SPOMNIT*
■"" 1 SB
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROMt
dar
AMSSISKA
' AMERICAN IN SPIRIT-FOKiPl^
IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER.
NO. 38
CLEVELAND 8, 0, MONDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE m**
(Doile preko Tnta)	(Mal VIC VZhodlM
ŠVICARSKA ZDRAVNICA stvu tak ugled kot ga ima zaprti država yailitii (aJah NA HRVAŠKEM. — S Hrvaške-1 nadškof. šele ob obsodbi nad-	ailBIlJl IvUvfl
ga se je vrnila švicarska zdra- škofa so se ljudje živo zavedeli,
vnica na svoj dom. Ona pripoveduje o razmerah v “novi” Jugoslaviji takole: šla sem na Hrvaško pomagat kot zdravnica pa tudi zato, da se sama prepričam, - ali je res v Jugosaviji tako, kot pišejo zapadnoevropejski listi. Radovedna sem bila, ali je tam res tak teror, tako preganjanje zlasti Cerkve, kot sem brala po časopisih. In reči moram, vse in še več je resnica. Veliko sem videla in slišala, in to, kar sem zvedela, daleč prekaša, kar se piše po ameriških in angleških listih o Titovi diktaturi.
ZAPRTE CERKVE. — Preganjanje Cerkve je v polnem tiru. če tudi to oficielno taje, kdor hodi po Jugoslaviji to vidi na vsak korak. Prišla sem
Pravcati Wizard je divjal od Virginije do Bostona,
44 je smrtnih žrtev
New York. — Zadnji petek je obiskal vzhodne ameriške države
kaj jim nadškof pomeni.
DUHOVNIKI P R E NAšAJO komunistično preganjanje z dostojanstvom. Svojo dolžnost vrše, čeprav so v vedni nevarnosti, ___„lllclisae uialIC
da jih zapro ali pošljejo na pri- snežni vihar, ki je divjal vse go-silno delo. Napadi komunistov ri do Nove Škoti je in zahteval 44' na duhovnike so le dvignili du- smrtnih človeških žrtev, hovniški ugled. Ljudstvo čuti, V mnogih krajih so morali zada so duhovniki z njim, in to je preti šole, ker so ceste zametene. velika opora preganjanemu na- Na tisoče delavcev ni moglo v to-rodu-	varne, ker je promet obstal.
žalibog je veliko duhovnikov j. Vihar je divjal neprestano 23 pobitih. Nekaj duhovnikov gre ur in je dosegel brzino 50 milj z režimom. Nekaj jih je, ki mi- na uro. Nosil je sneg v ogromne slijo, da se da tako kaj rešiti J zamete in zasul avtomobile na Toda ljudstvo gleda na vse take' cesti. Zadnjih šest let že ne po-kot izdajalce. Najbolj osovražena1 mnijo take zime. osebnost na Hrvaškem je gotovo! V New Yorku je zapadlo sko-Y va- Steri župnik iz Zagreba dr. Pit-] ro en čevelj snega in nad 10,000 si, kjer sem videla zaprte cerkve. ***’ ki J* sUŽe okoli «žimovcev( delavcev je poslalo mesto na ce-Vprašala sem ljudi, zakaj so cer- m “Mll> Bog ve kaJ1)0 8 tem d°-| ste.da iih razkidajo. kve zaprte. Odgovorili so mi: seBfe’	Snežni vihar je povzročil smrt
“Ker so ubili duhovnika.” Pa za-j KMETJE IN REŽIM — Med 44 oaeb in sicer v New Yorku 17> kaj so ga ubili,” sem silila s kmeti se dobe redki, ki 'bi držali v Pennsyivaniji 14 in druge po
vprašanjem. In odgovarjali so:' “Zato, ker je duhovnik.” NADŠKOFA STEPINCA smatrajo ljudje za svetnika. Nisem še brala, da bi imel kak cer-kveni dostojanstvenik pri ljud-
iuci/1 bc uuuc reuiu, ki di urzail ..	.
z diktatorskim režimom. Kar je! krajjb ob obre^u' takih, so ali delomrzne« ali pa!. Vlhar * dlvjaI Preko virKini-pijanci, ki jim ni za kaj drugega I £ Pennsylvanije, New Jersey, kot da se jim za nekaj časa do-1 New York, Connecticut in se bro godi brez dela. Kmetje pov- obrnl1 ven na morie Pri Bostonu.
s	-	O_____
(Dalje na 3. atranl)
'bril predlogov je istassen obišče
2	|. .	I <yr AI TM A IM TIJF\I
Anglijo je zadel
Taka vazna oseba, pa vse tiho
čudno te nam je zdelo, da smo v soboto zjutraj našli naš Cleveland eel in na svojem mestu. PriiakovaU smo, da se bo zgodilo ž nim, kot se je Hirošimi, kamor so vrgli atomsko bombo. Tukaj se je nnmrel raznesla govorica, da bo v petek večer govoril največji svetovni guslar, sam Zlatko Balokovič, ki bo (ali ki je) povedal, kako strašno prijazno ga je sprejel samo Tituš Grozni. Vršiti se je imela vsa kolobocija v Saehsenheim dvorani na 55. cesti.
če je bil Balokovič tukaj ali ne, ne vemo. V soboto smo pregledali vse ameriške dnevnike, pa nismo našli o obisku slavnega guslarja niti ene črke. Moramo pač počakati, da bodo slovenski Titovci kaj o tem poročali. Vam. bomo če povedali, če bodo.
Ne velite Sirk Samu rok, svari Vandenberg pri proračunu
Vojne še ni konec in že se zdaj umaknemo, bo stopila Rusija naprej
ReuHier zahteva večje zbližanje med mezdo in dobičkom
Namesto delavskih postav naj da industrija bolj pravično mezdo
Washington. — Walter Reu-ther, predsednik unije avtnih delavcev CIO, je pričal pred senatnim odsekom, da naj kongres na mesto delavskih postav izposluje bolj pravično enakost med delavskimi mezdami, z dobičkom in cenami. Izjavil je, da more delavec vedno manj kupovati, ker ne zasuži dovolj, dočim imajo industrije vedno večji dobiček, torej je med njima vedno večji prepad.
Senator Bali, republikanec iz Minnesote je Reutherju očital, da uči socializem. Reuther mu je odgovoril: “Ako je socialna pravica in socializem eno, potem jaz ne morem pomagati.” Rekel je, da se večja enakost med mezdo in dobičkom prav lahko izvede, če je za to dobra volja.
Senator Taft, načelnik delavskega odseka senata, je rekel, da dočim ima ekonomsko zbližanje med delavcem in delodajalcem res pomen, toda pri sestavi delavske mezde je treba vzeti v poštev tudi produktivnost delavca.
ZDAJ ŽE IZBIRAJO GUVERNERJA ZA TRŽAŠKO DRŽAVO
New York. — Veliki štirje že izbirajo pripravnega človeka, ki bo postal, ali hotel postati guverner svobodne tržaške države. Do-zdaj imajo 5 kandidatov, ali možnih kandidatov.
Baje so ti kandidatje sledeči: general Henri Guisan iz Švice, Alberto Lleras Camargo iz Co-lumbije, Nordenskiold in Emil Sandstrom iz Švedske in Leif Egeland iz Južne Afrike.
zunanji minister Molotov ni zadovoljen z odgovorom državnega tajnika Marshalla in je o tem obvestil ameriško vlado.
Stvar se je začela tedaj, ko je pomožni državni tajnik Acheson izjavil pred senatnim odsekom, ko je bii'direktno vprašan o tem, da je ruska politika agresivna in
Rusija ni ndovoljna z odgovorom državnega tajnika Marshalla
Toda Zed. države menda ne bodo nič odgovorile na drugo noto Rusije
London. — Radijo iz Moskve je v soboto poročal, da sovjetski Franka doma iz Virloga, žup-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Se na mnoga leta—
Mr. in Mrs. Anton Lauriha iz 1133 E. 167. St., sta na 22. februarja praznovala 25-ietni-co srečnega zakonskega življenja. Sin Anton, hčerka Amalija poroč. Bruder, zet, sorodniki in številni prijatelji jima iskreno čestitajo k srebrnemu jubileju s željo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala tudi zlalti poroko.
Izgubljena očala—
Na St. Clair Ave. med 69. in 71. cesto so bila izgubljena očala. Najditelj je prošen, da jih izroči na 1013 E. 71. St.
Naslove iščemo—
Kdo bi vedel za naslov Franka in Jožeta Olupa? Prvi je menda v New Yorku. iDalje, kdo bi vedel za naslov Kalana
nija Stara Loka? Kdor kaj ve o imenovih, naj sporoči na naše uredništvo.
Pismo ima pri nas—
Ana Mrak, doma iz Predloga pri Radovljici.
Klub Ljubljana—
Jutri ima klub “Ljubljana” svojo redno sejo. Članstvo je
ekspanzivna. Radi tega se jei prošeno, da se udeleži v veli-pritožil sovjetski minister Molo-jkem številu.
Kongres bo onemogočil vsako delo komunistov v tej deželi
Washington. — Poslanec Thomas iz New Jersey, načelnik odseka poslanske zbornice, ki preiskuje protiameriške aktivnosti v tej deželi, je povedal, da ima odsek pripravljenih kar enajst predlogov proti komunistom in njih sopotnikom. Ako bo odsek izpeljal svoj načrt, bo v Ameriki vsako delo rdečkarjev onemogočeno, je izjavil Thomas.
Thomas ni hotel povedati, za javnost, kakšni so tudi predlogi, rekel pa je, da je nastal eden izmed predlogov iz izkušnje, ki jo je odsek dobil v preiskavi proti delovanju Gerharta E i s 1 e r j a, enega' glavnih komunistov v tej deželi. V bodoče bo moral imeti vsak potni list tudi odtis prstov osebe, na katere ime se potni list glasi. Eisler je pred leti potoval v Ameriko in iz Amerike na ponarejenih potnih listih.
Ta odsek je tudi najel nekega Ben Mandela kot svetovalca. Ta je bil leta 1928 vržen iz komunistične stranke. Do takrat je bil urednik Daily Workerja, ki je glasilo ameriške komunistične stranke.
Je, res veliko pomanjka-nje his
Capac, Mich. — Oscar Lange iz Detroita je 5. novembra kupil farmo z vsemi poslopji. Oni dan je prišel, da si farmo zopet ogleda. Vse je bilo v redu, samo hiša, ki je bila takrat v kupčiji, je med tem izginila. Nekdo jo je odpeljal skrivaj.
Odkrili so nove zaklade v Nemčiji
Frankfort.—Koso iskali dragocenosti, ki so jih skrili nemški naciji, so našli za 37,805,029 vrednosti draguljev, zlata, srebra in platine.
Washington. — Harold Stas-sen, ki je že razglašen kat možni kandidat za predsednika Zed. držav leta 1948, namerava obiskati 19 evropskih dežel, kjer se bo zglasil pri vsakem oblastniku v dotični deželi. Tako bo obiskal Stalina v Rusiji, Attleeja in Churchilla v Angliji in druge.
Včeraj se je odpeljal z letalom v Belgijo, katero bo najprej obiskal. Nazaj se bo vrnil 24. aprila. Pred odhodom je rekel, da po Evropi ne bo debatiral o ameriški politiki pri tem obisku.
iz raznih naselbin
Buenos Aires, Argentina. — Tukaj je umrl 13. okt. po kratki bolezni tržaški rojak dr. Viktor Kjuder. Rodil se je leta 1904 pri sv. Jakobu. Dovršil je univerzo za gospodarske in trgovske vede v Trstu. Bil je tudi.urednik ',Edinosti.” Fašistične oblasti so _ ga radi tega preganjale. Da bi č, še izognil vednim policijskim ši-kanam se je leta 1930 izselil v Južno Ameriko. V Buenos Airesu je urejeval izseljenski tednik “Novi list.” Zelo je bil aktiven tudi po raznih slovenskih pevskih in dramskih društvih širom dežele ter je bil pri vseh izseljencih zelo priljubljen. Zadnje leto je vodil posle jug. poslaništva. Nameraval se je vrniti domov, čim bi dobil dovoljenje. Smrt mu je prekrižala račune. Zapušča mlado vdovo, ki je tudi Primorka in 3 otroke, od katerih je najstarejši komaj 6 let V Cleveland, 0. zapušča sestrično Mrs. Kristino Filip na 1055 E. 147. St.
Yale, Kan. — Po štirih mesecih bolezni je 9. febr. umrl daleč okrog poznani John Jenčič. Bil je vseskozi dober društvenik do smrti. Rojen je bil 14. jul. 1878 y Zidanem mostu. Tukaj zapušča ženo, sina in dve hčeri, v starem kraju pa dve sestri in tri brate.
Vlaki, ki vozijo premog so obtičali v 20 čevljev visokih zametih
London. — V soboto je zadel Anglijo drug snežni vihar, kakršnega ne poroča zgodovina več sto let Položaj je postal skrajno kritičen, ker je radi pomanjkanja premoga nevarnost, da bo popolnoma odpovedala elektrika, ki so jo že prej močno utrgali za domove in industrijo.
Od Atlantika je pritisnila močna burja, ki je nosila v soboto sneg ves dan. Vlada naznanja, da bosta prihodnja dva dneva najbolj kritična in da bodo morali najbrže v ponde-Ijek vzeti domovom tudi rabo plina 5 ur na dan. Ako ne bo vihar pojenjal, nihče ne ve, kaj se bo še zgodilo po Angliji.
Visoki zameti so ustavili vlake na 14 progah, po katerih je prihajal premog iz rudnikov. Ponekod so obtičali vlaki v 20 evljev visokih zametih. Unije so apelirale na delavce naj brez prestanka odmetujejo sneg, da odkopljejo zametene vlake. Tudi na Irskem je obtičal skoro ves promet radi snega, o
:a proračuna, ki ga je podala
vlada za izdatke naše bojne šile. Poslanska zbornica je že odgla-sovala, da se zniža vladni proračun za 6,000,000,000.
Senator Vandenberg je izjavil, da je kocka padla in danes se nahajamo v kritičnem času di- 1 plomatskega prerivanja. “Vojne še ni konec in je ne bo, dokler ne bomo vzeli čet iz Nemčije in Japonske. Ako jih vzamemo prvi mi, bo kraje zasedla Sovjetska Rusija. Mi ne smemo stati pred svetom, kot da bi nosil Stric Sam vse breme, pri tem bi imel pa zvezane roke,” je govoril senator.
Vdov, pravih in slamnatih, je vedno več
Washington. — Števni urad poroča, da se je v letih 1944 do 1946 pomnožilo vdov in slamnatih vdov za 35% v Ameriki. Te so vse v starosti 20 do 44 let. Urad navaja kot vzrok, ker je mnogo žen izgubilo može v vojni in ker je bilo izredno mnogo raz-porok.
*-----o------
Jetniki stavkajo, ker ne dobe dovolj jesti
San Quentin, Cal. — Kakih 600 jetnikov v teh zaporih je odšlo na stavko s geslom: manj dela, pa več jela. Jetniški ršvna-telj jim je obljubil, da bo to pregledal, nakar so se jetniki pomirili.
Pred senatno zbornico je bilo z, tudi poročilo, da bo izdala Rusija letos za svojo bojno silo $13,-400,000,000, kar je za $3,000,-000,000 več kot je pa v proračunu za ameriško bojno silo in še t<j hočejo nekateri zmanjšati.
Demokratska senatorja, Tyd-nigs iz Maryland in Lucas iz Illinoisa, sta se pridružila Vanden-bergu v tej debati.
NOVI GROBOVI
Joseph Tomšič Po daljši bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici Joseph Tomšič, po domače Stergel, star 63 let, stanujoč na 528 E. 152. St. Brej je bil dolgo let oskrbnik pri Widigoj poslopju. Tukaj z&pdšča 7 otrok:: Joseph, Mae omož. Svetina, Ann omož. Manili, John, Josephine omož. Degnovivo, Anton, Alice ter 9 vnukov in več drugih sorodnikov.
Rojen je bil v Dol. Retju pri Velikih Laščah, kjer zapušča štiri sestre: Marijo Zakrajšek, Frančiško Urbas, Ano Tomšič, in Nežo Debeljak, brata Aloj zija in več sorodnikov. Tukaj je bival 47 let. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Želetove-ga pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Jeronima in na Kalvarijo.
-----o--—.
SPOMNITE H NAŠIH HEGUNCRV V TUJINI 8 KAKIM DAHOM!
Washington. — Pomanjkanje sladkorja, ki ga čuti ameriška gospodinja že od leta 1942, se bliža koncu. Zed. države bodo dobile Od svetovne zaloge sladkorja toliko, da ga bo dobila ahko vsaka oseba nekaj več, obenem ga bo dobila več pa tudi industrija, koti izdelovalci mehko ipijače, candya in peka-i rije.
Pridelek sladkorja po vsem svetu računajo za letos na 32,-t)00,000 ton. Od tega ga bodo dobile Zed. države najmanj 6,-000,000 ton. To bi bilo za 100,-000 ton več, kot so ga dobile led. države letno pred vojno. Ta dodatna zaloga sladkorja bo omogočila, da ga bo prišlo na vsako osebo V Ameriki vsaj 10 funtov več na leto. Zdaj ga pride 25’ funtov na osebo.
Poljedelski urad pričakuje zvišati mero sladkorja industriji za 10% s 1. aprilom in drugih 107« s 1. julijem, —o--------------------
Pastor je obtožen, da je zažgal cerkev
Cena prašičem bo šla do $30 na 100 funtov
V	Clevelandu so v petek plačevali za 100 funtov žive vage prašičem $2750, kar je najvišja cena, odkar je bila odvzeta vladna kontrola. Pa to še ni vse. Klavnice prerokujejo, da bo šla cena vse do $30 na 100 funtov, predno bodo jesenčki zreli za trg, kar bo šele pozno pomladi.
V	Clevelandu raste cena prašičjemu mesu že od decembra. Takrat je bila cena $21.50 za 100 funtov in sicer je bila ta cena takoj zatem, ko je OPA pustila kontrolo. Pod OPA je bila cena $16.45.
Vlada računa, da je v deželi danes 56,901,000 prašičev, kar je najnižje število od 1941. Število se je začelo krčiti lansko poletje, ko je OPA opustila kontrolo in so začeli rejci pošiljati živali na trg zaradi dobrih cen.
mu je državni tajnik Marshall, češ, da je bil Acheson pred odsekom pod prisego, da je moral odgovoriti po svoji
Mr. in Mrs. Joseph Janchar, 13110 JU n ion Ave., zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo Genevieve Blenkush in je
vesti in da to, kar je izjavil nečakinja g. kanonika Omana. Acheson ni smatrati za blatenje Srečni ata je pa sin poznane Jakob Jancharjeve družine iz
Sovjetske Unije v svobodni Ameriki, kjer vsak lahko govori po svoji vesti.
Na to noto zdaj izjavlja Molotov, da ta odgovor ni zadovoljiv
Prince Ave., ki sta s tem postala že 30-setič stari ata jn stara mama. Naš poklon na vse strani.
za Rusijo. V ameriškem drža- Prva Mika-
vnem. uradu, dvomijo, da bi ameriška vlada podvzela kako formalno akcijo na to drugo Molo-tovo noto, ker je tajnik Marshall popolnoma jasno povedal v prvi noti svoje stališče in stališče ameriške vlade.'
DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
Jutri ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojnega Matt Do-briniča v spomin prve obletnice njegove smrti.
Najdena očala —
Na 71. cesti so bila najdena očala. Kdor jih je izgubil jih lahko dobi na 1017 E. 72 Pl. Usmiljeni delavci—
Delavci pri Tower Press, inc. Superior Ave. so zbrali med seboj skoro $100, da bi s tem pomagali 4 letnemu dekletcu, Milwaukee, Wis. — Dr. John Carol Kacala, ki boleha za leu-Lewis, 72 let star protestantov-j icemij o, ki je skoro neozdrav-ski pastor, je obtožen, da je za-| ljiva_ Dekietce so poslali v žgal svojo cerkev, kjer je služil ]bolnižnico-oh5o state univerze, skoro 12 let. Cerkev je zgorela Columbu8 0hio„ če bodo mo-
25. jan. Ogenj je napravil škode za $150,000.
Okrajni pravdnik je povedal, da je pastor že priznat, da je kupil petrolej, toda zanika, da bi on cerkev zažgal. Načelnik požarne brambe trdi, da so našli cunje, namočene v petroleju, ovite okrog držajev pri orglah, katere je požar uničil in kjer je škode za $50,000.
Pastor je doma iz Anglije in je leta 1941 postal ameriški državljan.
------0----r--
Dečko 5 let star, dobi palice za umor
Hong Kong— Pet let kitajski dečko brez staršev je bil obsojen na 9 udarcev s palico, ker je z nožem do smrti zabodel svojega 4 leta starega tovariša pri igri. Porota je tako milo sodila, ker je bila mnenja, da dečko ni imel namena tovariša umoriti.
gli zdravniki tam kaj napraviti ž njo. Delavci hočejo pomagati k velikim stroškom. Priljubila se jim je, ko jih je iz stanovanja bifeju tovarne pozdravljala, ko so šli na delo in z dela. Pred tremi tedni so jo pogrešili in zvedeli, da je nevarno žbolela.
Mine so potopile že 131 ladij
London. — Lloyd, naj več j a zavarovalna družba na svetu poroča, da so mine, ki plovejo odtrgane po morju, potopile od konca vojne pa dozdaj že 131 ladij, ki so bile last 17 držav. 95 ladij so pa mine samo poškodovale. /
Pazite se, da ja gotovo greste preko ceste pri signalni luči in o pravem času, sicer vas sluibujči policist lahko povabi na sodnijo.

' AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUA_RY2T 1947_
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor)
«17 St. Clair A«.	HEndwaan 06J»	S',!!?”4 ^ °W
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
s	I	4	J	•	7	8
9	to	n	n	i)	14	i)
16	17	18	19	1-0	;i	u
«*	14	x)	16	17	18	19
NAROČNINA,
Za Ameriko na leto «7.00; za Cleveland In Kanado po poiti aa eno leto «6 00.
Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta »MO.
Za Ameriko ietrt kta »2.50; za Oleveland ln za«Vi po poiti ietrt leta <2.25.
Za Clveeland In okolico po JHnakMh: celo leto »7.00, pol leta »MO. Četrt leta «250, Posamezna Številka etana 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES:
United Stat* «7.00 per year; Cleveland and Canada bv mall N-W P®r J®W,
U. S. »4.00 for i puntu«. Cleveland and Canada by mall »MO tor 0 month«.
U S. »250 for 3 months Cleveland and Canada hv mall »2.75 for 3 month«.
Single cople« 5 cent« each.
Entered p-. -cond-clase matter January 0th 100«, at the Post Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1870.___________
~ No. 38 Mon., Feb. 24, 1947
strani in se selijo tja: kako dolgo se bo med njimi vzdržal slovenski duh? Goričani bodo priSli v italijanske kampe kot italijanski državljani: raztresli'jih bodo po Urni Italiji — kaj bo posledica tega? česar niso zmogli fašist z ricinovim oljem in šikanami, bo napravil jugoslovanski komunizem: raznarodil bo del slovenskih Goričanov, ki ga bo pognal čez
mCj O velika bo krivda slovenskega komunizma pred bodočnostjo in zgodovino! Uničil in opustožil nam je domovino, pobil toliko najdragocenejših življenj, izgubil Gorico in Trst in slovenski Koroški izpodmika zadnjo desko pod nogami. še celo “osvobojeni” Goričani rajši “osvoboditelja zamenjajo za “fašističnega tirana” ...
Strahotno je razočaranje nad Osvobodilno fronto in nad osvoboditvijo slovenske Primorske.
Najdeni sin noče v hišo svojega bogatega očeta: ponuja mu sicer pitanega vola, pa on ne verjame v njegovo ljubezen rajši gre spet služit na tuje ...
Tako je sedaj na Goriškem, kjer ni bilo izdajalcev naroda,” temveč njegovi dolgoletni “mučeniki’’ in najzvetejši zaverovanci v Jugoslavijo.
Amerikanci pravijo, ko gledajo bežeče vozove, da je to edini primer, ko člani zmagovitega naroda beže pted — mi-
JAMAR:
» V > ’
Še goriška tragedija
rom.
BESEDA IZ NARODA
*«»»IIH144441»«444«i	********
Čudno, kaj ne: ko bi morali govoriti o gpriškem veselju sedaj, ko je prišel pod podpisu jmlru -JO. februarja 1947 tisti čas, ki ga je Primorska čakala skoraj- trideset left, pa pišemo o tragediji! Le kako je to mogoče?' ^inerjkanei, ki so priče tega strahu Slovencev pred Slovenci, se tetpu jnič nunj ne čudijo, kakor drugi tujci na primer švedski žurnališti, ki tekajo s fotografskim aparatom iz kraja v kraj in slikajo umikajoče ljudi /.. kot svetovno čudo: ljudi, ki se umikajo pred lastnimi osvobpdilci pred ljudmi ste krvi in se podajajo pod zaščito svojega krvndga sovražnika .. . tisti ljudje, ki so pod njim trpeli preganjali je in ječe in delali z vsemi sredstvi, da se otresejo njegovega jarma...
Te dni je pribežal v naše taborišče znanec iz Goriškega in nam slikal strah in trepet Slovencev v Kobariškem kotu1 in v Soški dolini.
Ljudi se je prijela panika. Do 15,000 ljudi se je priglasilo za begunstvo in prosilo za zaščito pri Amerikancih, upamo pa da vsi ne bodo izrabili svojih dovolilnic in bodo vendar le’ostali doma. Kakih 5,000 pa bo gotovo ubežnikov in veliko jih je že preko bodoče meje. Čez mejo — to je iz zone A na laško stran — gredo neprenehoma novi avtomobili, ki vozijo pohištvo in pridelke in imetje Slovencev, ki nočejo pričakati sedanje jugoslovanske svobode. Strašna selitev naroda — beg pred lastnimi ljudmi. Ta emigracija bo toliko majuuu srečnejša pred prvo, da ji bo mogoče vzeti s seboj večino vega življenja, in premoženja, kajti v miru se lahko odloči za beg in zavezniki,	m.to
ji Jredo celo na roko/ Italijani pa jim nudijo svoje kasarne v Gorici, v Čedadu in v Vidmu, kjer dobe prvo streho. Kranjcem pa, ki so bežali preko Ljubelja z vozovi jn konji, so Angleži pobral; vse: konje in vozove in prtljago in jim še sinove pognali nazaj v smrt... V toliko so ti srečnejši, da lahko s premislekom gredo na brezdomsko pot — in v toliko je njihova odločitev strašnejša .. . Nas je zajel trenutek, njih more skrbipolne noči, preskrbijo si dovolilnice in z njimi na srcu jočejo v brezupno bodočnost: ali bi ali ne bi? . . . In,v takih mukah jim minevajo ti tedni; v kolikor jih že mnogo izmed njih ni sklenilo računa in šlo v prostovoljno begun-stvo
In zakaj? So tudi ti, ki so toliko pretrpeli pod laškim gospodstvom — kolaboracionisti? So to fašisti ki so toliko trpeli pod njim? Ljudje se sami od sebe brez reklame in pregovarjanja in brez nasilja odločajo za beg, čeprav ^vedo, v kakšno negotovost gredo. Tako le govore: Mi smo že bili v begunstvu med prvo svetovno vojno, v begunstvu na Kranjskem, pa mnogi od nas tudi v Italiji, vemo, kaj se to pravi, toda kljub temu se rajši odločimo za to bedo, kakor pa da bi tlačanili komunizmu in se nenehno bali za življenje.
Tako govori slovenski kmet tostran Soče, dočim si Slovenec, ki je ostal onstran v Italiji, kupuje — traktorje, da bo obdeloval svoje posestvo ... In je srečen...
Ali ni to strašno plačilo goriškemu Slovencu za vso njegovo zvestobo slovenstvu in za njegovo koprnenje izpod fašizma v Jugoslavijo!?
In ta znanec je razlagal^kako je sam videl — in švedski časnikarji so filmali — kalčo Slovenci razkrivajo celo svoje hiše, kako snemajo vrata in okna in sekajo drevesa, samo da bi svoje domačije nq pustili osveteželjnim sosedom in krvavim komunistom. Tako se odpravljajo v begunstvo cele vasi: Breginj, Borjane, Logor... V Kobaridu je že jemal slovo dekan Pavlin in njegov kaplan — vsa fara je jokala ..,
Popoldan pa je prišel sam Bevk in govoril ljudstvu, da zastavi glavo, da Jugoslavija ne bo podpisala miru, da ima taka zagotovila, in da se nobenemu ne bo nič zgodilo. Narod pa mu je odgovarjal: Vam nič ne zaupamo. Tolikokrat ste nas že prevarili da smo tega že siti! — Bog ve, če bo Bevk dal sedaj svojo glavo?
Kakšni ljudje beže?
V	Brdih advokat dr. Šviligoj: pri obeh tržaških procesih je b.l obsojen od fašistov, dobil je enkrat 15 let, drugič pa še več, pa jih je tudi odsedel več kot deset let, ko se je po septembru 1943 vrnil domov, je sodeloval z OF; zdaj beži v Italijo, posekal je vse oljke in išče zaščite pri svojih smrtnih sovražnikih. Ali je on fašist? Ali je kolaboracionist?
V	Italijo beži kobariški župan Miklavič, tisti, ki je bil tri leta v gozdu in je bil zastopnik partizanov v sklepanju premirja in sporazuma z Nemci, njihov glavni eksponent za kobariški kot... zdaj noče k njim, ki jim je služil.
Beže znani podpiratelji OF v — Tržaško pokrajino, ne v Ljubljano; tako iz Gorice dr. Franko, dr. Birsa, dr. Deve-tak Zakaj ?
Beže v Italijo najizrazitejši komunisti, tako Kozmanka, ki je bila imenovana za “Regina della foibe” — “kraljica kraških jam,” beži Komjanec. ki je bil poverjenik za živila
Pred kom beže? Pred lastno razočaranostjo '
Resnica in laž boljševizma
Ako hočemo premagati bolj? ševizem, moramo priznati njegovo resnico in jo ločiti od njegove laži. V boljševizmu je velik« protikrščanska laž, a v bjpm je Judi velika resnica in čelo mnogo resnic. A laž je tako velika, da presega vse resnice »n jih kazi.
Za kristjane je boljševizem opomin k neizpolnjeni dolžnosti, o neizvršeni krščanski nalogi. Krščanska resnica se ni ustvarjala v polnosti življenja, krščanska dobrota je ostala preveč nedosledna in premalo dejavna, grehi in slabosti kristjanov (la-ži-kristjanov) so zatemnjevali svetlo luč krščanskega razodetja. Kristjani so živeli v dveh različnih smereh (ritmih), v verski, cerkveni, ki je obsegala samo majhno število dni in ur njiho-v posvetni
bodo človeškega duha (Volje) in vrednost čjpveške osebnosti; zato ne more verovati v nasilno preustrojstvo Človeške družbe, ne,more nasilno poteptati osebnosti in uničiti greha, A kristjani so prezrli, da »o dolžni grehu v družabnih (socialnih) pojavih postaviti meje, ga zajeziti, in družbo preobraževati v duhu Kristusovem. Lažnjivo je dokazovanje starokopitnega in bur-žujskega krščanstva, da je človeško družbo zaradi greha nemogoče preosnovati v duhu pravičnosti. Resnica je nasprotno, da je treba družbo preosnovati ravno zato, da napravimo red in omejimo družabne pojave in vplive greha. Ako resnica in pravica noče preosnovati družbe, jo bo pa korenito preosnoval greh z grešnimi močmi. Navidez sanjarski načrti komunizma (boljševizma) so laglje ostvar-ijivi kakor se navadno misli; uresničenje je greh. Odgovor-
smeri, ki je obsegala večino nji-Upst za hudo, ki odtod izvira, pa hovih dni in ur. VtSji del živ-j nosi dobrota, ki je ostala pri
tjenja kristjanov ni bil ožarjen)praznih besedah. Boljševizem od Kristusove resnice. Najmanj je obsodba laži-krščanske druž-ožarjeno in najmanj krščansko be, sodba, ki je družba sama ni
je bilo gospodarsko in družabno (socialno) življenje. In po skrivnostnih potih božje Previdnosti so se zle sile lotile uresničevanja resnice in pravice. V tem je skrivnostni duhovni smisel vseh revolucij. Gospodarsko življenje kapitalistične družbe. Ni slučajno, da je doba kapitalizma obenem doba propadanja krščanskega življenja. Nasprotno pa je, smisel komunizma verskega in pelo krščanskega izvora. Neke vrste komunizem — skupnost premoženja so uresničili prvi kristjani, poskušali so ga uresničevati v krščanskem srednjem veku in Tomaža Mora, ki je v začetku novega veka sanjaril o komunistični državi, je katoliška cerkev prištela blaženim. Prav« bratska skupnost je mogoča samo v enemBogu Očetu in v Kristusu.
žalostna resnica pa je, da je težje uresničiti krščanski komunizem kakor pa brezbožni komu-
hotela izreči nad seboj. Zato je tako težko boljševizmu razločiti resnico o<j laži.
Brezbožni komunizem je za-padna iznajdba; njegov oče je nemški socialist Marks, po rodu Žid. A ruski narod ima čast, da ga je prvi izvršil v življenju. Vodilne misli boljševizma so skupne z zapadnim komunizmom (marksizmom), a na ruskih tleh in v ruskih dušah je dobil svoj posebni ruski značaj, ker se je spojil z ruskim značajem in rusko duševnostjo. Tako se je 'n. pr. Marksova židovsko - socialistična vera v socialistični raj na zemlji srečala in spojila z rusko vero v mesijansko poslanstvo ruskega naroda za uresničenje kraljestva božjega na zemlji. Rusi so sprejeli zapadni brezbožni komunizem v vsej njegovi skrajnosti, ne samo kot gospodarski načrt, marveč so še posebno razvili njegovo versko stran. Boljševizem je namreč
ni načrt, marveč tudi, vera (religija) s svojimi verskimi resnicami in s svojo nravnostjo; — preosnovati hoče vee življenja, človeka, družino, gospodarstvo, državo in vesoljni svet. Boljševizem je strašen vprav kot vera, ki hoče uničiti in zameniti krščanstvo. S svojiip verskim ognjem osvaja vso dušo in podžiga navdušenje in požrtvovalnost.
Za svoje protikrščanske namene izrablja krščansko usmerjenost duše, krščanske sposobnosti za vero in za žrtve. Kristjani propadajoče buržujske krščanske dobe so kazali mnogo man; odločnosti in požrtvovalnosti kakor boljševiki. Ne da se tajiti, da se mladina v Rusiji z iskreno vnemo ogreva in žrtvuje za boljševizem. Samo v prvi stopnji boljševiške revolucije je boljševizem zmagoval z laskanjem množicam in strastem.
V boljševizmu je bridko pomešana resnica in laž. Mnogo resnice je v boljševiški obsodbi buržujsko - kapitalistične omike (civilizacije), njenih bolezni in protislovij; prav tako v obsodbi polovičarskega krščanstva buržujske dobe. Resnici* je, da go. spodarstvo ne sme biti prepuščeno koristim in svojevoljnosti posameznikov; urejalti ga mo-, ra družba, država. Liberalna svoboda v krščanstvu je rodila kričeče krivice in jemala svobo do velikemu delu človeštva. Resnica je, da mora biti družba delovna, družba delavčev, a to je krščanska resnica o dolžnosti dela. Resnica je, da človek z gospodovanjem nad prirodo sme zasužnjevati človeka; človek ne sme izkoriščati človeka ne stan (razred) stanu. Resnica je, da mora politično ustroj-stvo biti gospodarsko, stanovsko - delavsko. Resnica je, da morajo politiko voditi velike mi sli. Resnica je, da morajo višji izobraženi sloji služiti vsej družbi. Resnica je, da je treba sovraštvo med narodi odpraviti z mednarodno organizacijo človeštva. Rcs-.je, .da je treba vso družbo in ves svet preustrojiti Pravilno je, da mora posameznik služiti velikim, višjim in svetovnim namenom. Umevno je, da je boljševizem s svojimi vseobsegajočimi načrti za prenovitev sveta privlačen za mladino, ki tako, želi preustrojiti svet, graditi nov svet, novo življenje. Recimo, da grade babilonski stolp — a grade ga z navdušenjem.
še večja pa je laž boljševizma in ta laž je skazila njegovo resnico. To je pred vsem duhovna, a ne socialna laž. Lažnjiv in strašen je sam duh, boljševizma. Ta duh je zanikanje duha, teptanje vsega duhovnega v človeku. To je laž brezbožnosti. Od tod vse zlo. Zametanje Boga vede k zametanju človeka. Boljševizem je zavrgel Boga ne v imenu človeka, marveč v imenu no vega božanstva — skupnosti (socialni kolektiv); zavrgel je tudi človeka kot podobo božjo, zavr-
škega dostojanstva, zloba, sovraštvo in maščevanje kot pot k popolnejšemu življenju in brat-stvu. To je brezbožna vera (religija) boljševizma, to je sana-tizem, ki preganja vsako vero, ker hoče sam biti vera. To je vera kraljestva tega sveta, teptanje vsake duhovnosti.
Krščanstvo ni uresničilo svoje resnice v polnosti življenja. Zato je prišel boljševizem kot obsodba sveta, kot kazen in opomin^ (kot ukaza neke pristne resnice. Resnica, ki se ni hotela uresničiti v svoji lepoti ia skladnosti, se je ustvarila v skazi in spaki. Rusko uresničenje komunizma ima na vseh poljih znak izrodka, pečat duševne in nravne spake. V boljševizmu je veliko družabne (socialne) resnice. A pečat spake v izvršitvi te resnice je znamenje, da je pomešana z veliko lažjo in da je daleč od Boga.
Kako naj se borimo proti boljševizmu? Boljševizem je tako nevaren in strašen, ker je v njem pomešana resnica in laž. Zato je najprej treba priznati resnico in jo ločit« od laži. Proti boljševizmu se ne moremo boriti s poskusi za obnovo kapitalizma in buržujstva. To se je že preživelo. Ko čas vstaja proti večnosti, seje mogoče proti njemu boriti samo s pristno večnostjo, z večnimi načeli. Ne z mislimi (idejami), manleč s polno versko (religiozno) resničnostjo.' Proti celotnemu brezbožnemu boljševizmu (komunizmu) more zmagati samo celotno (integralno) dosledno krščanstvo, prerojeno krščanstvo, ki svojo večno resnico ustvarja v celotnem življenju in celotni družabni (socialni) resnici. Vsa bodočnost krščanske družbe je odvisna od tega, če se kristjani končno odrečejo kapitalizmu in družabni (socialni) krivičnosti, če bodo v imenu Boga in Kristusa uresničevali to resnico in pravico, katero boljševiki uresničujejo v imenu brezbožnosti in v imenu zemskega raja. Ako so delavske množice tako dovzetne za strup brezbožnosti, ako je bolj-ševiška brezlbožnost postala “o-pij za ljudstvo,” so tega krivi prvi vrsti kristjanje, burauj-ski laži-kristjanje, ki so toliko škodili krščanstvu v dušah delavcev. Položaj krščanskega sveta pred boljševizmom ni samo položaj nositelja večne resnice, marveč tudi položaj krivca, ki svoje resnice ni ostvaril, marveč izdal. Boljševiki pa svojo resnico ostvarjajo in to dejstvo poudarjajo proti kristjanom.
Samo krščanstvo more rešiti mučno nasprotje med osebnostjo in družbo, le krščanstvo more premostiti prepade med sloji in rešiti kulturno. Le dosledno celotno krščanstvo more sprejeti vso resnico boljševizma in 'zavreči vso njegovo laž.
Vse vprašanje je v tem, kakšnega duha bodo te množice in v katerem imenu bodo gradile novo življenje, v imenu Boga, Kristusa in duše, ali pa v imenu brezbožnega komunizma, v katerem gine človeška podoba in umira človeška duša. Ruski narod je to vprašanje postavil pred vesoljnim svetom.
Tako piše ruski filozof Nikolaj Berdjajev (Putij, oktobra 1931, str. 1 do 34). Njegove misli se v glavnem skladajo z o-pomini papežev Pij a XI. in Leona XIII.
(Op. pisca. List “DELAVSKA PRAVICA” (dne 18. feb. 1932) je ta članek ponatisnila po listu “KRALJESTVO BOŽJE.” Na koncu članka je dodala besede: “Vsak krščanski človek naj desetkrat prebere te besede in jih dobro premisli!”) Resnicoljub.
nizem. Krščanstvo priznava svo- ne samo gospodarski in družab-
gel osebno vest, osebni razum,! Le -krščansko prerojenje ne sa-svobodo. Boljševizem je torej j mo izbranih duš, marveč tudi brezbožen in nečloveški. Iz tega ljudskih množic more prepre-poteka vsa njegova laž, krvavo čiti zmago boljševizma. Bodoč-nasilje, trinoštvo, teptanje člove- nost imajo delavske množice.
Za odbor stoterih
Cleveland (Collinwood), O.— Javnosti želim sporočiti, da bo priredil naši cerkveni pevski,' zbor »Ilirija pod vodstvom Mr. Martina Rakarja koncert, katerega čisti preostanek je namenjen za naše slovenske reveže -begunce. Ta koncert se bo vršil v nedeljo 16. marca ob treh popoldne. Zapeli nam bodo več pesmi v slovenskem in angleškem jeziku. Glavna točka programa pa bo gotovo “Sedem poslednjih besedi,” katere je izgovoril naš Gospod Jezus Kristus predno je umrl na križu.
-^Med koncertom bo pa Rev. Francis Baraga razlagal, kaj pomeni vsaka teb Kristusovih besed.
Dragi mi Slovenci iz vse clevelandske okolice, kateri imate čuteče srce- do teh revežev beguncev, meni se zdi, da imajo o-ni prav tak križev pot kot ga je imel naš Gospod Jezus. Vsi ste prav vljudno vabljeni, da se u-deležite tega koncerta, kajti vsi bomo imeli veliko duševnega u-žitka, katerega smo tal fSSd'^0-trebni posebno sedaj v postnem času. Obenem pa bomo pomagali našim slovenskim revežem beguncem.
Vstopnice že lahko dobite pri vseh članih odbora “stoterih” jn v župnišču fare Marije Vnebo-vzete. Vabim in prosim vas, da pridete vsi, ki vam je le mogoče, da napolnimo našo cerkev, ko gre vse za tako blag namen. Pri nas 'dosedaj nismo imeli še nobene prireditve V ta namen, zato upamo, da se boste Collin-woodčani vsaj sedaj odzvali v velikem številu. V vsakem pismu, ki ga prejmemo od teh revežev beremo: Vedno prosimo Boga, da bi se nas usmilil, da bi dobili kje kakšen prostor na tem božjem svetu, kjer Bi zopet mogli ob svojem delu in zaslužku mirno živeti. Torej pokažimo se sedaj in pomagajmo Jim kolikor je y naši moči.
Mary Izanec. -------o------
— Povprečna oseba naredi ali 7 in 7 osmink milje, dnevno okrog 18,098 stopinj
fr VE!«
A L PA NE
Ljudje, ki imajo premoženje in ki so si ga nabavili v R»s»v času zasedbe po zaveznikih, kupujejo posestva na furlanski mena.
“Neke nedelje zjutraj sva se domenila z Jakšičem v Ljubljani, da bova postala pristna Ljubljančana. V Ljubljani je bila namreč takrat priporočljiva navada, da je ostal na lepo nedeljo malokdo v mestu. Morda si srečal kako staro ženico, ki-je drsala proti domu iz šentklauške ali kake druge cerkve. Drugo je bilo pa vse zunaj na deželi, kamor so šli na svež zrak ali pa na polič vina in založaj prešuta, kakopak. Mislim, da je bilo zadnje prvo in da so lovili svež zrak samo mimogrede. Da bi vlekel Jakšiča na Laverco, na Grosuplje, v Črno vas ali kam na Posavje, ni imelo nobenega po-Tje niso šli Ljubljanča-
ni drugače kot na liter vina, dočim bi ne spravil v Jakšiča drugega kot šalco kofeta, da bi se kelnarce pri naročilu zgledavale in bi začele ošabne ljubljanske srajce zbijati dovtipe na najin račun, če bi naju morda celo ne vrgli pod kap. Kar pojdite v kak ameriški salun in si poskusite tam naročiti skledo kisle repe, pa boste videli, kaj bo z vami.
Zatorej sem razlagal Francetu: “Francelj, če te je volja, pa ti bom naš Bled razkazal, ki ga še nisi videl in ker ga nisi, absolutno nimaš pojma, kaj je pravi cit na tem svetu.”
Orajt, je rekel po ameriško in ker nisva imela svojih boljših polovic s seboj, ni bilo treba začeti namigavati o kakem takem zletu tri tedne poprej. Ker če bi jih imela, bi morala začeti siliti na zlet v Novo mesto, ker bi poslušni polovici v kali zatrli in predlagali zlet k sv. Katarini
nakar bi napravili kompromis in se zedinili, seveda njim na ljubo, za zlet na Bled. Veste, tako se vozi v zakonskem jarmu in se še dobro konča, če ni pri tem nekaj kastrol in ponvic drobnih, predno pride do sporazuma. Tako se je peljalo vse od tistega popoldneva, ko je Adam ugriznil v lesniko in jo požrl s pečki vred, pa do današnjega dne in se bo, dokler se bo ta svet vrtel.
Tako sva pa z Jakšičem rekla: greva na Bled in šla sva. Ker takrat še nismo imeli v naši stari kontri svobodne republike, ni bilo treba letati na goma-strat in vložiti prošnjo za dovoljenje.
šla sva na postajo in se odpeljala z “gorenjcem” do Lesc, od tam pa jo udarila peš na Bled. Se reče, saj bi bila lahko najela fijakerja, pa ker sva bila revna Amerlkanca in sva imela časa ravno 24 ur na dan, sva si prihranila tistih par kronic. Jaz
bi se bil še morda peljal, Jakšiš na otok in tam pocukala za zvon-je bil pa previden in dober go-^ ček, kakor je vsak, ki je prišel spodar. Kakor kmetica z Iga, I tje.
ki je nesla košaro jajec v Ljub-| popoldne sva jo pa zopet uda-ljano naprodaj. Doide jo z vo-^ j.ja Lesce na vlak. Poča-zom Ižanec in jo povabi, naj pri-; si sva krevsa|a po prašni CeSti in sede, če mu bo plačala eno šesti-, se umjkaia vozovom, ki sp vozili eo. Kmetica mu je pa ponudila j od Leaec na Bled in z Bleda na en groš, češ, da bo držala kosa- Lesce. V Ameriki bi se bila u-rico v naročju, torej ne bo tako stavila ob cesti in kazala s palci v smer proti Lescam, kar bi pomenilo v nemem jeziku: prijatelj, daj da bom prisedel. Na tak način človek lahko daleč pride, pa zelo poceni, če naleti na usmiljene voznike.
Cesta je peljala nekaj po gozdu in tedaj je bilo, da se je France naenkrat spomnil, da ga sili mati narava kam v grmovje, saj veste, kaj mislim. Se reče, da je to nekaj vsakdanjega, čeprav je bilo na zelo napačnem kraju.
težko. Kaj vem, kako sta se zglihala, ampak taki so bili naši ljudje, sicer ne vsi, dosti pa. Naš oče nisp bili taki. V mladih letih so šli v Bosno vozarit s tremi pari konj, domov niso prinesli pa niti gajžle. Nekateri pravijo, da jabolko ne pade daleč od jablane, pa mislim, da to ne leti name, vem pa ne.
Ne bom vam pripovedoval, kako je Jakšič zijal, ko sem mu razkazoval naš kinč nebeški. Ali ni res, France?
“No, ja, saj ne rečem, da ni bilo lepo tam,” pritrdi France.
Kajpak, peljala sva se tudi
Boste videli, kako se je stvar končala.	i
JWfBTRK* DOHPvmX. FEBRUARY 24, 1947
ŽIVLJENJE TREH KRMUSKIH BUTOV i FRANCOSKIH VOJAKOV
„ JANEZ CIGLER	(
Celi dve leti je bil general vem ne bo prav! Vi Se niste J. bolan, pa v celi bolezni mu j prav zdravi, vam je bilo v vojski rebro prestreljeno, komaj se vam je zacelilo, znate se kaj pretresti in nanovo obolite.”— Gospod1 pravi: “Andrej, izelo me veseli, da imaš toliko skrb za me, pa le osedlaj, da zajahava.”
Andrej osedla konja, kakor mu je bilo ukazano; potem zasedeta in odjahata) gospod naprej, Andrej nekaj stopinj vedno za njim, proti mestnemu gozdu Boulogne (reci Bulonj). Počasi jahata po veliki cesti,
noben drug ni smel streči kakor le sam Andrej. Cez dve leti, gospod ozdravi, ni nikoli nikamor šel brez svojega zvestega Andreja, povsod g'a je moral spremljati. Ni se sramoval hvaležni gospod v najimenitnejši tovarišiji imeti pri sebi svojega služabnika. Ta generalova hvaležnost je tudi vsem dopadala.
Ko je general menil, da je že prav popolnoma zdrav, pride mu nekega dne na misel je-zdaribi. Pokliče svojega zvestega Andreja in mu reče: “Andrej, veš, ko sem bil še zdrav in v vojaški službi, kako sem znal junašlm jahati; zd'aj moram spet poskusiti. Osedlaj mi liščka, sebi pa murčka, pripelji mi ju pred hišo, da ju ' zasedeva ter jezdiva iz mesta sprehajati se v mestni- gozd.” Andrej pa molči in le odmaju-je. Ko gospod to vidi, vpraša: “No, kaj ti ni prav, da se malo sprehajava?” — Andrej odgovori: “Meni je že prav, pa
katera drži skozi veliki mestni' strah? Kakor tičev ne vabimo gozd. Kar zaslišita lajati lov-1« strašili, tako tudi ne smemo ske pse, kar je bilo-znamenje, j narodov pridobivati s terorjem, da pregnajo divjo zver. Pasje Ne sme se delati zlo, da se do-lanjanje se je bližalo bolj in j seže dobro. Ne strmoglavljajo bolj. Naenkrat, ko se nista \ se prestoli zato, da se postavi nadejala, priteče velik volk, od ' na njihovo mesto šafott Zbij-psov gnan, in plane čez cesto ravno pred generalovim konjem. Konj se ustraši volka, skoči vstran proti jarku, zadnje noge mu spodrsnejo in kpnj j in jezdec ležita v precej globo-
TOKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočlm 9e dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako van^Je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad le odprt od 9:30 si. do 8, sv.
Tel.: EN 5013
LETO STRAHOTE 1793
VICTOR HUGO
“Bojim se, da teror ni bi pomenil stalnega madeža na revoluciji. Svoboda, enakost, bratstvo ,to so dogme miru in sprave. Cernu tedaj strahota? Kaj hočemo? Pridobiti narode za svtovno republiko pravice in mirnega napredka splo-
mo krone, toda ne režimo glav! Revolucija je sloga, ne pa strah. Človečanskim idejam
ra, od kolib« do kolibe in spraševala po svojih otrocih. Nekateri so sprejeli pod streho drugi so jo spodili v gozd. Ni poznala teh krajev razen Sis-coignarda v občini Aze. Hodila je v krogu in napravila večkrat isto ipot dvakrat. Sledila je zdaj tlakovani cesti, zdaj kolovozu ali stezam v gozdu. Najprej je hodila v čevljih, potem bosa, na koncu pa s krvavečima nogama. Romala je skozi ogenj, še ni ozirala na prasketanje puške in grmenje topov, šla je venomer dalje, ne
Amenstija je zame naj lepša beseda človeškega jezika. Nočem prelivati krivi, ne da bi ris-kiral svojo lastno. Sicer pa se
šne civilizacije. Kako naj jih znam samo bojevati, ker sem pa pridobimo, če razširjamo vojščak. