Št. 13 V Gorici, v sredo dne 15. februvarja 1905. Tečaj XXHV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane ¦/. izrednimi prilogami tov s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto ....... 13 K 20 h, ali gkl. GOO pol lota........it . BO . » » 3-8» četrt lota.......;i » 40 • » » l-7u Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejemu upravništvo v Gosposki ulici S*'»v. T. v Gorici v »Goriški. .Tiskarni«-'4:. Gabršček' vsak dnu od S. uro zjutraj do (!. zvečer; ob nedeljah pa od s. do 12. uro. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi m poslanice se računijo po petit-vvstali če tiskano 1 -krat. 8 kr., 2-krat 7 kr., :«-kvat 6 kr. \>nka vrsta. Večkrat po dogodbi. • Večjo črke jio pros/oru,. lieklnme in spisi v uredniškem delu lf> kr. vrsta, —r Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. /<". Lavrič, Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od !>. do 13. dopoludne. Uprav niš t vo so nahaja v Gosposki idici št. 7. v J. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati Ijco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče? vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. MiO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v-Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in JoUorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni L a v renči?! na trgu della Casernia. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, Nova železnica in nje pomen za našo deželo m. Naša dežela pridela marsikaj dobrega, kar hi je pridobilo vpoštevano ime na svetovnem trgu. Le pomislimo, kako je živo v Golici spomladi in poleti, koliko različnih pridelkov se pelje dan za dnevom v tej dobi na kolodvor, namenjenih za izvoz. Vse to da velik skupiček. Toda kdo ima glavni dohodek od vsega tega. Ne oni, ki pridela, marveč prekupee, Lah in Nemec. Dunajčani hodijo v Gorico, da odpošiljajo od kmeta kupljeno blago domov, laske tvrdke vidimo, kako bogatijo potom izvozne trgovine, le tisti, ki bi moral biu prvi, je najmanj prizadet pri pravem dobičku. Dosedanje zveze niso bile toliko ugodne za izvoz proti severu, ali sedaj se odpira nova zveza, ki bo na to stran jako ugodna, ltadi tega pojde promet izvozne trgovine brez dvoma v največji meri po njej, in radi tega pa se. gotovo pomnoži število raznih kupcev, zlasti s severa. Vse se bo prodalo, še premalo bo. Prav zategadel pa je skrajni čas uresničiti razmišljanja, kako se okoristiti z našimi pridelki, da ue bodo naši deželam "dobivali za svoje pridelke, le to, kar se jim plača n:i izvoznem trgu v Gorici, marveč da ostane v naših rokah tudi ves skupiček in dobiček, katera dajejo naši pridelki drugorodcem. To, kar dobi naš pridelovalec, je le manjši del, večji pade tujcu v roke. Kes, da imamo po svetu nekaj prodajalcev sadja, ki tržijo . ami, res je tudi, da se razvija v zadnjem času direktna trgovina s Trstom glede nekaterih pridelkov, ali tega vsega je le še malo ter ne izda S« nič proti izvozni trgovini v tujih rokah. Urez dvoma bodo drugorodni trgovci skušali vedno obdržatf sedanji položaj na našem trgu, zlasti še, ker si utrdijo svoja stališča v Trstu ter bodo nam toliko bližje. Kaj naj res nasproti vsemu temu držimo križema roke ter gledamo, kako bo pihala železnica po naši deželi z našimi pridelki, in kako zadovoljno bodo gledal za njo drugorodni kupec ter štel na tiho tisočake, katere mu prinese novi promet za trud in delo slovenskega kmetovalca V! Od vseh stranij se polaga velikanska važnost na novo železniško zvezo s Trstom. Poslanci in ministri jo imenujejo železnico svetovnega pomena, Nemci so neprestano na delu za novo okupacijo - naše južne dežele si hočejo podvreči v trgovskem oziru, in po tem Še v kakem drugem! Velika važnost novih prometnih zvez doni pa tudi iz slovenskih listov. Tudi med nami se vpošteva prav alpska železnica, in culi smo tudi že nasvete, ki merijo na to, da bi si pridobili tudi mi primerno pozicijo v novem trgovskem položaju. -. V „Slov. Narodu" smo čitali nedavno temu zanimiv članek „Slovenci in Trst", kjer je pokazano na veliko važnost Trsta vsled nove zveze in kako naj bi si mi pomagali. V drugem takem članku oltarno nasvet, da naj se skliče v Trst zaupni shod slovenskih trgovcev, na kateri naj bi se povabili tudi trgovci iz Dalmacije, Istre in Hrvatske. Pametna misel, ki bi utegnila vesti do zveze, katera bi bila jugoslovanskim interesom le v korist. V Trstu s« imajo nam odpreti oči, da bomo videli proti severu, pa tudi p r e k o m o r j a. Na vse strani bo odprta pot za trgovino. In kar imamo v rokah, s tem pač tržimo sami direktno, ne pa da nam puli tujec iz rok dobiček ter da le malo skupička. X Trstu pa naj se izvede tudi organizacija, po kateri si priborimo trdna tla v vsej trgovini. Člankar v „Nar." pravi: ,,Mislim, da si opnmoremo najlaglje z ustanovitvijo delniških družb. Kako lahko bi se to izvedlo. Vsak trgovec iz Slovenije odnosno iz Hrvatske, Istre, Dalmacije, Slavonije, Itosne in Hercegovine naj bi bil delničar te ali one — delniške družbe. --¦¦ In ako bi bile delnice le po par sto kron. koliko ogromnega kapitala bi se dalo skupaj spraviti! Cisto naravno je, da bi trgovec svoje potrebščine potem le pri društvu naročal čigar delničar je --. Pri vsem tem bi trgovec vlekel dvojni dobiček : od delnice in drugič bi robo znatno ceneje kupil, kakor od Žida. Da bi se na ta način ustanovljene delniške družbe dobro držale, o tem ni dvoma. Le en slučaj: Čehi so sivKolinu ustai.ovili tovarno za surogate (cikorijo). Delničarji so skoraj vsi trgovci, da, celo mali kramarji. In če ravno je „Franckova" cikorija svetovno znana, bodeš na Češkem in Moravskem opazil večinoma ko-linsko cikorijo. Kolinska tovarna izhaja naravnost briljantuoS Ustanovilo naj bi se v prvi vrsti — delniško društvo za razpošiljanje južnega sočivja. Ako okupiramo le Češko in .Moravsko, i« bratje Čehi nas bodo radi podpirali, je družbi zagotovljen obstanek. Sploh bi se pa morale za vse bolj važne predmete ustanoviti delniške družbe. Ali nam je res potreba le od Židov kupovati kavo, riž, olje itd. itd. ? * Ustanovimo si saj na najbolj važne predmete v Trstu skupno zastopstvo, da bode kos svojemu poklicu, in delajmo sami s tujimi državami ! Želeti bi torej bilo, da se to važno za nas Slovence pereče vprašanje spravi v tek. Sveta dolžnost zavednega trgovca je, da z dobrim svetom in neumornim delom to važno akcijo po svoji moči podpira." »Lega nazionale" in cesarjeva Te dni smo čitali v reškem „Novem listu" tak-le dopis iz Istre: „Y zadnjem zasedanju istrskega deželnega zbora v Kopru je sklenila italijanska \e-čina, da se iz deželnih zakladov podeli društvu „Lega nazionale" podporo v znesku 10.000 K. Predlagatelj je utemeljeval svoj predlog s tem, da „Lega" nudi velike duševne koristi, toliko Italijanom kolikor Hrvatom v Istri. „Lega" da je v korist Hrvatom v Istri! Krvav je ta inzult, vržen v obraz našim ljudem v Istri. Ali je potreba, da osvetlimo to s primerami V Ali je potreba, da tu načrtamo pogubno delovanje tega društva? Čemu ? Tekom 14—15 let, odkar se je zaleglo to društvo med našim narodom, smo ob mnogih prilikah očitali njegovo strupeno delovanje. Ob tej priliki se hočemo dotakniti le glavnih momemtov borbe, katero je začelo z nami to neprijateljsko društvo. „Lega nazionale" je nadaljevanje društva „Pro Patria", društva, ki je imelo isto svrho kakor ..Lega". AH to društvo ni znalo tajiti svojega pravega namena, in vlada, kateri je bila dobro došla neka veleizdajska brzojavka, odposlana po odboru „Pro Patria", je razpustila društvo, kar je izzvalo razburjenje med Italijani „ della Regione" in onimi v Italiji. Ali to ni trajalo dolgo. Italijanom je ne-dostajalo društva, katero naj služi z raznaro-devanjem istrskih Slovanov najbolj njihovim končnim ciljem. Ti cilji so jasni. Italijani jih niso nikdar tajili niti pred licem c. kr. avstrijske vlade. In tako so oni svojemu »izpuščenemu društvu dali le drugo ime, hi kmalu na to je zasinilo društvo „Lcga nazionale" ter začelo s svojim pogubnim delovanjem v našem narodu. Na to je stopila v življenje naša družba. Njej ni bilo treba, da seže po tujem, na lastni lastnini je imela vse polno neizorano zemlje.; Sedemnajst tisoč otrok brez šole In narod neuk, brez Šole, jo slepo orodje v rokah tujca! Družba je začela s svojim delovanjem, ali pri vsakem koraku je naletela na zapreke, ki jih ji je metala pod noge dušmanska »Lega". Družba je zgradila šolo v čistem hrvatskem kraju Kašteliru -- ali tudi »Lega" takoj za njo v neposredni bližini. Tako se je zgodilo tudi v Vabrigi, tako v Livadah, v Fabc.il), v IJaklju, itd., da ne govorimo o Humu, Sočičih, Rabcu ter o rajnih dragi)) čisto hrvatskih krajih, kjer „Lega" še danes sama ter brez vsakega odpora od hrvatske strani raznaroduje naš živelj, naše ljudi. To je bilo doslej, ali za prihodnost ima „Lega" svoje osnove, katere pokazujejo očito, kako je namerila z nožem prav v naše prsi. Glede sredstev je ne boli glava. Pa naj bodo izdatki še tako veliki, odbor „Lege" ve že naprej, da mu pomoč ne odmanjka. Naši Italijani so — to se mora reči - požrtvovalni; oni doprinašajo, neprestano doprinašajo v korist svojega društva. In potem Italija! --Društvo „Dante Alighieri"! in drugi mogočni faktorji! Ali dalo bi se reči, da za prihodnje „Legine" osnove vse to ne zadošča. Poti* ba * Brez dogme. Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine posloveni! Podravski. (Hajje.) Teta je takoj začela pospravljati svoje kovčege. Ona je navajena vse urno opraviti in hoče oditi jutri zgodaj. Pri obedu sem jo dražil, trd6, da ima svoje konje rajše nego nas in da se ji k njim tako mudi. Odgovarjala mi je: »Oh, kako si nespameten! Molči rajše!« toda črez trenutek, spozabivši se, se je začela razgovarjati sama s seboj o žrebarnici. Seja je danes trajala dovolj dolgo. Angelica se }e vrlo držala. Obraz je že naslikan. Dne ". velikega srpana. Teta se je odpeljala z jutranjim vlakom z Du-naK Pri seji smo bili skupaj z gospo Celino, katera, 2agledavši Angeličin obraz, jedva naslikan, se je ko-maJ premagala, da se ni jela glasno hudovati. Nima Pojma o slikarstvu in vseh fazah, skozi kakoršne mora iti slika, zato si je mislila, da njeno lice res ostane tako — to je odurno in prav nič podobno. Moral sem jo pomirjati; na to si je tudi Angeli domislil, za kaj gre, in smejč se, jo zagotovil, da je to, kar vidi, šele zapredek, iz katerega se izleže metulj. V tolažbo je dejal sam naposled: »Mislim si, da bo to jeden najboljših mojih portretov, keg že davno nisem slikal tako »con amore«. Noj hi se njegovo besedo uresničil«! Po dovršeni seji sem šel po listke v gledališče. Ko sem se ž njimi vrnil, sem našel Angelico samo — in skušnjavec me je jel skušati na vso moč. Pomislil sem si, da ko bi mi ona hotela pasti v naročje, bi bil sedaj za to kaj ugoden trenutek, in pri pomisleku na to sem čutil, da bledim, da mi žile jamejo nasilno vtripati, da trepetam na vsem životu in da nimam sape. V sobi je bilo na pol temno, zavese na pol za-grnene. Zbral sem skupaj vse svoje moči, da premagam te neukrotljive sile, ki so me tlačile k njej. Zdrlo se mi je, da se kar vročina odbija od nje — da prav te misli razburjajo tudi njeno dušo. Mogel sem jo pograbiti, in si jo pritisniti na prsi, poljubovati ji oči in usta. Neki glas mi je jel govoriti: »Ko bi potem tudi poginil !« Ona je takoj zapazila moje nenavadno stanje, v očeh se ji je pojavil strah, toda takoj se je premagala in rekla urno: »Moraš mi biti varuh, dokler se ne vrne mati nekdaj sem se te bala, ali sedaj ti zaupam in se počutim dobro s teboj...« Jaz sem ji jel poljubovati roke in ponavljati z zamolklim glasom: »Ko bi ti vedela, ko bi ti vedela, kaj se godi z menoj!...« Ona pa mi odvrne sočutno in otožno: »Jaz vem to... in čim bolj plemenit, tem boljši si.. Trenutek sem se boril sam s seboj, naposled me je razorožila. Nisem smel. Na to si je ves tisti dan prizadevala mi to nagraditi. Še nikdar nisem čital v njenih pogledih več naklonjenosti, še nikdar ni bila tako mila do mene. Ali jo to morda najboljša pot, ka^ koršno imam pred seboj ? Ali se na ta način občutki najpoprej ojačijo v srcu Angelice in ga najpoprej zmagajo? — tega ne vem in si zam&n ubijam glavo... Zakaj od druge strani, hodč po tej poti, žrtvujem na vsakem koraku iz ljubezni samo ljubezen. Dne 29. velikega srpana. Pripetilo se je nekaj čudnega in prestrašujočega. Angelica je med sejo pred slikarjem, »pozujoča« naj-mirnejše, nakrat strepetala, obraz ji je zalila rdečica, na to pa je postala bleda kakor platno. Jaz in Angeli sva se oba močno prestrašila. On je v tem hipu pretrgal delo ter prosil Angelico, naj si počije; jaz sem ji podal vode. Hotela je »pozovati« dalje, toda videl sem, da se na to le sili in da tiči v njej nekak nemir. Mogoče, da je že bila vtrujena. Dan je bil jako soparen; celo zidovje je bilo razgreto. Odpeljal sem jo poprej domu nego-poprejšnji dan. Potoma se ji ni vrnila njena navadna dobra volja. Med obedom je znovič nakrat vsa zarudela. Jela sva jo z gospo Celino izpraševati, kaj ji je ? Zatrjevala nama je, da ji ni ničesar. Na moje vprašanje, če naj ji pripeljem zdravnika, je odgovorila nenavadno živo in čelo nekako razdraženo, da tega nikakor ni treba, in da se počuti dobro. Toda ves ostali dan je bila bleda; njene obrvi se vsaki hip naježijo in lice pridobiva nekak surov izraz. Do mene je bilu malomarnejša nego včeraj — in časih se mi je zdelo, da se ogiblje mojemu pogledu. Ne razumem, kaj je to. Grozno nemiren sem. Znovič ne bodem spal, in ko bi tudi zaspal, čutim, da bi imel nekake sanje, podobne onim, o kate-Irih sem že pisal. je Se drugih sredstev, vsekakor — in v tem tiči prav veličina krvave ironije! potreba je dobiti način, kako da sami istrski Hrvatje do-prinašajo iz svojih žuljev k raznarodevanju svoje lastne dece. In ta način so Italijani dobili. Oni imajo večino v istrskem deželnem zboru, tam velja njihova — naj se torej glasuje 10.000 kron iz deželnih fondov za „Lego". — Tak predlog je bil seveda sprejet, na to pa se je čakalo, kaj se zgodi zgorej, ali se odobri, aH se sankcionira ta sklep italijanske večine, naperjen proti najvitalnijim interesom našega narodnega obstanka v Istri. In evo — kakor smo izvedeli — je ta sklep dobil cesarjevo sankcijo — in danes ima „tega;< v svoji blagajni 10.000 kron,po večini hrvatskeniukejn Jterotskjh. žiljev. , Italijanski časopisi plavajo v radosti. Ti kažejo, evo, še cesar, Še on je z nami. He tajimo, da je to za nas uovi udarec. Precedens je napravljen in naši Italijani se bodo znali okoristiti ž njim. In mi stojimo pred dejstvom, da bo v bodoče tudi naš denar služil za sredstvo zatiranja našega imena in naše krvi. Ostaja nam edina naša družba sv. Cirila in Metoda za Istro. AH na veliko našo togo in žalost moramo povedati kruto resnico, kako je začel za to našo najsvetejšo institucijo pojenjavati interes med narodom. Ču-jemo, da se naša družba še ni nikdar nahajala v tako slabem položaju, kakor se nahaja dandanašnji. Družba je zgradila doslej okoli 10 zgradeb ter namestila 20 učiteljev in učiteljic. Sedaj zida na petih mestih. Izdatki so, kakor se vidi, ogromni, ali pomoč je vedno manjša. Zamislimo se v to, Hrvatje! Italijani imajo za seboj vse: oblasti, vlado, Italijo in —! Istrski Hrvatje imajo svoje brate l Njim bi bila ta bratska pomoč zadostna, ako bi bila le nekoliko obilnejša in rcdnejša. Ker v našem narodu v Istri je nekaj, s čemur ne računajo niti ItaKjani niti njihovi visoki pokrovitelji, in to je: ljubezen našega plemena do, svojega maternega jezika. Ako bo-demo s svoje strani vstrajali, ako bomo mogli zidati in vzdrževati šole v Istri — potem je naša stvar v Istri rešena. Narod bo na naši strani kakor je tudi danes, in to bo najboljši odgovor na najnovejši — žal - vspeH atentat istrskih Italijanov na obstanek hrvatskega živ-lja v Istri." DO PIŠI. li BiljiEie. — Neki tuji modrijan, namreč iz Kojskega, se je priponudil tukajšnjemu g. župniku za zagovornika, kakor češ da zna boljše odgovarjati na dopise iz Biljane kakor g. župnik sam. Tako se je predrznil tuji dopisnik v »Gorici* št. 11. pisati proti vrsticam iz Biljane, ki jih je priobčila „Soea% katere so bile jako potrebne. Dopisnik v „GoriciB jako nesramno blati dopisnika iz Biljane, kakor češ da je vs' gola laž. Kako se predrzne tuji dopisnik zagovarjati tukajšnjega župnika, ker smo prepričani, da mu je jako malo znano o Biljani, toliko manj pa, kar naš župnik govori v cerkvi. Dopisnik v JJorici- pravi, da tukajšni župnik podpira tudi ljudi, ki mu niso v sorodstvu. No, dopisnik je to prav zadel, kajti ljudje, ki stanujejo v farovžu, niso menda v sorodstvu g. župniku! Dopisni? pravi, da je župnik Kristusov namestnik in da ] kot tak se mora ravnati po Kristusovih na- I ukih. Kar je učil Kristus, je tudi spolnoval. j Ali njegovi namestniki V Dopisnik trdi, da tukajšni g. župnik bi rad imel očeta pri sebi, toda oče noče zapustiti svojega rojstnega kraja. Nam pa je znano iz gotovega vira,, du j oče g. župnika bi rad bil na svoje stare dni pri svojem sinu. Vzrok, da noče priti, je ta, ker mu srce krvavi, da mu bodo tuji ljudje merili jed in pijačo. Dopisnik v ,,Gorici" se je izrazil, da se je dopisnik iz Biljane v „Soči" tako nesramno zagnal v župnika, kakor delajo vsi somišljeniki tega umazanega lista. Čudno, da tudi klerikalci čitajo take umazane liste, ker to župnik tako strogo prepoveduje, in v cerkvi priporoča, da naj se jih ogibajo kakor kuge. Ali je njim dana večja pravica, citati »Sočo" in „ Primorca", kakor onim, katerim pravijo »liberalci« 't\ Dopisnik v „Gorici" je gotovo klerikalec. Kot tak bi ne smel citati „Sočeu. Ali se ne sramujete svojega dejanja? Ali se morda spozabite iz gole radovednosti? No, temu se ni čuditi, ker „Soča" in „Primorec" priobčita večkrat kak članek, kateri ni po godu duhovščini. Ali resnica oči kolje! Toliko v pojasnilo lažnivemu dopisniku, kateri blati poštene ljudi. b Batu]. — Namenil sem se že večkrat pisati, pa sem še potrpel; sedaj pa vidim, da je dovolj, mera je polna tega, kar naš slavni pridigar ob vsaki priliki čenča. Vedno razlaga o slabih spisih, o narodno-napredni stranki in njenih voditeljih, da pišejo „liberalci" ,,Proč od Rima" itd. Vedno ima na jeziku Him. Temu se čudim, da mu je tako na srcu italijanski Rim, ker se ima za pravega narodnjaka. In vedno pomiluje, kako izganjajo na Francoskem redovnike iz dežele. Že vedo, zakaj tako delajo. Delat naj gredo lenuhi. Z delom si mora človek kruh služiti. Tako je bilo rečeno že v raju. -- Klerikalni listi pišejo vedno o jednaki voHlni pravici, naš Nace pa hoče sam vse ukazati: sam si izbiramežnarja, orgamsta, ključavničarje, občina jib pa plačuje. — Pred vsem mu svetujem, naj neha s takim pridiganjem, ker smo ga že siti — o drugem pa o priliki. Domačin. Domače in razne nouice. Poroka. — Danes se je poročil gospod Josip Bric, učitelj, z gospodično Metodo Vodopivčevo > Dornberga. Vse najbolje! t Premeščen jO sodnijski tajnik dr. T. Stegu iz Gorice v Trst. je sodnijski