l/čitelfslti tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V- V. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Vrosveta« =
Uredništvo in aprova: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranktranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo SO Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon 3112
Stanovska ideologija
Jugoslovansko učiteljsko udruženje sklicuje za 31. t. m. :sejo svojega glavnega odbora. Na sporedu te seje čitamo med drugimi zanimivimi zadevami tudi točko o učiteljski organizaciji in sicer po sledeči razporedbi: a) bližnji in daljni smotri, b) idejno delo za dosego smotrov organizacije, c) administrativna stran organizacije in č) idejna bližina in sodelovanje.
Priznati je treba brez drugega, da postaja to vprašanje, ki ga jemlje glavni odbor letos v pretres, bolj in bolj pereče .in zato res neodložljivo. Če abstrahiramo od celotnega, zgoraj navedenega razpravnega kompleksa njegovo tretjo podtočko, ki govori o administrativni strani organizacije, bo stal glavni odbor glede vseh ostalih vprašanj na docela drugačnem področju. Gre namreč za idejno utemeljitev postavljenih si smotrov ter za idejno bližino in sodelovanje vsega organiziranega članstva na eni, ter sodelovanje z drugimi organizacijami na drugi strani.
Poudarimo predvsem eno resnico: v izključno stanovskih organizacijah, ustanovljenih v prvi vrsti za varstvo in pospeševanje pravnih in gmotnih interesov njihovih članov, tvori ideološka stran vedno njihovo Ahilovo peto.
Z ozirom na osnovno načelo takih organizacij, po- katerem mora biti vsakemu članu zajamčena popolna enakopravnost ter svoboda vesti in mišljenja, na čiji podlagi sloni tudi naše udruženje, obstoja vedna nevarnost kolizije med tako pojmovano osebno svobodo in skupno stanovsko ideologijo.
Vodstvo organizacije mora trajno imeti pred očmi to nevarnost. Kjer so združeni ljudje različnih svetovnih in političnih nazi-ranj, je potrebna skrupulozna previdnost na vse strani.
Če drži to pravilo za vse strokovne organizacije s heterogeno usmerjenim članstvom, velja za našo učiteljsko organizacijo še v prav posebni meri.
Odkod ta opasnost ravno v učiteljski organizaciji?
Iz enostavnega razloga, ker je poleg zgolj pravnih in gmotnih vprašanj prisiljena — hočeš nočeš — zavzemati stališče tudi napram šolski politiki ter duhovni in tehnični organizaciji šolstva v državi.
Šolsko vprašanje je pa eminentno kulturno vprašanje, in vsa kulturna vprašanja so bila, so in bodo v vseh časih vprašanja vesti, enunciacije svetovnega nazora. V stadiju realizacije preidejo zato na politično področje. Od tod aksiom, da bo ostala šola vedno politicum.
Iz tega dejstva izhaja z vso logično neizprosnostjo za učiteljsko organizacijo, ki ne more stati: brezbrižna ob vsakočasni šolski politiki, da se ob fiksiranju svoje stanovske ideologije omeji na tisto področje splošnega šolskega vprašanja, ki je več ali manj neodvisno od svetovnonazorne osnove. Vzgojni šolski smotri ostanejo svetišče, kamor unifi-cirana učiteljska organizacija ne sme položiti svoje roke. Vsak poizkus v tej smeri mora v organizaciji nujno izzvati odpor pri najboljših članih, ki bi se za tako veliko žrtev, to je žrtev resignacije na zvestobo napram lastnemu boljšemu prepričanju ne mogli nikdar odločiti za sodelovanje povsod tam, kjer bi si organizacija po kakem večinskem principu lastila pravico posegati v najintimnejšo stran osebnosti svojih članov.
Enotna strokovna učiteljska organizacija ne more biti v duhovnem pogledu nikdar tako homogena, da bi se smela spuščati v reševanje kulturnih nalog, ki suponirajo enotno življenjsko in svetovno naziranje ter iz tega izviTajočo politično opredeljenost. To je brez dvoma najšibkejša 6tran vsake take organizacije in zato smemo upati tudi od našega glavnega odbora, da ne !bo pri svojih enun-ciacijah nikdar prezrl tega dejstva.
Iz te činjenice izhaja pa za našo organizacijo eminentno kulturno poslanstvo in sicer v vzgajanju širokogrudne medsebojne tolerance, kulturne vrednote, ki bi morala biti lastna vsakemu resnično izobraženemu in plemenitemu človeku in ki je — žal — v naših dneh vedno redkejša cvetka človečanske kulture.
Potreba take vzgoje postaja danes kategorični imperativ vseh javnih delavcev. Vedno pogostejši ogabni primeri denunciacij, stremuštva, sporov, politične in zgolj človeške nestrpljivosti med člani organizacije na eni, ter med izobraženstvom in širokimi sloji prebivalstva na drugi strani, pričajo o globoki demoralizaciji današnjega človeštva.
Kakor je resnica, da nosijo sedanje razmere levji del krivde na splošni kulturni de-generaciji, ni nič manj res, da se bo mogla ta kulturna spačenost zajeziti le ob junaškem protitoku in prizadevanju najboljših izmed človeškega kolektiva. Spoštovanje človeške osebnosti in prepričanja ter lojalno sodelovanje povsod, kjer obči interes to zahteva, tvori visok cilj, vreden nenehnega stremljenja vsake prave kulturne organizacije.
Tu se odpira široko polje vzgojnega dela naše organizacije, to bodi tudi ogelni kamen
naše stanovske ideologije. Tega dela ne more ovirati še tolika duhovna heterogenost organiziranih članov, nasprotno: na tem terenu se bodo znašli pri skupnem delu najboljši kulturni delavci iz vseh taborov in ustvarili enotni organizaciji oni moralni temelj, ki je koncem koncev najboljše jamstvo za konsolidacijo medsebojnih članskih odnosov in s to v zvezi za uspešne nastope v boju za naše pravne in gmotne koristi.
Kar bi šlo preko tega nekako propedev-tičnega okvira naše kulturne ideologije, bi moglo zavesti našo organizacijo v nevarne vode, polne vrtincev in usodnih podtalnih pretresov.
Ob tej priliki ne bi končno hoteli brez opozoritve mimo še nekega važnega razloga, ki govori za tako rezervirano stališče na vodilnem mestu naše organizacije.
Po ponovnih izjavah z najvišjih odločujočih mest smemo upati, da se resno pripravlja povratek v najširše demokratske oblike našega javnega življenja. Ta preobrazba bo nedvomno mogočno vplivala tudi na orga-nizačno ureditev našega udruženja. Osebno prepričanje posameznikov bo stopilo zopet v ospredje organizačnih nalog in bo iskalo v svobodnih demokratičnih oblikah primernega
terena za svoje uveljavljanje, kajti učiteljski stan se ne more že po svojem poklicu zadovoljiti z ozkim okvirom unificirane stanovske organizacije. Zahteva po taki organizačni obliki, ki bo nudila možnost učiteljem istega svetovnega naziranja, razpravljati med seboj o organizaciji šolskega sistema, je tako elementarna in samoobsebi umevna, da bo učiteljstvo izrabilo vsako možnost, ki mu jo bo nudila bodoča demokracija, da nastopajo kot enakopravni državljani in upravičeni aspi-ranti na kulturno sodelovanje v narodu v smislu svoje ideologije.
Kakorkoli: nai se izvrši ta pregrupacji/a v okviru sedanje enotne organizacije ali v obliki zveze samostojnih svetovnonazornih učiteljskih organizacij, eno je gotovo: že danes mora stremeti vodstvo naše organizacije za tem, da ustvari za bodočo organizačno obliko jugoslovanskega učiteljstva idealen teren uspešnega skupnega dela. Brez globljih pretresov in občutne škode se bo zgodilo to le tedaj, če se omeji v svojem hotenju na zgolj nevtralna tla stanovske politike. Problem je pa v tem, da se najde na takem terenu maksimalen program, kajti čim več skupnih interesov druži heterogene člene v organizačni verigi, tem trdnejša in potreb-nejša je njena eksistenca.	L. G.
VSEBINA:
Stanovskai ideologija.
O reorganizaciji obrtno nadaljevalnih šol.
Zatiranje jetike po šoli.
Nabiralna akcija.
Mi in I. mednarodni kongres za glasbeno vzgojo v Pragi.
»Prosvetni zbornik.«
LISTEK: Bilo je sedem suhih let.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
O reorganizaciji obrtno nadaljevalnih Sol
Pod tem naslovom je priobčil v »Slovencu« od 9. maja 1936. neki J. O. članek, ki je v naslovu mnogo več obetal nego je v vsebini povedal. Iz članka samega je razvidno, da ga je pisal lajik, ki ne pozna niti razvoja niti ustroja obrtno nadaljevalnih šol. Prav zaradi tega smatramo za potrebno podati k temu članku nekaj pripomb.
V »Učiteljskem tovarišu« smo lansko leto, ko je izšla nova uredba o obrtno-nadalje-valnih šolah razpravljali, kako zelo je s to uredbo prizadeto to šolstvo v Sloveniji. Nova uredba, ki bi morala dvigniti to šolstvo, da bi se dvignil tudi kulturni nivo našega obrtnika, pomenja prav za prav začetek konca obrtno-nadaljevalnega šolstva pri nas. — Glavno določbo te uredbe, ki bo povzročila popolno propast tega šolstva vsebuje člen 39., ki določa, da se sme vajenec, ki je dovršil prvi razTed meščanske ali višje narodne šole, vpisati v drugi razred obrtno-nadaljevalne šole, a oni, ki je dovršil drugi razred meščanske ali višje narodne šole sme stopiti naravnost v tretji razred obrtno-nadaljevalne šole. Analogno tem določilom sledi, da oni, ki je dovršil tretji razred omenjenih šol ni obvezen posečati obrtno-nadaljevalne šole.
Vsi učitelji, ki imajo večletno prakso na teh šolah, predvsem v mestih, vedo. kako veliko ie število vajencev s tako predizdbrazbo. In letošnji padec števila učencev na obrtno-nadaljevalnih šolah gre deloma tudi že na račun omenjene določbe. Da pa ni padec še večji je vzrok v tem, ker se mnogi še niso posluževali določb uredbe in to iz enostavnega razloga, ker zanje niso vedeli.
Ta ugotovitev je nujno potrebna ako se hoče govoriti o kakršnikoli reorganizaciji obrtno-nadaljevalne šole.
Nihče menda ne more trditi, da se ni razvijalo obrtno-nadaljevalno šolstvo v Sloveniji v pravilno smer. Doseglo je višino, kakršne ne moremo opaziti nikjer v naši državi. In kdo je vodil doslej to šolstvo, kdo poučeval, kdo ga je dvigal in si prizadeval, da ga spo-polnjuje. — Učitelji so bili tisti, ki jim sedaj pisec indirektno odreka sposobnosti, da bi še nadalje delovali na teh šolah. Vedno je šlo naše stremljenje za tem, da naj se obrtno nadaljevalno šolstvo dviga, in smo tudi ob sprejetju omenjene uredbe poslali na merodajna mesta utemeljene predloge, da naj se za to šolstvo navedene določbe ne vnašajo v novo uredbo. Osnovnošolsko učiteljstvo je bilo tisto, ki je osnovalo in doslej vodilo vse obrtno-nadaljevalne šole in danes, ko je prav za prav ogrožen obstoj tega šolstva zaradi že omenjenih določb, se pojavi tak klic po reorganizaciji obrtno-nadaljevalnih šol, ki pa ne govori o nikaki reorganizaciji, marveč kon-fuzno iznaša nekaj misli, ki se nikakor ne morejo smatrati kot predlog za reorganizacijo obrtno-nadaljevalnih šol. Nasprotno, iz njih se kaže povsem jasna tendenca nekih sebičnih interesov! Navedemo naj le dva odstavka iz tega članka:
»Predvsem je treba čim bolj specializirati posamezne obrtne stroke ter deliti splošne teoretske predmete od strokovnih. To bi se dalo napraviti v mestih, posebno v Ljubljani, kjer imamo okrog 1000 vajencev. Namen pouka mora biti, da se vajenec izobrazi v dobrega pomočnika. Iz praktičnega življenja vidimo, kako potrebno je vajencu znanje knjigovodstva, spisja, trgovske kalkulacije, korespondence in d. Če bo pomočnik hotel postati mojster, bo potrebno uvesti posebne tečaje. Pouk v obrtno-nadaljevalnih šolah (pa se vrši tako vsestransko v tako skopo odmerjenem času (8 ur tedensko), da ne more voditi do uspeha.
Uvedle naj bi se specialne strokovne šole, ki bi bile združene čim bolj po sorodnostih strok. Na teh šolah bi morali poučevati izključno le strokovnjaki in strokovni učitelji, ki imajo neposredne stike z obrati in poznajo posamezne stroke v vseh podrobnostih. Le tak učitelj more nuditi pravo znanje in ne kot dandanes, ko gre največkrat le za skromen honorar, česar seveda spričo težkih razmer ni zameriti. Ali naj bo pouk vajencev zaradi honorarja ali naj bo honorar zaradi pouka vajencev? Na deželi so razne stroke obrti redkejše. Strokovni pouk bi se nadomestil s potovalnimi učitelji, ki bi gotov čas za gotove stroke prirejali v kakem centru pouk.«
Dvomiti moremo, da bi mogel kdorkoli, ki mu je do resnične reorganizacije obirtno-na-daljevalne šole napisati toliko nesmisla. Na eni strani naj bi šola pripravljala vajenca za dobrega pomočnika — kar je predvsem naloga delavnice, a na drugi priznanje vrednosti merkantilnih predmetov v življenju. Nadalje če bo pomočnik hotel postati mojster, bo potrebno uvesti posebne tečaje — toda kakšni naj bodo tečaji, pisec ne pove.
Ker se ravno omenja Ljubljana, je treba omeniti, da so tu že združene sorodne stroke po šolah in imamo tu strokovne nadaljevalne šole za oblačilne obrte, za mehanske obrte,
za stavbne obrte, za ženske oblačilne obrte in za frizersko in jestviničarsko stroko.
K drugemu delu pa, kjer govori, da bi morali poučevati na teh šolah izključno strokovnjaki, ki poznajo posamezne stroke v vseh podrobnostih (mojstri?), bi morali pripomniti, da je prav za te vrste šol nujno potrebna pedagoška usposobljenost; tudi je treba strogo ločiti teoretično znanje od praktičnega, ki ga dobi vajenec itak v delavnici. Nekaj drugega bi bilo, če bi bilo mogoče obrtno-nada-ljevalnim šolam priključiti vzorne delavnice, tja bi pač spadali izključno najboljši mojstri, ker bi morali vajenci tam praktično izvršiti delo, ki so ga teoretično predelali v šoli. Toda finančni razlogi nam bodo žal najbrže še dolgo časa branili izvedbo takega načina pouka in moramo danes računati le z obstoječim.
Ker pa omenja pisec, da more le tak učitelj nuditi pravo znanje, ne pa kot dandanes, ko gre največkrat le za skromen honorar..., bi si dovolili vprašati pisca, kje je bil takrat, ko so učitelji snovali obrtno-nadaljevalne šole, kje je bil takrat, ko so jih učitelji urejevali in dvigali, da je danes zmožen takih trditev. — Ali je morda to predlog za reorganizacijo obrtno-nadaljevalne šole? Ali ni prav v tem stavku prikrita sebična tendenca zaradi katere je bil članek napisan?
Jn prav zaradi tega ker govori pisec o reorganizaciji obrtno-nadaljevalne šole, ne da bi predlagal res kako reorganizacijo tega šolstva moramo slutiti, da ima ta članek povsem drugo ozadje. — Odklanjamo pa najodloč-nejše slične napade na učiteljstvo, ki mu edinemu gre zasluga, da je obrtno-nadaljevalno šolstvo na današnji višini. — Tudi učiteljstvo je za dvig in pravo reorganizacijo tega šolstva, toda to bo mogoče izvesti le če se najorej ukinejo omenjene določbe. Na to naj se dela, ker bo sicer naraščaj v obrtno-nadaljevalnih šolah, v kolikor ga še bo, od dne do dne slabši — in s takim naraščajem bo vsak dvig in zboljšanje obrtno-nadaljevalnih šol na bolje izključena.
Zatiranje jetike po šoli
Jetika je kužna bolezen, ki se širi le po okuževanju z malimi klicami, bacili. Mi vsi se prej ali slej okužimo, toda le nekateri izmed nas dejansko zbole. Glede okužbe in obolenja velja tole razmerje: čim krepkejše in bolj strupene so kali tuberkuloze, čim več in bolj rano v mladosti jih zaide v telo, čim šibkejši je človek v času infekcije, tem prej iit tem huje more zboleti.
V	prvih letih starosti, zlasti pri dojenčku, nastopi obolenje prav pogosto po okužbi in je potem nastala bolezen v visokem odstotku smrtna. Okrog šestega leta starosti, torej ob vstopu v šolo, je mladi organizem, ki živi v urejenih razmerah, že toliko učvrščen, da resnejše obolenje po okužbi redkeje nastane, pač pa v času doraščanja ali pubertete (od ca. 12. do 18. leta) smrtnoslt zopet nekaj naraste. Vedno, zlasti za mlado telo pa velja: šibko, slabokrvno, slabo hranjeno telo mnogo prej zapade obolenju po okužbi, bodisi, da je na novo okuženo, bodisi, da se razpalijo prejšnja prikrita bolezenska ognjišča.
Na tej osnovi se vrši tudi sprečavanje jetike po šolah. Tu je prva naloga: kužne vire (ljudi z odprto jetiko) je treba nemudoma odstraniti, kar velja za obolele otroke in učiteljske moči, za druge uslužbence v šoli kakor tudi za njih svojce in stanovalce. Žalostni primeri iz življenja nam živo dokazujejo, kako krute in težke so lahko posledice radi kršenja tega zdravstvenega načela.
V	zvezi s tem vprašanjem je neizogibna naloga in dolžnost urejene ljudske družbe, da imajo iz šole odstranjeni obolenci tudi dejansko priliko za redno daljše zdravljenje od-nosno eksistenco sploh. V tem oziru razmere pri nas nikakor še niso povoljne, druge moderne države severa in zapada Evrope pred-njačijo. Bolehanje za tuberkulozo povzroča marsikdaj več ko enoletno nesposobnost za službovanje; naši državni uslužbenci, med njimi učiteljske moči, so potem v taki bolezni na cesti ali pa so upokojeni s skromno penzijo. Podobno ima tudi bolna šolska mladina premalo prilike za zdravljenje, odnosno
za okrepitev v ogroženem zdravstvenem stanju.
Boj proti jetiki v šolah je del splošne borbe proti tuberkulozi in se morajo zdravstvene naloge te vrste reševati le v okviru celokupnega problema.
Da pa se zanesljivo dozna, kdo izmed učiteljstva, šolske mladeži, uslužbencev, stanovalcev je bolan in kužen, so potrebne redne, po možnosti strokovno - zdravniške preiskave na najbolj svoboden in praktičen način, tudi z rentgenom, tako ob začetku šolskega leta, med šolskim letom pa vsaj v količkaj sumljivih primerih. Prav posebno pozornost je treba posvetiti mladeži iz družin z jetiko staršev ali drugih družinskih članov. Konstitucija (notranji telesni ustroj) in po njej podana večja ali manjša sprejemljivost za jetiko so pomemben činitelj pri event. raz-vitku tuberkuloze. Ob tej priliki je važno omeniti, da je možnost za okužbo pri obolelih otrocih \ časih podana že prav rano, ko še ni večjih kužnih ognjišč ali ran v pljučih; telesne tkanine pri otroku so namreč za kužne klice lažje propustne kot pri odraslih.
Odgovoriti je tudi treba na vprašanje: Ako se končno vsi okužimo, kaj je torej bolje, nikdar se okužiti ali pa le malo se okužiti ob primernem času? Odgovorimo tako-le: dokler je pri nas in na svetu dovolj jetike ter jetičnih kužnih virov, ittoliko časa je neizogibno treba računati na možnost okužbe, želimo pa, da se okužimo v povoljnem času, ko je telo za bolezen manj občutljivo in do-\zetno. Navadno se vzame čas od 6. do 10. leta, torej prva šolska doba, kot za infekcijo še dokaj povoljen, vendar mora biti mlado telo dobro razvito, dobro hranjeno in negovano po splošnih zdravstvenih načelih. Zato je druga naloga boja proti jetiki v šoli, da s svoje strani gleda na to, da bo šolo obiskovala le primerno razvita in dovolj krepka mladež, da je z učenjem čim manj obremenjena. Tolikokrat vidimo, da mladina začne slabeti po \stopu v šolo, ker ji potem spremenjeni splošni zdravstveni pogoji ne zadoščajo več. Po-
čitnice so za šolsko osebje res zelo zdravstveno potrebna ustanova.
Šolski poj/k naj se vrši v toplem času čim bolj na prostem ter čim bolj igraje, prijateljsko-zaupno, torej s prostovoljnim aktivnim sodelovanjem mladine. Učilnice, vse šolsko poslopje naj bi bili higiensko neoporečni, imeli obilo svetlobe in sonca; zračevanje se mora vedno vršiti, tudi pozimi, seveda pa se v zimskem času učilnice ne smejo preveč shladiti. Povsod naj vlada največja snaga. Šolska mladina naj bo čista, umita in snažna, sicer ne spada v šolo, ki more 'biti zanjo zadeva mladega ponosa in časti.
Glavni zdravstvena nedostatki pa niso toliko v šoli kakor doma; če ni dobre hrane, zračnega stanovanja, če ni obleke, če v družinah ni pravega duševnega ozračja, mladina
Bilo je sedem suhih let...
To je resnična povest, ki jo je napisal Cas na liste one velike zgodovinske zemeljske knjige in ki še vedno z mrzlično naglico piše na posamezne liste dokaj različno vsebino. Dogodki se po dolgih razdobjih na novo ponavljajo v vseh odtenkih, ljudje si ustvarjajo iz njih zlate nauke: tako je resnična trditev, da je zgodovina učiteljica narodov.
Pred časi je po vseh skrbeh in trpljenju prijokal pod slamnato streho na svet človeček, drsal potem po šolskih klopeh revne hlače ter po skupnih naporih s starši v svojem dvajsetem letu postal po vseh cesarskih in cerkvenih postavah pismouk. Težko so se sicer res prerili, oče je radi tega dobil sivo glavo, mati nagubančeno čelo in tresoče roke, ali staršem je sedaj zagotovljena vsaj mala podpora, narod pa bo dobil v delu potrpežljivega, v zahtevah skromnega, strpljivega in delavnega kulturnega delavca. Čas je obrnil list, trojica je pozabila na trpljenje, upali so v boljše.
V Gorah so bili ljudje po večini dobri in so mladega učitelja sprejeli odkritosrčno, le nekaj posebnežev je godrnjalo na mladega »poba«. On pa je takoj spoznal v vaščanih svoje sotrpine, ki rijejo skozi skrbi in trpljenje, kakor on. Siromaštvo pod slamnatimi strehami ga je spominjalo zgodnje mladosti. Lotil se je dela: z vestnostjo, natančnostjo in pridnostjo v šoli si je pridobil zaupanje in ljubezen otrok, pri društvih vodstvo odrasle-cev, pa tudi stari ljudje so radi srečavali vljudnega vzgojitelja, skratka, v Gorah je vladala sreča in mir, ki sta mogoča le tam, kjer je ena čreda in en pastir. Učitelj jim je bil šolnik, vzgojitelj, društvenik, pevovodja, organist, sadjar, zdravnik, svetovalec in še vse drugo, politiko je pa pustil onim posebnežem in večnim godrnjavcem, ki so, po vseh
ne uspeva, tudi šola mu potem ne more vsega nadoknaditi. Življenje je pač nekalk kompromis sodelujočih čitoiteljev in okolnoeti. Ako more šolska oblast na kak način vplivati k zboljšanju splošnih zdravstvenih prilik na domovih svojih gojencev, ji tlo važno delo toplo priporočamo, tem bo4j, ker bo zdrav, vesel otrok vse drugače sodeloval v šoli in delal manj težav učiteljstvu ko bolehen, duševno napačno usmerjen, strt ali cel» skvarjen.
Vse, kar zboljšuje splošne eksistenčne in zdravstvene prilike, je tudi v prid šoli, zdravju in uspehom šolske mladine. Naša zakonodaja naj bi se v tem pogledu čim bolj izpopolnjevala.
Jetika se umika soncu, zadostni hrani, zdravim stanovanjem ter modro urejenemu življenju, v šoli in izven nje.
poizkusih uveljaviti se med vaščani, propadli. Veliko je moral zato citati, naročil je mnogo knjig in časopisov, da je lahko ugodil vsem potrebam naroda; z nekaj srebrnjaki se je pa vedno spomnil svojih staršev, prav malo je ostalo zanj in njegovo bolezen iz mladosti. Cesarski zakladnik ga je pri plačevanju vedno godrnjaje gledal izpod čela in mu odtrgoval za desetino, tlako in različne druge potrebe. Dobljene srebrnjake je tako hitro razdelil. To mu pa ni kalilo veselja do dela. Leta so brze-la, sedem jih je že naštel in skrivaj je že premišljeval o povišanju plače, sam pri sebi v strahu, da ga gotovi ljudje, ki niso (prav nič upoštevali, da je vestno dajal cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega, ne bi obsodili golega materializma. »Preveč dobiva, še mu lahko vzamejo!« so že itak vpili, siromaki pa so le ostali složni v pomoči drug drugemu. List se je obrnil, Čas ga je popisal, nov bel list je pokril sedemletno delo mladega učitelja, srečo vaščanov in podporo staršev.
Kakor hitro je namreč popolnoma ozdravel, so ga vtaknili v vojaško suknjo. Težko je bilo slovo, sicer se bo pa kmalu vrnil, je klical jokajočim staršem in vaščanom, oni za-vistneži pa so zagnali pesem o krokodilskih solzah. Gorski vzgojiteli je spoznal nove sodelavce za narodno delo, nove prijatelje, spoznal moč svoje domovine, vsak dan nove izkušnje. Pod težko čelado so se mu porajali novi načrti, narod pozna in sedaj je videl njegovo moč. Srce mu je gorelo in podžigalo že itak veliko nagonsko veselje do dela in ponosno je nosil ščit svojega naroda. Nazaj v Gore ... Kmalu bo tam ...
Po odslužitvi vojaščine je stopil do cesarjevih uradnikov in višjih pismoukov ter povprašal, ako sme nadaljevati delo med dragimi vaščani v Gorah. Nove načrte ima in še bolj bo delal, jim je obljubljal. Toda sveti Birokracij ni videl njegovih načrtov in ne
smo dolga leta pripravljali in gradili. Strehe ne more biti brez opornega zidovja, vrha ne brez temelja. Končno sem s par besedami opozoril na vsako pesem posebej, ki jo je sedaj zapel »Slavček«. V prvi vrsti so Prišle tu v poštev narodne pesmi iz vseh krajev naše domovine, slovenske, medjimurske, istrske, hrvatske, srbske itd. v priprosti obliki, kakor se prilegajo posameznim nižjim ali višjim stopnjam šolskega glasbenega pouka. Publika je lepo, ubrano in prisrčno preprosto petje »Slavčkov« sprejela z neskončnim odobravanjem ter najlaskavejšimi komentarji. Vse pa je v prvi vrsti zanimala metoda, so zanimala pedagoško praktična sredstva, s katerimi je »Slavčkov« zborovodja Šuligoj dosegel tako dovršeno petje svojih pevcev. Pričakovali smo, da bo o sodobni naši glasbeni pedagogiki, o pevskih in glasbenih metodičnih postopkih itd. govoril naš delegat. Imel sem pripravljeno izčrpen material o tem tudi jaz, a moral sem ga izločiti, ker je naš oficielni delegat striktno zahteval uradno mu poverje ni referat o naši šolski glasbeni vzgoji zase ter me je nujno prosil, da bi o tej temi ne govoril prav ničesar. To sem moral seveda tudi storiti. Sicer pa bi, kakor že povedano, taka podrobna raziprava daleč prekoračila nam točno odmerjeni čas. Z našim uspehom je bila nadvse zadovoljna publika in, kajpada, tudi mi in z nami vred vsi naši rojaki, ki so bili pri prednašanju navzoči. »Slavček« je izvajal, brez navedbe prirediteljev, oziroma harmonizatorjev, sledeče pesmi: 1. Venček slovenskih narodnih, 2. Nmau čez izaro, 3. Vandrovec, 4. Ni mi volja več živeti, 5. Kolo in 6. Uspavanka iz Istre, 7. Igre i i Južne Srbije, 8. Na ravnilu, srbska narodna, 9.. Pastirske pesmi iz Hrvatske ter 10. Pjesme dodolske, obredne pesmi iz Slavonije. Takoj za nami je nastopila s svojim predavateljem »Schweizer Jugendgruppe«, popoldne pa nizozemska »Volksmuziek School«, rumunski dekliški zbor »Elena Doamna« in danska »Kobenhavns Folkemusikskole«.
Zvečer je Društvo za glasbeno vzgojo (Společnost pro hudebni vvehovu — SVH) priredilo v dvorani Mestne centralne biblioteke za udeležence kongresa koncert pod naslovom: »Kako poje in igra mladina v raz ličnih deželah.« Lepa, prostorna dvorana z amfiteatrski zgrajenimi sedeži je bila do vrha polna domačih in inozemskih glasbenih interesentov. Za vsako izmed petih inozemskih pevskih skupin sta bila določena po dva nastopa. Na Šuligojevo željo sta bila pa v zadnjem hipu oba »Slavčkova« nastopa združena v en sam, a zato tem učinkovitejši nastop. Poudariti moram odločno, da pri tem večeru nikakor ni šlo za kako tekmovalno petje ali kaj podobnega. Naloga nastopivših zborov je bila edino ta, pokazati, kako in kaj se igra in prepeva v posameznih deželah brez ozira na kakršnokoli prvenstveno priznanje. Koncert je imel torej zgolj informativni in revi-jalni značaj.
Kot prva je nastopila instrumentalna gru-.pa danske »Kobenhavns Folkemusikskole« pod vodstvom Jörgena Bentzona. ¡»Kobenhavns Folkemusikskole« je bila ustanovljena 1. 1932. v Kodanju. Nastala je iz vprašanja: Kako dati najširšim masam danskega naroda pravo, t. j. zahtevam sodobnosti primerno glasbeno vzgojo? Z iznajdbo gramofona, ra-diofonije, tonskega filma itd. je splošno glas-benovzgojno vprašanje postalo pereče. Nenadoma se je tudi najpreprostejšemu človeku odprl nov kulturni svet, pred katerim je stal brez pomoči, brez orientacije, brez razumevanja. Pomagati mu iz zadrege nista mogla niti primitivni pevski pouk v ljudski šoli, niti drugi privatni glasbeni pouk.
V tej situaciji je nastala »Ljudska glasbena šola.« kakor so nastale pri nas n. pr. tudi ljudske univerze. Vsakdo, star ali mlad, inteligent ali neinteligent, ima dostop v to ljudsko glasbeno šolo, kier uživa brezplačen in temeljit glasbeni pouk, ki ga usposablja, da tudi potem, ko je zapustil šolo, goji brez
njegove ljubezni do revnih Gorčanov; ker je bil tam že drugi, mu je ukazal potrpežljivo čakati. Čakal je, tolažil ostarele starše in obiskoval svoje vaščane. Nov list velike zgodovinske knjige se je obrnil, z njim upanje učitelja, staršev in Gorčanov.
Po dolgem večmesečnem čakanju je dobil pergament s cesarskim pečatom. V Ravan naj gre, tja, kjer je vrag že obsedel in razdvojil svet v farizeje in cestninarje; ne tja, kjer je že sedem let delal, kjer bi delo le nadaljeval. Šel je, pozdravil ponosne farizeje in stisnil roke ponižnim cestninarjem. Ni bil tako vesel kakor v Gorah, bolela ga je sprememba kraja, bolela razdvojenost ljudi, čutil zoperstav-ljanje od strani cesarskih uradnikov in višjih pismoukov, bolelo ga je teptanje cesarskih zakonov in zakonov človeške vesti. Sedemletnega truda v Gorah niso priznali in upoštevali in vendar pravijo, da čim zvesteje služiš cesarju, tem večje plačilo prejmeš. Spraševal si je vest, ničesar ni zagrešil, saj ljubil je delo in narod in vendar mora začeti od začetka kakor pred devetimi leti. ko je s tako svetimi čuvstvi začel v Gorah. Obračal in obračal je pergament, čital je pa le vedno — pismouk - začetnik. Sedem let bo torej dalj služil v starost, sedem brezplodnih let... Nov list zgodovinske knjige pokrije užaloščenega in proti najprimitivnejšim prirodnim človeškim zakonom poteptanega pismouka - začetnika v dvojni izdaji in njegove lepe načrte v pozabo.
Življenje še vedno teče, listi se obračajo, dogodki se ponavljajo. Tako lahko čitaš pozneje svetopisemsko legendo o egiptovskem Jožefu, ki je bil po svojih bratih prodan v milost in nemilost Putifarju, načelniku Faraonove kraljeve straže in ki je bil končno po vseh preživetih težavah radi svoje modrosti vendar povišan, zgodbo, katera je> že vsem znana.	Vir
pomoči učitelja petje in glasbo, da lahko igra in poje iz not, kakor vsak drugi lahko čita in piše. Zato se ne smemo čuditi, da so v danski in pozneje tudi v nizozemski pevski grupi nastopili poleg mladine tudi nekateri odrasli pevci, saj ljudske glasbene šole, kakršne so v novejšem času nastale v Nemčiji, na Danskem in Nizozemskem, predvidevajo glasbeni pouk brez ozira na starost za vsakega, ki se želi glasbeno izobraziti. Za dansko instrumentalno in nato pevsko grupo so prišli Nizozemci, nato dekliški »Schweizer Jugendgruppe« s švicarskimi narodnimi pesmimi iz raznih kantonov v dialektih a capella, s flavto, s klavirjem ter domači narodni plesi. Takoj za Švicarkami je prikorakal na oder z zastavo v pestrih enotnih narodnih krojih rumunski dekliški zbor iz Bukurešte »Elena Doamna« pod vodstvom Margarete Leon. Že prej sem omenil, da je ta rumunski mladinski zbor predstavljal tip koncertnega zbora. Pod mirnim in točnim vodstvom svoje voditeljice so pevke zapele v odlični in do potankosti izklesani obliki v prvem nastopu pet narodnih duhovnih, v drugem pa pet umetno prirejenih posvetnih narodnih pesmi. S svojim strumno discipliniranim nastopom in brezhibno koncertnim petjem so pevke dosegle zelo močan in imponirujoč uspeh. Centralni nastop vsega zanimivega večera je bil nato »Slavčkov«. Okoli 70 dečkov in deklic v skromnih, a ličnih enotnih krojih je, pozdravljeno z gostim, krepkim aplavzom, prikorakalo na oder. Z vidnim umetniškim stopnjevanjem je »Slavček« pod Šuligojevim sugestivnim vodstvom zapel sledeči spored: 1. Mojo »Hej, fantje«, 2. Dr. Miloje Milojevič »Letnji pljusak«, 3. St. Mokranjac »Pazar živine«, 4. Dr. Danilo Švara »Očka poje uspavanko«, silno težavno, skrajno levičarsko skladbo, 5. Matija Tome »Zeleni Jurij«, za dva štiriglasna zbora, 6. Slavko Osterc »Kvartet, istotako moderna, zavita skladba, ki bi ji bil kos le malokateri mladinski zbor ter končno 7. Ivan Matetič-Ronjgov »čače moj«, na narodnih istrskih motivih zgrajena, pretresljiva pogrebno-obred-na pesem. Za vsako pesmijo, zlasti pa še ob odhodu »Slavčka« in njegovega pevovodje Avgusta Šuligoja je planila dvorana v neskončna, viharna odobravanja, ki so veljala v enaki meri pevovodji, mladim pevcem kakor tudi naši krasni jugoslovanski pesmi. Ako bi to strogi red večera dopuščal, bi morali »Slavčki« ponovno na oder ter bi morali dodajati in dodajati brez konca. Klici odobravanja in šum ploskanja je odmeval še dolgo časa po hodnikih, po auli in celo na cesto, ko so »Slavčki« že zasedali avtobuse, da so se odpeljali naravnost na prenočišča. V koncertnem oziru je brez najmanjšega dvoma pripadla palma večera našemu prvemu jugoslovanskemu mladinskemu zboru, »Trboveljskemu slavčku«. Od vseh strani so deževale čestitke in g. Šuligoj se je gratulantom komaj odmikal. Ta svoj nastop smeta »Slavček« in pevovodja Šuligoj šteti med svoje najuspešnejše. Z njima vred je počaščeno delo, naše jugoslovansko šolsko glasbeno-vzgojno delo, smo počaščeni jugoslovanski glasbeni tvorci, je počaščena naša velika in lepa Jugoslavija. Koncert je prenašala nraška radiofonska postaja. V oddajni dvorani pa je naslednji dan »Slavček« nastopil še trikrat. Dvakrat v družbi z drugimi pevskimi grupami, enkrat pa v polurnem koncertu sam. S tem je bila silno odgovorna, a tudi zelo naporna naloga »Trboveljskega slavčka« končana. S sproščenimi srci in z zavestjo, da so odlično in nad vse častno zastopali svojo domovino na I. mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi, so se »Trboveljski slavčki« v torek zvečer odpeljali proti domu.
Emil Adamič.
„Prosvetni zbornik"
Učiteljska tiskarna v Ljubljani namerava založiti in izdati v slovenskem tekstu nov »Prosvetni zbornik« v obliki šolskih zakonov in predpisov z nastopno vsebino:
1.	Uredba o opravljanju nadzorniške službe z razlago § 44. šol. zakona. V tej uredbi je podrobna razlaga o pouku v narodni šoli v smislu koncentracije in sodelovanja učencev ter navodila, kako naj se vrši delo v šoli z vsem razredom, v skupinah in s poedinimi učenci, kako je praktično uporabljati učne predmete itd.
2.	Ocenjevalni list z navodilom in pojasnilom, kako je vanj vpisovati podatke.
3.	Pravila o polaganju državnega izpita za sreskega šolskega nadzornika.
4.	Obči pravilnik o dnevnih šolskih zavetiščih.
5.	Pravila o strokovni izobrazbi učiteljev na šolah za defektno deco.
6.	Pravilnik o polaganju veroučrteljskega praktičnega izpita.
Da bo možno vsaj približno določiti naklado izdaje, razpisujemo prijave na naročbo tega dela. Zato prosimo vse učno osebje narodnih šol in šolska upraviteljstva v dravski banovini naj nam po dopisnici sporočijo naročila.
Cena broširanemu izvodu bo pri 500 naročnikih Din 40-—, vezanemu Din 46'—; pri 1000 naročnikih broširanemu izvodu Din 22'—, vezanemu Din 28'—. šole naj nam pošljejo skupna naročila za vse učne osebe, ki bi želele imeti to koristno knjigo. Naročila prosimo v teku 14 dni. Ako bodo naročila dosegla vsaj 500, izide knjiga čez en mesec po prijavnem roku.
V primeru izdaje se naročnik zaveže, da bo poslani »Prosvetni zbornik« obdržal in plačal.
Nabiralna akcija
Protituberkulozna Zveza v Ljubljani je zaprosila slovensko učiteljstvo, naj posveti od 17. do 24. maja vse razpoložljive sile zbiranju sredstev za zdravljenje siromašnih tuberkuloznih bolnikov.
Tovarišica, tovariš!
Med ljudstvom živimo, z njim delimo veselje in žalost. Globoke rane, ki mu jih seka težka sedanjost, vidimo. Poskušamo jih celiti.
Naša rak - rana, tuberkuloza — zahteva letno največ žrtev. Mlado in staro zajema, neukega in izobraženca. Otroški obraz spreminja v skelet, ljubečo mater odtrga družini, moža njegovemu delu še preden omogoči svojim najdražjim obstoj.
Med učiteljstvom se porazno udejstvuje.
Dr. I. Matko, zdravnik v Mariboru piše v »Zdravniškem Vestniku« (Leto VI. — 1934. str. 283.) sledeče: »Ickert in drugi uvrščajo učitelje po razširjenosti tuberkuloze v skupino tekstilnih delavcev. Visoka zakuženost uči-teljstva je v zvezi z nezadostno plačo, nezadostno prehrano, s slabimi stanovanjskimi razmerami mladih učiteljev, z zdravstvenimi napakami, spojenimi z izvrševanjem poklica, s stalnim napenjanjem dihal pri dolgo trajajočem in glasnem govorjenju itd. Razen tega pa je treba tudi upoštevati, da se učiteljskemu poklicu posvečajo po večini pripadniki neimovitih slojev, ki zmorejo stroške za študij svojca le s težavo, s pičlo dotacijo dijaka in lastno utesnitvijo glede prehrane. Tuberkulozi pa so učitelji tem bolj izpostavljeni, čim bolj so nehigienski šolski prostori in čim bolj so obremenjeni po poslih v šoli in zunaj nje.«
Protituberkulozna Zveza hoče sedaj problem rešiti s tem, da v splošni nabiralni akciji zbere milijon dinarjev in tako omogoči siro-
mašnim bolnikom potrebno zdravljenje v enem naših sanatorijev.
Ako pomislimo, da stane dnevna oskrba enega bolnika najmanj 60 Din in se zahteva najmanj 3—6 mesecev trajajoče sistematično zdravljenje, da umrje v Sloveniji 1800 do 2000 bolnikov letno za tuberkulozo — nam postane jasno kako upravičena je želja Zveze — in kako nizka je \ resnici vsota z ozirom na ogromne zdravstvene zahteve.
Ali bomo stali ob strani?
Kdo nam bo pomagal, ako obolimo? Res je, banovina stori mnogo — toda od nas zahteva zakon popolnega ozdravljenja — do tega pa je daleč.
Čas je najti sredstva za vse — pomoči potrebne.
Razvijmo ramo ob rami z našo duhovščino propagando do poslednje gorske koče, predočimo ljudstvu vse grozote tuberkuloze, zberimo Zvezi prvi milijon in udarimo tako temelj splošnemu narodnemu protituberkuloz-nemu zavarovanju.
Bodimo prepričani, ako se akcija posreči — in posrečiti se mora, če storimo vse, kar je v naši moči —, da bo vprašanje zdravljenja in ozdravljenja tuberkuloze med Slovenci rešeno na korenit način m ne bo več bolnika, ki bi zanemarjen, osamljen in obupan ogrožal svojo okolico, okuževal mladino in tako odvzemal življenjsko silo narodu, prebivajočemu na najlepšem kosu zemlje.
Tovarišica — tovariš!
Le borih 5 Din naj da vsaka družina in omogočeno bo zdravljenje vsem potrebnim, mi pa bomo kot vzgojitelji storili v polni meri 6vojo narodno dolžnost, obenem pa poklonili materam za materinski dan zavest: »Mati ne boj se — tvoj sin in tvoja hči bosta ozdravljena.«
Mi in I. mednarodni kongres za glasbeno vzgojo v Pragi
(Konec.)
Naslednji dan zjutraj je bil na filozofski fakulteti Karlove univerze za referate in-struktivni nastop zbora določen Jugoslaviji čas od 9.50 do 11. ure, torej 70 minut. Pred nami smo slišali dve predavanji v angleščini, za njima pa je, kot že povedano, poročal dr. Milojevič o stanju glasbenega pouka na vseh tipih jugoslov. šol, o ministerialnih predpisih, načrtih, smotrih in za njih dosezanje določenih sredstev. Nikakor mu ni točno odmerjeni čas dopuščal, da bi se bavil s podrobnostmi ali da bi se spuščal v kritična razmotrivanja. Že itak nam je tesna predla za čas. Za dr. Milo-jevičem se je na odru in pod odrom razvrstil »Slavček«, jaz pa sem se v kratkih besedah in po bežnem uvodu ustavil na sodobnem rezultatu naših splošnih dolgoletnih glasbeno-
vzgojnih prizadevanjih, pri ustanovitvi »Trboveljskega slavčka«, njega razvoju in delovanju ter opisal njegov odločilni vpliv, pod katerim se je v vseh predelih Jugoslavije zapo-čel nov razcvit mladinskozborskih skupin, nove mladinske glasbene literature ter zavedna in smotrna gojitev umetniško dovršene mladinske pesmi. Nikakor ne bi v namen in okvir kongresa spadala razprava o zgodovinskem razvoju naše omladinske glasbene in pevske vzgoje, ker se je ta ,strokovnjaška internacionalna publika pač v prvi vrsti zanimala za ono, kar imamo danes, kar bomo potom tega, kar imamo danes, zamogli imeti jutri, in ne zato, kar je bilo pri nas pred deset in desetletji, saj je to, kar smo dosegli logičen rezultat in za enkrat vrhunec onega, kar
Splošne vesti
NAVODILA za ustanavljanje krajevnih protituberkuloznih lig.
Oni faktorji, ki se zanimajo za ustanavljanje krajevnih protituberkuloznih lig, predvsem zdravniki m učitelji, naj skličejo sestanek ¡interesentov, na katerem naj izvolijo pripravljalni odbor. Stvar pripravljalnega odbora je potem, da predloži pristojnemu sreskemu načelstvu pravila krajevnih protituberkuloznih lig (v 5 izvodih) v odobrenje. Ta vzorna pravila se lahko dobijo pri Protituberkulozni zvezi v Ljubljani, Čopova cesta 1 (Delavska zbornica). Čim prejmejo pripravljalni odbori odobrenje pristojnega sreskega načelstva, naj slkličejo v smislu odobrenih pravil ustanovni občni zbor, s čimer je liga ustanovljena. Smernice za delovanje krajevnih protituberkuloznih lig dobijo potem novoustanovljene lige pri Protituberkulozni zvezi.
—	Zahvala. Učiteljska samopomoč v Ljubljani je priredila letošnji občni zbor v nedeljo, 10. maja 1936. v Novem mestu. (Poročilo o občnem zboru priobčimo v prihodnji številki »Učit. tov.«) Tovariši iz Novega me-sta, Zagorc, Menard in Ivanetič, so nam vse kar najlepše pripravili, tov. Skebe pa odločil lop zborovalni prostor v poslopju narodne šole. Vodstvo sreskega učiteljskega društva je poskrbelo, da je bila udeležba iz mesta, bližnje in daljne okolice zelo lepa. Ves potek občnega zbora je pokazal, da se naši zadružniki v. »pokrajini gradov« živo zanimajo za zadružno delo v US, da ga kritično, a pravično presojajo in da bodo neomahljivi ostali v zadružnih vrstah tudi v naprej. Vsem imenovanim tovarišem, vsem udeležencem in onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da je letošnji občni zbor US tako krasno uspel, se uprava US najlepše zahvaljuje za ves njihov trud, agitacijo in posredovanja. Občni zbor US v Novem mestu je bila intimna, a zelo lepa manifestacija učiteljskega dela na sta-novsko-gospodarskem polju.
—	UČITELJ, ki gleda na samodelavnost otroka, ne poučuje zemljepisja brez ročnih zemljevidov. Za začetni zemljepisni pouk ima Učiteljski dom v Mariboru v zalogi sledeče zemljevide: »Pohorje« (novi), »Slovenske gorice«, »Celjska kotlina«, »Prekmurje«. Dobe se v vseh knjigarnah in papirnicah.
NADZORNIŠKI IZPITI.
Ministrstvo prosvete je pod O. N. br. 28.445 od 29. IV. 1936. izdalo v pogledu nadzorniških izpitov naslednji odlok:
Z uvedbo izpita za sreske šolske nadzornike po § 116. zakona o narodnih šolah se je hotelo doseči, da bi narodna šola dobila dobre šolske nadzornike.
Izpit za sreskega šolskega nadzornika mora biti nesumljivo rigorozen, ako hočemo, da dosežemo z njim to, kar zahteva narodna šola in narodno izobraževanje.
Poleg kandidatov z višjo izobrazbo, imajo pravico polagati izpit tudi učitelji narodnih šol, ki so se odlikovali z narodnim izobraževanjem in z delom na pedagoški književnosti.
Kandidati z učiteljsko izobrazbo morajo izpolniti popolnoma vse zakonske pogoje. Pri-pusčeni ne smejo biti učitelji ali šolski nadzorniki, ki niso pokazali volje in sposobnosti, da se udejstvujejo na pedagoški književnosti. Zato bo državna komisija vedno zahtevala, da predložijo kandidati tudi svoja dela, da So zares delovali na pedagoški književnosti. Ta dela se morajo spraviti v arhiv državne komisije za izpit sreskega šolskega nadzornika. Dokler ne priloži tiskanih del, se tema ne sme odobriti.
Pri izbiri tem je vedno zahtevati krep-kejšo in težjo temo iz pedagogike; ne sme se odobravati brezpomembnih tem za obdelavo, ker se v takih temah ne more pokazati kandidatova načitanost iz pedagoških del in splošna strokovna izobrazba.
Domače delo mora obsegati najmanj dve tiskani poli navadne osmerke.
Obramba domačega dela mora obsegati vsa vprašanja, ki stoje v neposredni in posredni zvezi s tezo. Iz diskusije, ki se naj razvije med člani komisije in kandidati mora biti jasno Tazvidno, da razpolaga kandidat z nesumljivo pedagoško izobrazbo, kakor tudi to, da je njegova teza nesumljivo njegovo lastno delo.
Iz spiska uporabljene literature naj se večkrat dotakne katero značilnejše delo pri obrambi teze, da bi se uvidelo, kako kandidat obvlada psiho-pedagoške nauke.
Pri obrambi naj 6e izkoristijo vsi momenti, da bi se videla do konca pedagoška in splošna pripravljenost kandidatova, pa čeprav bi trajala obramba tudi polno uro, ker po pravilih ta čas ni omejen.
Prav tako je treba tudi izpraševanje iz šolske zakonodaje in administracije povsod, kjer je mogoče, dovesti v zvezo s pedagoškim razmotrivanjem ter tudi tu opazovati kandidatovo teoretično razumevanje, a ne samo praktično pripravljenost. Povsod se mora opažati sposoben pedagog in mislec.
Pri praktičnem delu izpita ne bo kandidat opazoval samo učiteljevega dela. nego bo tudi sam izpraševal, tako da se vidi tudi tu njegova pedagoška in splošna sposobnost.
To je treba sporočiti tudi vsem članom komisije.
— Nadzorniški izpit. Opozarjamo na odlok ministrstva prosvete, ki ga pod gornjim naslovom priobčujemo na drugem mestu. V zvezi s tem odlokom je razpis »Učiteljske tiskarne« pod naslovom »Prosvetni zbornik« Vsi, ki se zanimajo za nadzorniški izpit in ostale zadeve, ki jih bo ta zbornik vseboval, naj se takoj javijo kot naročniki, ker se namerava tiskati le omejeno število izvodov »Prosvetnega zbornika«.
—	TRBOVELJSKI SLAVČEK priredi v soboto 16. maja t. 1. ob pol 9. uri zvečer v narodni šoli v Mostah koncert, v nedeljo 17. maja ob 3. uri popoldne pa nastopijo na Vrhniki s programom, ki so ga izvajali na Češkem. Tovariši, agitirajte za udeležbo!
—	Predlog o učiteljskem izvenšolskem delu. Podpisani sem kot delegat sres. učit. društva Maribor levi breg, stavil v smislu sklepa našega zborovanja z dne 8. aprila t. 1. pri občnem zboru ZKD v Mariboru sledeči predlog, ki ga bo treba staviti v podpiranje tudi vsem drugim kulturnim in stanovskim organizacijam: »Sresko učit. društvo Maribor levi breg je na svojem zborovanju dne 8. aprila t. 1. ponovno sprejelo sklep, naj ministrstvo prosvete izda nekak regulator o učiteljskem izvenšolskem delu s potrebnimi smernicami, kar naj bi izključevalo vse neprijetne posledice za učiteljevo izvenšolsko udejstvo-vanje, ki bo le na tak način kvalitativno in kvantitativno pridobilo. Nikoli pa naj se ne identificira in ne zahteva kot izvenšolsko delo tiran je učitelja v dnevno politiko, česar zle posledice mora nositi učiteljstvo in vse javno nameščenstvo vedno le samo in kar spada k temu predmetu (zboru ZKD), vedno v škodo uspešnega razmaha pravega narod-no-prosvetnega dela. — Prosim, da osvoji ta predlog tudi ZKD in ga skuša realizirati pri merodajni oblasti.« — Predlog je bil po kratkih razgovorih sprejet. — Za ta predlog je treba zainteresirati vse naše kulturne (n. pr. ZKD v Ljubljani in vseh banovinah, Prosvetno zvezo, SKJ, NO, JS, RK...) in stanovske organizacije (kmeske, delavske, drž. in zas. nameščencev, trg. obrtne i. dr.) in to v interesu boljšega razmaha vsega naro dno-ku11ur-nega dela in v interesu opore učiteljstvu in vsem delavcem pri tem delu! — Mirko Vauda.
—	Sestanek za pripravo ankete nacionalnih društev, ki sem ga sklical v »Učiteljskem tovarišu« št. 36. za 1. junij t. 1., se ne more vršiti. Razlogi: 1. na zadevno objavo do danes od interesentov nimam nobenih poročil. 2. Ne kaže brez podrobno sestavljenega in pripravljenega programa ter že istočasnega so-
delovanja, vsaj pa zadevnih sklepov naših nacionalnih organizacij, na tudi brez iskanja podpore pri prosvetnih oblasteh sklicevati nobenega širšega sestanka. Zato pa bomo skušali v Mariboru sklicati le ožji sestanek v bližini delujočih, na tem vprašanju interesi-ranih tov. obmejnih delavcev, morda ob udeležbi tuk. zastopnikov nacionalnih organizacij. 3. Prihranimo oddaljenim danes težko zmogljive izdatke. — Na ožjem sestanku morda doseženo sestavo podrobnega delovnega načrta za sistemiziranje narod, obrambnega in kulturnega dela objavimo sekciji, ki obvesti o tem društva. Morda bi vsa sreska društva sklicala enake ožje sestanke ter bi za sejo obmejnega odseka ob letošnji banovinski skupščini pripravila vsaj poročila o situaciji in o vsaj eni možnosti: o sestavi in delovanju ožjih in širjih medrušt venih odborov! Žal v tej akciji — skoraj ne moremo
—	z besed na dejanja! — Mirko Vauda.
—	Tovariši-maturanti iz 1. 1906. koprskega učiteljišča! Kot smo se domenili ob 25 letnici mature, se bomo tudi letos zbrali, da obnovimo zavest neomajnega tovarištva. Prosim za predloge glede kraja sestanka in datuma.
—	S tov. pozdravi. — Žnidarčič R., Črnuče.
—	Tovarišem maturantom moškega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1926. sporočam, da proslavimo letos desetletnico mature. Večina nas je za sestanek v Celju, sredi julija. Eventualne predloge sprejema Kus Viljem, šolski upravitelj, Lom, p. Tržič. — Natančnejši podatki slede.
—	ZAMUDNIKI KRŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA poravnajte članarino točno ob dospelosti plače. Prosimo vas ne delajte nam nepotrebnih sitnosti in stroškov. Tudi mi moramo biti točni napram sekciji. Proti tovarišem (-icam), ki sploh ne plačujejo, ali so se odselili in niteo poravnali svojih članskih prispevkov, bomo v slučaju nelikvidiranih dolgov morali podvzeti pravno pot. Prosimo vas torej, rajši poravnajte.	Odbor.
—i Nova imenovanja: za šol. upravitelja v Vojniku Vid Vrtačnik, za učitelja v Velikih Laščah Fr. Forstner, v Leskovcu Valentin Benedičič, pri sv. Ani Anton Prešern, v Mur-bergu Ant. Mušič, v Semiču Alojzij Koren.
Listi
o učiteljstvu, šoli, promveti in JUU
—l Za uradnika in njegovo karijero sme biti edina legitimacija njegova službena kvalifikacija, nikdar pa ne legitimacija kake politične stranke. Odločno zahtevamo popolno depolitizacijo cerkve, šole in urada. (»Glas naroda« od 6. V.).
—1 Iz občnega zbora društva »Šola in
dom« v Murski Soboti? Peti razred je dobil paralelko. Banska uprava je otvorila pomožni razred za defektno deco, samo učitelja še ni imenovala. Kaže se velika potreba po novi šolski zgradbi. (»Murska krajina« od 10. V.).
—1 Učitelji v Rusiji. Po listu »Gans Mo-lota« priobčuje »Slovenec« od 8. V. o novih ruskih učiteljih takole: Med 192 študenti pedagoške tehnike v Taganroyu, ki so bili letošnjo pomlad imenovani za pedagoge, jih samo 13 zna pisati v pravilnem pravopisu. Med 1150 študenti, kateri bodo letos zapustili zavod kot učitelji je polovica napol analfa-betov.
—1 V šolah v Nemčiji se uvede s prihodnjim letom angleščina kot prvi tuj jezik nemškega srednješolskega pouka. (»Slovenski dom« od 8. V.).
—I Društvo »Šola in dom« v Ljubljani
je priredilo predavanje. Predaval je dr. Trt-nik o higijeni šolskega dela. Njegove ugotovitve: V Ljubljani ni niti enega šolskega zavoda, ki bi bil higijenski. V knjigah je preveč balasta. Otroci ne pridejo do oddiha in premalo spe. K besedi se je oglasil tudi dr. Lončar, ki je poudarjal, da je osnovnošolsko učiteljstvo pedagoško bolje šolano od srednješolskega. Dnevna politika naj izgine iz šole in matura naj se odpravi. Starši so se pritoževali, da se razredi premalo zračijo, zahtevajo več redov, vsaj še enega (povoljno) in so tudi proti praksi ponavljalnih izpitov. Iz ostalih izvajanj izvemo, da bo okoli 500 učiteljic čakalo letos na službo, da se pripravlja uki-njenje ženskega učiteljišča, da je pa tudi na drugi strani 160 učiteljev godnih za pokoj. (»Glas naroda« od 9. V.).
—1 O rezrešenem šolskem upravitelju v Vojniku Peru Jankoviču prinaša »Jutro« od 8. V. celo kolono dolg članek, kjer hvali njegove velike zasluge. Podoben članek je izšel tudi v »Novi dobi« od 8. V.
—1 Na zborovanju sadjarjev ptujskega sreza se je iznesla tudi takale zahteva: Po osnovnih šolah naj se nastavijo absolventi srednje kmetijske šole kot učne moči, ki bi prevzeli šolski pouk o kmetijstvu, organizirali vsakoletne kmetijske tečaje in bili vedno s svojim strokovnim nasvetom v pomoč kmetovalcem. (»Mariborski večernik« od 8. maja.)
—1 Župnikov voz so neznani fantje prevrnili pri Celju. Osumljeni so bili »Sokoli« in prestavljen seveda šol. upravitelj. »Nova doba« od 8. V.).
—1 Daljše poročilo o poslovilni svečanosti, ki jo je priredilo učiteljstvo in šolska mladina zaslužnemu upravitelju Ivanu Najžerju v Središču, ki je bil iz neznanih razlogov razrešen službe, prinaša »Jutro« od 6. V.).
—1 »Domoljub« o krščanski vzgoji v šoli.
»Domoljub« prinaša članek inspiriran menda po resoluciji »krščanske šole«. Tu stoji med drugim: Duh šole ustvarjajo učitelji. Vplivajo na duh tudi učne knjige, iz katerih se mladina uči raznih predmetov. Da bo katoliška mladina vzgojena, bi moral gospodovati v učnih knjigah jasni krščanski svetovni nazor. — V Jugoslaviji je verski pouk obvezen za šolsko mladino. Da pa bodo šolski predpisi prinesli boljše sadove, je nujno, da odstranimo z neizprosno doslednostjo vse, kar je v našem šolstvu in naši prosveti visokim ciljem dobre krščanske vzgoje na poti. (»Domoljub« od 6. V.)
—I Z zahtevami »krščanske šole«, o katerih smo že pisali, polemizira »Jutro« od 6. V. Obe resoluciji »krščanske šole« — pravi — bi bili umestni morda v državah, kjer sta po zakonu vzgoja in pouk mladine pridržana izključno laiškim krogom in kjer sta cerkev in veroizpoved popolnoma izključeni iz šole, ne pa pri nas kjer je vzgoja v verskem duhu zajamčena z zakonom. Prizadevanje krščanske šole stremi z resolucijama za tem, da dobi cerkvena oblast čim večji vpliv na personalno politiko v šoli in da doseže da se razveljavi zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije,
Na to je odgovoril »Slovenec« od 7. V. in je povzelo zopet »Jutro« od 8. V.
—1 Ruski sovjetski učitelji 90 že £ mesecev brez plače, (»Domoljub« 6. V.).
—1 Po »Novinah« priobčuje »Domoljub«
senzacionalno vest da je v neki(!) vasi neki(!) učitelj prepovedal otrokom pozdravljati s »Hvaljen Jezus«. Ko je duhovnik obhajal neko bolno ženo in so otroci pokleknili, jim je še zaklical učitelj: »Kaj pa delate. Ali vas ni sram, da klečite pred popom!« Ta notica je priobčena v »Domoljubu« od 6. V. pod naslovom »Učiteljskemu tovarišu v ponatis!« Ustrezamo — obenem pa občudujemo takt, s katerim je list ime tega »nekega« učitelja zamolčal.
»Slovenska straža« je zopet oživljena. (»Domoljub« od 6. V.).
-1 O »Našem rodu« prinaša »Mariborer
Zeitung« od 7. V. krajšo notico.
—1 Direktorji naj bodo ravnatelji, predsedniki občin zopet župani, sreski načelniki pa okrajni načelniki — zato se zavzema »Slovenec« od 10. V.
—1 V Lešah pri Prevaljah je obolela učiteljica, namesto da bi bila nastavljena druga, so skrajšali, pouk in poučuje ena učiteljica kar tri razrede. Provizorična učiteljica, ki je službovala do Velike noči za 400 Din mesečno, je bila odstavljena. Otroci pa naj bi hodili v šolo kar v Prevalje. »Delavska politika« od 9. V.)
—1 35% vseh srednješolcev v Češkoslovaški so deklice.
—1 Državna šol. poliklinika v Ljubljani.
V šolskem letu 1934./35. je imela drž. šolska poliklinika v _Ljubljani pod zdravstvenim nadzorstvom 27 šol, in sicer 8 osnovnih, 14 srednjih in 5 strokovnih s skupnim številom
10.831 učencev in dijakov. — Na dveh predmestnih šolah ni v vseh razredih niti enega učenca brez defekta. Število pljučnih obolenj, je visoko, odprta tuberkuloza pa je bila ugotovljena le v 1 primeru. 3 učencem je bil radi tuberkuloze prepovedan šolski obisk, 4 učence so napotili v zdravilišče. Tudi med profesorji so bili ugotovljeni 3 primeri težje tuberkuloze. Na šolah je mnogo kožnih obolenj. Od spolnih bolezni sta bila ugotovljena 2 primera. Od pregledanih otrok je znašal skupni odstotek normalnovidnih 53%, kratkovidnih 16% in daljnovidnih 31%.
—1 Daljša ocena o publikacijah »Slov. šol. matice« je izšla v »Mariborskem večer-niku« od 9. V.
—1 Zahteve slovenskih profesorjev na
občnem zboru 10. t. m., ki zanimajo tudi nas:
Naj se takoj namestijo v 1. 1932. odpuščeni in predčasno upokojeni profesorji in se jim popravijo vse krivice.
Napredovanje naj bo avtomatično na podlagi efektivne službene dobe do vštete skupine III.-2. Službena doba naj se zniža na 30 let.
Učna obveznost naj se zniža avtomatično z 20 služb, leti na 16 ur in s 30 leti na 14 ur.
Ohranita naj se v Ljubljani in v Mariboru moški in ženski učiteljišči z deškimi in dekliškimi vadnicami.
Že podpisana uredba o javnem ocenjevanju naj se takoj uveljavi. (»Slovenec« 12. V.)
—1 Nemški zemljevidi, v katerih novodobni ideologi pangermanstva prikazujejo ozemlja, o katerih menijo, da so nemška po jeziku ali vsaj po kulturi in duhu, kažejo že polovico Slovenije kot nemško zemljo. (»Modra ptica« št. 6. — »Svarilni opomin.«)
—1 O narodnosocialistični vzgoji v Nemčiji nadaljuje razpravo g. Šilih v 6. štev. »Misli in dela«.
—1 O izvenšolskem nadzorstvu mladine
in o disciplinskih predpisih, ki bi jih bilo treba modernizirati v sporazumu s starši, ki naj imajo pri tem več besede, piše »Misel in delo« 6. štev.
—1 Egiptovska bolezen se širi, samo v srezih Murska Sobota in Dolnja Lendava je 5700, bolnih na trahomu. Nujno potrebna je trahomska bolnišnica v Murski Soboti. (»Slovenski dom« 12. V.)
—1 O izumiranju Lužiških Srbov piše »Slovenski dom« 12. V.
—1 Z zborovanja učiteljstva meščanskih šol, ki se je vršilo 10. t. m. Ena izmed zahtev:
Kjer so meščanske šole, naj se višje narodne šole ukinejo, ker ima ljudstvo že z eno vrsto šol velika bremena.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: Š. A. v P. pri S. — Šola dvorazrednica. Bil sem sam, stanovanja pa nisem uporabljal, ker nisem imel nikake oprave. Sedanji novi učni moči sem pa to stanovanje prepustil. Ali imam pravico do stanarine? Ne dobivam do sedaj stanarine in tudi stanovanje ne uporabljam, pa se mi uslužben-ski davek odtrguje za to.
Odgovor! Za čas, ko ste imeli naturalno stanovanje, Vam ne pripada stanarina, pač pa od 1. dne naslednjega meseca, ko je prevzela naturalno stanovanje druga učna oseba. Od stanarine, kakor tudi od naturalnega stanovanja morate plačevati uslužb. davek.
—§ Ročni katalog za š. 1. 1936./37. izide letos že tekom meseca julija. Tovariše in to-varišice vabim, da si ta pripomoček gotovo naroče. Zaradi določila zadostne naklade naročite »Roč. kat.« čimprej za vse učiteljstvo na zavodu po dopisnici na naslov »Učit. tiskarna — Roč. katalog v Ljubljani.«
V. G.
—§ Vprašanje in odgovor: »Ljubljana!«
»Sreča je opoteča, zato raje drži ga kot lovi ga,« se nam je reklo često v starih časih. Iz teh razlogov in ker je možno še prej najhuje, Vam svetujem, da se odločite za praktični izpit. Če bi ga morali kdaj ponavljati, bi ga lažje ponovili, kot na novo položili po gotovi dobi prekinitve. — Vsekakor je ugodneje stališče ob ponovnem sprejemu za osebo, k1 je prej pravočasno opravila izpite.
—§ Vprašanje K. J. Ali je možno, da sem sprejet na pedagoško šolo v Zagrebu s sledečimi ocenami:
1.	matura dobro,
2.	praktični izpit prav dobro,
3.	službena ocena vseh petih let kar poučujem prav dobro.
Odgovor. Vsako leto izda višja pedagoška šola poseben razpis za sprejem. Ta razpis letos še ni izšel, zato je nemogoče pravilen odgovor. Po lanskem razpisu ne bj bjlj sprejeti.
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za april 1936. Darila: za »Hrenov kamen« učiteljstvo osn. šole pri Sv. Antonu na Poh. 10 dinarjev. Skupni znesek »Hrenovega kamna« doslej Din 11.286,50. — V zadnjem izkazu manjka pri dekl. osn. šoli Ptuj-okolica pomotoma znesek 35 Din. — Vsem darovalcem iskrena zahvala! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 1035 Din. »Novodobna pisava« 87 dinarjev. — M. Kožuh, blagajnik.
Mladinska
matica
—mm Z osme seje M. M.
1.	Ilustracije v večbarvnem tisku za »Ču-rimurčke« izidejo v rednih publikacijah na finem papirju in bodo tiskane samo na eni strani.
2.	Dvobarvna naslovna stran za »Barake«, ki jo je izdelal Maksim Gaspari, izide na belem ovojnem listu.
3.	Seliškarjeva povest »Bratovščina Sinjega galeba« izide ipo želji naročnikov tudi v ponatisku v knjigi v krasni izdaji, na papirju in v formatu »Pirhov« in jo dobijo šolske knjižnice in naši naročniki, ki doplačajo 10 Din skupno z drugimi knjigami rednih izdaj ob koncu šolskega leta.
4.	Za Teslovo proslavo naj se opozorijo v posebni okrožnici vse meščanske, srednje in strokovne šole v Sloveniji na knjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike.«
5.	Učiteljstvu se predlaga preuredba izdajanja rednih publikacij Mladinske matice, o katerem je »Učiteljski tovariš« že pisal.
6.	Naj bi se mislilo na izdajanje drobnih cenenih knjižic na dveh tiskovnih polah, s kratkimi drobnimi stvarmi iz naše in tuje literature, ki bi bile primerne kot ¡pomožno čtivo v nižjih razredih osnovnih šol. Knjižice naj bi izšle okrog božiča na podlagi naročil.
—mm Bolgarskemu poslaništvu je poslala M. M. en izvod »Pirhov« in je prejela zato od njega naslednje pismo:
Carsko poslaništvo v Beogradu je prejelo pismo od sekcije JUU v Ljubljani — Mladinske matice, kakor tudi knjigo »Pirhi«, antologijo bolgarske mladinske proze v slovenskem jeziku. Carsko poslaništvo se za ljubeznivost in naklonjenost najlepše zahvaljuje in uporablja ugodno priliko, da pozdravi najlepše ljubljansko sekcijo JUU za krasno priredbo in izdajo tako sijajne knjige. Brez dvoma je, da bo to doprineslo do še večjega poznavanja in zbližanja med našima sosednjima narodoma.
—mm Vsem sreskim učiteljskim društvom je bila odposlana okrožnica glede pre-uTedbe rednih publikacij M. M. in jo v informacijo vsega učiteljstva priobčujemo (tudi na tem mestu:
Leto za letom se ponavljajo pritožbe učiteljstva, da nudijo publikacije Mladinske matice z »Našim rodom« le premalo gradiva našim najmlajšim. Kakor hitro pa je posvetilo uredništvo več prostora tem, so bili na drugi strani oškodovani učenci višjih razredov, ki tvorijo pretežni odstotek naročnikov. Dolgo časa je odbor Mladinske matice razmišljal, kako bi vsem ugodil, ne da bi bil pri tem ogrožen obstoj te važne mladinske založbe. Gnan od upravičenih želj vzgojiteljev, je prišel po temeljitem preudarku končno do sklepa, da predlaga učiteljstvu naslednjo preured-bo glede izdajanja rednih matičnih publikacij:
Z novim šolskim letom naj se izdajajo »Naš rod« in redne publikacije v dveh ločenih skupinah, tako, da dobijo učenci nižjih treh razredov svoj posebni list in 3 knjige primerne za njih duševno stopnjo. Prav tako naj dobijo učenci višjih razredov zopet svoj list in 3 knjige, ki bodo primerne za višjo stopnjo. Skupaj bi izhajala torej dva mladinska lista in letno 6 knjig.
Ker bi bili honorarji večji in bi narasitli tudi stroški v tiskarni in klišarni, na drugi strani pa bi bila naklada za posamezna lista in knjige manjša, bi izdajali »Naš rod« na 24 straneh, obe knjigi vsake skupine pa bi obsegali 16 tiskovnih pol. To skrčenje je pa le navidezno, ker bi vsaka skupina naročnikov dobila po novi uredbi vendarle več snovi za svojo uporabo kot doslej. To velja toliko za mesečnik kakor za knjige Mladinske matice.
Vsaka skupina bi plačevala po Din 22.50 na leto, v mesečnih obrokih po Din 2.50 kot doslej in bi dobila gradivo — tako v obeh listih kot v vseh knjigah — res primerno duševni stopnji naročnikov in ki bi bilo tudi uporabno kot pomožno čtivo v razredih.
Mislimo, da je to dovolj tehten razlog, da se učiteljstvo za predlog zavzame.
Ker želimo, da pri tem važnem koraku naše založbe sodeluje prav vse učiteljstvo, prosimo sresko društvo, da prinese ta predlog že na prvo odborovo sejo. Tu naj se imenuje poseben poročevalec, ki naj to vprašanje dodobra iprouči in ga da na dnevni red prvega zborovanja sreskega društva, kjer naj se o preuredbi debatira in sklepa.
Končna odločitev o tem bo padla na skupščini, zato naj bodo delegati docela pripravljeni.
Brez dvoma stojimo s to preuredbo ored važnim razdobjem, ki pomeni v kulturnem stremljenju Mladinske matice odločen korak naprej. Ne dvomimo, da uvidite tehtnost in dalekosežnost navedenega predloga.
SolsRi radio
—r XXX. teden. Torek 19. maja bo predaval dr. Oskar Reya o svojih doživljajih v »švicarskem gorskem raju«. Predavatelj se je mudil dvakrat na smuških turah v Švici, in sicer je posetil enega najlepših njenih delov, znano dolino Engadin. kjer leži svetovnoznani St. Moritz. Odtod se je povzpel na več vrhov, izmed katerih je najznamenitejši Piz Palli, visok 3950 m. V raztrganih ledenikih pod tem vrhom je snemal znani režiser planinskih filmov Louis Trenker enega svojih najlepših filmov »V belem peklu Piz Palli-a«. Prikazovanje planinskega življenja in naravnih krasot teh planin je namen gornjega predavanja. II.—III.
V Petek 22. maja bo predaval g. Emil Adamič: Glasovi narave in muzika. K temu predavanju nam je podal sledeče misli: Narava je polna zvenečega življenja. Strahotna sila groma, čigar dolgotrajno bobnenje po ostrih robovih gora straši samotnega planinca; mnogoglasno udarjanje enakomernega dežja; uspavajoče pesmi potoka; šumenje drevesnih vrhov; tuljenje viharja; globoki zvoki vodopada; pihljanje mehkega poletnega vetri-ča, ki poje nad travnimi bilkami, kakor bi se igral s strunami harfe; zveneče zibanje valov; morski vihar; in šum čebel, žvižg tisočerih žuželk, petje ptic, ropot mlina, reglanje žab, krik petelina, odmev človeškega dela, himne strojev, sto, tisoč, milijon glasov, ki nas podnevi in iponoči obdajajo: koliko melodij, kakšna polifonija, eterična muzika, kakšna večna božanstvena simfonija. Do vrha je polna narava zvenečega življenja, muzike. In ta muzika narave naj bi ne vplivala na muziko človeka? Nemški pesnik Novalis pravi: »Narava je Aelova harfa, je glasbeni instrument, katerega zvoki so zopet tipke na višjih strunah v nas.« I.—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 17. maja ob 16. uri predaval g. inž. Muck: O krmljenju goveje živine in prašičev.
Stanovska organizacija JUU Iz izvrSnega odbora
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku jug. učiteljskog udruženja Beograd. — Učitelji sreza nevesinjskog sa svoga današnjeg sastan-ka izražavaju Vam puno poverenje i zahval-nost na dosadašnjoj energičnoj odbrani naših prava, uveravajuč Vasi da če uvek biti s Vama. — Pretsednik: Mesud Sadikovič.
Iz druStev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA — ženski odsek priredi v nedeljo 24. maja 1936. ob 9. uri v Murski Soboti v osnovni šoli sejo z razgovorom: Žena in fašizem. — Vse tovarišice iskreno vabljene!
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
bo zborovalo v soboto 23. maja 1936 ob 9. uri v Ljubljani pri Mikliču. Dnevni red: Predavanje g. nadzornika Bezeljaka, poročila funkcionarjev in slučajnosti.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ-GRADEC bo zborovalo v soboto, dne 16. maja 1936 ob 9. uri v osnovni šoli v Slovenj-gradcu po sledečem dnevnem redu: 1. Situ-acijsko poročilo predsednika tov. Kopača. — 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. — 3. Došli dopisi. — 4. Referat »A\toriteta in prostost pri vzgoji in pouku«, referira tovarišica Arnuš Marija. — 5. Volitev namestnikov delegatov za ban. in glavno skupščino JUU. — 6. Predlogi za banovinsko skupščino. — 7. Slučajnosti. — Ob pol 9. uri (pred zborovanjem) se bo vršila seja upravnega in nadzornega odbora h kateri vabimo vse tov.(ice) odbornike(ce).
Ker se na tem zborovanju poslovimo od našega zaslužnega sres. nadzornika g. Grmov-ška in se ob tej priliki skupaj z njim slikamo, prosimo, da se vsi zanesljivo udeleže tega zborovanja.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 6. junija t. 1. na Pesnici, in sicer ob 10. uri predpoldne pri predsedniku občine g. A. Kerenčiču. Razen običajnih točk je na sporedu volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino ter poročilo o naših nadaljnjih ustanovah (Učit. samopomoči) in o pedagoški ekskurziji v Češkoslovaško. Radi veljavne opreme z znamkami prinesite seboj organizačne pristopnice! Eno uro pred zborovanjem seja upravnega in nadzornega odbora. Pridejo naj tudi vsi tov. šol. upravitelji in tovariši, ki se zanimajo za sistemiziranje narodnega obmejnega dela! Pripravite predloge za obe omenjeni skupščini in mi jih vsaj 3 dni pred zborovanjem dopošljite na vpogled. Ne zabimo na plačanje članarine! Seboj prinesite pesmarice. Ker so prometne zveze dobre tja in nazaj (železnica iz Maribora tja ob 9.55, nazaj 17.48), vmes tudi avtobusi in ker je to zadnje, povrh edino naše izletno zborovanje v naše obmejne kraje, pričakujem polnoštevilno udeležbo!
Mirko Vauda, t. č. predsednik.
Novosti na knjižnem trgu
PUBLIKACIJE SŠM.
Tudi letos je poslala Slovenska šolska matica svojim članom tri knjige: »Pedagoški zbornik« XXXI. zv., Hessenovo knjigo »Petnajst let sovjetskega šolstva in komunistične obrazbene politike« in Senkovičevo »Novodobno šolsko delo«.
Pedagoški zbornik se odlikuje tudi letos po prav pestri vsebini. S toplo posmrtnicp soustanovitelju SŠM dr. J. Bezjaku se pričenja (-en-), Horacija se spominja ob dvatisoč-letnici njegovega rojstva (A. Sovre), o pedagoški fakulteti in vobče o potrebi reforme učit. izobrazbe razpravlja (dr. K. Ozvald), v študij fonetike nas uvaja (Fr. Germ), duhovni obraz sodobne mladine nam prikazuje (dr. St. Gogala), s posebnim člankom prispeva k poznavanju kmečke mladine (J. Jurančič), slovenske začetne šole opisuje (V. Brumen), o problematiki učiteljskega mladega rodu raz-
UPRAVITELJ j ( se naprošajo, da posredujejo pri) svojih krajevnih šolskih odborih, da poravnajo ti zaostalo naročnino POPOTNIKA, ki sega še danes v visoke tisočake.
Opomine s priloženimi položnicami so prejeli vsi. Poslužite se teh, ako hočete, da bo uprava v redu.
Blagajnik JUU
glablja (E. Vrane), vlogo starosti in mladosti v življenju poedinca in v organski celoti ljudstva prikazuje (dr. K. Ozvald), s socialno strukturo dijakov na mariborski gimnaziji se bavi (D. Cvetko), tudi na varstvo deklet ne pozablja (A. Lebar), J. Novaka se spominja in opozarja na njegovo Biografijo kranjskih šolnikov (E. Boje) ter končno govori o načrtih za potreben šolski muzej (E. B.), skratka: gotovo 'bo za vsakega nekaj. Kar težko je dati prednost temu ali onemu članku; vsi so lepi in zbornik se nam je tudi letos dostojno predstavil.
Sergej Hessen nam v svojem spisu prikazuje pedagoške prilike v sodobni Rusiji. Sam naglaša še (posebej, da se je držal avtentičnih virov uradne in poluradne sovjetske literature. S tem je knjiga samo pridobila, kajti avtor skuša v resnici objektivno prikazati razvoj pedagoških prilik v Rusiji in nam postreza s svojim osebnim mnenjem le na koncu posameznih poglavij. Zanimiva je njegova delitev te dobe v manjše časovne enote. Tudi sovjetska pedagogika je nihala sem ter tja ter je iskala samo sebe. Skoraj bi lahko rekli, da je hotela preizkusiti vse ekstreme in narediti ostalemu svetu uslugo z velikanskim poizkusom, pri katerem se moremo veliko učiti. Najlepši nauk, ki nam ga daje, pa je: tudi pedagoška kultura ima svoje lastne zakonitosti in v nekem oziru zahteva zase avtonomijo.
M. Senkovič nudi osnutek idejnih smernic za izdelavo in izvajanje učnih načrtov za osnovno in višjo narodno šolo. Knjižica je čisto praktična in bo gotovo prav prišla učiteljstvu, vsaj mnogo napotkov mu bo lahko dala in to ne le za sestavo učnih načrtov, temveč vobče za reševanje vprašanj, ki srečujejo učitelja vsak dan pri njegovem delu. V tem ali onem oziru bo morda kdo gledal te stvari drugače, a avtor ima pač pravico do svojega gledanja. Nekoliko pa moti pretesno naslanja-nje na sedanje določbe, ki se prej ali slej lahko izpremene. Bolje bi bilo, ko bi avtor dal le čisto pedagoške smernice, a na razne določbe bi le opozarjal.
V podrobno oceno se ne moremo spuščati. SŠM naj le skrbi, da bo članstvu po možnosti nudila vsako leto toliko, kakor je dala letos. Članstvo in vobče učiteljstvo pa skrbi, da bo lahko nudila!	-en.
Vsem tovarišem javljamo žalostno vest, da nam je umrl dne 9. t. m. naš dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod
Vinko Berce
šolski upravitelj v pok.
v Št. Janžu na Dol.
Dragega pokojnika smo pokopali 11. t. m. na domačem pokopališču. M.Janž na Dol., 12. maja 1936.
Žalujoče rodbine:
Berce, Roječ, Turk.
Moderne tkanine
svilene bombažaste I a n e n e in volnene
za damske obleke, kostume in plašče, nudi v veliki izbiri in poceni
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
MILOŠ PŠENIČNIK — CELJE
Zahtevajte vzorce! — — Blago se pošilja tudi s pošto 1
CENE NIZKE
dvokoles, otroških, igrainih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26
BLED, RESTAVRACIJA »POTOČNIK«
Kompletni penzijon, maj, junij, 35, 40 Din. Izletniške skupine, šolske ek-• skurzije, celodnevna prehrana, prenoč. 22, 26 Din. Informacije daje in priporoča se Uprava.
FR. P. ZAJEC
liprilm optik
Ljubljanii. Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalni ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
tiwe stmh stike!
1.	Sarajevo,
2.	Manastir sv. Nauma in manastir Gračanica,
3.	Triglav, Bled, Peričnik.
Velikost slike 66 X 88cm. — Cena sliki je Din 50'— Slike so izdelane v bakrotisku in so odobrene od Ministrstva prosvete.
Naročila sprejema
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
V LJUBLJANI