vendar je šola še vedno ustanova, ki povezuje učitelje, učence in starše, ki skupaj tvorijo celoto. Tako smo zdaj, po tridesetih letih, tukaj. Naši učenci imajo šolo, kakršno si za-
Pevci Otroškega pevskega zbora Verine zvezdice
služijo - lepo in sodobno opremljeno. Hkrati pa polno skrivnostne preteklosti svojih predhodnikov, ki so v šolskih prostorih postali del njene večnosti in pustili našim današnjim učencem sledi otroške ustvarjalnosti in učenosti. Uspehi naših učencev so plod skupnega dela, združevanja moči in medsebojnega zaupanja,« je ob jubileju povedala ravnateljica šole Violeta Vodlan, ki je svoje besede zapisala tudi v poseben zbornik, ki ga je šola izdala ob tem jubileju. Nekaj svojih spominov iz šolskih klopi je na proslavi z zbranimi delil tudi župan Marjan Šarec, tudi sam nekdanji učenec OŠ Marije Vere, uradne govore pa so obogatili učenci sami, ki so skupaj z mentoricami Alenko Markus, Marjetko Usar, Mojco Volkar Trobevšek, Tanjo Hočevar in Mojco Fucks Lukežič pripravili res bogat kulturni program. Uprizorili so muzikal Martin Krpan.com, nastopili sta tudi mlajša in starejša šolska folklorna skupina, zapeli so pevci Otroškega pevskega zbora Verine zvezdice, predvajali pa so tudi film o življenju na šoli.
Planetu Zemlja prijazna občina
Občina Kamnik je prejela priznanje planetu Zemlja prijazna občina. Kot so sporočili, je priznanje rezultat odgovornega prizadevanja na področju varovanja naravnih danosti, ustvarjanja boljših kvalitet bivanja občanov ter dobre informiranosti o pravilnem odnosu do okolja za današnje in prihodnje generacije.
Jasna Paladin
Kamnik - Natečaj Planetu Zemlja prijazna občina 2016 so v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor ter ob podpori predsednika vlade Republike Slovenije organizirali člani društva Planet Zemlja. Slovesne podelitve priznanj se je v četrtek, 24. novem-
bra, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v imenu Občine Kamnik udeležil vodja občinskega oddelka za razvoj in investicije Boris Ravbar.
Strokovnjaki iz različnih področij so ocenjevali stanje na naslednjih področjih: varovanje gozdov, ravnanje z odpadki, lokalna samooskrba, sejemska dejavnost,
varstvo okolja, energetika, zeleni turizem, hrup, varnost na javnih igriščih, okoljsko komuniciranje ter promet. »Sodelovanje občinam poleg naziva planetu Zemlja prijazna občina prinaša tudi kopico priložnosti, stikov in idej za boljši jutri občank in občanov. Pomen in poslanstvo projekta sta povezovanje lokalnih skupnos-
ti s stroko, ki nakazuje vprašanja in ponuja odgovore. Projekt pomembno prispeva k ustvarjanju slike prilagajanja lokalnih skupnosti na spremembe, tako na ekološkem kot tudi ekonomskem področju. Obe področji namreč pomembno vplivata na kakovost bivanja občank in občanov,« pravijo organizatorji.
V spomin
Maksimiljan Lavrinc
Z žalostjo smo sprejeli vest, da je Maks izgubil boj z zahrbtno boleznijo, ki je bila njegova spremljevalka dolga leta. Težko je v danem trenutku sprejeti naravo človeškega bivanja in minevanja. Edina vsem dana človeška lastnost je minljivost. Maks je od nas odšel mnogo prezgodaj in to nas navdaja s še večjo žalostjo in spraševanjem: zakaj? Nikoli več mu ne bomo mogli seči v roko, spregovoriti besede, včasih tudi kritične, o tem in onem. Bil je prijeten in angažiran sogovornik, vedno je povedal svoje mnenje, a ga ni vsiljeval. Njegova odsotnost bo povzročila veliko praznino predvsem za domače, a tudi širše. Nemogoče pa je, da bi zbledel spomin na človeka, čigar življenjska pot ni bila vedno lahka, njegovo politično delovanje pa je pustilo trajne dosežke tako v Kamniku kakor tudi širše. Ko je leta 1988 prevzel vodenje Skupščine občine Kamnik, so se v državi že začenjale spremembe in njegovo delovanje ni ostalo neopaženo, zato ni nenavadno, da je bil izvoljen tudi na prvih svobodnih volitvah. V šestletnem vodenju Občine Kamnik se je srečal z mnogimi zahtevnimi nalogami, med njimi je bilo zlasti vodenje v času slovenske osamosvojitve. Bil je sposoben soočanja z izzivi vseh vrst, tako ga je pot pripeljala v prvi Državni zbor Republike Slovenije, katerega zgodbo je soustvarjal več mandatov. Kot poslanec je uspešno deloval v dobro Kamnika, zlasti so njegove zasluge velike pri dograditvi današnjega CI-RIUS-a. Znal je gledati široko in hkrati ljubiti Kamnik, katerega zaveden občan je ostal do konca. Tudi po upokojitvi je ostal angažiran občan in državljan, kolikor mu je zdravje to dopuščalo. Ni mu bilo vseeno, kaj se dogaja v občini Kamnik, kadar ga je kakšna stvar zmotila, je znal nastopiti kritično, a kar je še pomembnejše, znal je nakazati tudi morebitno rešitev problema. Razveselil se je povabila na kavo in konstruktiven pogovor. Bil je politik, ki ni izključeval in ljudi delil na naše in vaše, temveč je znal prepoznati dobre ideje vseh. Včasih je bil zaradi tovrstne usmeritve deležen kritike, a na ta način je lahko dosegal uspehe. Bil je prvoligaš, če se izrazim športno o ljubitelju nogometa, kjer je bil poleg politike precej angažiran.
Spoštovani Maks, najbolj mi ostaja v spominu tvoj stavek, da hvaležnost ni plačilo tega sveta in kdor se tega zaveda, živi lažje. Dovoli mi, da se ti iskreno zahvalim za vse, kar si dobrega storil v svojem življenju, zlasti za tvoje srčno delo v korist občine Kamnik. Hvala, ker si mladi ekipi na Občini Kamnik dajal upanje in podporo v težkih trenutkih, ko smo bili neskončno sami. Spoštovani Maks, tvoja prizadevanja za boljšo družbo so končana, počivaj mirno na kamniških Žalah, ki bodo postale tvoj večni dom nad tvojim mestom Kamnik.
Vsem žalujočim, zlasti domačim, izrekam iskreno soža-lje, ohranimo Maksa v trajnem spominu.
Župan Marjan Šarec
KRATKE NOVICE
•	Tradicionalni slovenski zajtrk je bil letos prav poseben v vrtčevski enoti Pestrna, saj so zajtrk pripravili v prenovljeni kuhinji. Avgusta so namreč izvedli sanacijo elektro in strojnih instalacij v kuhinji in pralnici, prav tako je bila dobavljena nova oprema kuhinje in posodobljena pralnica. Skupni strošek investicije Občine Kamnik je znašal slabih 220 tisočakov, od tega je bilo 63 tisoč evrov razporejenega presežka Vrtca Antona Medveda Kamnik.
•	Zaključena je prva faza obnove spomenika padlim v prvi svetovni vojni na kamniških Žalah. Izvajalec je očistil 'roko z mečem', prav tako so sanirali pot ob spomeniku. Pesek so nadomestili z granitnimi kockami.
•	Obnavlja se tudi spomenik pesniku Francetu Balantiču pri zdravstvenem domu. Odstranjen je bil dotrajani leseni del spomenika, očistili pa bodo tudi granitni plato.
•	Občina je za urejanje parkov, otroških igrišč in zunanjih športnih objektov v zimskem obdobju kupila snežno frezo.
•	Obnavlja se zemeljski plaz v vasi Zajasovnik, kjer bo treba sanirati poškodovani drenažni sistem in s tem preprečiti premikanje plazu pod občinsko cesto.
•	Zaradi začasne sanacije vodovoda na Rozmanovi in Vremšakovi ulici ter Ulici Kamniško-zasavskega odreda bo do 22. decembra na tem odseku veljal spremenjeni prometni režim.
4
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Občinske novice, mnenja
Iz poslanskih klopi
Kamnik potrebuje strategijo za kulturo
To je ena glavnih ugotovitev, zbranih na okrogli mizi z naslovom Možnosti razstavljanja in ustvarjanja vizualnih umetnikov, ki so jo v ponedeljek organizirali člani Liste Dušana Papeža, kulturniki pa so ob tem opozorili tudi na pomanjkanje primerne galerije v mestu, pozne občinske razpise in razpršenost sredstev, zato se zavedajo, da bodo slišani sogovornik le povezani in usklajeni.
Gradimo
normalno
Slovenijo
Poskusite si v spomin priklicati, kje ste bili v nedeljo, 23. decembra 1990. Če tudi se ne spomnite lokacije, se zagotovo spominjate velikega upanja in pričakovanj. Cela Slovenija je slavila in se veselila svetle prihodnosti. Na plebiscitu smo se odločili za upanje. Upali smo, da bo samostojna in neodvisna Slovenija prinesla vse tisto, kar smo videli na drugi strani zahodne in severne meje - normalnost! Verjeli smo, da bomo s samostojno Slovenijo dobili normalno državo, to je država, v kateri lahko delamo, se počutimo varne in imamo zagotovljeno pravico.
V praksi pa imamo socialni sistem, ki nagrajuje NEdelo. Kaznovani so tisti, ki delajo. Imamo kriminalce, ki niso nikjer zaposleni, prav tako niso nič podedovali, vendar vozijo avtomobile, vredne več kot 100 tisoč evrov. Živijo v hišah, ki so vredne več kot pol milijona evrov. Povejte mi dober razlog, zakaj v Italiji in celo Srbiji lahko odvzamejo za več 100 milijonov evrov nezakonito pridobljenega premoženja, v Sloveniji pa ne. Ga ni! Imamo bankirje, ki so vsakemu izmed nas naložili 2500 evrov dolga za sanacijo bančnega sistema, nato pa takoj izgubili spomin. Letos avgusta sem obiskal Islandijo. Ljudje, s katerimi sem govoril, zaupajo sodstvu, saj tam bankirji sedijo za rešetkami. Pri nas se odgovorni bankirji brezsramno potegujejo za nove vodilne
funkcije. Imamo javni zdravstveni sistem, v katerem prej zdravijo tiste, ki koga poznajo ali komu kaj plačajo. V normalni državi ljudje ne umirajo zaradi čakalnih vrst. V normalni državi ljudje ne zbirajo zamaškov, da lahko odidejo na zdravljenje. Imamo šolski sistem, ki ima vedno več učiteljev in vedno več predmetov, učenci pa so vedno bolj funkcionalno nepismeni. Lahko bi še našteval in našteval, vendar se bom tukaj ustavil. Slovenija žal še ni normalna država. Zahtevati moramo normalno državo! Slovenijo, v kateri bodo ljudje delali za dostojno plačo. Slovenijo, v kateri se bodo ljudje počutili varne, ko zbolijo, ko izgubijo službo ali ko se upokojijo. Slovenijo, v kateri za vse državljane veljajo enaka pravila igre. Odgovornosti ne prelagamo na druge, ampak smo normalno Slovenijo pripravljeni graditi. Čaka nas veliko dela! Samo letos smo pri NSi v proceduro vložili več kot deset zakonov. Ravno pred kratkim nov paket zakonov za pregon bančnega kriminala. Naša ambicija je, da se vzpostavimo kot motor prihodnjih sprememb, ki k sodelovanju vabi vse ljudi dobre volje, ki si želijo normalne Slovenije.
Matej Tonin, poslanec
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški umetniki se v zadnjem obdobju soočajo s pomanjkanjem primernih razstavišč in osrednje mestne galerije. Preddverje občinske stavbe in preddverje Doma kulture Kamnik sta trenutno edini javni »razstavišči«, ki pa za doživeto spremljanje razstav vsekakor nista primerni.
Kamnik nima več primernega razstavišča
»V Listi Dušana Papeža smo zaznali to problematiko in tu smo, da vas poslušamo in zberemo vaše ideje. Ne delajmo vsak zase - pripravimo skupen predlog. Vsega ne bomo rešili že danes, bo pa to dober začetek,« je zbrane v Klubu Kino dom (vabilu se je odzvalo več vidnejših kamniških umetnikov, predsednikov društev, lastnikov zasebnih galerij in drugih, ki ustvarjajo in si želijo razstavljati - pa tudi predstavnici občinske uprave) nagovoril Dušan Papež.
»V Kamniku še nikoli ni bilo tako malo galerij. Stopnišče na občini ni prava galerija. Za doživljanje umetnosti potrebujemo tudi mir in slike ne morejo biti le neki dekor. To je še večja degradaci-
ja umetnosti. Zaslužimo si pravi prostor,« je razpravo začel Tomaž Schlegl. Dušan Sterle je opozoril, da imajo v Kamniku vsi svoje interese, zato bi se morali usmeriti v ureditev enega objekta, galerije, kjer bi razstavljali vsi. Da imajo veliko programa in možnosti, denarja in doda-
tnih prostorov pa ne, je opozorila kustosinja Saša Bučan iz Galerije Miha Maleš.
Vrt kulture Katzenberg
Da ne gre zgolj čakati na odločitve občine, znova dokazujejo člani Kulturnega društva Priden možic, ki se po petnajstih letih upravljanja Doma kulture Kamnik po novem letu odpravljajo novim izzivom naproti. In to ne daleč stran. Svojo energijo so usmerili v Katzenberg, nekdanjo upravno stavbo smo-dnišnice, kjer nameravajo urediti prvi slovenski stARTup, imenovan Vrt kulture Katzenberg. »V eni stavbi bi
lahko rešili vse probleme kamniške kulture in veliko smo na tem projektu že naredili. Zamislili smo si mul-tifunkcionalen prostor za raznovrstne kulturne dogodke in izobraževanja, delovni prostor za umetnike, muzej-sko-galerijski prostor ... Če nam bo uspelo, bo šlo za
neko višjo umetnost, kjer ne bo prostora za vsakogar, le za najboljše,« je projekt predstavil Goran Završnik. Tudi Rudi Capuder, ki je že nekdanji Alprem spremenil v nekakšno mesto mladih, ima v objektu na Žebljarski ulici namen urediti Hišo kreative. »Kamnik se ima za kulturno mesto, a v prvo ligo te kulture ne znamo ali nočemo stopiti. Tudi v turizmu želimo biti kulturna de-stinacija, a resne kulture tu ni. Umetniki in ustvarjalci se že znajdemo vsak po svoje, a to ni to,« je opozoril Si-nan Mihelčič iz skupine Štajn arhitekti.
Brez občine ne bo šlo
Zasebnih ali priložnostnih razstavišč je po mestu resda kar nekaj, a zbrani so se strinjali, da so projekti v zasebnem sektorju negotovi, kamniška kultura pa potrebuje stalnost, to pa lahko zagotovi le občina. »Brez sredstev javnega interesa smo kar preveč optimistični. Denarna osnova pri naših željah ni nepomembna,« je opozoril Tone Ftičar. Nekaj pojasnil je podala tudi vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček. Povedala je, da na občini veliko delajo v tej smeri, a stvari se ne da urediti čez noč. V prihodnjem proračunu bodo z razpisom namenili več denarja galerij -skim dejavnostim v starem mestnem jedru, obnoviti in v razstavni prostor urediti si prizadevajo gospodarsko poslopje v okviru gradu Zapri-ce, načrtovana pa je tudi obnova malograjskega hriba skupaj s stražnim stolpom. In kakšni so sklepi okrogle mize? Kamnik potrebuje strategijo za področje kulture, ki jo lahko oblikujejo zgolj umetniki in kulturniki sami, prav tako pa bi bilo po zgledu Športne zveze Kamnik dobro oblikovati tudi kulturno zvezo.
Zasebnih ali priložnostnih razstavišč je po mestu resda kar nekaj, a zbrani so se strinjali, da so projekti v zasebnem sektorju negotovi, kamniška kultura pa potrebuje stalnost, to pa lahko zagotovi le občina.
Tudi ceste so javno dobro	Kolesarski turizem je prihodnost
lxl	, • v • , v •
Teoretični tečaj varne hoje v snegu
Po lanskem sprejetju OPN se je opazno povečal obseg gradnje novih individualnih stavb. Razlog za to lahko pripišemo tako večji predvidljivosti prostorske politike zaradi dolgo pričakovanega g OPN kot tudi izboljšanju finanč-3 nih in gospodarskih kazalnikov v ^ državi, kar je deloma sprostilo I kreditni krč.
I Toda nekateri izmed investitorjev s v novogradnje se soočajo z novi-|mi težavami. Gre za primere, ¡ kjer del kategoriziranih javnih ° poti in občinskih cest v naravi I poteka po zemljiščih v zasebni g lasti. V takšnih primerih se lahko I zgodi, da mora investitor pridobi-§ ti služnost za dostop do svojega i zemljišča od lastnikov parcel, po
katerih poteka javna pot oz. občinska cesta.
Občina se tega problema dobro zaveda in že vrsto let deluje v smeri, da na takšnih odsekih odmeri in nato tudi odkupi zemljišča, po katerih poteka cesta. Občina samo za odmere namenja okoli 60 do 100 tisoč evrov letno. Glede na razprostranjenost občine Kamnik in posledično številnih kilometrov takšnih cest bo treba trend odmer in odkupov izvajati še kar nekaj let. V NSi se zavzemamo, da se ta prizadevanja nadaljujejo in po možnosti še okrepijo, tako da bi v doglednem času uredili lastnin-skopravni položaj vseh občinskih cest in javnih poti. Posameznikom, ki se v vmesnem obdobju soočajo s težavami zaradi pridobivanja služnosti, pa moramo nuditi strokovno pomoč.
Bogdan Pogačar, vodja svetniške skupine NSi Kamnik
N.Si
V strategiji turizma, ki jo bo občinski svet sprejel v tem mesecu, je eden od pomembnejših dejavnikov kolesarski turizem. Želimo postati vidna kolesarska destinacija, ki nudi privlačne možnosti kolesarjenja za | raznolike ciljne skupine, ki jih | odlikuje preprosta dostopnost f in varnost. Da lahko dosežemo ¡ta ambiciozen cilj, pa je treba
1	zagotoviti tudi primerno infra-| strukturo za cestno in turno/
2	gorsko kolesarjenje ter določiti § poligon za kolesarske spuste. | Občina Kamnik je v zadnjih le-1 tih načrtno pristopila k izgradi nji mreže kolesarskih poti. | Glavna zelena os, ki se načrtu-gje, sta kolesarska steza in
pešpot ob Kamniški Bistrici od mestnega jedra pa vse do meje z občino Domžale. Tudi v proračunih za leta 2017-18, ki jih bomo obravnavali na decembrski seji, so predvidena sredstva za nadaljnjo širitev kolesarskih poti. Poleg tega se načrtuje gradnja novih odsekov v Tuhinjski dolini, predvsem na območju med Lokami in Potokom, ter povezava mesta Kamnik z Nevljami in Vrhpoljem.
Na občinski svet sem naslovil pobudo, da se začne načrtovati in nato tudi graditi kolesarska povezava mesta s Kamniško Bistrico. Menim, da bi moral prvi odsek proti Kamniški Bistrici potekati od mestnega jedra do Stranj.
Dušan Papež,
vodja svetniške skupine
IDP
USTA DUŠANA PAPEŽA
Jasna Paladin
Kamnik - Planinsko društvo Kamnik vabi na peturni tečaj varne hoje v snegu, namenjen vsem tistim, ki hodijo v hribe tudi pozimi, a še nimajo veliko znanja in izkušenj. Na tečaju, ki ga bo na sedežu društva na Šutni v sredo, 14. decembra, od 17.30 ure dalje vodil Bojan Pollak, bo mogoče pridobiti znanje o potrebni opremi in njeni uporabi za varnejšo hojo v snegu ter nevarnostih, ki pretijo v zasneženih
planinah. Že na teoretični del tečaja lahko prinesete svojo opremo (poleg dobre planinske obutve, obleke, rokavic, kape, gamaš in podobnega, so potrebni še cepin, dereze in palice), da bo strokovno pregledana. Če opreme nimate, se jo bo dalo tudi izposoditi. Od prijavljenih se pričakuje, da bodo prispevali vsaj nekaj za delno kritje stroškov tečaja. Prijave zbirajo do nedelje, 11. decembra, do 17. ure na e-naslov bojan.pollak@siol. net ali številko 041 826 375.
Čopova diploma mag. Bredi Podbrežnik Vukmir
Kamnik - Letošnji prejemnici najvišje slovenske nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva - Čopove diplome - sta direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Vukmir Pobrežnik in mag. Tatjana Likar. Slovesna podelitev diplom bo v sredo, 21. decembra, v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer bo letošnje nagrajence nagovoril tudi minister za kulturo Anton Peršak. J. P.
Kamničan petek, 2. decembra 2oi6
5
Aktualno
Baletke že v novi dvorani
V prenovljeni mali dvorani Doma kulture Kamnik so prve zaplesale baletke.
Bojana Klemenc
Kamnik - Mala dvorana Doma kulture Kamnik je bila potrebna obnove že precej časa. V njej vsakodnevno plešejo učenke baleta Glasbene šole Kamnik, prostor uporablja tudi Folklorna skupina Kamnik, KD San-džak, v njem se pleše, poučuje in telovadi. Letos je Občina Kamnik za najnujnejša investicijsko-vzdrževalna dela in opremo v Domu kulture Kamnik namenila 60 tisoč evrov, z deli pa se je začelo v sredini oktobra. Kaj je novega? V mali dvorani in sanitarijah so zamenjali luči, položili so OSB-plošče in baletni pod v mali dvorani, kjer so tudi uredili garderobo, "harmonika" vrata, namestili zavese in roloje ter nabavili stole za potrebe male dvorane. Poleg tega so prepleskali pritličje, stopnišče, hodnik v prvem nadstropju in malo dvorano. Vsa dela še niso zaključena, ker morajo izvajalci svoje delo prilagoditi glede na zasedenost Doma kulture Kamnik. Za potrebe glavne dvorane in kino kluba je v postopku tudi nakup in dobava opreme - projekcijsko platno, oprema za scensko in drugo razsvetljavo. Dela so se izvajala tudi na podstrešju in v okolici kulturnega hrama. Z investicij-sko-vzdrževalnimi deli v
Baletne plesalke v prenovljeni mali dvorani Doma kulture Kamnik / Bojana K
Domu kulture Kamnik bo treba nadaljevati tudi v naslednjih letih, program del pa se bo sprejemal glede na višino razpoložljivih finančnih sredstev v občinskem proračunu, sporočajo z Občine Kamnik.
Mednarodni baletni seminar
Na povabilo Ane Trojnar, učiteljice baleta na Glasbeni šoli Kamnik, se je od 24. do 28. novembra prvič v Sloveniji izvedel mednarodni seminar Kraljeve akademije za
ples iz Londona, na katerem je Ana pred leti tudi diplomirala. Royal Academy of Dance je najvplivnejša svetovna organizacija za izobraževanje učiteljev plesa in baleta, ki dandanes združuje več kot 4500 učiteljev iz 83 držav. Seminar je vodila njihova predavateljica Roberta Botti iz Italije, za šestinpetdeset plesnih pedagoginj in plesalk iz celotne Slovenije ter tudi Madžarske pa je pripravila tri delavnice. Na prvi delavnici je predstavila program za poučevanje plesa
2,5-5-letnih otrok, na drugi poučevanje plesa otrok starosti 5-8 let ter program, ki predstavlja uvod v poučevanje baleta 7-10-letnih otrok. »Seminar je pomemben, saj bo pripomogel k dvigu baletnega nivoja v Sloveniji. Vse udeleženke dobijo vpogled v sistematizirano plesno izobraževanje te angleške šole. Naučijo se povezave, nadgradnje korakov, plesov in podobno,« razlaga Ana Trojnar, ki je s pripravami na izvedbo seminarja začela že februarja.
KIKštarter med
•1 1»v» •	T-l	•
najboljšimi v Evropi
Jasna Paladin
Kamnik - V slovaški prestolnici Bratislava je minuli konec tedna potekal tridnevni dogodek v okviru skupščine evropskih malih in srednje velikih podjetij, vrhunec evropskega tedna podjetništva, ki ga organizirata Evropska komisija in država Slovaška kot trenutna predsedujoča Evropski uniji.
Za nagrade se je potegovalo več kot tristo projektov
Na skupščino je bil kot zmagovalec izbora javne agencije Spirit povabljen tudi Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik s svojim podjetniškim projektom KIKštarter, ki je tako sodelo-
val v izboru za evropske podjetniške nagrade. Za slednje se je potegovalo več kot tristo projektov iz 31 držav, izmed vseh je bilo v oktobru izbranih osemnajst najboljših v šestih kategorijah, ki so se uvrstili v končni izbor.
»KIKštarter se je poleg projektov iz Danske in Portugalske potegoval za nagrado v kategoriji Izboljšanje poslovnega okolja. Prišli smo med najboljše tri v težki kategoriji, kar štejemo za izjemen uspeh. V KIKštarterju vsakodnevno dokazujemo, da delamo dobro in nudimo odlično podporno okolje za kreiranje novih podjetniških idej in zagonskih podjetij, t. i. startupov,« je ob prihodu domov povedal vodja KIK-štarterja Matjaž Jug.
KIKštarter sta v Bratislavi predstavila Matjaž Jug in Jure Knehtl.
Aktualni razpisi za podporo razvoju kmetij
Vesna Erhart
Kamnik - V preteklih mesecih smo v okviru Razvojnega partnerstva Srca Slovenije raziskovali, katere kmetijske pridelke in izdelke ponujajo kmetije na območju Kamnika.
Kmetije vključiti v mrežo dobaviteljev
Razloga za to sta dva. Tržno usmerjene kmetije oziroma kmete, ki imajo vsaj občasne viške pridelkov, želimo vključiti v mrežo dobaviteljev zadruge Jarina, ki lokalno pridelano hrano dostavlja šolam, vrtcem in drugim skupinam kupcev. Drugi razlog pa je strokovna podpora kmetijam z območja Kamnika. Glede na njihove razvojne načrte bomo organizirali delavnico, na kateri bomo predstavili štiri aktualne razpise Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na vodo-
varstvenih območjih, Naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na hribovsko--gorskih območjih, Naložbe v kmetijska gospodarstva za ekološko pridelavo ter Naložbe v predindustrijsko predelavo lesa. Izpostavili bomo podrobnosti razpisov ter še posebej tveganja in nevarnosti pri prijavi nanje. Zadnji del je namenjen vašim vprašanjem.
Delavnico bosta vodila Boštjan Kos in Robert Kaj-sersbeger, izkušena svetovalca na področju priprave vlog na javne razpise v kmetijstvu in s kmetijstvom povezanih dejavnosti. Delavnica bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 15. uri v sejni sobi Občine Kamnik (2. nadstropje). Delavnica poteka v okviru Razvojnega partnerstva Srca Slovenije in jo sofinancira Občina Kamnik. Organizator delavnice je zadruga Jarina (več informacij na: 01 897 21 04, info@jarina.si).
Sklenitev zavarovanja AS vam prinaša popust in bon, s katerim bo vaša pot do zdravja hitrejša, lažja in manj stresna.
Ob sklenitvi novega avtomobilskega, stanovanjskega, življenjskega ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prejmete BON ZDRAVJE AS. Izkoristite ga lahko za brezplačen specialistični zdravniški pregled ali za plačilo do 4-mesečnih premij ob sklenitvi zavarovanja Specialisti in zdravila.
HPREGLEJTE!
PRIHRANEK: Vsi, ki boste do konca decembra 2016 sklenili novo stanovanjsko zavarovanje DOM AS ali avtomobilsko zavarovanje za osebna vozila, lahko pridobite tudi vrednostni bon, ki vam prinaša poseben prihranek. *.'.*.* V mesecu decembru KUPON ZA BREZPLAČNO KAVICO IN PRAKTIČNO DARILO za vse nove zavarovance v poslovalnici Domžale in Kamnik.

@
O ©
O
Vse dni v letu, ob vsakem dogodku, v vsakem trenutku, vedno z vami, ko nas potrebujete. Želimo vam sreče, varnosti in predvsem zdravja.
Poslovalnica Kamnik
Maistrova 2 1241 Kamnik 01/83-97-166
Poslovalnica Domžale
Ljubljanska cesta 90 1230 Domžale 01/72-40-411
as
Pravila pridobitve in unovčenja bona »Zdravje AS« in drugih ugodnosti v akciji »Skrb za zdravje 2016« so dostopna na www.as.si/ugodnosti.
6
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Kultura
E-viri v knjižnici
Na dan slovenskih splošnih knjižnic je v čitalnici Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik potekala predstavitev e-virov.
Predstavitve e-virov v kamniški knjižnici je vodil Andrej
Kotnik. / Foto: Bojana Klemenc
Bojana Klemenc
Kamnik - V ponedeljek, 21. novembra, so v knjižnici pripravili tri predstavitve e-virov, do katerih omogoča oddaljeni dostop knjižnica, in Kamniško-komendske-ga biografskega leksikona (www.leksikon.si), ki nastaja v kamniški knjižnici. Andrej Kotnik, ki je vodil predstavitve, pravi, da je zanimanje za e-vire v knjižnici pri uporabnikih enakomerno vse leto, s tokratnimi delavnicami pa so želeli udeležencem pobliže predstaviti možnosti dostopa, uporabe in vrste elektronskih virov in baz podatkov, ki jih knjižnica ponuja vsem članom. O ponudbi e-virov so udeležence informirali tudi z zloženko E-viri.
Temeljno sporočilo knjižničarjev ob letošnjem dnevu slovenskih knjižnic se glasi: Knjižnice so že dolgo časa več kot le izposojevališče klasičnih knjig. Poleg socialne vloge imajo pomembno vlogo pri učenju in razvoju družbe in posameznika. Učenja pa v današnjem času ni brez dostopa do pomembnih baz podatkov. Knjižnice ponujajo dostop do relevantnih virov, saj so knjižničarji strokovnjaki, ki poznajo potrebe uporabnikov in zmorejo ovrednotiti pomen ter vsebino posredovanih virov. Prav zato knjižnice sporočajo: Z e-viri rastemo! Katere e-vire ponuja kamniška knjižnica, si lahko ogledate na njeni spletni strani ali pa se pozanimajte v sami knjižnici.
v kinu od 15.12.
iiMrtT -g^V Z*^ "WJr T	U
M -|_ C..™ ÏO	.JL1" * -R
HI55ÏKM	3
14- december
ob 23h
predpremiera v Mestnem kinu
Domžale
MestniKino Domžale
Ljubljanska 61. Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si
Glasbena medigra Egona Bajta
Ob dvestoletnici glasbenega šolstva na Slovenskem so v Galeriji Pogled odprli razstavo učitelja petja na Glasbeni šoli Kamnik in fotografa Egona Bajta z naslovom Glasbena medigra.
Aleš Senožetnik
Kamnik - »Kako upodobiti glasbo? Kako odslikati portret nečesa, kar nima prostorske oblike? Kako upodobiti abstraktno prvino s fotografijo, z zapisom resničnega sveta?« Tako se v uvodnih stavkih spremljajočega zapisa ob razstavi Egona Bajta sprašuje umetnostna zgodovinarka Monika Ivančič Fajfar. Fotografska razstava Glasbena medigra, katere odprtje v Galeriji Pogled nad Galerijo Miha Maleš smo pospremili nedavno, odgovore na zastavljena vprašanja na hudomušen in igriv način išče z razkrivanjem odnosa med glasbenikom in glasbilom, temeljnima tvorcema glasbenega ustvarjanja. »Poskušal sem ustvariti fotografije, ki so drugačne od tistih, ki jih običajno zasledimo pri portretiranju klasičnih glasbenikov. Eden od glavnih razlogov za to je, da so na fotografijah otroci. Igra je sestavni del otroštva in tudi glasbo bi morali dojemati kot del igre in zabave,« o fotografijah pripoveduje njihov avtor, ki je resne in zamišljene obraze klasičnih glasbenikov nadomestil z igrivostjo in otroško energijo učencev Glasbene šole
Egon Bajt je s pomočjo učencev glasbene šole ustvaril odlično serijo fotografij Glasbena medigra.
Kamnik, ki svojo glasbeno pot šele začenjajo. Egon Bajt, sicer profesor petja na kamniški glasbeni šoli, je v vse fotografije vključil različne namerne napake, s čimer je vanje vnesel značilnosti karikature. Pevec z mikrofonom, ki ni značilen za klasično glasbo, klavirske tipke, ki frčijo po zraku, ali preveliki inštrumenti so le nekateri izmed posrečenih primerov, ki ponazarjajo, da je učenje glasbila v mladih letih predvsem zabava in sprostitev.
»Ob visokem jubileju glasbenega šolstva na Slovenskem se mi je porodila ideja, da svoje glasbeno poslanstvo predstavimo skozi fotografijo in na ta način sodelujemo v sklopu praznovanja dvestoletnice. Občudujem Ego-novo fotografsko ustvarjanje, zato sem mu seveda prepustila proste roke in mislim, da je opravil odlično delo,« je ob tej priložnosti povedala ravnateljica Glasbene šole Kamnik Neža Gruden.
Sodelovali tudi učenci kamniške glasbene šole
Bajtova razstava spada v sklop prireditev ob praznovanju dvestoletnice javnega glasbenega šolstva na Slovenskem, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih šol. Novembra leta 1816 je namreč s poukom začela prva Javna glasbena šola pri normalki v Ljubljani. Razcvet glasbenega šolstva pri nas pa je sledil po drugi svetovni vojni. Danes je v Sloveniji trinajst zasebnih in 54 javnih glasbenih šol, med katerimi je tudi kamniška, ki deluje od leta 1953, na njej pa se danes s prvimi koraki v svetu glasbe srečuje okoli 500 učencev, nad katerimi bdi 32 učiteljev.
Na enem izmed osrednjih dogodkov praznovanja, ob odprtju razstave Dostopno in plemenito v Slovenskem šolskem muzeju, je nastopil tudi mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik, kamniškega predstavnika v združenem orkestru vseh učencev slovenskih glasbenih šol pa zaradi spleta okoliščin žal ni bilo, nam je povedala Neža Gruden. Razstava v Galeriji Pogled je na ogled do 17. decembra.
Veliko Berka v eni galeriji
V Galeriji Miha Maleš je na ogled tretji del razstavnega projekta slikarja Berka ob njegovi 70-letnici. Predstavljena so vsa njegova ustvarjalna obdobja.
Igor Kavčič
Kamnik - V obsežnem razstavnem projektu predstavitve bogatega likovnega opusa slikarja Berka ob njegovem življenjskem jubileju so organizacijske, prostorske in strokovne moči združili trije gorenjski muzeji. K projektu sta se poleg pobudnika Loškega muzeja iz Berkovega domačega mesta pridružila še Gorenjski muzej in Medobčinski muzej Kamnik. Po razstavah, ki sta bili preko poletja v Kranju in v zgodnji jeseni v Škofji Loki, je tretji in s tem sklepni del predstavitve likovnega opusa znanega slovenskega umetnika na ogled še v Galeriji Miha Maleš. Če sta prejšnji razstavi kurirala ddr. Damir Globočnik in Boštjan Soklič, je za tokratni izbor del poskrbela umetnostna zgodovinarka Saša Bu-
čan. „Slikarja predstavljamo tako rekoč skozi vsa njegova ustvarjalna obdobja, od zgodnjih sedemdesetih pa do danes. Vsako obdobje je predstavljeno z nekaj najbolj značilnimi deli," o izboru pove Bučanova. Berka tako na enem mestu spoznavamo kot izjemnega hiperrea-
lista, odličnega risarja, avtorja grafik z njegovimi značilnimi božičnimi zvezdami ali pa v vlogi duhovitega snovalca novih urbanih pokrajin v digitalnih grafikah. „V prvih dveh sobah so predstavljena dela v specifični tehniki air brush (zračni čopič), ki je s strani stroke
Kustosinja razstave Saša Bučan in slikar Berko pred sliko Extra Nail Enamel 1975 (akril, platno)
eden izmed najbolje ovrednotenih obdobij mojega likovnega ustvarjanja, sledijo pa dela iz vseh ostalih obdobij, s poudarkom na risbah z barvnimi svinčniki, v zadnjem delu razstave pa tudi božičnih zvezdah in digitalnih printih," je povedal Ber-ko, zadovoljen, da so vsi trije muzeji stopili skupaj in pripravili skupen razstavni projekt, v katerem je kot avtor v danih razmerah tako temeljito predstavljen. Nad Berkovimi deli je bil navdušen tudi kamniški podžupan Matej Slapar, ki je razstavo odprl in ji v tem prednovoletnem času zaželel čim večji obisk. Razstava bo sicer na ogled tja v marec prihodnjega leta, že jutri, v soboto, 3. decembra, ob 17. uri pa bo v Galeriji Miha Maleš javno vodstvo po razstavi, pogovor in druženje z umetnikom.

Kamničan petek, 23. septembra 2016
7
Kultura
Pol stoletja folklore
Člani Folklorne skupine Kamnik so se skozi plesno in glasbeno obarvan večer spomnili na pol stoletja prehojene poti, od svojih začetkov v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica do danes, ko pomembno soustvarjajo kamniške Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Ljudski plesi, glasba, običaji in oblačilna dediščina so bili skozi stoletja sestavni del življenja Kamni-čanov in prebivalcev okoliških vasi na obronkih kamniških planin.
Začetki organizirane folklorne dejavnosti na Kamniškem segajo v dolino Kamniške Bistrice, kjer se je v Stahovici pred petdesetimi leti začela sestajati folklorna skupina, ki je takrat nosila ime po reki Kamniška Bistrica. Dolgoletni vodja in koreograf Franci Poljanšek je skupino uspešno vodil in jo pripeljal do vidnejših uspehov. Med pomembnejše zaznamke v zgodovini kamniške folklorne skupine sodijo selitev v Kamnik, delovanje v okviru Društva upokojencev Kamnik ter dokončna odločitev za samostojno pot pred štirimi leti. Posebno mesto v kamniški folklori zavzemajo Dnevi
narodnih noš in oblačilne dediščine, pri katerih pomembno vlogo igrajo prav člani Folklorne skupine Kamnik. Ob jubileju jim je župan Marjan Šarec za dosežke izročil posebno priznanje Občine Kamnik. Petdesetletnico delovanja so obeležili s prireditvijo Ples in glasba izpod kamniških planin, na kateri so poleg organizatorjev nastopili še Folklorna skupina Svoboda Mengeš, Folklorna skupina Cof, Otroška folklorna skupina Marije Vere ter Mestna Godba Kamnik. Bogat večer dokazuje, da folklora ni in ne sme biti le veseljačenje ob harmoniki, temveč je mnogo več. »Folklora ni zgolj spremljevalna kulisa narodno-zabavnih oddaj. Ljudski ples je enakovreden kateri koli drugi zvrsti,« pravi plesna mentorica Tanja Drašler, ki svoje dolgoletne izkušnje, pridobljene pri ljubljanski Akademski folklorni skupini France Marolt, že
Predsednik Folklorne skupine Kamnik Janez
Hribar / Foto: Aleš Senožetnik
več kot tri leta deli med kamniškimi folkloristi. »Takoj ti zlezejo pod kožo in lepo je delati s takimi ljudmi,« o članih folklorne skupine pravi Drašlerjeva. Po besedah predsednika Janez Hribarja so letos nastopili že na več kot štiridesetih nastopih, tudi v okoliških državah. V Folklorno skupino Kamnik je včlanjenih 36
folkloristov, ki se na vajah srečujejo enkrat do dvakrat tedensko. Kot pravi Drašler-jeva, je v skupini dobrodošel vsak, ki ga zanima ljudsko izročilo, petje in ples. Še posebej si želijo mladih članov.
Zato sodelujejo s kamniškimi šolami, kjer večkrat nastopajo in sodelujejo z njihovimi otroškimi folklornimi skupinami. Hkrati pa ves čas iščejo nove izraze in oblike v poustvarjanju ljudskega izročila. »Folklora ne sme postati živ muzej. Zakaj ne bi ustvarjali novih oblik, skozi ples prikazali občutij. Moramo iti v korak s časom,« o poslanstvu folklorne skupine pravi Dra-šlerjeva.
Tudi zato, ker se folklora ne ozira le v preteklost, temveč pogumno koraka v prihodnost, je na mestu naslovni pozdrav zapisa Toneta Fti-čarja ob praznovanju: »Rdeč nagelj, zelen rožmarin: v popotnico, ne le v spomin!«
Pomembna naloga folklornih skupin je približevanje ljudskega izročila mladim. Na fotografiji Otroška folklorna skupina Marije Vere. / Foto: Aleš Senožetnik
Folklorna skupina Kamnik je ob praznovanju jubileja pripravila bogat plesni in glasbeni večer z naslovom Ples in glasba izpod kamniških planin. / Foto: Aleš Senožetnik
Klape v Kamnik vrnile poletje
Že 12. srečanje klap je v soboto, 19. novembra, v polni telovadnici Osnovne šole Toma Brejca znova navdušilo številne obiskovalce.
Bojana Klemenc
Kamnik - Na deževen sobotni večer so klape svojim zvestim poslušalcem pričarale nekaj nostalgično-ro-mantičnega vzdušja poletnih dni in noči. Poleg kamniške Klape Mali grad so na oder stopili še klapske legende, združene v ljudskih pevcih z Visa, klapi Rebatai-ca in Spalatos iz Splita, klapi Galešnik s Hvara, klapi Žrnovnica iz Žrnovnice, klapi Puntape iz kraja Novi Vi-nodolski in klapi Kvarner, ki je sodelovala na vseh dosedanjih srečanjih. Prijetno prireditev je povezovala radijska voditeljica
Eva Cimbola, glasbeni večer pa so s svojim petjem odprli domačini. Uvodno pesem Pismo moja hrli tamo, ki so se je kot prvo
naučili ob ustanovitvi leta 2003, so posvetili letos preminulemu članu Francetu Plahuti. Člani Klape Mali grad so ponosni, da so že
Klapa Mali grad iz Kamnika / Foto: Bojana
dvanajstič uspešno organizirali srečanje klap s svojimi prijatelji iz Dalmacije in Kvarnerja, navsezadnje so pionirji tovrstne prireditve v Sloveniji.
Klape so s svojimi ena-kozvočnimi, včasih nostal-gičnimi, drugič šaljivimi pesmimi poskrbele, da bo teh nekaj dolgih mesecev, ki nas spet ločijo od poletja in brezskrbnih počitniških dni ob morju, minilo hitreje. S svojimi pesmimi so občinstvo popeljale vzdolž jadranske obale in če je kdo zaprl oči, si je lahko predstavljal, da je na kakšnem obmorskem glasbenem festivalu. Manjkalo je le morje.
Tamburica, zaigraj!
V soboto, 26. novembra, je v prostorih podružnične šole v Tunjicah potekal glasbeni večer z naslovom Tamburica, zaigraj!, na povabilo organizatorjev pa so se tokrat odzvali člani Tamburaške skupine Bisernica - veterani iz Reteč pri Škofji Loki.
Barbara Klanšek
Tunjice - Dogodek je priredilo Društvo Tun'ški glas in z njim že tretje leto zapored pred prihajajočimi božičnimi prazniki zaokrožilo uspešno delovanje društva čez leto ter naznanilo izid nove številke krajevnega glasila Tunški glas konec decembra.
vanj, danes pa predvsem aktivno nastopa in se udeležuje koncertov, so na tamburice začeli igrati med leti 1958 in 1970. Po obdobju krajših prekinitev sedaj uspešno delujejo že šestnajsto leto. Njihov glasbeni repertoar zajema raznovrstne skladbe, vse od narodnih do klasičnih. Poleg klasičnih so v Tunjicah
Člani Tamburaške skupine Bisernica / Foto: Matjaž K
Letošnji večer je bil nostal-gično obarvan z zvokom tamburic, ki v kraju niso zvenele že 75 let. Okoli leta 1935 je bil namreč v Tunjicah pod vodstvom takratne učiteljice Ive Justinove organiziran tamburaški orkester v sestavu desetih članov, ki pa je z delovanjem prenehal pred začetkom druge svetovne vojne. Prijetne melodije tam-buric so pretekli konec tedna tako v Tunjicah ponovno zazvenele pod spretnimi prsti tamburašev iz Reteč pod vodstvom Marjana Igličarja. Člani skupine, ki se je nekdaj udeleževala tekmo-
zaigrali tudi prirejene ljudske pesmi, priredbe priljubljenih večno zelenih melodij in skladbe z mediteranskim pridihom.
Dogodek je povezovala Barbara Klanšek, glasbeni večer pa je z recitalom treh pesmi, ki so govorile o Retečah in tamburaših, loški medli ter prijateljstvu, popestrila članica tamburaške skupine Nadja Kožamelj. Sprva zadržani poslušalci so se v drugem delu večera prepustili glasbi in ob spremljavi tam-buric skupaj z gosti zapeli ter na koncu celo zaplesali na Avsenikovo Na Golici.
Razstava Kamniška majolika povezuje
Kamnik - V Hiši keramike so v torek, 29. novembra, odprli razstavo z naslovom Kamniška majolika povezuje. Gre za razstavo iz cikla Keramika v izložbi in je del kolonije, ki je potekala v okviru Dnevov keramike in lončarstva 2015 na Malem gradu v Kamniku. J. P.
Zgodba o štirih najstnikih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečajiz domačega urbanega okolja odpravijo v njim povsem tuj podeželski svet. Pot jih zanese v odročne hribe, kjer se na videz preprosto fotografiranje naravnih lepot spremeni v boj za golo preživetje. Topla in napeta zgodba o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu in junaštvu, ki nam izvirno postavlja vprašanje, kaj se zgodi, ko v današnjem svetL odpove tehnologija.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si
c
Mestni I Domžale
I sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/mestnikino.domzale
8
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Zanimivosti
Izdelal je jaslice
Rezbar Matjaž Klemene, upokojenec iz Zagorice nad Kamnikom, je izrezljal lesene jaslice, ki jih hrani v vrtni uti.
23
"
ti&k -
WWä
j..
Matjaž Klemene je iz lipovega lesa izdelal jaslice.
Aleš Senožetnik
Zagoriea nad Kamnikom -
Kjer drugi vidijo le kos lesa ali zvito korenino, Matjaž Klemene vidi podobo človeškega obraza, živali ali eelo portret Rudolfa Maistra. »Od nekdaj sem imel rad naravo. Prehodil sem vse kamniške hribe in po gozdovih iskal primerne koreni-
tim pogledom na stranjsko eerkev in bližnje gozdove. Upokojeni kmetijski tehnik je že vse življenje navdušen nad obdelavo lesa. Z rez-barstvom se ukvarja že več kot petdeset let, in kot pravi, imajo vse gostilne tod naokoli kakšno njegovo rezbarijo. Ena izmed njegovih radosti je tudi izdelava jaslie. Več let je po malem izdeloval in do-
Upokojeni kmetijski tehnik je že vse življenje navdušen nad obdelavo lesa. Zvite korenine pod njegovimi spretnimi rokami oživijo v najrazličnejših podobah. Iz lipovega lesa je izrezljal tudi jaslice.
ne. Veste, najzanimivejše so v gorah, ko se zvijajo med skalami, ko iščejo hrano,« pripoveduje 83-letnik iz Za-goriee nad Kamnikom. Korenine pod spretnimi rokami Matjaža Klemenea čudežno oživijo. Iz zvitega kosa lesa tako nastajajo različne podobe, ki jih je razpostavil okoli hiše s čudovi-
polnjeval figure in jih postavil na ogled v svoji vrtni uti. »Veselje sem imel in sem delal,« skromno pripomni Klemene, ki vse svoje rezba-rije izdela ročno, brez kakršnih koli mehanskih pripomočkov. »Že v preteklosti sem izdelal dvoje jaslie, pa sem jih prodal. Te bodo ostale doma,« sklene.
Zmaga za pametne vadbene stožce
Na nedavnem Startup Weekendu v KIKštarterju je svoje poslovne ideje s pomočjo izkušenih mentorjev in podjetnikov izpililo in predstavilo osem ekip.
Jasna Paladin
Kamnik - V KIKštarterju letno organizirajo več kot štirideset dogodkov in Startup Weekend je eden izmed najbolj pomembnih, poteka le dvakrat letno. »Dogodek traja dva dni, in sicer so mladi najprej spoznavali teorijo -delovanje KIKštarterja, filozofijo t. i. coworkinga oz. sodelanja ter razvijali svoje poslovne ideje, drugi dan pa je bil namenjen delu z mentorji, brušenju poslovnih idej ter predstavitvi le-teh. Vsaka ekipa - sodelovalo jih je osem - je svojo poslovno idejo predstavila pred posebno komisijo, sestavljeno iz članov Podjetniškega kluba Kamnik. Člani komisije so bili predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Tomaž Lah (Nektar Natura), podpredsednik Urban Bergant (Elektrina), direktor podjetja Zarja Elektronika Boris Gri-vič in direktor podjetja Con-da Vladimir Miloševič, kot mentorji pa so na različnih delavnicah sodelovali številni podjetniki, tudi takšni, ki so svojo pot začeli prav v KIKštarterju,« je dvodnevni dogodek predstavil vodja KIKštarterja Matjaž Jug. Komisija je poslovne ideje ocenjevala glede na njihovo inovativnost, možnost ko-mercializacije ter sestavo ekipe. Najboljše tri ideje so bile: Pametni vadbeni stožci,
Primož Čuvan, Matjaž Boštie in Jan Šimnovee z nagrajenimi stožci v družbi Matjaža Juga in Tomaža Laha / Foto: Nina Irt
ki športnikom in trenerjem olajšajo in izboljšajo način treninga (Primož Čuvan, Matjaž Boštic in Jan Šimno-vec), Booky - aplikacija in spletna stran, ki uporabnikom omogoča boljše trženje novih in izmenjavo starih knjig (Matic Koncilja, Tjaša Jug in Arpad Galič) ter Pre-hranski športni dodatki Occasion (Matevž Škrtič) in Muzzikle (Boštjan Štor-man). Najboljšim so podelili tudi denarne nagrade, ki jih
je prispeval Podjetniški klub Kamnik, vse sodelujoče ekipe pa so za nagrado dobile tri meseee uporabe eowor-king oz. sodelavnega prostora v KIKštarterju. »V imenu prihodnjih gene-raeij se vam zahvaljujem, ker želite izpolniti svoje poslanstvo in vsak na svoj način zagotoviti nadaljnji gospodarski razvoj naše občine Kamnik in eelotne regije. To eenim in spoštujem. Vi ste naši nasledniki in zato je
naša dolžnost, da vam pomagamo in vas usmerjamo s svojim znanjem, izkušnjami in vas za najboljše poslovne ideje tudi finančno podpremo. Vendar ste vi tisti, ki nas morate prepričati, da verjamemo v vas. Najprej pa morate verjeti sami vase,« je mlade (bodoče) podjetnike nagovoril predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Tomaž Lah in jim na poslovni poti zaželel veliko uspehov.
P E U G EOTpbipobočaTOTAL.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,7 do 6 1/100 km. Izpuh CO2: od 96 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0078 do 0,0653 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00187 g/km. Število delcev: od 0,01 do 21,08. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT 308 & 308 SW
MOTION & EMOTION
PEUCEOT
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
Drugi rojstni dan skupine The Eccentrics
Šmarca - Bobnarka Tanea, vokalista Ela in Miha, klaviaturist Uroš in kitarist Tadej, mladi glasbeniki s posebnimi potrebami, ki sestavljajo skupino The Eccentrics (na sliki), praznujejo drugi rojstni dan. »Ob tej priložnosti bodo pripravili koncert, na katerega so povabili tudi Filipa Padra, slepega 19-letnega fanta, ki igra klaviature in je pred tedni pel tudi s priznanim tenoristom Andreo Bocellijem v Stožicah, ter To-nia Sternada, ki ima prav tako cerebralno paralizo. Njihov moto je: dobrodelnost nas je združila, zato tudi mi znamo prisluhniti in pomagati. So živi dokaz, kako mladi znajo ustvarjati. Čeprav so na zunaj drugačni, so v svojih srcih enaki,« pravi organizator koncerta Simon Zorman, ki je znan po svojih dobrodelnih prireditvah. Tudi tokratni koncert, ki bo v soboto, 17. decembra, ob 19. uri v Krajevnem domu Šmarca, bo dobrodelen. Zbirali bodo prostovoljne prispevke za 14-letnega fanta, ki potrebuje operacijo v tujini.
É

ti












H



í





i *
- i -

C

	1 ri
\ L.	1
	
1	i -



6 ^
X
10
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Uuodnik
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
bliža se decembrski čas, čas prazničnega vzdušja, čas Pravljičnega Kamnika. Čas, ko, hočemo ali ne, v mislih preletimo, kakšno leto bomo sklenili. Smo uresničili vse zadane cilje? V kakšnem svetu živimo? Lahko mi, vsak posebej ali pa vsi skupaj, kaj spremenimo, da bo, če ne nam, pa vsaj našim zanamcem, nekoliko bolje? Ali bomo še naprej samo tarnali iz domačih naslonjačev, naredili pa bore malo ali nič?
Vse to smo se čez leto spraševali tudi na Občini Kamnik, a predvsem smo od tarnanja prešli k dejanjem. Občina Kamnik je tudi v odhajajočem letu vzorno in gospodarno, seveda glede na razpoložljiva finančna sredstva, skrbela za dobrobit svojih občank in občanov. Veseli smo vseh Vaših pobud, kritik, konstruktivnih pogovorov, na podlagi katerih smo se skupaj trudili za dosego končnega cilja. Za Vašo in našo lokalno skupnost. Skupaj zmoremo več in to smo dokazali tudi v letu 2016. Med srednjimi mesti smo postali najlepše mesto v Sloveniji. Prav tako so nas prepoznali kot prostovoljcem prijazno mesto. Za oba naslova ste zaslužni predvsem Vi, drage občanke in občani, predvsem pa tisti, ki se vsakodnevno trudite za urejenost mesta in okolice. Za tisti pridih, da srednjeveško mesto živi in ustvarja, ceni tradicijo, spoštuje dediščino, se povezuje, prireja dogodke, kjer se zbira staro in mlado.
Zavedam se, da je mnogim težko v teh prazničnih dneh. Zato ne bodimo tujci med seboj, podajmo si roko, nasmejmo se in si pomagajmo. Vsak si zasluži dostojno življenje, a realnost je za nekatere precej drugačna. Želim si, da bi lahko vsak okusil kanček sreče, smeha in topline.
Spoštovane občanke, spoštovani občani, dovolite mi, da Vas povabim na številne prireditve pod imenom »Pravljični Kamnik«. Vabim Vas, da skupaj nazdravimo še nepopisanemu letu z novimi izzivi, novimi spoznanji, novimi zgodbami, ki bodo temeljili na zdravi kmečki pameti, in ne na idejah potrošništva. Naj bo novo leto popisano z energijo do življenja, ustvarjanja, sodelovanja. Le tako bodo naše želje postale naša resničnost. Mirne božične praznike in srečno 2017!
Vaš župan Marjan Šarec
December je čas za Pravljični Kamnik. Prav tako je to čas obdarovanj, majhnih in velikih pričakovanj, toplih objemov, iskrenih nasmehov, otroškega smeha, toplega stiska rok in čarovnije. V Kamniku bo decembra res pravljično in veselo, kot se za zadnji mesec v letu spodobi. Vabim vas, da se v tem čarobnem mesecu veselite in razvajate z nami - mesto bo zagotovo izredno živahno! Glavno dogajanje Pravljičnega Kamnika bo tudi letos na Glavnem trgu, kjer bo postavljeno božično drevo. Praznične luči bomo prižgali 2. decembra ob zvokih Ansambla Roka Žlindre. S prižigom luči bomo odprli tudi drsališče za vse željne užitkov na ledu, kmalu zatem pa nas že obišče Miklavž, ki bo seveda obdaril vse, ki smo bili pridni med letom. Da se bomo z lažjim srcem poslovili od starega leta in z zagonom, veseljem in velikimi pričakovanji vstopili v novega, bodo zadnje štiri dni starega leta poskrbele številne glasbene skupine. Zabavali nas bodo Hulahoop, Matter, Fool Nation, skupina Siddharta, band San Diego, Rock Partyzani ter Ansambel Galop. Pravljični Kamnik naznanja čas za druženje, da se skupaj po-veselimo in z nasmehom na obrazu zapustimo staro leto. Ob teh dneh pa ne pozabimo na tiste, ki nimajo takšne sreče, in jim podajmo roko ter pomagajmo v težkih trenutkih. Upanje, medsebojno razumevanje, strpnost, sreča in veselje naj vas bogatijo v življenju, bogatijo pa naj tudi ljudi, ki bodo imeli priložnost in srečo deliti tudi z vami - vsak dan, celo leto. Naj vam vse dobro v prihajajočem letu zaželim v stilu osebnosti Rudolfa Maistra: želim vam ogromno poguma, karizme, bodite strogi, ko bo to potrebno, vendar razdajajte toplino do sočloveka, ko le lahko. Srečno!
Božena Peterlin, direktorica Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik
Nekoč je bilo ... na Kamniškem
Kakovost življenja ima za vsakogar velik pomen, mnenje posameznika o samem sebi ter o kraju in načinu njegovega življenja pa se odraža tudi v ohranjanju navad, ki se prenašajo iz roda v rod. In prav december je mesec, ki ga načrtovano in v celoti posvetimo prijateljem, družini ali naključnim znancem, obenem pa z rituali in z navadami ohranjamo ljudske običaje. Ljudje so se nekoč na praznike skrbno pripravljali, zakladnica naše dediščine pa nam s pomočjo šeg in navad lahko na novo ovrednoti in obogati sodobna praznovanja.
Besedilo: Sabina Romšak,
povzeto po knjigi Marije Klobčar, Na poti v Kamnik Foto: Peter Naglič
(iz arhiva Matjaža Šporarja)
Miklavž
Med najstarejše in vsekakor za marsikaterega otroka najbolj doživete običaje spada miklavževanje. Pri dediščini Miklavža je zanimivo, da šega sega v predkrščansko obdobje in pomeni nasledek divjih obhodov našemljencev v zimskem času. Praznovanje Miklavža je povezano z obhodi njegovega spremstva, sejmi in prireditvami, ki so za naše kraje značilni v obdobju med obema vojnama. Miklavžev sejem je v Kamniku sodil med osrednje sejme. Domnevajo, da je nadomestil star Barbarin sejem. Sv. Barbara je bila zavetnica rudarjev in topničarjev, v kamniški smodnišnici pa je bilo zaposlenih kar veliko Kamničanov. Za otroke se je, ko se je nehala paša, začelo pričakovanje Miklavževega prihoda. Miklavževa obdarovanja so bila večinoma skromna, saj so otroci dobili predvsem suho sadje in orehe, matere so spekle »piške« (drobno pecivo iz kvašenega testa) in »miklavže«. V nekaterih odročnih vaseh pod kamniškimi planinami so za posladek otroci z velikih kmetij dobili neoblikovan trnič (sir z Velike planine), ki so ga nato stolkli na tnalu. Ponekod je Miklavž hodil po vaseh v spremstvu parkeljnov, v mestu pa so od 19. stoletja miklavževanja organizirali že kot prireditev. Po drugi svetovni vojni je bilo miklavževanje kot javna prireditev še leto ali dve, nato pa so se vse šege in navade decembrskega časa predvsem za otroke na javni ravni skoncentrirale v umetno uvedenem dedku Mrazu in praznovanju novoletne jelke.
Božič
Malo je znano, da je bilo treba čakati tristo let, preden se je uveljavil v Cerkvi praznik Kristusovega rojstva. Še danes natančno ne vemo, ali so ga uvedli leta 336 ali 354, vemo pa, da je papež Liberij leta 360 sezidal v Rimu kapelo božjega rojstva v cerkvi, ki je od 9. stoletja dalje znana kot bazilika Santa Maria Maggio-re. Sicer je božič ostal dolgo časa praznik, ki so ga obhajali le v cerkvah. Te so bile slavnostno ozaljšane z zelenjem in preprogami, bogoslužje pa so povzdigovali vanj vpleteni božični prizori, izhodišče poznejših božičnih iger. Šele barok in protireformacija sta približala božični praznik družini, prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove. S koledniškimi igrami, božičnimi pesmimi in jaslicami je postal božič -
poleg velike noči - največji praznik tudi slovenskega ljudstva. Božič so povsod praznovali v krogu družine, nekateri v okolici Kamnika še s poprtnikom, posebnim obrednim kruhom; ponekod pa je bil poprtnik, spečen za božič, ob jaslicah do treh kraljev, ko so ga razdelili ljudem in živini. Za božič so blagoslavljali hiše, gospodarska poslopja in polja, vendar vsaka družina zase, v molitvi in ob petju. Na večer pred božičem, na t. i. »sveti večer«, so peli pesmi, gospodar je postavljal jaslice, ki so bile narejene iz lesa. Jaslice so imeli v kotu, prtiček pa je bil ponekod kar iz barvnega papirja, v katerega so naredili luknjice, zadaj pa so dali bel papir. V 19. stoletju na kmetih takih božičnih drevesc, kot jih imamo danes, niso poznali. Včasih so v hišni kot obešali manjšo smrečico, vendar neokrašeno. V nekaterih krajih so se v šegah ohranile posebnosti, ki si jih ljudje niso znali razložiti; tako je bilo celo v tistih župnijah, kjer so bile kmetije najbolj posodobljene, kot na primer v Suhadolah. Tam so imeli »ob božiču« tri maše. Opolnoči so šli v Komendo k polnočnici, ob šestih zjutraj pa so bile v Suhadolah tri maše ena za drugo. Spodobilo se je, da so šli ljudje k vsem trem mašam. Nekatere tradicionalne navade pa so se zaradi navzočnosti delavcev, ki so stanovali v župniji, posodobile: vsakoletna maša za sv. Antona, 17. januarja, je ohranjala darovanje za zdravje prašičev.
Koledovanje
Koledovanje je bilo v navadi predvsem v Kamniku in v neposredni okolici. V Ka-
mniku so koledovali otroci. Med božičem in svetimi tremi kralji je po kamniških hišah in po okoliških vaseh koledovalo več skupin. Med koledniškimi pesmimi, ki so se ohranile v Kamniku, je bilo veliko takšnih, ki so kazale sledove nekdanjih božičnih iger, uprizorjenih v cerkvi. Kamniški otroci so koledovali vse do Stranj. Za tri kralje so v Nevljah hodili po hišah večji otroci iz Nevelj in Vrhpolja, podobno pa je bilo tudi v vaseh južno od Kamnika. Koledovanje otrok je nakazovalo zmanjševanje pomena šege, medtem ko je ohranjanje koledovanja kot pravice mestnih otrok opozarjalo na pomen Kamnika kot nekdanjega farnega središča širšega območja. Poseben pomen je imelo na Grabnu, dokler so kovali žeblje, saj je pozimi voda zmrznila in niso mogli kovati. Večinoma so na kamniško območje hodili koledovat odrasli koledniki, ki so prihajali od drugod. V nižinske vasi, kjer so bile velike kmetije, so prihajali iz raznih krajev. Ljudje so nekatere poznali, drugih ne. Kot stara prometna pot, ki je ohranila svojo veljavo pri romanjih, je bila predvsem Tuhinjska dolina za ko-lednike zelo privlačna.
Tudi sodobne šege in navade ne smejo zatoniti v pozabo, saj predstavljajo dediščino različnih zgodovinskih obdobij na Slovenskem. Že stoletja usmerjajo življenje skupnosti. Mnoge od njih imajo danes nove oblike in vsebine. Menim, da je bila največja privlačnost običajev ravno v druženju ljudi. Tako so se izmenjavale izkušnje, sklepala prijateljstva. Današnjemu sodobnemu človeku manjka ravno to.
KOLOFON
Organizator: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik; vodja prireditve: Doroteja Narat; odnosi z javnostmi prireditve: Nika Pirnar; avtorji besedil: Sabina Romšak, Nika Pirnar, Milan Windschnurer; fotografije: Luka Dakskobler, Klemen Brumec, Polona Grahek, Roman Žavbi, Sabina Romšak, Matej Povše, Franci Kramar, Mitja Zabavnik, Bojan Težak, David Lotrič, arhiv ZTŠ v občini Kamnik in nastopajočih; priloga časopisa Kamničan-ka in Gorenjski glas; datum izida: 2. december 2016; naklada: 31.000 izvodov. Naročnik: Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik, Glavni trg 2, Kamnik
Kamničan Jfl petek, 16. decembra 2016
11
Decembrsko dogajanje u mestnemjedru Kamnika
*
Pridružite se decembrskemu dogajanju na Glavnem trgu! Vstopnine ni!
PRIŽIG PRAZNIČNIH LUČI Z ANSAMBLOM ROKA ŽLINDRE
Petek, 2. decembra, ob 17. uri
Z decembrskim prazničnem vzdušjem začenjamo v petek s prižigom prazničnih luči. Pridružite se nam v veselem decembrskem vzdušju, ki ga bodo pospremili zvoki Ansambla Roka Žlindre. Ansambel Roka Žlindre je narodno-zabavna zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2005 v Sodražici. Vodja ansambla Rok Žlindra igra harmoniko, Boštjan Merhar kitaro, Rok Modic bas, skupina pa ima tudi dva vokalista: Barbaro Ogrinc in Tadeja Osvalda. Na prižigu prazničnih luči boste zagotovo slišali njihove najbolj znane pesmi, kot na primer Mi ga pa žlindramo, Nasmehni se ter Srce pa še vedno hrepeni.
MIKLAVŽEVA TRŽNICA
Sobota, 3. decembra, od 9. do 13. ure
Obisk Miklavža oziroma Nikolaja, ki na večer pred svojim godom 6. decembra prinaša (pridnim) otrok darila, je še vedno priljubljena tradicija slovenskega ljudskega izročila. Ne pozabite na darila in se nam pridružite na praznično okrašenih stojnicah, kjer bodo naprodaj različna darila, primerna za tradicionalno obdarovanje ob Miklavžu - medenjaki, suho sadje, piškoti ter različno drobno miklavževo pecivo.
PRAZNIČNA TRŽNICA OKUSI KAMNIKA -PODEŽELJE IN EKO
Sobota, 17. decembra, od 9. do 13. ure
Zadnja tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko v letu 2016 bo na Glavnem trgu gostila številne ponudnike zdrave, lokalne ter doma pridelane hrane.
NOVOLETNI OTROŠKI BAZAR Z VRTCEM ANTONA MEDVEDA KAMNIK
Torek, 20. decembra, od 16.30 do 18. ure
Pridružite se nam na že 7. Novoletnem bazarju, ki bo tudi tokrat dobrodelno naravnan. Prodaja na stojnicah se bo začela ob 16.30, ob 17.15 pa se bo začel program vrtca, ki ga bosta obogatila Damjana Golavšek in prihod Dedka Mraza.
Skupina Hulahoop so vokalistka Eva Traven, klaviaturistka Monika Klobčar in basist Marko Klobčar. Sestavljajo precej neobičajno zasedbo, katere zvočno barvitost klavirskih akordov velikokrat presekajo energični sintetizirani zvoki, ki jih odločno dopolnjuje trdna dance podlaga bobnov ter bas kitara. Prezenten ženski vokal z zapomljivimi linijami in besedilom ustvari celoto, ki tako dobi prepoznaven zven energičnega funky hard popa.
Kamniški trio Matter je zvok izpod kamniških gora, abstraktna zmeda v oblakih. Je rap in hkrati tudi ni. Je trojec z edinstveno sodobnim (anti)raperskim slogom in postapokalipitični »boyband«. Dacho, Tunja in Levanael postrežejo s težko pričakovanim, temačno zadimljenim prvencem Amphibios, z besedili, ki jih je težko in nemogoče dešifrirati, a si jih ne morete nehati ponavljati. Matter so dvoživke, ki živijo dvojno življenje, med čistim popom in zapletenim podzemljem, lucidnostjo in naključno zmedo, kamnikfolično lokalnostjo in abstraktno poezijo.
KONCERT: SIDDHARTA IN SAN DI EGO
Četrtek, 29. decembra, od 18. do 22. ure
Siddharta je svojo 20-letnico preživela delovno. Zaprta v studio je svojim poslušalcem namenila 20 novih avtorskih pesmi, ki so zapolnile albuma INFRA in ULTRA. Infra je postregla z mega hitom Ledena in njenim sledilcem Piknikom. Ultro so napovedali z Nastalo bo in še čisto svežo Strele v maju, pri kateri so tesno sodelovali z Urbanom, legendarnim hrvaškim rokerjem, ki je s Tomi-jem odpel izjemen duet. Infra in Ultra sta tako kot 7. in 8. album več kot uspešno zaokrožili dvajsetletnico. Siddharta je brez dvoma izrazito koncertna skupina, ki na odru prekipeva od izjemne energije in navdušuje obiskovalce. Ravno zato se, kot so napovedali, v letu 2016 vračajo na odre, da svojo dvajsetletnico obeležijo še v živo, ob svojih zvestih poslušalcih.
VEČER KAMNIŠKIH BANDOV: HULAHOOP, MATTER, FOOL NATION
Sreda, 28. decembra, od 18. do 22. ure
Fool Nation je skupina mladih glasbenikov, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo. Najbližje so jim zvoki roka in bluza z raznimi pri-mesmi-občasno boste v njihovi glasbi prisluhnili džezovskim,pop in fank vložkom. V svojem glasbenem ustvarjanju se ne omejujejo in se zato radi prepuščajo improvizacijam, kar je najbolj opazno v njihovih avtorskih delih, ki se vztrajno množijo in nadgrajujejo.
San Di EGO je slovenska super hardrokovska skupina, ki je nastala v začetku leta 2013 in jo sestavljajo štirje izkušeni glasbeniki: Sergej Škofljanec (vokal, akustična kitara, klavir), Matic Ajdič (električna kitara, spremljevalni vokal), Martin Rozman (bas kitara, spremljevalni vokal) in Jure Doles (bobni). Trenutno San Di Ego predstavljajo svojo tretjo priredbo velikega hita osemdesetih let Touch Me Samanthe Fox, s katerim so navdušili celo slednjo, saj se je javno odzvala in izrazila svoje navdušenje celo do te mere, da je namignila tudi na željo po skupnem sodelovanju. Za skupino bo pestro tudi prihodnje leto, saj v začetku leta načrtujejo izid svojega 2. albuma.
VEČER Z ROCK PARTYZANI
Petek, 30. decembra, od t8. do 22. ure
Skupina Rock Partyzani deluje že T2 let in se je v tem času udeležila že več kot tisoč nastopov doma in v tujini. Skupino sestavlja šest članov, njen idejni oče in vodja je Aleš Klinar - Klinči, ki ga poznamo iz skupin Martin Krpan in Agropop. Njihovi nastopi so začinjeni s posebnim šovom, prežeti z nostalgijo, patriotizmom in humorjem, nabiti z brezkompromisnim rokenrolom ter največjimi jugoslovanskimi, slovenskimi in svetovnimi pop hiti. Prisluhnili boste zimzelenim popevkam, najlepšim baladam ter aktualnim uspešnicam.
SILVESTROVANJE S ANSAMBLOM GALOP
Sobota, 31. decembra, od 22. do 2. ure
Ansambel Galop, ki prihaja iz Tunjic pri Kamniku, nas navdušuje že osmo leto. V letošnjem letu ste jih lahko opazili na kar nekaj festivalskih odrih narodno-zabavne glasbe po Sloveniji, kjer so se uspešno predstavili. Z veseljem širijo priljubljenost slovenske narodno-zabavne glasbe, zato za veselje in ples poskrbijo na veselicah, svatbah, rojstnodnevnih zabavah, prireditvah in drugod.
KAMNIŠKO DRSALIŠČE NA PROSTEM
Od 2. decembra do 3. marca 2017
Drsališče bo tudi letos pričakovalo vse drsanja željne obiskovalce na Frančiškanskem trgu, kjer bo možna izposoja drsalk in drsalnih pripomočkov za otroke vsak dan med 15.00 in 20.00 uro, med prazniki, vikendi ter med šolskimi počitnicami pa med 9.00 in 20.00 uro. Vsako soboto med 10.30 in 11.30 uro, bo potekala vodena otroška animacija, v večernih urah, med 20.00 in 22.00 uro, pa bo drsališče odprto za hokejske skupine. Drsališče bo odprto do zaključka zimski počitnic, do petka, 3. marca.
NOVOLETNO PRAVLJIČNO PRIPOVEDOVANJE V KAMNIKU
Pravljični Kamnik ne bi bil pravljičen v pravem pomenu besede, če ne bi decembrskih večerov začinili s pripovedovanjem pravljic, za katere bodo poskrbele pravljičarke iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Otroci bodo zagotovo uživali v pravljičnem svetu, odrasle pa vabimo, da se vanj vrnejo in v sebi ponovno odkrijejo nadobudnega otroka. Po branju pravljic bodo sledile ustvarjalne delavnice.
Petek, 2. decembra, ob t8. uri, Kavarna Veronika Pravljičarka: Barbara Božič
Barbara bo povedala svojo lastno pravljico Pravljični čudež.
Petek, 9. decembra, ob t8. uri, Kavarna Piškotek Pravljičarka: Rosana Kleindienst
Otroci bodo prisluhnili pravljici Snežna deklica in se kasneje pridružili svetu ustvarjalnega izražanja.
Petek, t6. decembra, ob t8. uri, Kavarnica na Glavnem trgu Pravljičarka: Helena Sterle
Helena bo otrokom povedala pravljico Novoletna jelka, z njimi zapela praznične pesmi in izdelovala novoletne okraske.
Petek, 23. decembra, ob t8 uri, Kavarna Rotovž
Pravljičarka: Rosana Kleindienst Rosana
Rosana bo z waldorfskimi lutkami zaigrala igrico Deklica s svetilko. Po tem bodo otroci izdelali svoje lastne lučke in skupaj s starši razsvetlili temo.
Otroke čaka sladko in toplo presenečenje!
12
petek, 2. decembra 2016 Kamničan
Pogovor
4
POGOVOR Z IRENO CERAR
»Vsaka knjiga mi je podarila nove prijatelje«
Mama, partnerica, Domžalčanka s stalnim naslovom v Ljubljani. Urednica revije National Geographic Junior, avtorica vodnika Kamniške pravljične poti, pripovedovalka ljudskih pravljic, vodnica Planinske zveze Slovenije. Prejemnica priznanja Slovenske sekcije IBBY 2016 -nagrade, ki jo Slovenska sekcija IBBY, združenje za uveljavljanje mladinske književnosti, podeljuje za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja.
Na enem izmed intervjujev ste rekli, da s svojim delom nadaljujete družinsko tradicijo. Pravijo, da je bil izreden pripovedovalec že vaš stari oče. Se spomnite, katera izmed njegovih pripovedk vam je bila najbolj všeč ter kakšna je bila zgodba te pripovedke? „Ja, moj stari ata Miha Cerar - Boštenkov iz Zaloga pod Sveto Trojico je znal pripovedovati tako, da so se nam otrokom našpičila ušesa, od vznemirjenja, napetosti (malo tudi strahu) pa se nam je ježila koža! Pripovedoval je namreč večinoma strašljive pravljice. Najbolj se spomnim tiste od fanta, ki je šel v pekel po hudičevo volno (joj, kako sem se bala, da bo hudič zavohal fanta, ki se je skrival pod posteljo!), pa tiste od hudobe, ki naj bi živela v močvirju pod Sokli-čem, vaško gostilno, ki še danes obstaja. Nekega večera je mlinarčku pijančku, ki je v gostilni zapil ves denar, posodila mošnjo denarja. Ko je čez eno leto prišla, da bi izterjala dolg, pa se ji je mlinarček pijanček trikrat bistoumno izmuznil. Na koncu je ta simpatična in radodarna hudoba ostala praznih rok ... Velikokrat se sprašujem, od kod so te pravljice prišle k mojemu dedku? Bil je furman, kdo ve, kdo jih je povedal njemu."
Po izobrazbi ste diplomirana literarna kom-parativistka - od kje takšna ljubezen do leposlovja, slovenskega jezika, pravljic, pripovedovanja ter slovenskih ljudskih pravljic? Je bil prav za vse »kriv« vaš stari oče? „Ne, seveda ne. Najbolj zaslužna za to ljubezensko razmerje je knjižničarka Ema Novak. Odraščala sem namreč na Osnovni šoli v Domžalah, kjer sta bila zaposlena oba starša. Nisem hodila v vrtec, me je pa dopoldne večinoma gostila knjižničarka, ki je imela knjižnico poleg moje sobe (seveda, danes si česa takšnega sploh ne moremo predstavljati ...). Veliko sva se pogovarjali, še danes se spomnim, kako vznemirljiva vprašanja o prebranem mi je znala postavljati in kako me je veselilo grebsti za odgovori. In še danes se spomnim vonja knjižnice, ki je obetal toliko vznemirljivih zgodb!"
Izdali ste že tretji vodnik, Kamniške pravljične poti. Od kje vam inspiracija, da ste se lotili takšnega projekta?
„Kamniška knjižnica me je leta 2010 povabila k sodelovanju, da ob sobotah pripravim program za družine - kratke sprehode, izlete s pripovedovanjem ljudskih pravljic, predvsem s kamniškega konca, ki je izredno bogato s pripovednim izročilom. Tako se je začelo. Ta doživetja smo poimenovali Kamniške pravljične poti. Hitro so postale
zelo priljubljene in dobro obiskane, skupaj smo doživeli več kot 30 sobot v Kamniku, Komendi, tudi na Vranskem. Po več letih se je teh priprav - mapic s pravljicami in drugim, stvarnim gradivom - nabralo toliko, da se nam je zdelo smiselno izdati tudi knjigo. Knjiga Kamniške pravljične poti je nekakšen vsestranski priročnik za starše ali pohodnike nasploh: v njem imajo ljudske zgodbe o kraju, kamor se odpravljamo, pa tudi opis izleta. Domišljijski in stvarni del se združita v celoto. Ni jim treba iskati, brskati po knjigah in nositi na kup, da bi pripravili zanimivo doživetje za otroke - to delo sem zanje opravila jaz."
Vodnik se že v samem izhodišču razlikuje od ostalih vodnikov, saj je kombinacija ljudskih pravljic in pripovedk ter izletov, ki nas popeljejo do krajev, omenjenih v zgodbah. Kateri izmed dvajsetih opisanih izletov pa je vam najljubši ter zakaj?
„Uf, to so vedno težka vprašanja.Nimam najljubšega, zelo ljuba pa mi je zagotovo Medvedja ali Mokriška jama. Ker sem bila tam ob nastajanju knjige prvič in ker gre za osupljivo lokacijo z zelo žlahtno arheološko dediščino. Ker me je tja peljal Bojan Pollak in smo s fotografom Sašom Ko-čevarjem skupaj preživeli krasen poznojesenski dan. Imeli smo iskrive debate. No, vidite, kako je za spomine pomembna tudi dobra družba!"
Ste že od nekdaj pripovedovali pravljice ali ste to ljubezen do pripovedovanja odkrili nedavno?
„Včasih, ko še nisem bila mama, sem priložnostno pripovedovala pravljice - nečakom, otrokom na planinskih izletih ali taborih ... Nekako v sebi sem vedela, da se bom temu enkrat bolj zares posvetila. Ko sem rodila hči in po izidu druge knjige (Pravljične poti v zgodovino) pa me je zagrabila prav silna notranja nuja, da moram pripovedovati. Začela sem obiskovati seminarje in tečaje pripovedovanja, veliko sem poslušala druge pripovedovalce ter skoznje iskala sebe. Ta proces je bil včasih kar zapleten - pogosto se mi je zdelo, da mi je bilo lažje, ko o umetnosti pripovedovanja nisem vedela ničesar. Kakorkoli že, zdi se mi, da je pripovedovanje zgodb nekaj, kar me bo spremljala še dolgo časa. In čemur se ne morem izogniti."
Kje ter komu najrajši pripovedujete pravljice? Imate kakšen poseben kotiček, ki vam izredno veliko pomeni?
„Najrajši pripovedujem na lepih krajih - zakaj je tako, ne znam niti razložiti. Lepo mi je v naravi, kjer pripovedovanje lahko združimo z gibanjem in ko že malo predihani in zadovoljni najdemo kak lep kotiček za pripovedovanje, najsi bo to jasa z lepim razgledom, pod kakšnim častitljivo starim drevesom, ob jezeru, reki ... Takrat se mi zdi, kot da bi kraj s svojo lepoto postal del moje zgodbe, mojega pripovedovanja ali pa kot da bi se zgodba in prostor spojila v neko novo, skupno dimenzijo, ki lahko povzroči močnejše doživljanje tega trenutka. Opažam, da sem na prostem - kljub temu da je pri takšnem tipu dogodka več možnosti za nepredvidljive zaplete kot v zaprtih prostorih - tudi sama bolj sproščena. Rada pripovedujem tudi v zanimivih zaprtih prostorih: na gradovih, razvalinah, kmetijah, starih hišah, pod kozolcem, v muzejih, celo v cerkvah ... V izjemnih prostorih se človek pač počuti izjemno lepo. Imam svoje posebne kotičke, kjer študiram pravljice, ampak naj ostanejo še najprej moji. Kar se pa občinstva tiče, pa pripovedujem rada tako otrokom kot odraslim."
Zgodb ne pišete po svoji domišljiji, ampak so preverjene v strokovnih krogih, prav tako je vsak izlet naknadno preverjen. Od kje ste črpali
vse informacije, navdih za Kamniške pravljične poti? Ste na svoji raziskovalni poti spoznali koga, ki se vas je še posebej dotaknil s svojo pripovedjo ali življenjsko izkušnjo?
„Zgodbe v mojih knjigah niso avtorske, nisem jih napisala jaz, pač pa gre za stare ljudske pripovedi, ki so bodi pravljice ali povedke. Veliko dela in iskanja je potrebnega, da najdem prave, pripadajoče zgodbe k določenemu izletu, da sestavim smiselno celoto - to je najtežje. Opis izleta je seveda rezultat študija in mojega osebnega doživetja kraja, ki poskuša biti navdihujoč ter ne preobložen z množico podatkov ter letnic. Vso celoto skušam pregnesti v zgodbo, ki bi bralce toliko navdušila, da se oblečejo, obujejo in gredo od doma. V vsaki knjigi, tudi v Kamniških pravljičnih poteh, imam na koncu seznam virov in literature, ki radovednim lahko pomagajo k nadaljnjemu iskanju. Sicer pa vse moje knjige pred tiskom pregledajo tudi različni recenzenti - strokovnjaki, poznavalci, domačini, ali znanstveniki ... Tako sem spoznala zares veliko prijaznih ljudi, ki so mi pomagali; vsaka knjiga mi je podarila nove prijatelje in to je ena od plati ustvarjanja knjig, ki mi zelo veliko pomeni. Pri Kamniških pravljičnih poteh mi je največ pomagal Bojan Pollak, ki je s kamniškimi hribi tako rekoč zraščen, zelo hvaležna sem mu bila, da je svoje enciklopedično znanje ter bogate izkušnje delil z mano ter me obvaroval morebitnih napak in neumnosti, do katerih znajo biti Kamničani precej trdi."
Zdi se, kot da je vaše celo življenje namenjeno otrokom, prenašanju bogatega izročila slo-
venskih gorskih pravljic in pripovedk s hkratnim spoznavanjem naše kulturne in naravne dediščine. Pravijo pa, da so pravljice pravzaprav pisane za odrasle - vedno znova jih lahko prebiraš, vsakič te naučijo nekaj novega. Tudi sami radi prebirate pravljice in jim prisluhnete? Vam je katera še prav posebej pri srcu? „Pravljice prebiram neprestano - trenutno tudi zato, ker pripravljam novo knjigo Pravljične poti čez mejo in raziskujem bogato zamejsko pripovedno izročilo ... Pri nas doma se neprestano bere: za delo in za zabavo. Najljubših pravljic in knjig je toliko, da z naštevanjem ne bova končali do velike noči."
Kdo bi bila Irena Cerar, če ne bi pripovedovala o Veroniki s kamniškega Malega gradu, Zakladu v Tuhinjski dolini?
„Me sprašujete, kaj bi bila, če ne bi bila pripovedovalka? Še vedno bi bila urednica in avtorica. Naredila bi veliko več knjig kot jih sedaj. Če bi se bogato poročila ali našla radodarnega kulturnega mecena, bi odprla svoj pripovedovalski center, Pravljično hišo, v kateri bi z majhno ekipo zanesenjakov in somišljenikov pripravljali vrhunski program za odrasle in otroke. Ali pa bi oblikovala Pravljično vas, nekakšen tematski park, na osnovi slovenskih ljudskih pravljic, ki ne bi bil kičasto-površinsko-cenen, pač pa kakovosten in umetniško dragocen v svoji zasnovi, izvedbi ter programih. Če se mi vsega tega ne bi dalo voditi, pa bi se začela učiti, kako se peče 'štrudelj' in kako se kuha marmelada. No ja, to si že dolgo obljubljam, v resnici pa bi se večinoma samo potepala in še več brala!"
Kamničan Jfl petek, 2. decembra 2016
13
Pravljični utrip Kamnika
December je mesec številnih prireditev. Pridružite se nam v Kamniku!
OTROŠKI PROGRAM
Od četrtka, 1. decembra, do petka, 23. decembra
Od 8. do 16. ure, Arboretum Volčji Potok: Nagradna igra zbiranja žigov
Otroci, ste vedeli, da so park obiskali jelenčki? Več skupin se je razkropilo po parku, a le štiri imajo žige nagradne igre Arboretu-ma Volčji Potok. In kako jih boste našli? S pomočjo zemljevida, ki ga boste prejeli ob vstopu v park. Vsak, ki bo zbral vse štiri žige, bo pri izhodu dobil darilo.
Četrtek, 1. decembra
Ob 17. uri, Pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Ustvarjamo mehka darilca za prijatelje
Otroške ustvarjalne delavnice - otroci bodo iz barvne napredene volne ustvarjali žogice, obeske in še kaj. Vodi prof. pedagogike Rosana Kleindienst. Predhodne prijave na rosanaart@yahoo.com. Prispevek: 12 EUR.
Sobota, 3. decembra
Ob 9.30, Pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Igra barv in svetlobe na steklu
Na delavnici se boste spoznali z različnimi načini slikanja na steklo in ustvarili barvita darila zase in svoje najdražje. Delavnico vodi prof. pedagogike Rosana Kleindienst. Predhodne prijave na rosanaart@yahoo.com. Prispevek: od 15 do 30 EUR, odvisno od starosti in števila družinskih članov.
Sobota, 3. decembra
Ob 15. uri, Budnarjeva hiša: Miklavževanje
Ob 15. uri bodo v hiši potekle ustvarjalne delavnice z Meti in Greti, ob 16. uri pa bo otroke razveselil sv. Miklavž in jim prinesel darila. Vstopnine ni.
Četrtek, 8. decembra
Ob 17. uri, Pravljična soba Knjižice Franceta Balantiča Kamnik: Poslikaj si svojo lučko
Otroška ustvarjalna delavnica slikanja na steklo in ustvarjanja lučk. Otroci se bodo poleg ustvarjanja naučili tudi pesmico. Vodi prof. pedagogike Rosana Kleindienst. Predhodne prijave na rosa-naart@yaho.com. Prispevek: 12 EUR.
Četrtek, 15. decembra
Ob 17. uri, Pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Naredimo snežaka in snežno deklico
Ob petju bodo otroci iz napredne volne ustvarili snežaka in snežno deklico. Delavnico vodi prof. pedagogike Rosana Kleindinst. Predhodne prijave na rosanaart@yahoo.com. Prispevek: 12 EUR.
Sobota, 17. decembra
Ob 9.30, Pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Od svečke do izpolnitve želja
Oblikovanje sveč in novoletnega okrasja iz čebeljega voska Delavnico vodi prof. pedagogike Rosana Kleindienst. Predhodne prijave na rosanaart@yahoo.com. Prispevek: od 15 do 30 EUR, odvisno od starosti in števila družinskih članov.
Četrtek, 22. decembra
Ob 17. uri, Pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Svečke in novoletni okraski
Otroci bodo oblikovali svečke in novoletne okraske iz čebeljega voska. Delavnico vodi prof. pedagogike Rosana Kleindienst. Predhodne prijave na rosanaart@yahoo.com. Prispevek: 12 EUR.
Petek, 23. decembra
Ob 18. uri, Podružnična šola Vranja Peč: Gledališka predstava: Peter Strah
Predstavo z naslovom Peter Strah avtorja Boštjana Štormana bodo izvedli učenci Podružnične šole Vranja Peč.
Torek, 27. decembra
Ob 13. uri, Terme Snovik: Kuharska delavnica za otroke
Otroci, pridružite se peki prazničnih slastnih piškotov.
GLASBENI DOGODKI
Vsak četrtek v decembru, 1. 12., 8. 12., 15. 12., 22. 12. ter 29. 12. Ob 19. uri, Rotovž caffe: Četrtkovi glasbeni večeri
Glasbeni večer z živo razpoloženjsko glasbo v prijetnem ambien-tu kavarne Rotovž. Za prijetno vzdušje bo s svojo kitaro in žametnim glasom poskrbel Gojko Kenda. Vstopnine ni.
Sobota, 3. decembra
Ob 11. uri, Terme Snovik: Srečanje članov kluba Palčka Snovička
Pridružite se vodnim vragolijam in ustvarjalnim delavnicam s Palčkom Snovičkom. Člani kluba Palčka Snovička imajo brezplačen vstop, nečlani: vstopnica za kopanje.
Društvo Podgora vabi na irski večer s skupno Noreia. Skupina izvaja irsko, bretonsko in škotsko tradicionalno glasbo na ne (vedno) tradicionalen način. Kombinacija irske živahnosti in keltske zasa-njanosti vas v pivsko-prazničnem razpoloženju zagotovo ne bo pustila hladnih. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki za glasbenike.
Sreda, 14. decembra
Ob 19. uri, nad Kavarno Veronika: Božično-novoletni koncert Glasbene šole Skalar
Vabljeni na tradicionalni božično-novoletni nastop učencev Glasbene šole Skalar. Vstopnine ni.
Sreda, 14. decembra
Ob 19. uri, Dvorana knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Večer besede, glasbe in srca
Glasbena prireditev, na kateri vas bodo s srčno pesmijo in toplo besedo pospremili v novo leto Branka in Barbara Božič ob glasbeni spremljavi Jožeta Prezlja.
Sobota, 17. decembra
Ob 21. uri, Pub Pod Skalo: Koncert skupine POINTLESS REBELS
Kvalitetna in edinstvena kantri zasedba izkušenih glasbenikov bo poskrbela za vesel in zabaven večer v sproščenem pubovskem vzdušju. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki za glasbenike.
Petek, 23. decembra
Ob 21. uri, Pub Pod Skalo: Novoletni glasbeni izbor -DJ Sekalski
Zadnji petek pred božično-novoletnimi prazniki bo v Pubu Pod Skalo večer popestril stalni glasbeni sodelavec DJ Sekalski.
Petek, 23. decembra
Ob 18. uri, Bizjakove doline pri Termah Snovik: Božična zgodba z živimi jaslicami
Turistično društvo Tuhinjska dolina tudi letos organizira tradicionalno prireditev Božična zgodba z živimi jaslicami z gostjo Nušo Derendo. V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena na torek, 27. decembra, ob 18. uri.
Ponedeljek, 26. decembra
Ob 17.00 uri, Terme Snovik: Obisk Božička in mažoretk
Terme Snovik bodo obiskale mažoretke v spremstvu Božička, ki bo obdaril najbolj pridne otroke. Vstopnina za bazenski kompleks.
14
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Pravljični utrip Kamnika
KULTURNE PRIREDITVE
Petek, 2. decembra
Ob 19. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik: Vatikan z drugega zornega kota
Predavanje o krasitvi oltarnega dela v notranjosti Bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo v predbožičnem in predvelikonočnem času izvajata predavatelja Biotehniškega centra Naklo dr. Sabina Še-gula in Peter Ribič.
Sobota, 3. decembra
Ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok (predavalnica v pristavi): Ta veseli dan kulture
V Arboretumu Volčji Potok so tudi letos pripravili zanimivo predavanje z naslovom: Življenjske zgodbe žlahtniteljev vrtnic na območju avstro-ogrske monarhije. Pol ure pred predavanjem je vstop v Arboretum prost.
Torek, 6. decembra
Ob 19. uri, Dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Predstavitev knjig Martina Kojca
Ob 115. obletnici rojstva Martina Kojca bosta dr. Francka in Janez Premk predstavila knjige: Prebujajoči se človek, Srečevanja z Martinom Kojcem in Moč spomina in pozornosti.
Petek, 9. decembra
Ob 19. uri, Dvorana knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Brati gore
Pogovor s planinskim publicistom Dušanom Škodičem o njegovi pravkar izdani zbirki zgodb Ljudje v gorah. Z avtorjem se bo pogovarjal urednik knjige Vladimir Habjan.
Nedelja, 18. decembra
Ob 17. uri, Budnarjeva hiša: Odprtje razstave s kulturnim programom
Odprtje razstave izdelkov učencev podružnične šole Vranja Peč (OŠ Frana Albrehta Kamnik) s kulturnim programom. Vstopnine ni.
Sreda, 21. decembra
Ob 19. uri, Krajevna knjižnica Komenda (Osnovna šola Komenda)
Potopisno predavanje o Centralni Aziji in Rusiji. Predaval bo Peter Zabret.
ŠPORTNE PRIREDITVE
Nedelja, 4. decembra
Ob 10. uri, Terme Snovik: 16. Miklavžev tek
Športno društvo Šmartno v Tuhinju vabi na 16. Miklavžev tek. Harmonikarji ob progi in Miklavž s parkeljni bodo poskrbeli, da vam bo tek ostal v lepem spominu. Prijave so odprte do 26. novembra. Startnina: 15,00 EUR/odrasli, 5,00 EUR/otroci, predšolski otroci brezplačno
Sobota, 10. decembra
Ob 19. uri, Športna dvorana Kamnik: Tekma 2.DOL za moške: Calcit Volleyball II - Pro Volley
Odbojkarji Calcit Volleyballa bodo v 12. krogu 1. DOL za moške v ŠD Kamnik gostili ekipo Hoč.
Sobota, 10. decembra
Ob 17. uri, Osnovna šola Stranje: Tekma 2. DOL za moške: Calcit Volleyball II - Pro Volley
Odbojkarji druge moške ekipe Calcit Volleyballa bodo v 10. krogu 2. DOL za moške gostili ekipo Pro Volleyja.
Sobota, 10. decembra
Ob 16.30 , Športna dvorana Kamnik: Tekma 2. DOL za ženske -zahod: Calcit Volleyball II - Triglav Kranj
Odbojkarice druge ženske ekipe Calcit Volleyballa bodo v 10. krogu 2. DOL za ženske - zahod gostile kranjski Triglav.
Sobota, 17. decembra
Ob 20. uri, Športna dvorana Kamnik: Tekma 1. DOL za moške: Calcit Volleyball - ACH Volley
Odbojkarji Calcit Volleyballa bodo v 14. krogu 1. DOL za moške v ŠD Kamnik gostili ekipo ACH Volleyja.
OSTALO
Četrtek, 1. decembra
Ob 20. uri, Pub Pod Skalo: Predstavitev Pivovarne Maister
Vabljeni v Pub Pod Skalo na predstavitev lokalnega ponudnika piva v zabavnem in sproščenem pubovskem vzdušju. Vstopnine ni.
Nedelja, 18. decembra
Ob 8.30, Arboretum Volčji Potok (vhod v park): Ornitološki sprehod
Strokovno vodenje po parku organizira Arboretum Volčji Potok, sprehod bo vodila Alenka Bradaiz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsikatero ptico. Priporočajo, da s seboj prinesete daljnogled. Prijave sprejemajo do petka, 16. decembra, na priredi-tve@arboretum.si, plača se vstopnina v park.
Sreda, 21. decembra
Ob 20. uri, Pub Pod Skalo: Novoletno srečanje pivoljubcev
Degustacija piva in druženje pivoljubcev v sproščenem pubovskem vzdušju povezujeta Anja in Urban iz Pivovarne Mali grad. Prijavnina: 8,00 EUR.
Zakaj zvončkljajo angelci ob prihodu sv. Miklavža?
Prevod in priredba iz nemščine: Milan Windschnurer
Včasih naša naselja, mesta še niso bila tako velika. V njih še ni bilo toliko prometa in hiše še ne tako velike kot danes. Tistikrat je sv. Miklavža z angelci, tudi s parkeljni v ozadju, redno spremljal tudi osel Rigo. Ta je sv.Miklavžu običajno pomagal nositi darila. Osel Rigo je bil vedno zelo vesel, kadar je smel spremljati sv. Miklavža. Imel pa je ta osel Rigo tudi svo- , jo posebnost: pri spremljanju sv. Miklavža je kar prerad ubral kakšno svojo, bolj ovinkasto pot. Bil je namreč zelo radoveden. Zato so mu v Miklavževem spremstvu nadeli okrog vratu mali zvonček. Ob zvončkljanju tega zvončka so ga mogli vedno hitro najti. Ko so tako skupaj prihajali v kak kraj ali mesto, so tamkajšnji ljudje že od daleč slišali zvončkljanje oslovega zvončka. Vsi, otroci in odrasli, so vedeli: sv. Miklavž prihaja in se hitro v svojih dnevnih sobah ali tudi v večjih prostorih zbrali za njegov obisk.
Sčasoma pa se je vse to spremenilo. V krajih in predvsem v mestih je bilo na cestah vse več avtomobilov pa tudi vse več ljudi. Hiše so bile vse večje in osel Riko je imel vse več strahu pred vsem tem. Saj skoraj ni bilo več prostora za pohajkovanje. Na vsakem koraku mu je kdo zavpil: »Bodi previden, tu hoditi je nevarno!« Sveti Miklavž je opazil, da osel Rigo vse bolj nerad hodi z njim na Zemljo. Sklenil je, daga bo v prihodnje pustil raje doma. In... drugo leto so, kot običaj no okrog 6. decembra, sv. Miklavž in njegovo spremstvo sami brez Riga obiskovali otroke na zemlji. A povsod, kamor so prišli, so jim ljudje rekli: »O ... a ste že tukaj, pa sploh nismo slišali zvončka.« Sv. Miklavž je opazil, da je osličkovo pozvanjanje z leti postalo znamenje za njegov prihod. In tako je naslednje leto sv. Miklavž svojim malim angelčkom naročil, da so vzeli s seboj zvonec, dva, in tako kot prej osel Rigo tudi oni ob vsakem Miklavževem prihodu veselo zvončklja-li. Ljudje so bili tega seveda veseli, vedeli so: sv. Miklavž prihaja. Od tistih časov imajo sv. Miklavž in njegovi angelci vedno vsaj en zvonček s seboj.
Miklavževanja na Kamniškem 2016
Sobota, 3. decembra
•	od 13 .00 do 18.00 na Selih, v Marijinem domu—oratorijski Miklavž z otroki
•	ob 18.00 v Šmartnem, v kulturnem domu
Nedelja, 4. decembra
•	ob 15.00 v Domu v Mekinjah; prijave v trgovini »Malina« v Mekinjah, Cesta dr. Tineta Zajca 19a (tel. 831 77 26), v ceni 5,00 EUR vključeno enotno darilo
•	ob 15.00 v Špitaliču, v kulturnem domu
•	ob 16.00 na Vranju Peči, v cerkvi
•	ob 16.30 v Motniku, v kulturnem domu
•	ob 17.00 v Nevljah, v cerkvi
•	ob 17.00 v Stranjah, pred kapelo
•	ob 17.00 v Šmarci, v kulturnem domu
•	ob 17.30 v Zg. Tuhinju, v cerkvi
•	ob 17.30 v Kamniku, za kavarno in na pobočju Malega gradu z Miklavževo igrico ter s sprevodom do Glavnega trga (ob močnem deževju se prestavi na 5. 12. ob 17.30)
Ponedeljek, 5. decembra
•	ob 16.00 v Kamniku na Šutni, v cerkvi, za otroke do 3. razreda osnovne šole Nedelja, 11. decembra
•	ob 11.00 pri Sv. Miklavžu na Gori, po (deseti) maši
O prijavah in podrobnostih bodo starši obveščeni še na krajevno običajen način, preko župnijskih oznanil oz. vabil in plakatov. Informacije tudi na 839 17 16.
Podatke o miklavževanju na Kamniškem je zbral Odbor za oživljanje starih običajev.
Kamničan Jfl petek, 2. decembra 2016	199

Doziuite Kamnik
Zima je v Kamniku res nekaj posebnega!
Zimska radost in čarobnost vas letos ponovno pričakujeta v najlepšem slovenskem srednjeveškem mestu, Kamniku. Marsikdo bi zimo rajši preživel v udobnosti in toplini domače hiše, a verjamemo, da boste po prebranih namigih, kakšne aktivnosti vam nudi Kamnik, z veseljem oblekli topla oblačila in se podali v Kamnik, v mesto v naročju planin.
Ce nam bo tudi letos vreme naklonilo debelo snežno odejo, obiščite Veliko planino. V primeru zadostne količine snega se odpravite na smučišče ali sankališče in doživite nepozabno nočno sankanje. Smučišče se razprostira na višini med 1412 in 1666 metrov ter nudi tri kilometre smučarskih prog, od katerih večina sodi med srednje zahtevne. Ravno zaradi svojih prog je Velika planina priljubljeno družinsko smučišče blizu Ljubljane. Če bi letos radi doživeli polnočnico na božični večer malo drugače, se odpravite na Veliko planino, kjer polnočnica poteka v kapeli Marije Snežne v pastirskem naselju. V večernih urah se odpravite peš do kapele, s svetilko ali baklo v roki, pridružite se množici več tisoč obiskovalcev in uživajte v čarobnem doživetju v zimski idili planine. Takrat bo odprto tudi gostišče Zeleni rob, kjer se obiskovalci maše tradicionalno ustavijo in družijo.
Ste za pravljični sprehod po Arboretumu Volčji Potok? Tudi decembra bo park poln presenečenj. Dežela pravljičnih junakov bo dobila praznično preobleko, njeni junaki pa si bodo nadeli božične kostume. V lesenih vozilih vas bodo v svet domišljije popeljali praznično opravljeni »kočijaži«. Decembra bo v Arboretumu potekala tudi nagradna igra za otroke, ki se navezuje na razstavo simpatičnih jelenčkov. Otroci bodo ob vstopu v park dobili zemljevid, na katerem bodo označene skupine jelenčkov, pri katerih bodo našli žige. Vsakdo, ki bo zbral vse štiri žige, bo pri izhodu dobil darilo, ki mu bo krajšalo prednovoletne dni. Vabljeni torej na pravljični sprehod v praznično okrašeni park, ki vam bo decembra v zameno za polovično vstopnino postregel s številnimi radostmi!
Ste že obiskali Eco resort pod Veliko planino?
Če ga še niste, je sedaj skrajni čas, da doživite to edinstvenost in čarobnost - mogoče ravno med obiskom Miklavža v spremstvu angelčkov in parkeljnov. Za obujanje in hkrati ohranjanje kulturne dediščine ter starega slovenskega običaja se bo Miklavž sprehodil od hišice do hišice in obdaroval pridne otroke. Pridni otroci so vabljeni v Eco Resort v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri, starše pridnih otrok pa vljudno prosi-
mo za prijave na info@sloveniaecoresort.com. Otroci, ki v ponedeljek ne bodo imeli časa, naj obiščejo Božička, ki bo 24. decembra prav tako obiskal Eco Resort in opravil slovesnost v kapelici.
Zdravilni gaj Tunjice poskrbi za sprostitev in dodatno energijo po napornem letu. V Tunjicah nudijo širok izbor zdravilnih terapij in izdelkov, ki zdravstveno dokazano blagodejno vplivajo na zdravje in krepitev imunskega sistema.
V	Zdravilnem gaju vam v mesecu decembru in januarju nudijo kupon v vrednosti 10,00 EUR, ki ga lahko izkoristite za kisikovo komoro.
Že veste, kje boste letos pričakali prvi dan novega leta? Ste za Silvestrovanje v kopalkah v Termah Snovik? Vstopite v novo leto sproščeni, v kopalkah, v bazenu! Za sproščenost bodo poskrbeli z evergreen glasbo, koktajlom za dober začetek, sil-vestrsko pogostitvijo, otroškim diskom s Palčkom Snovičkom, zabavnimi družabnimi animacijami ter silvestrskim polnočnim valčkom v bazenu. Prvi dan novega leta lahko že preživite v termalnih bazenih, se odločite za klasično ročno masažo in uživate v počitku. Ker nam v hladnih dneh prija vse, kar nas pogreje, se odločite za obisk savne, saj pregretje telesa poveča imunsko odpornost.
V	Termah Snovik lahko izbirate med finsko ali suho savno, turško ali parno ter ledeno savno. V savni vas bodo razvajali tudi z blagodejnostjo in zdravilnostjo zelišč v obliki aromaterapije in pitja čajev. Izbrana zelišča so iz njihovega lastnega zeliščnega vrta in pomirjajo, sproščajo, delujejo antiseptično, proti prehladom in vnetjem.
V	mestu Kamnik bo za čarobni zimski čas poskrbljeno cel december. Za najmlajše bodo poskrbele pravljične urice, glasbeni dogodki, praznično okrašeno mesto pa vas bo navdihnilo s svojo čarobnostjo ob pitju toplega vina.
V	hladnih dneh poizkusite tudi kakšno izmed jedi Okusov Kamnika, da si ogrejete želodčke. Prekmaševa župa, firštov golaž in pa gamsova juha so enkratne enolončnice za hladne dni. Med obiskom v Kamniku se le odpravite v katero izmed kamniških restavracij ter uživajte v okusnih obrokih iz nabora jedi Okusi Kamnika.
16
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
December cas obdarovanja
Še ne veste, kaj podariti svojim najdražjim?
December je mesec obdarovanja, zabav in druženja. Vam nakupovanje ne diši kaj preveč, še ne veste, kaj bi podarili svojim najdražjim, s čim bi jih zares razveselili? Podarite jim lokalne kamniške dobrote! Saj veste, ljubezen gre skozi želodec! Naj se v naše malo srednjeveško mesto zaljubijo tudi vaši najdražji.
V »Kamniški košarici lokalnih dobrot«
boste našli izbrane lokalne izdelke in pridelke, ki so značilni za Kamnik in okolico in bodo pritegnili pozornost še tako zahtevnih gurmanov. Vas zanima, kaj vse boste našli v košarici?
Za prehladna obolenja je v košarici žganje iz vršičkov in storžev ruševja - rušovc, za učinkovito samozdravljenje človeškega organizma pa unikatna Živa voda, ki izvira v Zdravilnem gaju Tunjice. Sir in čokolada sicer nista najbolj običajen par, sta pa zagotovo eden najbolj posrečenih. Temna čokolada trnič vas bo zagotovo prepričala s svojo drugačnostjo, drznostjo in čarobnostjo prepletajočih se okusov. V Tuhinjski dolini, natančneje pod Menino planino na hribovski
kmetiji Pr' Gabršk, sirarka Helena po tradicionalnem receptu pastirjev z Velike Planine izdeluje trdi sir trnič z značilno obliko, ki spominja na ženske prsi. Poleg trniča boste v košarici našli tudi njihov polnomastni domači sir z močnejšim okusom in aromo. Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice so iz najboljših jabolk pripravili jabolčnik, gospa Tanja pa je skuhala omamno dobro češpljevo marmelado. Za nameček je gospod Valentin pripravil še mešanico suhega sadja (hruške, jabolka in slive). Za pravo tuhinjsko klobaso je poskrbel Mesar Anton iz Kamnika. Vse izbrane izdelke in pridelke boste domov odnesli v lični košarici, izdelani iz brezovega lesa ter jute, ki jo boste lahko uporabili tudi za nakupe na Tržnici Okusi Kamnika - Podeželje in Eko.
Pravljični Kamnik so omogočili
OBČINA KAMNIK
Gorenjski Glas
TISKARNA OMAN
ko list papirja zaživi
Laško
SÊBLI pivovarna
Ste že slišali za trnič, slan sir hruškaste oblike, okrašen z rezljanimi »pisavami«? Trnič je za dobro dlan velik hlebček trdega, močno soljenega kislega sira v obliki ženske dojke, ki so ga stoletja izdelovali pastirji na Veliki planini, Mali planini in Gojški planini. Nekoč so ga izdelovali v parih, saj s svojo obliko ponazarja ženske prsi - simbol plodnosti in ljubezni. Pastirji so nekoč en trnič obdržali zase, drugega, enako okrašenega, pa so na poti s planine prinesli v dar svojim izvoljenkam. Če je obdarovanka sir sprejela, je to pomenilo, da je sprejela pastirjevo dvorjenje. Kaj pa vi, že veste, komu bi podarili trnič, oziroma, če rečemo drugače, svoje srce? Rušovc je žganje iz vršičkov in storžev ruševja. Je posebnost, ki združuje pastirsko izročilo kamniške okolice in sodobno nabiranje zdravilnih zelišč ter rastlin v zdravilne in prehranske namene. Uporabna rešitev za decembrska prehladna obolenja!
Čokolado velikokrat poimenujejo »hrana bogov«. To gre pripisati odličnemu okusu te sladke pregrehe.
Za vse, ki obožujejo čokolado, smo pripravili slovensko čokoladico, temno čokolado s svežim sirom trnič, ki je ena od kulinaričnih pregreh, zbranih pod znamko Okusi Kamnika. Kdor je že poskusil sir trnič ter ročno izdelano temno čokolado Dolce Amore, že ve, o čem govorimo. Temna čokolada trnič z rahlo slanim priokusom vas bo zagotovo prepričala s svojo drugačnostjo, ki že sama po sebi kliče po strastnih poljubih in razva-janju brbončic.
Podarite vašim najdražjim okusno in lokalno pridelano darilo! Obiščite TIC Kamnik (Glavni trg 2, 1241 Kamnik) in si privoščite lokalne dobrote iz nabora jedi Okusi Kamnika.
Anina zvezdica
V prazničnih dneh, času veselja in obdarovanja, pa ne pozabimo tudi na tiste, ki potrebujejo našo pomoč. Podajte svojo dlan in se pridružite največji akciji Anine zvezdice v letu - že 7. božični Anini zvezdici. Povežimo se, zasijmo in pomagajmo družinam preživeti lepe praznične ni. Z akcijo zbiranja hrane z daljšim rokom uporabe bomo v TlC-u v Kamniku začeli 1. decembra, trajala pa bo vse do 31. decembra 2016. Za vse dodatne informacije pokličite gospo Evo Cocej na telefonsko številko 041 222 780. Pričarajmo čarobne decembrske dni tudi tistim, ki si sami tega ne morejo privoščiti.
Kamničan petek, 23. septembra 2016
201
Mladi
Digitalno zelena šola
Osnovna šola Toma Brejca je vključena v dva mednarodna projekta: Razvijanje osnovnih spretnosti preko umetniških zmožnosti in Digitalno zeleni. Oba sofinancira program Evropske unije Erasmus+.
Aleksandar Tonic
Kamnik - Digitalno zeleni (angleško Digital Green) je projekt, ki učence iz Bolgarije, Portugalske, Romunije, Slovenije, Španije in Turčije usmerja k raziskovanju in medsebojnemu ozaveščanju o lokalni problematiki energije, okolja in trajnostnega razvoja. V projektu sodelujemo z učenci od 7. do 9. razreda, ki bodo svoje ugotovitve na poučen in zabaven način predstavili z aplikacijami za mobilne naprave, kar bodo dodatno podkrepili z uporabo QR-kod in s t. i. nadgrajeno resničnostjo. V okviru projekta sta se Iztok Škof, učitelj računalništva ter šolski koordinator projekta, in Aleksandar Tonič, učitelj angleščine, v času od 7. do 9. novembra udeležila uvodnega srečanja dvanajstih učiteljev predstavnikov sodelujočih šol. Srečanje je potekalo na SV Romunije v osnovni šoli v vasi Ungureni, kjer so
Nika Koželj z zmagovalnim logotipom projekta
nam zaposleni, učenci in starši pokazali, da pri njih gostoljubje ne pozna meja. Ekipa učiteljev je v tridnevnem srečanju izvedla številne aktivnosti. Obiskali smo učence pri pouku in tako začutili utrip običajnega šolskega dne. Srečali smo se s podžupanom, se udeležili prireditve o kulturnem izročilu kraja, predstavili smo svoje šole in izobraževalne siste-
me. Video predstavitev naše šole, ki jo je na vrhunski ravni izdelal Blaž Bergant iz 9. b razreda, je požela val navdušenja. Med predlogi logotipov, ki so jih na internih natečajih za učence izbirale posamezne šole, je bil za logotip projekta izglasovan izdelek naše učenke Nike Koželj iz 9. a razreda, za slogan projekta - Feel the Nature with one Click (Začuti nara-
vo z enim klikom) - pa predlog učenca iz Turčije. Podpisali smo tudi partnersko pogodbo in načrtovali skupne aktivnosti za tekoče šolsko leto. Januarja 2017 bo tako v Portu na Portugalskem za učitelje potekalo izobraževanje o izdelavi aplikacij za mobilne naprave. V sklopu šolskih aktivnosti od januarja do aprila bo sledilo delo z učenci, vrhunec dogajanja pa pričakujemo maja, ko bo v Andaluziji v Španiji izvedena prva mobilnost za skupine učencev sodelujočih šol. Projekt Digitalno zeleni bo za učence izziv, v katerem bodo poleg znanja o energiji, lokalni dediščini in infor-macijsko-komunikacijski tehnologiji v medkulturnem dialogu tkali nove prijateljske vezi. Šoli pa projekt prinaša neprecenljive izkušnje z inovativnimi metodami poučevanja, nove pristope k delu, medkulturni prenos znanj ter izmenjavo idej in primerov dobre prakse.
V svetu kreacije
V pravljični sobi Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik se ob sobotah pod številnimi spretnimi prsti ustvarjajo čudovite kreacije.
Bojana Klemenc
Kamnik - Umetniške ustvar-jalnice za vse generacije pod vodstvom Rosane Kleindienst so že vrsto let priljubljene in poznane tako med najmlajšimi kot starejšimi občani, Rosana pa si je v zadnjih devetnajstih letih vodenja raznolikih umetniških delavnic za otroke in odrasle izostrila čut, kaj želijo Kamničani z ustvarjalno žilico.
Božično-novoletne kreacije iz filca
V soboto, 19. novembra, so tako iz barvne nepredene volne in filca nastajale figure za jasli in božično-no-voletna dekoracija. Bele ovčke, pisani angelčki, vmes tudi kakšen prisrčen snežak - vsak posameznik lahko zase naredi tisto, kar mu je v danem trenutku najljubše. Končane izdelke udeleženci delavnic odnesejo domov,
kakšen pa ostane tudi na ogled obiskovalcem knjižnice. Ustvarjalke so mi prišepnile, da ustvarjajo že od nekdaj in da imajo doma za praznike rade lastne izdelke, ki jih seveda podarjajo tudi svojim najbližjim. Na delavnici vedno lahko dobijo nove ideje, povezuje pa jih tudi medsebojno druženje in dobra energija. Čeprav otroci izredno radi ustvarjajo, Rosana Kleindienst prizna, da je zanimanje za ustvarjalno izražanje veliko med vsemi generacijami. »V vsakem odraslem se skriva tudi otrok,« še nasmejano doda.
Rosana Kleindienst iz izkušenj zatrjuje, da nihče ne potrebuje likovnega znanja, če želi biti ustvarjalen. Pomembna je le želja, iz katere se počasi gradi znanje. Tudi v decembru bodo pripravili še dve delavnici z božično tematiko - poslikava stekla in izdelava svečk iz čebeljega voska.
Novičke iz GSŠRM
Bonton in spoštovanje
V petek, 18. novembra, smo v Osnovni šoli Frana Albrehta učenci šolskega parlamenta skupaj z učitelji pripravili dan na temo bontona in spoštovanja.
Erin Pirc, 9. a OŠ Frana Albrehta
Kamnik - Po tradicionalnem slovenskem zajtrku so na šoli potekale delavnice za učence in razprave o spoštovanju med vrstniki. Od prvega do petega razreda so delavnice izvedli razredniki, od šestega do devetega pa predstavniki otroškega parlamenta v sodelovanju z učitelji.
Že majhna pozornost lahko polepša dan
Tudi letos smo se pogovarjali o tradicionalnih slovenskih dobrotah, ki smo jih zaužili za zajtrk: sveža domača jabolka, med in maslo, črn kruh ter mleko. Med zajtrkom smo se pogovarjali o splošnem bontonu,
drugo uro pa so se začele delavnice. Najprej smo si ogledali videospot o spoštovanju. Pesem je govorila o odnosih med učenci, prijatelji in učitelji ter o tem, da moramo spoštovati vsakogar, ne glede na njegovo barvo kože, narodno pripadnost, veroizpoved, spol, starost ali videz. Nato smo si ogledali posnetek Filipa Fli-sarja, ki je govoril o tekmovalnosti na progi in prijateljskih odnosih izven proge. Zelo zanimiv je bil tudi video z naslovom: Reakcije ljudi, ki so jim povedali, da so lepi.
Spoznali smo, da lahko majhna pozornost ljudem spremeni dan in jih pozitivno preseneti. Po ogledu vi-dea smo na liste narisali ogledala. Vsak učenec je na list dodal svojo lepo misel o
Spoznavali smo tudi igre za slepe.
arhiv sole
vsakem od sošolcev. Na koncu je vsak prebral svoje ogledalo in razred je bil poln nasmeškov do ušes.
Spoznavali smo svet slepih in gluhih
Za učence šestih razredov sta specialni pedagoginji pripravili posebno delavnico, v kateri so učenci doživeli, kako se počutijo slepi in slabovidni otroci ter otroci z okvaro sluha.
V uvodu sta povedali nekaj o slepoti in gluhoti, nato pa so se učenci naučili s kretnjami, ki jih uporabljajo gluhi in naglušni, povedati dneve v tednu, preizkusili so palico, ki jo uporabljajo slepi, ter s pomočjo iger ostrili svoja čutila in uporabljali različne pripomočke. Ogledali so si slušni aparat in gradivo, ki ga je njihov sošolec uporabljal v predšolski dobi. Delavnica je bila izredno poučna, saj so učenci izkusili slepoto in gluhoto na lastni koži.
Ob koncu dneva smo bili vsi enotni, da je spoštovanje res pomembno. Z njim dajemo drugim vrednost in v njih vidimo sočloveka. Vsak človek ima ime in zgodbo. Spoštujmo vsakogar in povsod. To je majhen korak za vsakega od nas in velik korak za pozitivne spremembe in boljše življenje.
Filozofi v Trstu na svetovnem dnevu filozofije
V četrtek, 17. 11. 2016, smo filozofi in skupina vzgojiteljev iz GSŠRM Kamnik z ekskurzijo v Trst obeležili svetovni dan filozofije. Okoli sedme ure zjutraj smo se z avtobusom odpeljali izpred šole, prečkali mejo z Italijo in še vedno prijetno zaspani prispeli pred li-cej Antona Martina Slomška, kjer se izobražuje del zamejskih Slovencev v Trstu. Po topli dobrodošlici sta nas nagovorila ravnatelj liceja in tamkajšnja profesorica filozofije Marija Kristina Milič, z nami pa je bilo tudi nekaj dijakov, ki šolo obiskujejo. Predstavili so nam svoje delovanje in kratko zgodovino tako liceja kot tudi samih Slovencev v zamejstvu, povedali so, kako je italijanska oblast, še posebno v obdobju fašizma, vplivala na šolanje zamejcev. Tako smo dobili vsaj malo predstave o tem, kako zelo so se morali boriti za svoj obstoj, jezik, zavest in kako veliko željo po tem so vedno imeli. Po toplem sprejemu smo se nekateri odpravili na predavanje, vzgojitelji pod vodstvom mentorice Mojce Krevs pa so najmlajšim odigrali kratko igrico na temo strahu. Nekaj besed smo si izmenjali tudi z dijaki in ugotovili, da prav vsi obiskujemo pouk filozofije - oni kot obvezni predmet, mi pa tudi kot izbirni za maturo. Za nas so pripravili kratek kulturni program, ob katerem smo se tako zamislili kot tudi od srca nasmejali in kljub temu, da smo bili v Italiji, smo se počutili sprejeto in ... domače. Več možnosti za pogovor smo imeli tudi ob malici, ki so jo pripravili naši gostitelji, po njej pa je sledilo predavanje ali kar filozofski pogovor s filozofom Miho Andricem o temi letošnjega filozof-
skega dne - strahu. S svojimi besedami se nam je približal in pojem predstavil na način, ki nam je bil, vsaj večini, nov. Karizmatičen človek je, a še zdaleč ni le to. Njegov tok misli, čeprav hiter in deroč, nam je uspelo ujeti in ga preplesti s svojimi prepričanji. Poudarek je zagotovo bil na tem, kako je strah povezan z oblastjo in družbenimi sistemi kot nekaj, kar ljudi pogosto podreja in ohranja družbo v takšnem stanju, kot je. Po predavanju smo se poslovili od liceja in se odpravili na poučen in tudi rekreativen sprehod po Trstu, na katerem smo od profesorice Marize Škerk izvedeli še malo o zgodovini zamejskih Slovencev in si ogledali mesto, nato pa imeli nekaj prostega časa, da smo začutili utrip Trsta, morda stopili v kakšno tržaško kavarno ali pa se spočili na pomolu in uživali v pogledu na neskončno morje in - sicer malce mračno - nebo. Nazadnje smo se odpeljali še na Gmajno, kjer smo počastili spomin na bazoviške junake in s tem zaključili naš tržaški filozofski dan.
Avtor: Ema Osolnik, GSŠRM Press Fotograf: Maša Kotnik, GSŠRM Press
8
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Šport
Najhitrejši tudi po stopnicah
Tekači KGT Papež so bili zmagovalci teka po stopnicah na Kristalno palačo: tretjič zapored kralj Matjaž Mikloša, princ Simon Novak in princesa Ana Čufer.
Zmagovalna trojica / foto: igor kovačevič
Mira Papež
Ljubljana - Tretji Alive Step Up na Kristalno plačo je privabil več kot 600 tekačev iz Slovenije in tujine. Premagali so 21 nadstropij in 479 stopnic ter se povzpeli 89 metrov visoko, ekstremni so trikrat pretekli to dolžino (1437 stopnic).
Naziv kralj Kristalne palače je pripadel Matjažu Mikloši (KGT Papež), ki je trikrat pritekel na vrh in slavil že tretjič zapored s časom 5:40. Sledila sta mu Simon Novak
in Gašper Bregar (oba KGT Papež). Bojan Ambrožič je bil šesti.
Tudi na enkratnem vzponu so bili tekači KGT Papež izjemni. Naziv princ in princesa Kristalne palače sta si priborila Simon Novak (1:55) in Ana Čufer (2:19). Jasmina Klančnik je bila tretja, David Dolinšek pa 64. Tek po stopnicah je bil dobrodelen, skupaj s prostovoljnimi prispevki bo šel izkupiček za nakup igrač za Pediatrično kliniko v Ljubljani.
Zmaga Mete Motnikar na Ljubljana open 2016
Ljubljana - V soboto, 19. novembra, je v Ljubljani potekal mednarodni karate turnir Ljubljana open 2016. Na tekmovanju je sodelovalo 616 tekmovalcev iz 11 držav. Kamniške barve je zastopala Meta Motnikar, članica Karate kluba Virtus Duplica. V kategoriji članic nad 68 kilogramov je v borbah osvojila prvo mesto. Za člansko ekipo ljubljanskega karate kluba Olimpija pa se je pomerila v kategoriji kat in skupaj s sotekmovalkami zasedla drugo mesto. Motnikarje-va že več let spada med najboljše kamniške borke, ki dosegajo vrhunske rezultate tudi na mednarodni ravni. A. Se.
Skuhajmov-^a minutah^. Vi
200 preprostih receptov za zelo zaposlenega kuharja: zdravi prigrizki, družinska kosila, hitro
pripravljene poslastice in druge dobrote; več kot 750 fotografij.
Cena knjige je 11,90 EUR + poštnina 256 strani; 300 x 230 mm; mehka vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si

Gorenjski Glas
Naj gorski tekači
Odličen zaključek sezone za tekače Kluba gorskih tekačev Papež: kar dvanajst dobitnikov priznanj od i. do 3. mesta v končnem seštevku Pokala Slovenije, klub je ekipni prvak v gorskih tekih za leto 2016, Miran Cvet je naj gorski tekač 2016, Dušan in Mira Papež pa dobitnika priznanja za organizacijo ekstremnega teka na Grintovec.
Mira Papež
Podbrdo - Slovesen zaključek tekmovanj gorskih tekačev s podelitvijo in razglasitvijo najboljših je bilo v Podbrdu, kjer se je zbrala vsa gorskotekaška druščina. Srečanja se je udeležil tudi predsednik AZS Roman Dobnikar, ki je ocenil minulo sezono kot zelo uspešno, prav tako tudi Janez Aljan-čič, častni član Evropske atletske zveze.
Tomo Šarf, predsednik Združenja za gorske teke, je predstavil dosežke gorskih tekačev v letu 2016. Poudaril je odlične uvrstitve slovenskih reprezentantov na SP v gorskem maratonu, med katerimi sta bila tudi člana KGT Papež. Mitja Ko-sovelj je bil nosilec bronaste medalje, Ana Čufer pa članica ženske ekipe, ki je bila srebrna. Kot eno najpomembnejših atletskih prireditev v Sloveniji je napovedal evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino leta 2017 v izvedbi KGT Papež.
Slovesnost je popestril otroški pevski zbor, zanimiva in pristna je bila predstavitev domačinov, ki so prvi tekli na Črno prst. Srčno so obu-
jali spomine, ko ni bilo posluha za tek v gore, saj so planinski veljaki trdili, da planinci ne smejo teči v gore, morajo le hoditi in uživati v naravi.
Med dobitniki zaslužnih priznanj za udeležbo na tekmah v Pokalu Slovenije v gorskih tekih je bilo tudi dvanajst tekačev KGT Papež. V skupnem seštevku točk po šestih tekmah so v različnih kategorijah od 1. do 3. mesta osvojili sedem prvih mest (Maša Viriant, Aleš Prelov-šek, Rok Sušnik, Tine Habjan, Ana Čufer, Urša Trobec in Miran Cvet), dve drugi mesti (Tjaša Čirovič in Gašper Bregar) in tri tretja mesta (Hana Dobovšek, Nejc Uršič in Franci Teraž). Naj gorski tekač leta 2016 je Miran Cvet (KGT Papež). S ponosom je povedal, da je že začel s pripravami na novo sezono, saj mu je najvišji cilj udeležba na evropskem prvenstvu v gorskih tekih na Veliko planino, ki jo organizira njegov klub. Za odlično organizacijo eks-tremnega teka na Grintovec sta priznanje prejela tudi Dušan in Mira Papež, KGT Papež pa priznanje kot ekipni prvak v gorskih tekih za leto 2016.
Maša Viriant, absolutna zmagovalka Pokala Slovenije med mlajšimi deklicami
Rok Sušnik, zmagovalec med starejšimi dečki, in tretjeuvrščeni Nejc Uršič / Foto: Stane Rovšček
Vaterpolisti začeli novo sezono
Kamniški vaterpolisti smo po kratkem premoru v septembru oktobra spet začeli trenirati, tako da smo zopet vsak dan na poti v Kranj, ki je že vrsto let naša zimska baza.
Dare Homar
Kamnik - Novembra se je končno začelo tudi tekmovati. Prvo uradno tekmo v novi sezoni so imeli dečki do 13 let, turnir je bil v Kranju. Odprtje sezone je bilo fantastično, zmaga proti AVK Triglav s 7:2 in AVK Branik prav tako s 7:2. To so zmage, ki štejejo več.
Naslednji so bili v bazenu dečki in deklice do 15 let, nasprotnik je bil Slovan Ljubljana. Začetek tekme je bil izenačen, nato so se fantje in dekleta malce zbrali in tekmo varno pripeljali do konca (zmaga 10:4). Predzadnji in zadnji konec tedna v novembru so bili aktivni še najmlajši in člani. Člani so v predtekmovanju pokala Slovenije igrali proti AVK Branik; zmaga z 19:4 jih je peljala v polfinale. Nasprotnik močno pomlajene kamniške ekipe je bil Slovan Ljubljana, končni rezultat pa 25:3. Povratna tekma bo jutri, 3. decembra. Zadnja je vodo
Na državnih prvenstvih bodo kmalu aktivne vse ekipe kamniškega vaterpolskega društva.
penila najmlajša ekipa. Nekateri fantje so imeli na turnirju v Ljubljani prvo uradno tekmo, igrali smo proti Kokri iz Kranja in Slovanu Ljubljani. Z obema ekipama smo igrali dvakrat, vse tekme smo izgubili, bil je pa viden velik napredek s tekme v tekmo. Ko so fantje premagali začetno tremo, so se lahko dobro borili s Kranjčani in Ljubljančani.
V mesecu decembru imajo ekipe turnirje na državnih prvenstvih, pričakujemo povabilo na božično-novoletni turnir v Kranju za ekipe letnika 2004, takoj po novem letu se z ekipo do 13 let odpravljamo v Žilino na Slovaško, kjer bo močan mednarodni turnir ekip iz Nemčije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije dobra priprava za
finale državnega prvenstva. Januarja začnejo s tekmami državnega prvenstva mladinci in člani, tako da bodo počasi aktivne vse ekipe. Zanimivo in zabavno je tudi v bazenu Ciriusa, kjer so plavalni tečaji, plavalna šola in vaterpolo šola dobro obiskani; nekaj prostih mest je še v ponedeljkovih terminih.
Kamničan Jfl petek, 2. decembra 2016
9
Šport
Priznanja najboljšim gorskim kolesarjem
Predzadnja nedelja je bila za kolesarje zelo pestra, saj so v Škofji Loki organizirali dirko v ciklokrosu, ki jo je dobil Peter Zupančič, v Suhadolah je bila 20. dirka, ki je bolje poznana kot Mlinčki Race in šteje za občinsko prvenstvo občine Komenda. Tu sta zmagala Boštjan Hribovšek in Tina Perše. Za konec dneva so se gorski kolesarji zbrali še v Mengšu, kjer je bila podelitev nagrad najboljšim v letošnji sezoni slovenskega pokala.
Kristijan Erjavec
Kamnik - V Suhadolah je progo v moški konkurenci najhitreje premagal Boštjan Hribovšek, ki je za seboj pustil nekdanjega klubskega kolega pri Calcitu Roka Korošca, zdaj cestnega kolesarja. Tretji je bil Matija Rima-hazi (Top fit team). V kategoriji od 31 do 50 let je kamniški klub zabeležil dvojno
zmago, prvi je bil Hribovšek, drugi pa Gregor Miklič. Med ženskami v kategoriji od 16 do 30 let je bila prva Tina Perše, ki pa ni imela tekmic.
V kategoriji nad 50 let je bil prvi še en calcitovec - Bojan Kemperl. Hana Kranjec Žagar je bila prva v kategoriji od 11 do 15 let, druga je bila Zoja Kranjec. Med dečki je bil drugi Jaka Starman, tretji
Matic Kranjec Žagar, zmagal pa je Blaž Avbelj iz Radenske.
Poleg Zupančiča je v Škofji Loki dirkal še Žan Kranjec, ki je bil drugi med mladinci do 19 let.
Dogajanje se je nato preselilo v Mengeš, kjer je Odbor za gorsko kolesarstvo najprej imenoval novega/ starega selektorja in člane odbora. Predsednik odbora
Najboljši člani kamniškega Calcit Bike Teama / Foto: Frane Kranjec/prijavim.se
je postal Jan Starman, selektor pa ostaja nekdanji član Calcita Urban Ferenčak. Dobitniki nagrad za najboljše v pokalu Slovenije so bili znani že prej. Najboljši v kategoriji elite moški je bil Boštjan Hribovšek pred Luko Tavčarjem, med mlajšimi člani je bil prvi Rok Naglič, drugi je bil Gregor Krajnc, Tina Perše je slavila v kategoriji elite ženske. Mohor Vrhovnik je bil drugi med amaterji, Uroš Mikelj med veterani 1, Gregor Miklič med veterani 2, Bojan Kemperl med veterani 3. Mira Kranjec je zmagala v seštevku med veterankami. Nika Dečman je med mladinkami končala na drugem mestu, Eva Jagodič je bila tretja. Med dečki do 15 let je Jaka Starman osvojil tretje mesto, Hana Kranjec Žagar je zmagala med deklicami do 13 let, Jan B oltar je bil drugi med dečki do 13 let. Calcitovim tekmovalcem je šla trojna zmaga med dečki do devet let, prvi je bil Jaka Tominšek, drugi Nik Auer in tretji Maks Majnik. Ana Inkret je v isti starostni kategoriji med deklicami osvojila tretje mesto. Najboljši klub v krosu je ostal Calcit Bike Team.
Odbojkarji na prvem mestu
Po polovici rednega dela državnega prvenstva so kamniški odbojkarji s točko prednosti pred ACH Volleyjem na prvem mestu prvenstvene lestvice. V nadaljevanju sezone bodo močnejši za brazilskega korektorja Maxona Guilherma Pereiro, ki jim bo pomagal že v dvoboju s slovitim Toursom v prvem krogu pokala CEV. Francoska ekipa je leta 2005 osvojila naslov evropskega klubskega prvaka.
Miha Štamcar
Kamnik - Varovanci Gašperja Ribiča nadaljujejo z odličnimi predstavami v domačem prvenstvu. V oslabljeni zasedbi so praznih rok ostali le na derbiju z ACH Vol-leyjem, a so tudi v njem osvojili točko, na vseh drugih tekmah pa so se veselili zmage. Glede na to, da so po koncu lanske sezone ostali brez bratov Tončka in Žige Šterna, dveh nosilcev igre, je njihov uspeh še toliko večji. »Upal sem, da bomo tudi po odhodu Tončka in Žige tako visoko na lestvici. No, morda ne ravno, da bomo na prvem mestu, vendar imamo na srečo očitno dovolj kakovostnih igralcev, ki so nadomestili njun odhod,
Žan Novljan
hkrati pa smo dokazali, da lahko tudi brez njiju igramo dobro odbojko in zmagujemo. Mislim, da je v letošnji sezoni med samo tekmo v
naši igri manj nihanj. Želimo si le, da bi tako ostalo. Ali je tako le zaradi novega trenerja, je težko reči, morda je to le posledica tega, da smo leto dni starejši in da imamo več izkušenj,« je z dozdajšnjim potekom državnega prvenstva zadovoljen 23-letni Žan Novljan, ki že šesto sezono nosi dres kamniškega prvoligaša. V nadaljevanju sezone bodo Kamničani še močnejši, saj bo zanje zaigral brazilski korektor Maxson Guilhermo Pereira, prvi tuji odbojkar po petih letih, ko sta za Calcit Volleyball igrala Mark Dusharme in Dalibor Micič. Izkušeni 28-letni Brazilec bo aktualnim slovenskim pokalnim zmagovalcem še kako prav prišel v boju s
francoskim Toursom v prvem krogu pokala CEV. Francoska ekipa je bila leta 2005 evropski klubski prvak, v predlanski sezoni pa je šestič prišla do naslova državnih prvakov. Prva tekma bo na sporedu 6. decembra v Toursu, povratna pa 14 dni pozneje v Šempetru v Savinjski dolini, ker kamniška športna dvorana ne ustreza predpisom Evropske odbojkarske zveze. Krog pred koncem prvega dela državnega prvenstva pa so na prvem mestu tudi od-bojkarice Calcit Volleyballa. Dvakratne zaporedne državne prvakinje v domačem tekmovanju nadaljujejo s prepričljivimi predstavami, saj so do zdaj v sedmih tekmah izgubile le niz.
Kegljači bodo gostili nemške prvake
Kamniški kegljači v 1.A državni ligi po jesenskem delu zasedajo drugo mesto.
Peter Jantol
Kamnik - Kegljači 1. moške ekipe Kegljaškega kluba Calcit Kamnik so po prvi polovici sezone uvrščeni na 2. mesto 1.A državne lige. Po odigranih devetih krogih državne lige so dosegli sedem zmag in dva poraza. Trenutna uvrstitev kegljačev je odlično izhodišče za nadaljevanje sezone in osvajanje naslova državnih prvakov, še pred tem pa čakata kamniške kegljače dve težki tekmi v kegljaški različici Lige prvakov proti nemškim državnim prvakom in svetovnim prvakom iz kluba SKV Rot-Weiß Zerbst '99 e.V. Nemci v tem dvoboju veljajo za favorite, toda Kamniča-nov vsekakor ni za podcenjevati. Kamniški kegljači so v letošnji sezoni naredili velik rezultatski napredek in to potrdili z novim ekipnim rekordom kamniškega kegljišča, ki sedaj znaša 3787 podrtih kegljev. Odlično formo dokazuje tudi dejstvo, da so med deset najboljših kegljačev slovenske 1.A lige uvrščeni kar štirje kegljači KK Calcit Kamnik. Med njimi je najbolje uvrščen Kle-
men Mahkovic, ki ima po devetih odigranih krogih najvišje povprečje med vsemi slovenskimi kegljači in znaša 624 podrtih kegljev na tekmo. Z odličnimi ekipnimi kegljaškimi predstavami in konstantno dobrimi ekipnimi rezultati Kamniča-ni trenutno vodijo tudi v statistiki povprečnih ekipnih rezultatov v slovenski 1.A ligi, ki znaša 3558,5 podrtega keglja na tekmo, najbližji zasledovalci pa v povprečju zaostajajo za kar 99 kegljev. Vsi našteti rezultati predstavljajo odlično popotnico za boj s trenutno najboljšo ekipo kegljačev v Evropi. Prva tekma kegljaške Lige prvakov med člani KK Calcit Kamnik in SKV Rot-Wei Zerbst '99 e.V. je bila na sporedu 26. novembra v Nemčiji, povratna tekma pa sledi 10. decembra, ko nemški prvaki pridejo v Slovenijo. Vljudno vabljeni, da na domačo tekmo pridete podpret Kamničane in izkoristite možnost ogleda najboljših kegljačev, odličnih kegljaških dvobojev in uživanja v najkvalitetnejši keg-ljaški predstavi na kegljišču KK Calcit Kamnik.
Nik Purnat odličen na Koroškem
Sredi novembra je v Slovenj Gradcu potekalo tekmovanje judoistov iz 33 držav, kjer se je pomerilo več kot tisoč mladih tekmovalcev.
Janja Lamut
Slovenj Gradec - Judo klub Kamnik je imel na tekmi dva predstavnika: Nik Pur-nat je tekmoval pri starejših dečkih (U14), Lan Balantič pa pri mlajših kadetih U16. Nik je v kategoriji do 55 kg na poti do brona zabeležil štiri zmage in en poraz v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Dominiku Rožiču iz Hrvaške. Vse zmage je zabeležil z ipponi in postal eden redkih Slovencev, ki je prišel do medalje na tem tekmovanju. Nedvomno je pokazal, da je izjemen tekmovalec, saj bo še naslednje leto tekmoval v tej starostni kategoriji.
Enako velja tudi za Lana, ki je lani med starejšimi dečki na tem močnem tekmovanju dosegel odlično 5. mesto, letos pa je v konkurenci mlajših kadetov v kategoriji do 66 kg imel zelo dobre nasprotnike, kjer nikomur izmed Slovencev ni uspelo
Nik Purnat
/ Foto: Janja Lamut
priti dlje od drugega kola. Lan je dvoboj s srbskim tekmovalcem začel dobro, pove-del s točko wazzari, a nasprotniku se je uspelo izmuzniti iz končnega prijema ter je kasneje Lana prijel s prijemom sankaku v končni prijem in za Lana je bilo tokrat tekmovanje končano, saj se Srbu ni uspelo uvrstiti v polfinale, ki bi Lanu prinesel možnost bojev do 3. mesta.
20
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Iz zgodovine
Kamnik je bilo smučarsko mesto
Izteka se leto, v katerem obeležujemo 85 let organiziranega smučanja v Kamniku. Drugega januarja leta 1931 je bila pri tedanjem Športnem klubu Kamnik namreč ustanovljena smučarska sekcija. Zanimivi podatki, ki jih je ob jubileju za prvih trideset let delovanja sekcije zbral Milan Windschnurer, pričajo, da se je na Kamniškem nekdaj zelo veliko smučalo, skakalo in teklo na smučeh.
Jasna Paladin
Kamnik - Zgodovina organiziranega smučanja na Kamniškem se je začela pisati 2. januarja 1931. leta, ko je bila znotraj Športnega kluba Kamnik ustanovljena smučarska sekcija, za njenega predsednika pa imenovan Ivo Kumer. Že poleti istega leta so v sekciji sklenili, da bodo v Kamniku zgradili smučarsko skakalnico, svojo obljubo pa izpolnili 6. januarja leta 1932, ko so slovesno odprli novo, 30-metrsko skakalnico ob današnji Streliški ulici. Načrt za skakalnico je naredil Ferdo Šmuc, kemijski tehnik iz kamniške smo-dnišnice, sicer pa je bil za zgraditev skakalnice najbolj zaslužen predsednik Športnega kluba Kamnik dr. Dominik Žvokelj. To je le drobec zanimivih podatkov, ki jih je iz takratnega tiska, številnih fotografij in zapiskov zbral danes 87-letni Milan Windsch-nurer, ki je bil daljše obdobje - od leta 1946 do 1960 - v smučarski sekciji nepogrešljiv delavec pa tudi tekmovalec. »Kamnik je bil nekdaj res pravo smučarsko mesto. Prirejali smo tekmovanja v smučarskih skokih, smučarskih tekih, nordijski kombinaciji in smučanju, organizirali smučarsko gimnastiko in prirejali smučarske tečaje. Mestno smučišče je bilo takrat na Velikih poljanah, glavna sankaška proga po poti z Žal, na smučeh pa se je teklo tudi po mestu. Asfalt je Kamnik dobil šele med drugo svetovno vojno, zato se je sneg na pesku dlje obdržal, prav tako je bilo avtomobilov pred vojno le za vzorec, meščani pa so se radi prevažali kar s konjskimi vpregami in sanmi ter seveda na smučeh,« se danes spominja Windschnurer.
Na Kužni smučali le najboljši
Iz njegovih zapisov lahko razberemo vrsto zanimivosti, kot denimo to, da sta bila start in cilj tekem za smučarske tekače na Glavnem trgu, kasneje pa pred današnjim Domom kulture Kamnik, da so smučali tudi na Menini planini, da so mladi na Malih poljanah 'sezidali' preprosto skakalnico iz snega in na njej skakali po deset, petnajst metrov daleč ter se tako kalili za večje skakalnice, in da so tudi nekdaj že imeli težave z zelenimi zimami. »V letih 1935,
Start tekme smučarskih tekačev (najverjetneje leta 1956) pred današnjim Domom kulture
Kamnik / Foto: iz zbirke Milana Windschnurerja
s pustno zabavo, denar za smučanje so dobili tudi s prodajo jesenovega lesa.
Smuči so izdelovali kolarji
Pozimi leta 1952 je v dolini zapadlo več kot meter in pol snega in na Velikih poljanah so lahko smučali še sredi aprila. »Včasih ni bilo vlečnic in teptalcev, zato smo progo teptali s smučmi, smučarska vratca so predstavljale lesene palice, čas na tekmah pa smo merili s štoparicami. Smučarski čevlji so bili trdno pripeti, celo z jermeni privezani na smuči in zlomi nog so bili pogosti. Spominjam se, da mi je prve smuči izdelal ko-lar Rebernik, ki je imel svojo delavnico na Medvedovi. Danes pa imamo vso infrastrukturo in opremo, pa se zdi, da je smučarjev manj. To je žal postal drag šport, kar je res narobe,« sklene Milan Win-dschnurer, ki si želi, da bi se pestro smučarsko dogajanje v Kamnik še kdaj vrnilo.
Trije Kamničani, ki so od 22. do 24. februarja leta 1951 nastopili na državnem in slovenskem prvenstvu v alpskih disciplinah v Kranjski Gori (z leve): France Primožič, Dušan Slatinšek in Milan Windschnurer.
1936, 1937, 1938 in 1939 so bile zime v Kamniku snežno slabe in najbrž zato o smučarskih tekmovanjih v Kamniku v časopisih ni poročil. Prav tako je med 2. svetovno vojno v Kamniku organizirano smučanje skoraj povsem zamrlo. Edino organiziranost je bilo zaslediti pri brezplačni izposoji smuči dijakom na Hauptschule (meščanski šoli) v Kamniku in v organizaciji Hitlerjugenda za maloštevilni del kamniške mladine občasni smučarski tečaji v Mallnitzu. Nenavadno množično pa so med vojno Kamničani smučali na Velikih poljanah, saj kam drugam dostop skoraj ni bil mogoč in tudi najbrž prenevaren. Kasneje pa so žal območje Malih poljan povsem pozidali, medtem ko nam je območje Velikih poljan (tudi s protestnimi shodi) uspelo ohraniti nepozidano,« pravi Windschnurer in omeni tudi smučišče na Kužni, ki je zaradi svoje strmine in severnega pobočja za kamniške razmere veljalo za že skoraj eks-tremnega, zato je bilo primerno le za najboljše smučarje.
Do denarja s pustno zabavo
Zanimiv zapis sega tudi v leto 1951. »Tisto zimo v dolini skorajda ni bilo snega. Smučarska sekcija je uspela organizirati veleslalomsko tekmo za moške na Slevem. SŠD Kamnik je tisto leto v prostorih čitalnice organiziral zelo uspelo javno pustno zabavo. S tem so si športniki zaslužili kar nekaj denarja za svoje delovanje. Iz tega denarja so šli na 11-dnevni smučarski tečaj v Kranjsko Goro. Zadnje tri dni so nato tam nastopili na državnem oz. republiškem (slovenskem) prvenstvu. V četrtek in petek, 22. in 23. februarja 1951, so tekmovali v veleslalomu in slalomu. Najbolje od Kamničanov se je odrezal France Primožič s startno št. 161 v veleslalomu. Zasedel je 55. mesto. Stele Jernej je v drugem teku padel in si zlomil smučko. Ostali Kamničani, razen še Janeza Steleta, v slalomu, vsled premajhnega tehničnega znanja v tej panogi, niso nastopili oz. so bili že poškodovani (npr. Ivo Kordaš).« Ne le
Ivo Kumer, najboljši kamniški smučarski tekač med člani
Člani - skakalci Smučarske sekcije Sindikalno športnega društva Kamnik pred tekmo 22. januarja 1950 na kamniški 35-metrski skakalnici. Z leve stojijo: Aco Lavrič, Jure Jeglič, trener iz Krope Gašperšič, Ivo Gjurin, Ernest Šunkar, Janko Virjent in Milan Terpinc. Z leve čepijo: Ivo Rostan, dva neznana skakalca ter Albin Dolenc.
Tekmovanje v smučarskem teku v Nevljah leta 1949. Pred startom pod Kužno - del tekmovalcev: s št. 3 Ivan Šunkar, št. 8 Branko Rebolj, št. 5 Dolfe Ravnik, št. 2 Božo Janežič, št. 6 Jože Janežič in št. 4 Bine Potokar. Prvi z leve Vinko Okorn (tajnik SŠD Kamnik), drugi z leve dr. Rajko Svetek (predsednik SŠD Kamnik) in četrti z leve Tone Cerer (predsednik
gospodarskega odbora SŠD Kamnik) . / Foto: iz zbirke Milana Windschnurerja
Kamničan Jfl petek, 2. decembra 2016
21
Zanimivosti
Pridih Orienta
Članice KUOD Bayani so v sodelovanju z Arabskim klubom v Sloveniji ponovno pripravile mednarodni festival Orient Folk Fest.
Bojana Klemenc
Kamnik - Po odmevni izvedbi prvega Orient Folk Festa pred dvema letoma se je čar Orienta s festivalom tradicionalnih, karakternih, folklornih in zgodovinsko rekonstruiranih plesov Severne Afrike, Bližnjega vzhoda in Centralne Azije v soboto, 19. novembra, vrnil na oder Doma kulture Kamnik.
Zanimiv plesni projekt z enajstimi plesnimi nastopi in dvema glasbenima točkama z mednarodno udeležbo je še enkrat navdušil polno dvorano gledalcev. Avtorica projekta Nataša Kočar je celotni prireditvi pripisala še edukativno noto. Tako so si gledalci pred vsakim nastopom preko projekcije lahko prebrali kratek opis in zgodovino posameznega plesa ali glasbene točke. To je po besedah Nataše dodana vrednost festivala, saj lahko publika bolje razu-
Plesalke KUOD Bayani so gledalce navdušile s plesom egipčanskih potomk Sintov Ghawazee, ki plešejo z dvema značilnima rekvizitoma, prstnimi činelicami in palico.
me, kaj nastop na odru prikazuje. »Namen tega festivala je, da se širši publiki, tako plesni kot ne plesni, predstavi bogastvo orientalskega plesa. To ni samo trebušni ples, kot se pogosto napačno in poniževalno imenuje. Publiki želim pokazati, da orientalski ples izvira iz široke palete folklor, njihovo pisano bogastvo in
lepoto pa želim prikazati na odru.« V okviru festivala je Nataša Kočar za vse slovenske plesalke orientalskega plesa organizirala tudi dvodnevne delavnice faraonske egipčanske joge ter tahtiba, umetnosti plesa s palico, z gostujočo učiteljico Caroline Chevat iz Francije. Pred začetkom festivala je vse obiskovalce nagovoril
predsednik Arabskega kluba v Sloveniji Fouad Al Manso-ur. Prva sta na oder stopila glasbenika Ali Taha in Yuri Baron, ki sta s čutnim glasom in melodiko kitar gledalce popeljala v čarobnost in mistiko Orienta. Sledilo je enajst predstavitev različnih folklornih plesov, gledalci so lahko preko glasbe, giba in teksta spoznali plese od Egipta do Irana. Na odru so se poleg petnajst plesalk iz kamniškega KUOD Bayani zvrstile še plesalke iz Ljubljane, Maribora in Idrije, na odru pa sta zaplesali tudi francoski plesalki Pascale Goubert in Caroline Chevat, ki je tudi učiteljica plesalk v kamniškem društvu Bayani. Nataša Kočar je nastope za festival pripravljala dobro leto dni. Po zaključku čudovitega večera še ne razmišlja, ali se bo tretji Orient Folk Fest vrnil na kamniški oder, pa čeprav so odzivi obiskovalcev govorili o zares čarobnem večeru.
Predavanje o odnosih
Športno kulturno društvo Sela je letos organiziralo mnogo prireditev za vse krajane. Ob koncu leta radi naredimo pregled opravljenega dela, prav tako pa lahko pregledamo tudi svoje delo na področju odnosov z bližnjimi.
Boštjan Pivec
Sela pri Kamniku - Tako mladi kot tudi starejši se v času, ko se že skoraj pričakuje od nas, da smo veseli, da smo obkroženi z ljudmi, da se z njimi veselimo in praznujemo, znajdemo v različnih stiskah. Človek, ki vsega tega ne doživlja, se lahko počuti zapostavljenega in nesprejetega. Ne najde izhoda, rešitve iz svoje stiske. Morda sploh ne želi več nadaljevati svojega življenja, ki mu vsega tistega, kar ga osrečuje, sploh ne ponuja. V ŠKD Sela se zavedamo, kako pomembno je, da skupnost začuti in prepoznava stiske ljudi, in zato vsem, ki se želijo na področju odnosov z ljudmi in med ljudmi dodatno poučiti in seznaniti, ponujamo predavanje priznanega predavatelja dr. Christiana Gostečni-ka. Njegovega predavanja se lahko udeležite v soboto, 10.
decembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Neže na Selih pri Kamniku.
Christian Gostečnik spada med družinske terapevte, ki paru ali posamezniku pokaže, iz kje izvirajo vzroki za ravnanja ali morebitne težave. Včasih si težko razložimo, zakaj smo v danem primeru ravnali na prav takšen, in ne drugačen način. Naša ravnanja so v osnovi povezana z vzorci, pridobljenimi v otroštvu in nezavedno položenimi v našo podzavest. Naši starši in naši odnosi z njimi se prepogosto zrcalijo v odnosih, sporih in težavah, ki jih doživljamo v partnerskem odnosu in odnosu z otroki. Strahovi in vprašanja, na katera nam bo lahko pomagal odgovoriti predavatelj, so za praznični čas zelo primerna.
V ŠKD Sela si želimo, da si vzamete čas in se v čim večjem številu udeležite dogodka.

V praznično okrašenih Rovih pod starim Kranjem se predstavlja Pomurje. Vabijo vas na pokušino prleških in prekmurskih kulinaričnih dobrot.
Ker pa je prednovoletni čas tudi čas nakupov daril, vam pomurski rokodelci ponujajo široko paleto izdelkov domače in umetnostne obrti. Privoščite si prednovoletno razvajanje "v Pomurju" in nakupite novoletna darilca v kranjskem podzemlju.
Vhod v rove je na Jelenovem klancu in pod Kokrškim mostom. Prodaja vstopnic je v Kranjski hiši; cena: odrasli 5 EUR, upokojenci in študentje 4 EUR, otroci in mladi do 18. leta brezplačno.
VSTOPNICA VKLJUČUJE KUHANO VINO NA GLAVNEM TRGU.
Afr
KRANJ
PREŠERNI DECEMBER
V KRANJU
3.-31.12. 2016
TRG PRED PREŠERNOVIM GLEDALIŠČEM
3.12. prižig luči in koncert Bassless, koncerti Jinx, Vlado Kreslin,
Panda, Avtomobili, jazz, stand up, pevski zbori,
Tuba božički, otroški program, praznična vasica, kulinarika, hišica Dedka mraza, Božičkove sani
Dobrodošli v Kranju, kulturnem srcu Slovenije,
kjer se veselje po obrazi zlije, kjer mine jeza notranjga prepira, kjer petje 'z polnega srca izvira, zbude se v srcu sladke harmonije.
France Prešeren
/vir
KRANJ www.visitkranj.com
Gorenjski Glas ud!o(J> ^ES

			
W> Gorenjski Glas -'°'9<P		s	1
22
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Prireditve, zahvale
Prireditve v decembru
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
Kamni
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko am v decembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si.
ŠPORTNO DRUŠTVO ŠMARTNO V TUHINJU
Nedelja, 4. decembra, ob 10. uri, Terme Snovik 16. Miklavžev tek
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO SELA
Sobota, 10. decembra, ob 19. uri, cerkev na Selih pri Kamniku
Predavanje Družinski odnosi in odnosi z otroki ter njihove stiske v prazničnem času
Predava pater prof. dr. Christian Gostečnik. Vstopnine ni.
DOM KULTURE KAMNIK
Petek, 2. decembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Animaliz reford 2: King Kong
Premiera celovečerne razstave, vstop prost!
Sobota, 3. decembra, od 9. do 18. in nedelja, 4.
decembra, od 9. do 17. ure, Dom kulture Kamnik Smučarski klub Kamnik: Sejem smučarske opreme 2016
Vstop prost!
Sreda, 7. decembra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Špas teater: Moški so z Marsa, Ženske so z Venere
Monokomedija z Denisom Avdičem, vstopnina: 20 evrov/18 evrov
Petek, 9. decembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Gledališka skupina GSŠRM Rudolfi: Ana Migrena
Komedija, organizator: Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik. Vstopnina: 12 evrov
Sobota, 10. decembra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Blizu sem ti
Koncert spevnih nagovorov ljubezni, poklon Burt Bacharach Izvajajo: Iva Stanič in Gregor Ftičar trio, v sodelovanju z JSKD OI Kamnik. Vstopnina: 10 evrov
Nedelja, 11. decembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Mestna godba Kamnik: Tradicionalni praznični koncert
V sozvočju big banda, vstopnina: 10 evrov
Torek, 13. decembra, ob 20. uri, Klub Kino dom KUD KIKS: Duva Suvva
Improvizacijska komedija, vstopnina: 5 evrov
Sreda, 14. decembra, ob 21.30, Klub Kino dom Swinging Kamnik
Swing plesni večer, vstop prost!
Četrtek, 15. decembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Božično-novoletni koncert orkestrov Glasbene šole Kamnik
Vstop prost, obvezna rezervacija in prevzem brezplačnih vstopnic.
KIKŠTARTER
Torek, 6. decembra, ob 18. uri
Predstavitev platforme množičnega investiranja CONDA
Prva slovenska platforma množičnega investiranja
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 2. decembra, ob 21. uri Koncert: Prelude, Jar of Flies in Fed Horses
Trije bendi na ekskurziji po slovenskih koncertnih prizoriščih tudi v Kotlu
Četrtek, 8. decembra, ob 18. uri Čajanka Odkrito o drogah
Interaktivno predavanje in pogovor o drogah s KUD Kufr in Drogart
Petek, 9. decembra, ob 17., 18.30 in 20. uri Kamniški dan improvizacije
Dve tekmi Šolske impro lige, pomerili se bodo tudi Kamničani, za tem pa ekshibicijski nastop hišne gledališke skupine Impro igre.
Četrtek, 15. decembra, ob 21. uri Katzen Kabaret
Zasvojeni kabaret, ki vas bo zasvojil! Vstop z vabili, vabila je možno prevzeti v času uradnih ur v MC Kotlovnica pet dni pred dogodkom.
Petek, 16. decembra, ob 21. uri Pest besed
Večer avtorske slam poezije
Sobota, 17. decembra, ob 21. uri Katzen Kabaret
Zasvojeni kabaret, ki vas bo zasvojil! Vstop z vabili, vabila je možno prevzeti v času uradnih ur v MC Kotlovnica pet dni pred dogodkom.
ZAHVALA
... Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala ...
V 84. letu je zaspala naša
Francka Osolnik
Kadunčeva Francka s Potoka v Tuhinjski dolini
Hvala vsem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darove za svete maše, še posebej sosedom za vso pomoč. Hvala Ivanki in Fani iz ustanove Pristan za nego naše mame. Hvala g. župniku Simonu Lorberju za obiske na domu in opravljeno zadnje slovo. Hvala pevcem, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni Potok, november 2016
ZAHVALA
Naš šotor tu na zemlji zdaj prav naglo nam razpadel bo, naš dom je oni kraj v nebesih vekomaj. (Angela Brlec)
V 80. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
Maks Pirš
iz Podgorja
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter besede tolažbe. Hvala za cvetje, sveče in darove za svete maše. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo gospodu župniku Luku Demšarju, trobentaču in pevcem Krt za lepo zapete in zaigrane žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi November 2016
Prepustite se čarobnim Okusom Kamnika!
Kamnik se je v Osrednjeslovenski regiji kot prvi resno lotil kulinaričnega produkta, ki nosi ime Okusi Kamnika. V sodelovanju s strokovnjaki in gostinskimi ponudniki, tako slovenskimi kot lokalnimi, je bil narejen izbor kulinaričnih posebnosti. Jedi imajo kulturno vrednost in predstavljajo mešanico med tradicionalno in sodobno kulinariko Kamnika. Izbrane jedi po eni strani predstavljajo celotno kamniško območje, po drugi strani pa označujejo njegove posamične enote in samo mesto Kamnik. Med obiskom mesta v naročju kamniških planin ne pozabite poizkusiti tipičnih jedi, ki vas bodo ogrele tudi v mrzlih zimskih dneh. Kot namig vam zaupamo, da ne smete pozabiti na tuhinjsko filo, firštov golaž, kloštrske kremšnite in žganje iz vršičkov rušovc. Za vse, ki bi želeli okusiti kamniške dobrote za domačo mizo, priporočamo nakup Kamniške košarice lokalnih dobrot! Vas zanima, kaj vse smo za vas pripravili v košarici? Za prehladna obolenja boste v košarici našli žganje iz vršičkov in storžev ruševja rušovc, za učinkovito samozdravlje-nje človeškega organizma pa unikatno Živo vodo, ki izvira v Zdravilnem gaju Tunjice. Temna čokolada trnič vas bo zagotovo prepričala s svojo drugač-
nostjo, drznostjo in čarobnostjo prepletajočih se okusov.
V Tuhinjski dolini, pod Menino planino, v hribovski kmetiji Pr' Gabršk, sirarka Helena po tradicionalnem receptu pastirjev iz Velike Planine izdeluje trdi sir trnič značilne dojkaste oblike. Poleg trniča boste v košarici našli tudi njihov polnomastni domač sir z močnejšim okusom in aromo.
Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice so iz najboljših jabolk pripravili jabolčnik, kuhalnico pri njih vihti gospa Tanja, ki je skuhala omamno češ-pljevo marmelado, mešanico suhega
sadja (hruške, jabolka in slive) pa je nabral ter pripravil gospod Valentin. Za Tuhinjsko klobaso je poskrbel Mesar Anton iz Kamnika. Vse izbrane izdelke in pridelke boste domov odnesli v lični košarici, izdelani iz brezovega lesa ter jute, ki jo boste lahko tudi v bodoče uporabili za nakupe na Tržnici Okusi Kamnika - Podeželje in Eko.
Podarite sebi in svojim najdražjim najboljše lokalne dobrote in se prepustite čarobnim okusom.
V Kamniku gre ljubezen res skozi želodec - zaljubite se tudi vi!
Kamnik
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT
V OBČINI KAMNIK
Glauni trg 2,1241 Kamnik
Tel.: 01/83182 50, tic@kamnik-tourLsm.SL
ujujuj.kamnik-tourism.si
Kamničan Jfl petek, 2. decembra 2016
23
Zahvale
Predavanji o sv. Martinu in Maksu Bergantu
Kamnik - Člani Društva sv. Jakoba in Demosa na Kamniškem v dvorani Frančiškanskega samostana pripravljajo dve zanimivi predavanji. Nocoj, 2. decembra, ob 19. uri bodo obiskovalci prisluhnili umetnostnemu zgodovinarju dr. Ferdinandu Šerbelju in njegovemu predavanju Sv. Martin - zavetnik Evrope, prihodnji petek, 9. decembra, ob 19. uri pa predstavitvi knjige Rezbar Maks Bergant - Življenje posvečeno lepoti, ki jo bo predstavila Tea Lukan Klavžer. J. P.
Dobrodelni božično-novoletni koncert
Duplica - Učenci in delavci Osnovne šole Marije Vere vabijo na dobrodelni božično-novoletni koncert pevcev MePZ Can-temus in Klape Mali grad, ki bo v sredo, 7. decembra, ob 18.30 v telovadnici šole. Po prireditvi šolski sklad organizira bazar. J. P.
ZAHVALA
Življenje ni tisto, kar se zdi -je le korak na poti k večnosti!
V 90. letu se je tiho poslovil
od nas
Jernej Spruk
iz Vrhpolja pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala župnikoma, pevcem in vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala pa sosedom in Martini za nesebično pomoč.
Vsi njegovi November 2016
ZAHVALA
Kadar bom vandral, vandral poslednjič, ko bom zatisnil trudne oči, takrat prijat'lji zadnjič zapojte, pesem domača naj zazveni! (F. Souvan)
V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Rafael Šuštar
iz Zg. Tuhinja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala številnim gasilcem, lovcem in sosedom.
Žalujoči vsi njegovi November 2016
Ta veseli dan kulture
Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik se bo jutri, 3. decembra, pridružil akciji Ta veseli dan kulture. Na gradu Zaprice bodo med 10. in 13. uro na ogled stalne in občasne razstave (Odsevi kamniških tisočletij, Mesto, Thonet, Zgodbe v kamnu, Kam so šle vse fabrike, Tone Knaflič). Med 10. in 18. uro bo odprta Rojstna hiša Rudolfa Maistra in njihova stalna razstava o Maistru ter občasna razstava O Rudolfu brez brkov. Med 8. in 13. ter 16. in 19. uro pa vabljeni tudi v Galerijo Miha Maleš na ogled stalne razstave Kamniški umetniki in nove občasne razstave Berko. Ob 17. uri bo kustosinja Saša Bučan vodila tudi pogovor z umetnikom Berkom. J. P.
ZAHVALA
Za teboj ostala je praznina, v naših srcih bolečina in tvoja svetla luč spomina ...
Ob izgubi naše drage žene in mami
Jožefe Petrovič
z Zikove 4, Kamnik
se iskreno zahvaljujemo dr. Marti Jerman in sestri Mateji Čučko iz ZD Kamnik, zdravnikom Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Mateji Lopuh in sestri Darji iz Protibolečinske ambulante Jesenice, dežurnemu zdravniku dr. Andreju Plutu in dr. Anamariji Ziherl iz ZD Kamnik, Patronažni službi Kamnik in trobentaču. Vsem prijateljem, sosedom in znancem hvala za darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja.
Mož Rade, hči Darja in sin Rado November, 2016
ZAHVALA
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
V 73. letu nas je za vedno zapustil brat in stric
Janez Tonin
iz Šmartna v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svete maše. Posebna zahvala ZD Kamnik in gospodu župniku.
Žalujoči vsi njegovi Šmartno, november 2016
www.pogrebnik.si
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.s'^
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 84. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric in svak
Janez Golob
iz Črne
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem OŠ Stranje in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, trobentaču in nosačem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi November 2016
ZAHVALA
Izpred hiše izginil je obraz, nič več ne sliši se tvoj glas. Klop'ca prazna tam stoji, tvoj dom sameva, tebe ni.
Nepričakovano nas je v 63. letu življenja zapustil naš dragi
Vinko Pavlič
p. d. Smoletov Vinko, iz Sidola v Tuhinjski dolini
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, posebno Mežnarkovemu Alojzu za celotno organizacijo pogreba. Hvala g. župniku Simonu Lorberju za lep pogrebni obred in besede slovesa ter organistu Mitju Žibertu in njegovim pevcem za občuteno glasbo. Prav tako se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vsem za sveče, cvetje, darove za svete maše, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Sidol, november 2016
ZAHVALA
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancov je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka. (F. Prešeren)
V 69. letu starosti je življenjsko pot sklenil
Jože Vrhovnik
Zahvaljujemo se Centru starejših Gornji Grad, svojcem za podarjeno cvetje in sveče, g. župniku Luku Demšarju za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi Kamnik, november 2016
Trinajstega novembra letos je umrl naš mož in oči - fotr. Rojevajo se nova jutra, praznina ostaja. Ostajajo spomini, prelivajo se podobe: stvaren realist, skrben družinski oče, zvest in načelen prijatelj, natančnež in pravičnik, lokalpatriot, predan politik, navdušen motorist, priložnostni hedonist, potrpežljiv borec za življenje ... vse to je bil naš
Maks Lavrinc
Ko smo se zbrali na dan pogreba, so zgornje podobe plavale med nami. Želeli bi se zahvaliti za vse srčne stiske rok, iskrene besede spoštovanja, izrečena in napisana sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste tistega deževnega dne bili z nami - v knjigi slovesa ostaja v njegov spomin zapisano mnogo imen someščanov, sorodnikov, prijateljev, sošolcev, sodelavcev, znancev . Hvala županu in prijateljema za povedane besede. Iskrena hvala tudi sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v teh dneh stali ob strani in nam bili v oporo.
Počaščeni smo, da je Občina Kamnik v njegov spomin sklicala žalno sejo občinskega sveta. Tako smo v prostorih, v katerih je Maks svoje javno delovanje začel, tudi sklenili spomine na njegovo prizadevanje za družbeno dobro.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Saša in otroci Matija, Živa in Maks
24
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Kamničan
Ognjena Veronika je tokrat ožarila Zaprice
Na prvo adventno nedeljo je Ognjena Veronika že četrtič zažarela v pravljičnem soju stotine sveč. Tokrat na gradu Zaprice.
Bojana Klemenc
Kamnik - Sodelavci Mladinskega centra Kotlovnica, ki že štiri leta stojijo za Ognjeno Veroniko, vsako leto odkrivajo nove prostore našega mesta, ki ga za trenutek občanom predstavijo v drugačni luči. Po dogajanju na pobočju Malega gradu, Keršmančevem parku in Parku Evropa so letos z odličnim sodelovanjem Medobčinskega muzeja Kamnik povabili obiskovalce na umirjen sprehod, pravljični večer in ogled muzejskih zbirk z drugega zornega kota na grad Zaprice. Priprave na Ognjeno Veroniko potekajo vsako leto dober teden, najbolj intenzivno seveda zadnji dan, ko je petnajst sodelujočih iz MC Kotlovnica na območju gra-
Grad Zaprice je osvetlilo osemsto sveč. / foto: Bojana k
du razporedilo osemsto sveč. Obiskovalce so proti gradu svečke vabile že ob Muzejski poti, z domiselno oblikovanimi svečniki, lam-pijoni in svetlobnimi laternami pa so na gradu številne sprehajalce očarali labirinti, ožarjena drevesa in
ograje ter muzejski lapida-rij, v katerem so obiskovalci prisluhnili pravljicam, ki jih je pripovedovala Breda Podbrežnik Vukmir, kitarskemu nastopu Mance Brlec in pesnikom iz Pest besed. Navdušil je še ogled muzejskih zbirk, ki so bile zaradi
nenavadne osvetlitve doživete in videne na drugačen način, kar je na javnem vodstvu posebej poudarila tudi kustosinja Janja Železnikar. Pravljična prireditev, na kateri ni bilo elektrike, po besedah organizatorjev želi tudi pokazati, kako prijetno je živeti v našem mestu, raziskuje, kaj vse mesto ponuja, kako lahko s preprostimi sredstvi in medsebojnim druženjem pričaramo čarobnost, pravljičnost, toplino in romantičnost starega mestnega jedra, o katerih tako radi govorimo v času decembrskih praznikov. Žarki svetlobe so res za kratek trenutek spremenili grad Zaprice v čarobno deželo in mnogi smo že radovedni, kje si bo Veronika izbrala svoje ognjeno domovanje prihodnje leto.
Sprehajalce so očarali labirinti, ožarjena drevesa ...
Številni obiskovalci so občudovali domiselne ognjene
postavitve. / Foto: Bojana Klemenc
\
HISA ZAUPANJA
Prodaja novih vozil Renault
Pooblaščeni servis za vozila Renault
Nadomestno vozilo
Renault pomoč non-stop
Avtoličarske in avtokleparske storitve za vozila vseh znamk
Pooblaščeno cenilno mesto za zavarovalnice
RENAULT
^^ Passion for life
V
tv
û
Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem
PREŠA, D.O.O., CERKLJE, Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem T: 04 281 57 00 I www.rpresa.si
Vabljeni na ugodne praznične nakupe! Podarite si novo kuhinjo, vgradno omaro, spalnico, mladinsko sobo, dnevno sobo ali predsobo ...
I ples
<5^15ts
Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si
Adventni venec
• 1 v • v
naznanja bozic
Zadnjih pet let je delavnica izdelovanja adventnih venčkov eden od najbolj priljubljenih dogodkov na Budnarjevi domačiji. Tudi letošnjo nedeljo, 20. novembra, je bilo tako.
Bojana Klemenc
Zgornje Palovče - Zadnjo nedeljo pred začetkom adventnega časa se v Zgornjih Palovčah že tradicionalno zbere polna hiša obiskovalcev, ki želijo sami izdelati adventni venček ali pa si le pogledati potek priprave in izdelave osrednjega okrasja doma v adventnem obdobju. Pod budnim očesom Kamni-čana Petra Ribiča in dr. Sabine Šegula iz Biotehničnega centra Naklo so se številni sodelujoči naučili izdelovanja napletanja venčka ter na
koncu še izdelave dekoracije. Pri adventnih venčkih, simbolu večnosti, je še vedno moderno in priljubljeno vse, kar lahko najdemo v naravi, pomembno pa je tudi, da domišljiji pustimo prosto pot. Razveseljivo je, da se znova vse več ljudi zaveda pomena ohranjanja božične tradicije, ročnega dela in lastnega truda, zato je bilo v Budnarjevi domačiji že moč začutiti božično vzdušje in ponos udeleženk ob pogledu na lične vence, ki krasijo domove štiri adventne nedelje.
Budnarjeva domačija je bila znova v znamenju adventnih
venčkov. / Foto: Bojana Klemenc