tajnik dr. Fran An-drich sodnijskim svetnikom v Trstu. AfSkliltaMon je imenovan sodnijski prak-tikant g. H. Ferjančič. Umrl Je v Vipavi g. Ivan D o lene, c kr. stotnik v pokoju. Zemeljski potres na Soriškem. — Dne 3. t., m. ob 8'', uri zvečer -.e je pojavil srednje močen potres na Tolminskem. Od tod se je razširil na vse strani v soseščino. Čutili so ga torej tudi še na Kanalskem in izven Goriške na Kranjskem po Bohinjski in Gorenji Savski dolini. Najbrže je potres segel tudi preko Predela na Koroško in preko Kolovrata v Nadi-ško doHuo. Z Goriškega so došla poročila o potresu iz naslednjih krajev: Bovec, Drežnica, Gorenjepolje, Grahovo, Kobarid, Kred, Levpa, Livek, Sv. Lucija, PodbrdOf Podmelec, Ročinj, Smast, Srpenica, Soča in Tolmin. Na podlagi teh poročil in onih, ki so došla iz Kranjske, da se soditi, da je središče izpodzemeljskemu pojavu bilo v oblastni masi Triglavove gorske skupine, in sicer menda ali v Krmi, ali pa v Bogatinu. Najbrže ondije mogočna podzemeljska sila v hipu neznatno premaknila nagro-madene kamenene sklade, in vztrepetala je zemlja do 40 kilometrov daleč na okoli, -Nadaljna poučila, ki se pričakujejo, pokažejo, v koliki meri je to menenje glede središča potresa opravičeno. P. n. gg. poročevalci so na-prošeni, da izvolijo poslati svoja naznanila poverjeniku potresnega odbora akademije znanosti, g. prof. Ferd. Seidl-u v Gorico. „DraSa s*. Cirila in Metoda" je zopet sprejela od založnika družbenih vžigaHc, rdke J. P e r d a n v L j u b i j a n i, znaten prispevek 1000 K. Družbi prihaja torej od prodaje vžigalic trajen dohodek, in zato poživljamo slovensko občinstvo in posebno slovenske trgovce, da kupujejo samo vžigalice „družbe sv. Cirila in Metoda". Podaljšanje vipavske železnies. - - z Dunaja se nam poroča, da v ministerstvu resno mislijo na podaljša -ie vipavske železnice. Menda se zanjo zanima v prvi vrsti vojaška oblast, ki, kakor znano, baš sedaj pomnožuje vojaške čete ob italijanski meji. Za vsak slučaj bi bilo umestno, da bi prizadete občine poslale prošnje ha pristojna mesta. „Notranjec". Stavka klesarjev v Nabrežlni. — Pišejo: Delo je vstavljeno že deseti teden. Delavci oziroma njih odbor nima zdaj načina, da bi se pogajal in da bi se kakor bodi popravile diference. Nekaj so zakrivili delavci sami, še več pa nekateri gospodarji. Temu dokaz je, da večina malih gospodarjev ne vstrajajo več pri velikih zahtevah, ampak iščejo dotike z delavci. Ti mali gospodarji vedo, da je stvar vendar drugačna, nego jo pripoveduje provzročitelj vsega. Izjava v „Piccolu" je bila sicerfnavideznojako nedolžna in je morda napravila kaj utiša na one, ki si tega gibanja prav ne tolmačijo, aH na delavce je ostala brez utiša. Oni „corauni-cato" je sicer res rekel le toliko, da so vrata odprta vsem, brez razlike ali so organizirani ali ne. Toda za domače klesarje ni to vse' eno, ker na ta način se more v Nabrežino priklatiti vsakdo in morda tudi najnevredneji italijanski „krumir", in bi delal škodo delavstvu o vsaki priliki. Organizirani delavci šopa dobri. Pomisliti treba, da kmmiiji (delavci vsiljivci) so tu le Italijani, katere bi hotel Fa-vetti privleči semkaj, ter iztirati domače delavce. O tem računa seveda tudi, da bo mogel z italijanskimi delavci laglje konkurirati y obrti. „Comunicato" v ,.1'iccolo" trdi tudi, da v tarifi iu delavskem redu ni nikakih diferenc. Ali če primerjamo s tarifo 190)3., vidimo takoj, da je precej toček kršenih. Sedaj hočejo «fc-.'-."ci razveljaviti tarifo, ki velja od 1903. '¦\< 1900. in istotako odkloniti spomenico gospodarjev ter uvesti boljši red, a mezdo primerno uravnati. Če hočejo gospodarji dobro sebi in delavstvu, in če nočejoi provzročati škode Nabrežini, naj pridejo delavstvu nekoliko nasproti, da se tako izognemo sovraštvu, ki bi imelo slabe posledice za obrt v Nabrežini. Gospodarji naj uvažujejo te besede. Sijajni ples slov. bralnega in podpornega društva, — Odbor društva vabi ponovno na ples v „Trgovskem Domu" v nedeljo 19. t. tn. l»o-vdarjamo, da zadostuje čedna nedeljska obleka, kakoršno ima pač vsak, ter da se ni treba nikomur bati, da bo morda vse previsoko ter bi se ne čutil domačega v oni krasni dvorani. Poskrbljeno je za to, da bo pač vsakdo zadovoljen ter se bo mogel po svoje zabavati. Želeti je prav obile udeležbe od strani delavskih slojev. Istotako pa se pričakuje obile udeležbe od strani prijateljev delavstva, — Cene v restavraciji so zmerne. -»- Torej v nedeljo zvečer v „Trgovski Dom". Plesi v »Trgovskem Komu". — Ta mesec bodo še plesi: podpornega društva in častniški; 1. marca bo ples podčastnikov, 2. marca orožnikov celega okraja, 4. marca ples slovenske mladine, ki bo eden najživabnejših, a 7. običajna pustna maskerada Sokolova. Ob sredah je v restavracijskih prostorih plesna vaja obeh zborov „ Pevskega in glasbenega društva". O&žni zbor »Sokola** se je vršil v soboto dne 12. t. m. ob obilni vdeležbi. Daljše poročilo prihodnjič. Novoizvoljeni odbor so je sestavil sledeče: br. dr. Tre o, starosta, br. Sr., K o v a č i č, podstarosta, br. Zadel J„ načelnik, br. Ferfolj a J., tajnik, br. M e-ljavec J,, blagajnik in odborniki br. dr. Pu c A., K ran j c Lud. in P i nt ar F. Štrajk na Slanči — 400 delavcev je opustilo v ponedeljek delo na Blanči pri gradnji kolodvorskih stavb v podjetništvu „Uuion-Baugesellschaft". Štrajku je bil vzrok ta, ker se ni dalo delavcem zahtevanega poviška. Ali Še tekom dneva je prišle uo sporazumljenja med delavci in podjetništvom in včeraj v jutro je pričelo zopet redno delo. Pretep, — V Solkanu je bilo prišlo do pričkanja med I,ahi in domačkii, ko so igrati (Dalje u prilogi.) Dne 30. velikega srpana. Okrog mene se godi nekaj nerazumljivega. O pohidne sem potrkal na vrata teh gospa, hotč vzeti Angelieo s seboj k slikarju; med tem pa ju ni bilo doma. Služabniki v hotelu so mi povedali, da sta pred dvema urama naročili voz in se odpeljali ven iz mesta. Nekoliko začuden sem sklenil počakati ju. Zares po preteku pol ure sta i-„*. vrnili, toda Angelica, ko je šla tesno mimo men mi je molče podala roko ter odšla v svojo sobo. V* tem času sem vtegnil vendar zapaziti, da je njeno Hce razburjeno. Mislil sem si, da se gre spreobleč, med tem pa je gospa Celina rekla: »Moj dragi Leon, bodi tako prijazen ter pojdi k Angeliju in mu povej, da Angelica danes ne pride. Angelica je tako razburjena, da bi danes na noben način ne mogla pozovati.c »Kaj ji je ?« jo vprašam z največjim nemirom. Gospa Celina je za trenutek omahovala, končno je odvrnila: »Ne vem; peljala sem jo k zdravniku, toda nisve ga našli. Pustila sem mu cbiskovalnico s prošnjo, naj bi blagovolil dospeti k nam v hotel... V ostalem... ne vem...« Ničesar več nisem mogel poizvedeti. Vzel sem koleselj in se odpeljal k Angeliju. Ko sem mu povedal, da Angelica ne dosipe, se mi je zdelo, da me je nekako nezaupno pogledal. Vspričo mojega očivid-nega nemira bi bilo to nekaj naravnega. Toda prišlo mi je v glavo: nu, on nas sumniči, da sva se premislila, in da se hočeva izviti od izgotovljenja slike. On naju vendar ne pozna — mogel bi si celo domisliti, da je denarna zapreka temu vzrok. Hote torej odpraviti to sumničenje, sem sklenil sliko naprei plačati. Ko je to sliSal, se je jel močno braniti, in isikel je, da plačila drugače ne sprejme, nego po dovršitvi slike, jaz pa sem mu dejal, da razpolagam z zneskom, ki ga mi je pustila teta, in ker mi bo bržkone tudi treba oditi, se hočem otresti te skrbi. Po dolgem pričkanju, ki me je vtrudilo, je končno obveljala moja. Dogovorila sva se, da se bo seja vršila jutri ob navadni uri; ko bi pa to z obzirom na zdravje gospe Kromicke ne moglo biti, da mu to pred deseto uro naznanim. Vrnivši se v hotel, sem šel takoj k njima. Angelica je bila doma, gospa Celina mi je dejala, da je zdravnik šele pravkar odšel, toda ni povedal ničesar odločnega, marveč zgolj naročil mir. Ne vem, radi česa, toda zdelo se mi je, da znovič vidim na njenem licu nekako omahovanje. Morda je bil to le nemir, kateri mi je bilo kaj lahko razumeti, ker ga tudi sam čutim. Prišedši domu, sem jel oštevati samega sebe, češ, da ta najin odnošaj, ta znotranja borba, ki se mora odbijati v Angelici, to odgonetanje moje ljubezni in mojega trpljenja, ne more biti brez slabega vpliva na njeno zdravje. Misle na to, Beta začutil, kar bi se dalo izraziti z besedami tako: »Bolje, da ti propadeš, nego bi imela ona bolehati U In mislil sem s takim strahom, da t na gotovo ne pride k obedu, kakor bi bilo od tega Bog ve kaj odvisno. Na srečo je prišla, vendar pa me io ni jr iijalo napolnjevati z začudenjem. Najpoprej je, zagleda vši me, postala zbegana — na to si je prizadevala biti t ka kakor navadno, a bila je druga. Delala je name vtis osebe, katera skriva razžalitev. Morala je biti pri tem bržkone bledejša, zakaj njeni lasje so komaj za silo črni, toda zdela se mi je zagorela. In lomim si glavo nat tem, če mar ti gospe nista dobili kakih neugodnih nuvic od Kromickega? Ali če je temu tako, torej kake novice morajo biti to ? Morda se nahaja moj denar v nevarnosti? Vrag ga poberi l Saj vse, kar imam, ni toliko vredno, ds bi ae Angelica le pet minut žalila radi tega. To se mora jutri pojaviti. Zagotovljen sem, da je to nekak razlog moralvio >iarave in da vse to stoji v zvezi s Kromickim. Kaj je mogel on povzročiti novega? Drugega Gluhova vendar ni prodal, bodisi le radi tega ne, ker ga nima. Berlin, dne 5. kimavca. Sedaj sem v Berlinu, a nahajam se tu radi tega, ker sem zbežal z Dunaja ter sem se moral nekam napotiti. V Plošev nisem mogel iti — tjekaj pride ona. Bil sem tako prepričan« da me nobena človeška moč ne odtrga od nje, da se mi je sama misel na razdrtje teh odnošajev zdela nekako divja. Nu, pokazalo se je, da človek ničesar ne more videti naprej, kajti, evo, odšel sem, in vse je končano. Sedaj sem v Berlina. 2di 80 mi, da imam v glavi nekako vreteno stroja. Tako se vrti vse to, da me to kar boli ~ toda znorel še nisem. Moj zdravnik jp imel prav ? znorijo samo slabotne glave. Meni se to ni moglo pripetiti tudi radi tega, ker je to časih celo sreča za človeka. Pne 6. kimavca, Časih si vendar mislim, da mi možgani skipo. Kajti to, da se vrla ženska, ki je prebila z možem nekoliko mescev, more čutiti v nepravilnem stanju, to je povsem naravno, in meni se ta naravni red dozdeva kot nekaj tako strahotnega, da mi stiska možgane iz glave. Ni mogoče si vendar ob enem misliti, da je kaka reč navadno pravo narave in strahotnost obenem, Tega nobena glava ne prenese. Kaj tiči v tem? Sedaj zbiram vso svojo zavest ter pojmim, da one, ki imajo biti razbite, razbije moč nenavadnih dogodkov; toda z menoj je povsem kaj drugega. Mene razdira na« vadno gibanje reči. h. io. L qhb iu. iBoruvarja laua. na karte. Neki Lah je baje precej ranjen. Prišla sta orožnika, ki sta aretirala Štiri. BlCikell llkraden, — Krčinarju Iv. Furlaniju v ulici Leoni je ukradel nekdo bieikelj, kateri je imel na dvoriSču. Maškare letajo sedaj po mestu zlasti ob sobotah in nedeljah. Te dni je imela neka maškara sabljo. Redar je vstavil maškaro- v Ilaštelu, jo peljal na policijo, kjer so ji • >li sabljo,. potem pa so jo spustili. « Odbora ženskega fo moškega zbora opozarjata na,današnjo plesno vajo v pritličju »Trgovskega doma". — Kakor že naznanjeno, imajo pristop k tem zabavam le f:lani ter pouijilk-vpeljani gostje. Ob jeduein prosimo gg. pevke in pevce, da se pevskih vaj redno in polnoštevilno udeležujejo, ker se vadijo sedaj točke za veliki koncert začetkom aprila. Nov plinov jnotor na prodaj. — „Goriska tiskarna" je postavila ravno pred letom nov angleški Oroslev motor na 4 konjske sile. --Ker je ta postal za rastoče potrebe prešibek, bo postavljen v marcu motor 8 konjskih sil. Kdor rabi motor do 4 konjskih sil. ima /.daj priliko, da ga dobi za jako nizko ceno. Plačilni pogoji ugodni. Ker bode koncem marca monteur postavljal novi motor, porabi kupec lahko i to priliko, da bo imel cenej žo tudi montažo. - Ponudbe prosimo natiskamo. V uradu za pregledovanje meril (cementen*! urad) je uslužben neki zagrizen Lah. Te dni je prišel v ta urad neki trgovec z Vipavskega, ila bi mu cementiral neko utežo. Nagovoril ga je po slovensko, kar je menda že razjezilo gospoda uradnika! Poteui mu ni hotel cemen-tirati, pač pa je zahteval še nekako dopolnilo. V razgovoru o tem se je obnašal ta uraumk surovo in neotesano, zahteval ime trgovca in slednjič poslal po ---• redarja! /{ato ni imel uikakega vzroka, ker omenjeni trgovec je bil ves čas popolnoma miren ter ni dal nikakega povoda;ne k surovosti, tim manj pa h klicanju redarja. Prišla sla dva redarja, k „ca pa reki«, da omenjeni trgovec nikakor ni videti tak, da bi razgrajal ali delal kaj nepostav-nega, zato sta o Išla. < Idšel je tudi trgovec. Tisti uradnik je jako prijazen s Knrlani in 1'urlaukami, surov pa s Slovenci. Seveda kot pristen Lah zna slovensko le toliko, da ga ne moreš razumeti. Glede na to zahtevamo od glavnega davčnega urada, da stori nemudoma vse potrebne korake, da se kaj takega ne pripeti več ter da se tega izzivača v uradniški suknji, suroveza iu ueotesa.ica, kaznuje! Kaj takega naj trpijo naši mirni ljudje, davkoplačevalci, da bo postopal ž njimi nadut c. kr. uradniček tako grdo ter celo redarje klical nad nje! To je od sile, to-kriči — zato pa zahtevamo zadoščenja! S takim uradnikom proč!! Ne jemljite ubogim Lahom kruha izpred ust! Neka že w* je hotela iti delat na Hiančo h gradnji novega kolodvora, in šla v to svrho na magistrat po knjižico. Tam so jo prijeli trdo, češ, kaj da hoče jemati ubogim laškim delavcem kruh izpred-ust! Žena je domačinka in Slovenka. Po dolgem trudu šele se ji je posrečilo, da so ji dali delavsko knjižico. — Tako gorijo torej na našem magistratu za laške privandrance, da domačinko, • ki bi rada kaj zaslužila s trdim delom, odvračajo od dela, češ, ne jemljite kruha ubogim Lahom izpred ust! Dejstvo samo na sebi govori dosti jasno, Megkd^nfc^trebt^er že~4«ijžega k. Odhod iz Ajdovščine s poldanskim vlakom. Izlet se bo vršil ob ugodnem vremenu. Prijatelji slov. planinstva dobro došli! -- Odbor. KobariŠke gospe" priredijo dne 2(5. i. m. v hotelu „Pii poŠti" plesni venček v korist »Šolskega doma" v Gorici. češ, da-je tudi on glasoval-z a sprejetje obč. reda.JDasi vedo vsi-klerikalni poslanci, daje to grda* laž, -dasi ve to zlasti patron ^Gorice" dr. Gregorčič, dopušča vendar ta-sveti mož, da se. piše v njegovem listu, da je glasoval dr. Treo za sprejetje obč. reda. Lani so pisali v teinoziru resnico, namreč da je glasoval'proti, sedaj pišejo — ker tako kaže! —.nasprotno. V boj za svojo, laž pa;pošiljajo sedaj poslanca in odbornika Klančiča, češ, da on s prisego potrdi njihovo trditev. G, Jflan-čič pač dobro ve, kaka je resnica, in ker ga poznamo kot poštenega in resnicoljubnega moža, ne verjamemo, da bi šel pričat v prilog laži! Najbrže g. Klančič 'tega sploh nikdar rekel ni, ter so pri „Gorici" pograbili po njem, da J_)i_se,.__ugflanivjzagato, Jlažje iu J-nspešneje branili. — Vsekakor bi storil g. Klančič prav, Če bi povedal javno svojo besedo. Svoji časti in svojemu imenu je dolžan — ker „Gorica" ga postavlja v jako čudno luč. Klub goriške slovenske mladine opozarja udeležence plesnih vaj, da iste v nedeljo dne 19. svečana z ozirom na sijajen ples bralnega in podpornega društva pričnejo ob 3. uri, končajo ob 0. uri, — Odbor. Bralno in pevsko društvo na Slapu priredi due 20. februvarja 1905. veselico v prostorih g. M. Hvala na Slapu s sledečim vsporedom: 1, H. Volarič: Kvišku bratje! moški zbor, 2. S. Gregorčič: Jeftejeva prisega, deklamadja. 3, A, Vilbar: Bodi zdrava domovina, mešan zbor, 4. J, p]. Zaje: V boj! moški zbor, 5, Govekar: Bratranec, burka v enem dejanju. <>. .1. Laharnar: Pozdrav, mešan zbor. 7. A. Hajdrih: *Na boj! moški zbor. 8. Nedved : Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 9. Sreč-kanje. 10. Nedved: Vojak na struži, moški zbor. 11. Ples. Vstopnina k veselici je 20 v, vstopnina k plesu za ude 50 v, zn nende J K. Začetek ob 4. uri popoldne, K -obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. BralRO druŠtVO „Upa" V Blljllll priredi v nedeljo dne 20. t, m. pustno veselico s sledečim vsporedom: 1. Parma: »Mladi vojakiH, godim. 2, Zaje: „CuričicA mala", možki zbor. — 3. Kosaš: „Xnd valovi", valček, godba. 4. Volarič: „Kožici" mešan zbor. 5. Ivanovlči: „Polka mazurka", godba. 0. Volarič: izgubljen svet", možki zbor. 7. Waldteuiel: „Espana", valček, godba. 8. »Bratranec", burka v enem dejanju. 9. Volarič: ,,Nos", šaljiv zbor. 10. Ples. Začetek ob 4. • uri popoldne. Vstopnina: k veselici I. vrsta 00 vin., II. vrsta 40 vin. za osebo. K plesu: 2 K za par, posamezne gospodične 40 vin. K obilni udeležbi uljndno vabi odbor. General 6romezevskij o vojni. Z Reke poročajo: General Gromezevskij, poveljnik kazaške divizije, ki se je borila ob reki Jalu, je pravil med vožnjo od Jakiua veška tragedija doslej iz izjemnih dogodkov in nesreč, moja pa izvira prav iz naravnega teka stvari. V resnici, ne vem, kaj je hujše. Taka Čud je vendar nez-nosljiva. Dne 11. kimavca. Pravijo, da človek, zadet od strele, otrpne in mahoma i>o pade. Jaz se tudi še držim doslej po koncu z močjo to strele, «ki je vame vdarila — mislim spa si vendar, da se »mi končno izpodbijajo noge. Godi se mi slabo. Vsikdar, kadar se jame m raci ti, se godi z menoj .nekaj čudnega. Čutim, da me duši; prizadevam si priti k sapi, — toda zdi se mi, da ozračje noče priti v globel mojih pljuč in da ga dišem le.deloma. Po dnevu in po noči se me polaščuje časih nepopisljiv Strah — strah pred nečim. Zdi se mi, da se zgodi nekaj groznega, brez primere strašnejšega nego smrt. Včeraj sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, ko bi nakrat v tem tujem mestu pozabil, kako mi je ime, kje bivam in ko bi potoval sredi teme, blazen, brez cilja, naravnost naprej... To so zgolj bolehavi donmevki. V ostalem v takem slučaju bi se zgodilo z mojim telesom samo to, kar se je zgodilo z dušo, kajti v nravnem potnenujas ne vem, kje prebivam; hodim po temi, brez cilja, v znorelosti. In bojim se vsega — razun smrti. A točno povedano: imam tako čudno čutilo, da se jaz nikakor ne bojim, marveč da se je zgolj strah nastanil v meni kot nekako posebno bitje — ki" me trese. Teme sedaj sploh ne morem trpeti. Po večerih hodim po ulicah, električno osvetljenih, dokler se ne Utrudim. Ko bi srečal kakega znanca, bi zbežal nako-uec sveta; toda meni je gneča potrebna. Kadar se ja-mejo ulice prazniti, postaja mi -naravnost strašno. Z ¦• osupnenjem mislim zmerom na noč. A te noči so že tako grozno dolge. Skoro neprestano čutim -nekak rudninski okus v ustih. Prvič sera ga začutil, ko sem se vrnil po spre%, mitvi Klare na kolodvor, domu in našel doma Kromickega ; drugikrat sedaj na Dunaju, ko mi je gospa Celina povedala »veliko novico.« Kak dan je bil! Po drugem obisku sem prišel vprašat zdravnika zastran Angeliee. Niti v glavo mi ni prišla podobna slutnja; nisem razumePničesar, celo takrat ne, ko mi je gospa Celina dejala: Svirala bode tamkajšnja slavnoznana I godba na pihala. Vstopnina 2 K za možko osebo. Začetek ob 8. uri zvečer. Posebna vabila se še razpošljejo. Radi deklet pri plesu na Goriščeku se je spri neki vojak topničar z nekim mladeničem ter potegnil sabljo, s katero je mahal okoli sebe. Prišli so redarji, ki so mu vzeli sabljo, ga aretirali ter potem izročili vojaški patrulji. Kradejo kakor srake. — Neki i)" *g'econd6;T zidar, doma iz Italije, je naznanil na policiji, da mu je njegov tovariš ukradel hlače, čevlje in uro, škode 41 K. Počen groš za tako »zavednost". — Zadnji I „ Domoljub" piše pod tem zaglavjem: „Zadruge prospevajo le ondi, kjer so dobri zadružniki. Ne zadostuje, da je zadružnik 3amo po imenu, ampak mora biti tudi v dejanji. te tako gre. •Kdor pa v zadrugo pride st-no po denar, bodisi na posodo, za mHso, ali za drugo blago, toda gospodarske in .o^podinjske potrebščine kupuje drugod, je škodljivec zadruge in zadružnikov. Ne moremo reči, da so vsi zadružniki taki, a dosti pa jih je. Ravnajo pa tako-le: V zadrugi jemljejo na upanje -drugod pa za gotovo. V zadrugo nosijo mleko, fižol in kar se proda, a vinarja ne pokažejo ondi. Ko so v stisti in jih tirajo upniki, ali če potrebujejo denar za svatbe, kupčijo itd. o kako je takrat posojilnica dobra. Ko pa denar dobe, e kdo bo šel potem v zadrugo!" Mi ,,I)omoljubovetnu" tarnanju prav radi verjamemo. Kes je tako, v naših klerikalnih konsumih se kupuje le „na puf", denarja ne pokaže nobeden. Srečni časi! Brez Sredstev. -•¦-- Na policiji sta se oglasila Al. Wenieh in Iv. Spies, oba iz Gor. Avstrije, ker nista imela ničesar, pa sta bila lačna, in pa domov bi rada šla. Kako nevarni elementi prihajajo iz Italije v našo ideželo, -- V Dornbergu je delal od novega leta neki 41 letni Silv. Capriolo iz Italije. Ta človek je v svojem rojstnem kraju dne .11. dec. lani nekoga umoril, potem pa zbežal. Pristojna sodnija v Italiji je poizvedovala po njem, in ko so izvedeli, kje je, so se obrnili na sodnijo v Gorici, ki je dala Oaprioln aretirati, da ga izroči roki pravice. V Vojaške ŠOle bo svrejetih v šolskem letu 1905./11M.MJ. okrog 415 gojencev, in sicer večina (255) v vojaške nižjo realke, ostali v vojaški akademiji in druge zavode. Pogoji za vsprejem in druga določila poizvedo se lahko v vseh vojaških pisarnah. Prošnje morajo biti zadostno opremljene in se morajo od privatnih strank vlagati najkasneje do 15. maja pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu tistega okoliša, kjer kdo biva. OpatjeselO. ¦— Dne 20. t. m. se bode vršila predpustna veselica bralnega in pevskega društva „K r as" v Opatjemselu. Vspored sledi. Sedaj pošiljajo Klančiča v noj. — Sedaj ko so pogoreli na vseh straneh z ostudno gonjo proti naprednim poslancem radi novega občinskega reda, so se spravili nad dr. Treota, | Reke nekemu' sopotniku, da je bil tudi sam večkrat ranjen ter se je šel v Italijo zdravit, kjer so se mu rane zacelile. Odpeljal se je z Reke preko Budimpešte v Petrograd, da carju naznani svoje ozdravljenje ter prejme nadaljnih povelj, ker ie hoče na vsak način vrniti na bojišče. Gromezevskij je dejal, da Japonci slednjič vkljub vsem svojim dosedanjim uspehom vendarle podležejo, ker mora vojna trajati nekaj let in Rusija se bori, da premaga Japonce, Vladivostok. Glavni namen Japoncev postane v kratkem bržčas oblegovanje Vladivostoka. Sodi se, da ima admiral Kamimura nalogo, če prične ob reki Šaho zopet *.opet kaka bitka, pretrgati Vladivostoku vse zveze na kopnem. Japonci naročajo tudi že nove ladje. Tako so naročili 4 nove ladje po vzorcu najnovejših angleških vojnih ladij. Pa tudi nove topove so naročili na Angleškem, in sicer za pol milijona funtov šterlingov. Čančan. Rusi so si na mandžm\skem bojišču osvojili vas Čančan, ki je \elikanskega strategič-nega pomena. Ta točka je takorekoč ključ vsega sedanjega položaja. Ker jo imajo liusiv rokah, je s tem v vpJiki nevarnosti celo japonsko levo krilo. Japonci seveda to dobro upoštevajo, zategadel pa se trudijo, da bi dobili Oaučan nazaj. Toda ves trud je bil doslej brezuspešen. Uspehi Rusov. Gevoral Kuropatkin j» poročal D. t. m., da so prejšnji dan Japonci začeli zopet ofenzivo proti ruskemu levemu krilu, pa so bili odbiti na celi črti. Totem so navalili ije enkrat na Ruse, pa zopet brez uspeha. Oddelek dagenstankega polka je uničil en japonski bataljon ter ujel. nekaj .stotin Japoncev. Tekom zadnjih bojev so zajeli Rusi celo pisarno 2. japonskega rezervnega polka. Med raznimi važnimi dokumenti se nahajajo tudi pisma in ukazi mikada. Nove vojne ladje za Rusijo? Iz 'Petrogada je prišlo te dni poročilo, katero trdi, da po dolgotrajnem pogajanju ." Argentinijo se je vendar posrečilo Rusiji kupiti 7 križark. Te ladje so že na potu proti Madagaskarju ter se z družijo z brodovjem Roždestvenskega v ožini Mosambhme med Madagaskarjem in afriško obaljo Zdraistveno stanje med ruskimi vojaki v Mandžuriji je primeroma prav ugodno. V vseh treh armadah je bilo vsega skupaj 1500 bolnikov.. Slučaji le-garja so ostali popolnoma osamljeni, kakorhi-tro so ločili bolnike od drugih. KuroM. Poročalo se je o njem, da je umrl, potem pa zopet, da je še živ ali da leži težko bolan. Zadnje dni se poroča zopet z japonske strani, da so vesti o sorti Kurokija neosn> vane. Res pa je, da je bil Euroki hudo bolan, ali je sedaj že toliko okreval, da se vrne v kratkem k armadi. Dar Japonskim vojakom. Japonski cesar in cesarica sta darovala armadi in mornarici 10.000 jenov, da so se pogostili vojaki z vinom in delikatesami. Nemški princ na bojišču. Nemški princ Friderik Leopold odpotuje te dni v spremstvu dveh majorjev v Petrograd, kjer ga sprejme ruski cesar. Potem odide skupno z velikim knezom Nikolajem v Mandžurijo na bojišče. Po drugi strani pa se zatrjuje, da veliki knez Nikolaj ne odide v Mandžurijo. Huilska afera. Iz Pariza se poroča, da so člani mednarodne komisije, ki preiskuje znano hullsko afero, prepričani, da je admiral Roždetvenski popolnoma prav ravnal. Štirje admirali menijo, da so bile one ladje, radi katerih je streljalo rusko brodovje, torpedovke. Z bojišča v Mandžuriji se je poročalo včeraj, da so Japonci na mnogih krajih zapustili svoje utrjene pozicije ter se umaknili na južni breg Šaha. O tretji eskadri se poroča iz Libave lil. t. m. Tisti dan je imel prit? tje tudi generalni admiral veliki knez Aleksej. Izgube pri Sandepu, Kakor se poroča iz ruskih virov, je bilo v bitkah pri Sandepu ranjenih 1)430 vojakov, bolnih pa je .-1000. Dne 5. febr. je dospel zadnji transport ranjencev v Mnkden. Preva-ženje je bilo silno težko pri 24 stopinjah mraza. Izjava Japonskega poslanika v Londonu, Japonski poslanik Hajaši je dal takole izjavo: Vse moje informacije nasprotujejo vestem, ki so navidezno zelo razširjene. Najbrž se bo vojna nadaljevala. Iz dejstva, da so^ bile pomnožene japonske vojne sile ob reki Šaho, je razvidno, da se bo od japonske strani vojna nadaljevala. Japonska je pa pripravljena skleniti mir, kakor je bila od začetka sovražnosti, ter rada pristane na ruske predloge, da vojna neha. Toda taki predlogi morajo priti od druge strani in Japonska noče skrpanega miru; Pogoji morajo biti taki, da bodo mir in prijateljske razmere med Japonsko in Rusijo zavarovane. Pogovor z generalom Slesljem. Dopisnik „Novoje Vremja" v Adeuu je imel dne 10. t. m. pogovor z generalom Stesljem. Isti je izjavil, da je bilo za 25 verst dolge obrambene črte v Port Arturju samo še 8000 vojakov, od teh je polovica komaj mogla stati na nogah. Na razpolago je imel le granate malega kalibra in 2 milijona patron za puške, ki so malo koristile nasproti japonskim topovom 11 palcev. Živila so pošla, za časa oblegovanja je dospela v pristanišče samo ena džuuka z živili. Fort Liaotešan je bil važen le za obrambo od morske strani. Smrt generala Kontradenka je bila za posadko velik vdaree. Med Stesljem in drugimi g nerali ni bilo ne-sporazumljenja. General Fock, ki je odšel v japonsko ujetništvo, je bil Stesljev prijatelj. Na vprašanja o vedenju admirala kneza Uhtomskega je Steselj molčal. Rekel je le, da je bil admiral odstavljen od službe na ukaz carjev, in ne vsled odloka vojne sodnije. General Steselj se nadeja, da Rusija končno zmaga. Soproga Stesljeva ni bila ranjena. Ko-nečno je Steselj rekel: Mi smo storili svojo dolžnost. Mi nismo imeli več nobene nade ter smo vedeli, da nam ne moreta pomagati ni Kuropatkin ni baltiška eskadra; mi smo morali kapitulirati. Razgled po suetu. Dogodki na Ruskem. Poročila od 12. t. m. trde, da se v Pe-trogradu ni kalil mir, v tovarnah tuintani so bili posamezni izgredi. Delavcem v Putilovih tovarnah se je dalo nekaj olajšav, ali osem-urnega delavnika niso dosegli. V Petrogradu je v štrajku še 1*5.000 delavcev. Pri nekaterih tovarnah straži vojaštvo. V Varšavi štrajk še it! ponehal. Delavci stavijo prav velike zahteve. Daljša poročila pravijo, da je začel 12. t ni. zopet splošni štrajk. Dalje traja tudi štrajk v Datumu. Promet z blagom na železnici je vstavljen. Gimnazij so zaprli. Živil primanjkuje. Car je izdal ukaz, da naj se sestavi odsek, ki določi vzroke nezadovoljstva delavcev v Petrogradu, tako, da se more za prihodnost odvrniti vsaka nezadovoljnost. Obsedno stanje je proglašeno v guber-nijah: Kališ, Siedlce, Radom in Kutajs, potem še nad okraji Ozurget, Novodonski in Kutajs. Žena Maksi ma Gorkega je smela te dni drugič obiskati svojega moža. Prosila je, da bi mu smela prinesti zimsko obleko, ali prošnjo so ji odbili. Pisati ne sme nič Gorki. Gorkijev „ zločin" obstoji baje v tem, da je pisal ob zadnjih dogodkih pismo, v katerem je napadel vlado, pismo pa se ni niti odposlalo niti razširilo. Pred par dnevi je bil pri carju v avdi-jenci 2 uri najstarejši sin grofa Leva Tolstega. Prinesel mu je načrt za sklicanje narodnega zbora, kakor ga je napravil njegov oče. Narodni zbor bo baje sklican v kratkem. V Lodzu so pokopali 144 oseb, ki so povodom zadnjih nemirov prišle ob življenje. V bolnišnicah se nahaja še 200 ranjencev. Državni Zbor. —- Kakor smo že omenili, je govoril v poslanski zbornici dr. Ploj, in sicer je naznačil stališče Hrvatov in Slovencev nasproti vladi in državi. Ta dva naroda sta kot politična za državo velikega pomena, ker imata z g o d o v i n s k o n a 1 o g o o b A d r i j i. Državna uprava pa zanemarja obanaroda v kulturnem, gospodarskem in narodnem ozirti, kar ni le njima v škodo, marveč tudi državi. Imenovanja uradnikov osobito na Štajerskem in Koroškem pač kažejo, da vlada glede Jugoslovanov ne pozna ravnopravnosti, ki jo zahtevata zakon iu praktično življenje. Dalmacija, po naravi bogata dežela, je zanemarjena, kakor da bi ne pripadala k državi. V Trstu Slovenci že nad 20 let prosijo za slovensko ljudsko šolo, brez uspeha. To so pač nezdrave iu žalostne razmere. Glede dogodkov mi Ogrskem, pravi govornik, Jugoslovani računajo trezno in hladno Vlade in drugih krogov dolžnost je, da o pravem času ustavijo skalo, ki jo je sprožila nagodba 1. ]H(>7. (Živahna pohvala.) Po prvem čitanju proračuna je govoril Gautsch med drugim, da ni izgubil upanja, da pride do boljših odnošajev med Nemci in Čehi. Glede dogodkov na Ogrskem stoji vlada na temeljih iz leta IHCu. Ako bi se spremenili ti temelji, bo skupno s parlamentom znal varovati interese monarhije kot velevlasti. PeVSkO dnjŠiVO ..Ljubljana" priredi dne lO svečana 1005. t. 1. s sodelovanjem društvene godbe v sokolovi dvorani ,,Narodnega doma" v Ljubljani svojo XI. veliko maskanido Holf v Trnovem. O praVOSOdJU GleiSpaCha, višjenodnegn predsednika v Gradcu, je govoril poslanec dr. Tav-(•iv v poslanski zbornici dne 10. t. m. ter z živo besedo ožigosal njegovo postopanje iu njegove germanizKcijske namene. Povsodi, kjer se le da, nastavlja nemško misleče uradnike, ter izpodriva Slovence. Avanzirajo na višjti mesta le Nemci, Slovence se kar preskakuje. Kaj je vse mogoče pod Gleispachom, se vidi iz tega, da je dosegel zagrizen nemški nacijonalec Ornig v Ptuj«, ki toži dr. Tavčarja kot odgovornega urednika ,.Slov. Naroda'"' radi žaljenja časti, da se je delegirala porota v Mariboru za obravnavo in ne porota v Ljubljani. Poroto v Mariboru sestavijo nemški na-rijomtlci kaj je pričakovati,* je jasno. Seveda je še vprašanje, ali pa poslanska zbornica izroči dr. Tavčarja sodniji ali ne. Tovarno kruha s kapitalom 300.000 kron namerava ustanoviti v Trstu neki dunajski konsorcij. »Zdravnik zagotovlja, da je to živčni pojav, ki nikakor ni v zvezi z njenim stanom.« Ona pa», vide, da si ničesar ne domišljujem, je začela govoriti nekako v zadregi: »Zakaj, moram ti povedati veliko novico... ' In povedala mi je to »veliko novico«. Ko sem jo začul, sem začutil okus cinka v ustah in v možganih mi je postalo nekako hladno — prav kakor takrat, ko sem nepričakovano zagledal Eromickega. Vrnil sem se v hotel. Dobro se še spominjam, da med raznimi občutki, ki so me trgali, je bila tudi potreba smeha. To idealno bitje, kateremu so je plato-nična ljubezen dozdevala nekaj nedovoljenega, katera je namesto: »ljubezen«, dejala: »prijaznost« !... Čutil sem potrebo smeha, obenem tudi razbitja glave ob zid. Ohranil sem si vendar nekako mehanično prisotnost... Dalo mi jo je čutilo, "da je vse končalo enkrat za zmerom, da moram oditi in ne morem ne oditi... To čutilo me je spremenilo v nekak avtomat, izvr-j šujoč izbbrno vsa dejanja, tikajoča se odhoda. Ohranil sem samozavest celo do te stopinje, da sem rešil tudi) navideznost. Čemu — ne vem! Meni ni bilo za to prav nič mar. Bili jo to gotovo le mehanično početje mož-! gan, ki so bili cele mesce in leta privajeni skrivati resnico in reševati navideznost. Povedal sem gospej Celini, da boleham na srcu, da mi je zapovedal zdravnik brez vsega odloga oditi v Berlin—in ona mi je verjela. Angelica, ne! Videl sem njene oči ~- razširjene od Lstrahu, videl sem pogled osramotene mučenke in bila sta v meni dva človeka: eden je dejal: kaj je ona kriva? — drugi pa je imel voljo pljuniti ji v obraz. O, Čemu sem jaz to žensko tako ljubil! Dne 12. kimavca. Dva mesca sta skoro že pretekla, kar sem odr ;1. Oni sta se gotovo že vrnili v Plošev. Danes sem pisal teti, ker se bojim, da se jame bati zame in pride semkaj, časih se. kar čudim pri pomisleku, da sem jaz ono bitje, za katero se ona v resnici briga. Dne 13. kimavca. Nahajajo se ljudje, ki zapeljujejo tuje žene, jih opeharijo, potem pohodijo in zavržejo ter mirno odidejo. Jaz vsega tega nisem storil, ali ko bi postala ona moja žrtev, pa bi prah pometal pred njo, pa bi me sedaj nobena človeška moč ne odtrgala od njenih nog. Nahajajo se torej občutki, ki so hujši od mojih; toda name se je navalilo tako breme, da imam vtis nekake izjemne kare, in mere takisto nehote z velikostjo kazni krivdo, se ne morem ubraniti čutila, da je bila moja ljubezen grozen prestopek. To je neka vrsta nagonskega strahu, od katerega skeptieizem človeka ne osvobojuje. Ali vendar se mora vsakoršna morala strinjati s tem, da bi bila večja krivda navezati nLse žensko brez ljubezni; delati vse to hladno, kar sem delal jaz iz globočine srca. Odgovornost ne more biti težja in večja za občutke velike in prenapete, nego za majhne in nečimne. . Ne! Torej je tudi moja ljubezen pred vsem drugim grozna nesreča. človek, prost predsodkov, si more predstaviti, kaj bi v danem slučaju čutil, ko bi imel predsodke; prav tako tudi človek, ki dvomi, more čutiti, kako bi molil, ko bi bil še veren. Jaz to ne le čutim, marveč se to druži v meni s tako pritožbo, da v resnici od-j kritosrčno molim. In pravim: »Gospod Bog, ako sem zakrivil, pa sem se tudi za to že pokoril, da se ne bi začudil, ko bi dosegel nekoliko milosrdja. Toda ne znam si predstaviti, na kak način bi se moglo pojaviti milosrdje nad menoj. To je popolnoma nemogoče. Dne 14. kimavca. One so se že gotovo yrnile v Plošev. Pogostoma še mislim na njo, zakaj zgolj v takem slučaju mi je mogoče odtrgati se od svoje minulosti, alro ima človek nekaj pred seboj, jaz pa nimam ničesar. Ko bi bil veren človek, bi bil postal duhovnik, ko bi bil Človek, ki odločno taji Boga, bi se bil nemara spreobrnil. Toda v meni so ti organi duše, s katerimi človek veruje, vsahnili tako, kakor more usahniti reka. Ničesar ne vem, razun tega, da v trpljenju ne najdeni tolažbe v veri. Ko je vzela AngeMca Kromickega, sem si mislil, da je med nama vse končano. Vsekakor to ni biJo res. Šele sedaj sem popolnoma prepričan, da je v&se končano, ker naju loči ne le volja, ne le moj odhod, marveč nekaj, kar leži za nama, kar po naravi ni odvisno od naju. To sta povsem različna tira, katerih nič ne more zbližati, niti najina dobra volja. Na tiru Ange-lice 3e nahaja trpljenje, odkrije se .nov svet, novo čutilo, novo življenje, pred menoj pa je popolnoma prazno. Ona bre ; ;rano razume to tako dobro kakor jaz. Radoveden sem, ali časih govori sama sebi: tega človeka sem zgubila — morda brez krivde — toda vsekakor zgubila. Ničesar ne bom imel od tega, vsekakor pa bi mi bilo ljubo, da bi me vsaj pomilov«.!". (Dalje pride.) Xongriia. - • Tekom tekočega zasedanja drž. zbora je bilo v zbornici vloženih nad 2000 peticij, naj se kongrua za katoliško duhovščino Času primerno uravna. Vloženi nujni predlog se glasi: C. kr. vlada m poživlja, da čimpreje, gotovo pa še v tem zasedanju predloži načrt zakona glede uravnave kongrue za katoliško duhovščino v pastirski službi. Ta načrt naj se naslanja na naslednja načela: I. Najmanjši dohodek samostojnih dušnih pa« stirjev iti kaplanov naj se določi stanu primerno, kakor to zahtevajo današnje življenske razmere in vrednost denarja. 2. Določijo naj se starostne iu aktivitetne doklade, 3. Kongrua naj se ne obremeni z ustanovnimi obvezami (ustanovnimi in dotacijskimi mašainiF,* ;ili s troški za immestnikev službi. 4. Pri zemljiščih velja za fasijo katastralni čisti dohodek (hišni vrt naj se izpusti iz fasije, kakor je bila navada do leta 1885.) Stolnimi, ki je v mnogih župnijah le na popirju in v obče le prosto volj en dar, naj se izloči iz fasije, kakor tudi iutencije za sv. maše. 5. Pokojnine /kij so vsaj tolike, kolikor je znašala zadnja plača, seveda brez aktivitetnih doklak. Za pokojnine naj prispeva le verski zaklad. Ta predlog jo podpisalo 228 poslancev. Načeloma je ugovarjal predlogu Har.ih v imenu soc. demokratov. Naglašal je, da sicer niso proti uravnavi kongrue za nižjo duhovščino, a to naj store cerkveni dostojanstveniki. Cerkev bodi neodvisna od države in naj sama skrbi za svoje potrebe. Zbornica je odobrila nujnost predloga. Min. predsednik in naučni minister sta baje zasebno obljubila, da se bode v kratkem mešana komisija naučnega in financ«, nega ministerstva bavila s tem vprašanjem ter da proračunskemu odseku predložita primerne predloge. ¦ Klerikalna pobOŽnoSt. - S Prebačevega na dolenjskem: Pred kratkim je prišel duhovnik •/, Najsvetejšim k nekemu tukajšnjemu staremu pobožnemu možu, da bi mu podelil zadnjo popotnico, predno se preseli na oni svet. Med tem, ko je bil duhovnik v sobi pri možu ter opravljal opravilo, je sin hud klerikalec...... v stranski sobi plj-jičevnl, se pačil, bril norce iu v veži ljudi, ki so molili, zmerjal in jim hranil moliti, rekoč: „Zadosti je že te molitve iii vun se mi poberite". Ljudi je bilo groza tega početja; prosili so ga, naj odneha, in nuj pomisli, da je duhovnik v nasprotni sobi z Najsvetejšim pri njegovem umirajočem očetu. Ker vsi opomini iu prošnje niso nič pomagale, odšlo je več ljudi, ogorčenih nad to klerikalno pobesnelostjo. To je sar1. ^danje farške politike, koja hrepeni le pt i i vladi in ji je vera samo orožje za dosego tega namena. Fran Košut i svdljenci pri cesarju. Dne 12. t. m. je bil velevažen dan. Sin revolucljo-uaija Košuta je bil sprejet v avdijenco od cesarja. Jlrzojavke 0 tem naznanjajo : 1-ian Košut, predsednik neodvisne stranke, je bil 12. t. m. ob 11. uri predpo-ludne vsprejet od cesarja v avdijeuci, kjer je razvijal program, ki ga je «.„;ažena opozicija postavila v svrho rešitve ogrske krize. Avdi-jenca je trajala tli četrt ure. Košuta je vspre-jel krilni pobočnik ter ga povedel v pisarno cesarjevo. Ko je Košut vstopil, je cesar vstal od svoje pisalne mize ter mu šel nekoliko korakov nasproti, ga v madjarskem jeziku pozdravil ter mu rekel, naj sede, V hotelu je Košut vspre-jol zastopnike dunajskega, ogrskega in inozemskega novinarstva. Izjavil je, da ne more iz razlogov naravnega takta ničesar priobčiti o vsebini pogovora med cesarjem iu njim. Opisal j<' le zunanjosti avdijenee na že omenjeni način. Tekom popoludne je Košut vsprejel sedem ogrskih politikov, ki so došli ž njim na Dunaj. 1'opoludue ob o. uri se je Fran Košut vrnil v ltudimppšto. Iz okolice Košutove se glede vsebine poroča, da je cesar z veliko pozornostjo poslušal program, ki ga je Košut razvijal ter ponovno^ želel tekom razgovora natančnejih po-. j jasnil. Čeprav se cesar ni določno izjavil o > posameznih točkah programa, je vendar Košut ;- flobil utis, da ne nahaja glavno vprašanje glede. ? flOfcpodarske ločitve obeh državnih polovic ne-: pflungljivega odpora, dočim, obstoji glede- ar-. = tmulnega vprašanja neomajna volja, da se ohrani I FknpnoBt, i Vhulnr je sprejel Košuta prav lepo ter j >•* tudi poslovil od njega prijazno, v roko. pa j W« »I segel, j Velikanski dijamint, ki so ga nedavno m\\ ! »11*0 Pretorije v Transvalu, je vreden VSO m> I "Jonov kron, Anglež} hočejo ta (Ujamant po-I Kjirltl svojemu kralju, zato sa po vsem an-\ Pležkem kraljestvu zbirajo prinosl, da naberejo folijo pvoto, ,. V GMIII jo bilo navzočih dne a, t, m, L8» Tolstoj In 22. januar. — Kakor poroča J petrograjski list „Itus", sestavlja sedaj Lev ¦ Tolstoj veči članek o vprašanjih, ki so v zvezi z dogodki od 22. januvarija t. 1. Članek izide v inozemstvu. Dogodki so Tolstega silno pretresli. On da ne simpatizira z nobenim obeh nasprotnikov, katerih spor je dal povod do spopadov dne 22. januarja. Šibkeja stranka da se bori z napačnimi sredstvi. '?«* Vfc=4l^^ je stopilo v zadnjem času draginjsko vprašanje v ospredje. Na Dunaju, kjer je meso od tedna do tedna dražje, se peča že dlje časa občinski svet z vprašanjem, kako bi se temu od-ppmoglo. Mislilo se je sprva na ustanovitev mestne klavnice, kakoršna se je zadnje čase ustanovila v Gorici, sedaj pa se je sklenilo ustanoviti delniško družbo, ki bo imela nalog, preskrbovati Dunaj z mesom, ki pa bi bila pod mestnim nadzorstvom. Glavnica bi znašala spočetka f> do 10 miljonov kron in bi se pozneje povišala. Važno pri tem podjetju je zlasti to, da bi kupovala družba živino naravnost od živinorejcev po celi Avstriji, Kolike važnosti je ta korak za avstrijske živinorejce, razvidimo zlasti iz tega, da se je zaklalo 1. 1900: 240.f>30, 1. 1901 : 233.142, 1. 1902: 234.249 goveje živine. V štirih letih torej 1,370.(142 glav. ...... „VesnaH na Dunaju vabi na zabavni večer, ki ga priredi na petek dne 17. februvarja 1905, ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne „Zum Ver-bandheim" VI. okraj Kasernengasse št, 7. Na vsporedu je poleg pevskih in glasbenih točk kranjski sejni itd. Introdukcija kranjskemu sejmu: Ena beseda ud umetnost sploh, pa ud h-aujske pusebi. Ples, Prostovoljni darovi v prid I. društvene umetniške izložbe v Ljubljani ob veliki noči t. 1. se hvaležno sprejemajo. Mnogobrojne udeležbe prosi odbor. Deputacija tržaških zasebnih uradnikov je bila 10. t. m. pod vodstvom poslanca Hortisa in Mazzoraua pri iiaučnem ministru, katerega je prosila, naj se v Trstu ustanovi višja trgov-skk šola v zvezi iz lnomosta premeščeno pra-voslovno fakulteto. Čevljarje iščejo. ....... ilusko vojno ministrstvo je sklenilo najeti 1200 čevljarjev, katere odpošlje na bojišče k posameznim oddelkom. Čevljarji dobe po 100 rubljev na mesec in prosto podčastniško hrano. Beda na Ogrskem. Dunajska „Arbeiter Zeitung" je priobčila dopis iz Uudimpešte, v katerem se govori o grozni bedi, ki vlada v nekaterih županijah na Ogrskem, vsled česar se prebivalstvo izseljuje. Med onimi, ki ostajajo v domovini, se pa silno množe zločini. Položaj je postal tako neznosen, da je prebivalstvo v Boros Jeni) *. Aradski županiji prosilo oblastnije, naj proglasijo obsedno stanje. V* samem sodnijskem okraju Boros Jenb* je bilo meseca januarija izvršenih 50 tatvin več nego Istega meseca v minolem letu, nadalje 10 roparskih poskušanih oziroma izvršenih umor-stev. - Trinajstkraten morilec, v CMeagu v Ameriki je policija zaprla nekega Nemca po imenu Hoch, ki je obdolžen, da je umoril že trinajst svojih žen in katere je zakopal v kleti svoje hiše. Policija, ki je izkopala v tej kleti že več trupel umorjenih, koplje dalje, ker sluti, da je zakopanih še več. Pri Hochu so našli neki b^ neznan strupen prah, s kater;;n je zastrupljal svoje žene. Ta prah so izročili v kemično preiskavo. Dva dni pred smrtjo svoje trinajste žene de Hoch objavil v časopisih -vw> ženitbeno ponudbo. Ker se je na isto mej drugimi oglasila tudi sestra njegove še živeče žene, ga je to izdalo. Hoch je špekuliral z ženskami iz boljših krogov, da si na ta način nabere veliko premoženja. Vesti iZ Amerike, — Premogarji pri predsedniku.. — Washington, 27. ja« nnvarja, Senator Penrose je predstavil pred* sodniku nad dvajset delegatov premogarske konvencije, kateri potujejo iz Indianapplisa, Ind., domov v pennsvlvanijo. Predsednik je zelo prijazno sprejel preinogarje, D v a v o p a r j a v j o H, - ¦ - Philadelphia, Ta., 27. jan. Tiik?v Mja policija je vjela dva nevarna Itfuiditu, katera sto. člana one tolpe, ki je par let ropala v mestih ob Pennsvlvania železnici, Oba jetnika sta včeraj zjutraj napadla tri vozove ulične ž^lezniee in v snež« nem viharju oropala več ljudi, Pri njima so našli mnogo orožja, diuamit in steklenico klo« rofovma, - Vlak padel v roko. Durham Fimtace, Pa., 87, jan. Vsled snežnih žametov je skočil hlizo tukajšnjega mesta neki tovorni vlak va* tir in padel po 50 čevljev visokem nasipu v reko pelavvare, Štirje delavci so bili usmrteui Rumena mrzlica na parniku „Baston". —Washington, 27. jan. Ameriški generalni konzul Gudger v Panami potrjuje vest, da je tjekaj dospela križarka „Bo-ston", na kateri je sedem za rumeno mrzlico obolelih mornarjev. Jeden Japonec je že umrl, dočim so dva druga Japonca in vojaka Laf-fertvja poslali v bolnico v Anconu. Bolezen se še razširja. O bolezni poroča tudi poveljnik križarke, kapitan Miles. ,„.....+,.„„,,. 11,700 dolarjev poneveril. — Memphis, Tnn.. 28. jan. Ivan H. Samuels, knjigovodja tvrdke Seessel & Aschner na Front St., je poneveril 11,700 dol., radi česar so ga zaprli. Večino vkradenega denarja je zaigral jpri konjski dirki. Nezgode na železnic ali. — Hartford, Oonn., 27. jan. Vsled snežnega viharja, ki je razsajal, tudi železniški strojevodje niso zamogli daleč videti. Vsled tega sta blizo East Hartforda zadela skupaj ekspresni in tovorni vlak. Obe lokomotivi sta razdejani. Le dva potnika sta bila ranjena, —• Louisville, Ky,, 20. jan. Pri Kari Parku skočil je raz tir osobni vlak Big Four železnice, ko je vozil iz ('bicaga v Louisville. Šestnajst potnikov je ranjenih. - Stockton, Cal., 20. jan. Potniški vlak Santa Fe železnice je pri Blumu zavozil v neki drug vlak. Dvanajst oseb je bilo hudo ranjenih. Nad 900 potnikov p a mik a „V a d e r 1 a u d" je moralo v kar a n-t e n o. Ne\vyorški zdravstveni komisar Doty je parnik „Vaderland" poslal v karanteno, da ga tam desinticirajo. Parnik je dospel že minoli torek iz Antwerpena v Ne\v York. Na potu iz Evrope do Amerike umrlo je namreč deset potnikov medkrovja, kateri v«i so avstrijski podaniki. Zdravnik, ki je vslužben na parniku, je dognal, da so vsi imenovani umrli vsled pljučnice, kar sta potrdila tudi zdravnika dr. Simoni iz Ne\v Yorka in dr. Acker-mmi iz Mihvaukee. Zdravniki so pronašll, da je medkrov na imenovanem parniku v najboljšem stanju in da je edinole "Hitimo vreme provzrofilo smrt imenovanih potnikov. Poslano.*) Glede na dopisa iz Št. Andreža, ki se tičeta moje osebe, izjavljam to : Ko sem se vrnil v soboto 4. t. m. zvečer iz Trsta, sem šel k starašiustveni seji. Jaz nisem nič vedel, da se namerava izreči županu zaupnica s tako vsebino, kakor je bila izrečena. V pisarni mi je dal podžupan tisto izjavo, rekoč, naj berem. Ali v mislih, da je st\«*r gotova in poštena, nisem takrat bral, pač pa v seji. Ko sem začel brati, sem pač moral brati do konca. Opis v „Goricitt je tak, da leti vsa krivda hi vsa opravičena jeza odbora našega pevskega in bralnega društva name. Radi tega izjavljam, da sem prišel po nedolžnem do tega, da se me sedaj javno obsoja. Če bi bil vedel, kaj je, bi ne bil čital. Obža-ljujem napade na društvo. Jaz sem miroljuben človek ter nočem nikogar žaliti, Preklicujem vse tisto, kar sem čital v seji, ker se ne strinjam s tistim, in hočem živeti v miru in Jogi s svojimi sovaščaui. V Št. Andrežu, dne 13. svečana 1905. Jož ef Lutniau št. 174. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. tera spolnjuje najvažnejšo misijo slovanstva in kulture s tem, da ohranja našo deco slovan-stvu in tako zagotavlja narodovo bodočnost! Uvaževaje vse to se je letošnji predpust strnila slovenska in hrvatska mladež tržaškega mesta in postavila si nalogo, prirediti na korist dražbe „Sv. Cirila in Metoda" veliki narodni ples, katerega čisti dobiček se bode razpolovil med istrsko in slovensko družbo sv, ..Cirila in Metoda. Sestavil se je odbor, v katerem je združen ves inteligenten naraščaj tržaškega SIot vanstva, kateri si je med seboj razdelil delo, da si tembolj gotovo zagotovi uspeh. Razvila se je velikanska reklama ter se pripravlja plesna zabava s tako živahnoeneržijoHin-v— tako velikem obsegu, da take zabavne prireditve še ni videl slovanski Trst. Zraven ma-terijelnega cilja, podpreti gmotno družbo „Sv, Cirila in Metoda", ki se ravno dandanes naboja v nekako kritičnem stadiju, ker se tuin-tam zanjo požrtovalna navdušenost ohlaja, hoče odbor slovenske in hrvatske mladeži doseči še Uugi idealni namen. Ta prireditev naj bode objednem najsijajnejša manifestacija slovenske misli, slovanske vzajemnosti, združitve stremljenja dveh narodov: slovenskega in hrvatskega v to, kar sta že jedenkrat bila poprej; nego sta bila umetno razcepljena, njiju spojitev v duševno celoto. Na veselico bo dobro došel gospod in prostak, ples ne bo le za inteligenco, priredi se v obče za vse dostojne ljudi. Vršil se bode veliki narodni ples v korist družbe sv, Cirila in Metoda dne 25. svečana 1905. v koncertni in sokolski dvorani „Narodnega doma" v Trstu ter bo svlrftla vojaška godba c. kr. pešpolka št. 97. v dveh oddelkih. Začne se plesna veselica ob 9. uri zvečer in neha ob 4, uri v jutro. Vstopnina 1 K za vsako osebo. Dostojnim maskam jo dovoljen vstop. Kakor je posneti iz velikega zanimanja za to veselico po celem Primorskem in Iz dejstva, da občinstvo že danes pridno sega po vstopnicah, obeta biti udeležba velikanska, Natančnejša poročila o pripravah prinaša tržaški slovenski dnevnik „ Edinost", ki je prepustil odboru brezplačno svoje predale za reklamo. Slovani! Podpisani odbor slovenske In hrvatske mladeži v Trstu Vas ob tej priliki vabi, da pristopite vsi in prinesete svoj dar na oltar naše skupne domovine, da otinete svoje otroke svojemu narodu in da pokažete sovragoni, da smo tudi mi kulturen narod, kateri hoče svoji deci dati priliko do omike in jo pripeljati do sreče in prosvete! Trst, dne 10. februvarja 1905. Za odbor za veliki Cirilo-Metodov ples: Blagajnik: Predsednik: Dr. Ferdo O e r n e, Dr. Fran B r n č i č, Tajnik: Zvonimir Kun d i č. Veliki ples v tržaškem »Narodnem domu" na korist družbe Sv. Cirila in Metoda! Naval, ki pritiska na avstrijske Jugoslovane tako od severa, kakor od juga, je postal že tako drzen, tako silovit, da danes ne bojujemo več boja za zmago, temveč boj za življenje, boj sa obstoj Jugoslovanov. Naš sovražnik razpolaga z ogromno močjo od ekonomične in politične straiu, med tem ko so naše uporne sile le slabe in neznatne iu nas mora rešiti le čvrsta narodna zavest, zavest, da smo vsi sinovi Slovanstva; uo smemo si pustiti odtujiti niti enega uda, ki nam pripada po rojstvu, ker sicer zginemo prav gotovo sčasoma v morju nemštva in italijaustva. Naši sovragi to dobro vedo in zato hočejo nam odtujiti že našo mladino ne samo ob meji, še celo v sredi nas preplavljajo vse s svojimi učnimi zavodi, a upirajo se tudi še tako skromni naši zahtevi po lastnih šolah, in kakor izkušnja uči, le žalibog vedno z uspehom. Vlada nima oči za nas, navezani smo na lastno moč. Ta naša moč se kristalizuje v naši šolski družbi „Sv. Cirila iu Metoda", ka- Iz devete dežele. Tukajšnji Sokol priredi dne 7. marca 1.1. maškarado, kateri v doslej znanih deželah še ni bilo jednake. Prf^tej priliki se postavi našemu zaslužnemu županu Pustu v noči i)d 7, do 8. še „med živimi" spomenik, za kar je določenih 100.000 fickov. Zaščitna znamka: „Sidro" GOliip. Nadomestek P«ln-Exp«ll«r je splošno priznano kot tovrstno bol blataJoSe mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skalljah z našo zaSčitno znamko .Sidro* iz Mentorjevo lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. ,RICpTERJEVA LEKARNA, le ..zlatem levu" v Pragi Elisabethgasso it S nova Dnevno mpolOjuiJe. ' m Peter Cotič, čeuIjarsM Tnojster « Gorici -as- naznanja svojim e. odjemalcem, rta je preselil s^ojo Če^ljapsl^o (k1a\Mco v lastne prostore v Raštelju št. 32. Slično dunajskim tvrdkam sem radi znižal tudi jaz pozne zimske sezone jako občutno eene vsega zimskega blaga in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago, raznovrstne okraske za obleke itd. Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd. J. ZORNIK - Gorica •sedaj Gosposka ulica štv. 10. TrLo\/5ko-obrtr\a registroVaria zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domn." Kvasila« «!•¦« obrestuje po *%%, večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Paaajlla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na I0-Ietno odplaravanje Zatfruialkl vplačujejo za vsak delež po : krono na teden, ». j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaSa vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904: Dalall: a) podpisani........ K 1,174.800 b) vplačani.........• 376.103-- Daaa posajlla..........'. > t 930.929 — Vlaga................* 1.828.591-— Gorica # Gorica Hdtel jri zlatem jelena" trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten: vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 A zaloga eljlega olja prvo vrste najbnljših tvidk iz tstre, Dalmacije, Molfetie, Bari in Hic. ;. tB prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K —-72, —80. —-88. —06, J 04, 112, 1-20, 1-36, 1-44, 1;60, I80. —— , NaJdebelo eene ugodne. ------- PoSilja poStnineJfrosto na dem. Posodo su puSCa knpcu do popolne vporab'} o!Jb; po vporabi se spet zameni 8 polno Pravi vinski Ms.ln navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. 5 •» 4 Prva koncesij onirana dolavniea •/, mo- >¦ < tornim obratom za lino mehaniko fiziko, nia. L ^ tematiko, optiko, lino brušeDJe in poliranje itd p. ^ Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov. hišnih > ^ telefonov, plina in vode. L •< Poprave se IzvrSnjeJo Iiltro in po eeni. L I Mu Polnit ti Igel l t Gorica, za vojašnico. t 3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje. L < > < Bogata zaloga > < raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo > 4 in električno Inf. p. < Oprave za kopelji, sesalke vseh si-lemov. — p* < Popravljalnica au omobilov, motociklov in dvo- > ^ kole.-=. — Debvnica za pobakrenje in poniklanje L ¦4 — Pumpe, železna in kovinske cevi. Zaloga p-«< mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih > ^ britev, Skarij Ud. L •????VVVVVVVVTTTTTVTTVVVTVTVVVV« Hai*ol J^aščil*, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za foirmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenal* Išče se učenca ----- za knjigarno in trgovino z muzikalijami I in umetninami. —..........".......•"" Ponudbe na': Goriška Tiskarna fl.Gabršček. v Gorici na travniku. Trskino •(s.tokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolea nim in splošni telesni slabosti. zvirna steklenica tega olja naravno-rmenc barve po K1-40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje Raba tega olja je sosebno.priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežno narave. jirskno ietrno olje se železnim jodecem. S tem oljem s<> ozdravijo v kratkem času in z gotovosijo \-u kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklen ce je 1 krono 40 vinarjev. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zauiorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4K Cristofolettijeva piječa iz kine in železa Hfr nujboljši pripomoček pri zdravljenju h trsk ni m oljem. __________ Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev. z. .„'"„-:: - j\nlon 3vanov pečenko - Gorica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga J, Zaloga piva pristni* elih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostav!;.) n-. ibun i:i r>7.< r.iiijH yv. železnici n- ve kraje rvstr«-o^erskt1 uioi? rbš;o v soddi od 56 ! aajirc'.;.. Nfl zahtevo pi&hu iud; mortu\ „ Delniške družbe združenih pivo-varen Žalec-laški Jrg ra?.droi* v/, sloveče ceske »meščanske pivovarne". Zatu«« leda kajvnjp so t iVUy.. I.- na debelo od 100 kg n>proj. Ceno smerna. F@stre2ba poštena In točna. Otvorili .smo novo Irtrovino, ki knjige, časopisa (slovnnsko. hrvjitsko, mske, češke, nerusko, italijanske, na željo proskrhi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseli možnih vrst, pisariiiškc in Šolsko potrebščine (peresa, svinčniki, ročni ki, črnilo, radirke itd. itd.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. 1'rekup-eem velik popust. Slike: zgodovinsko, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka. Kipt' Prešireu, Vodnik, Vega, Jurčič, Ivesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski. S. Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo ^Gcriška Tiskarna" A. Gabršceh. Z LUTER DRAGOTIN VEKJET srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti slaro zlato in srebro. .....: , .. Cene zmerne.----------- _ekarna Cristofolett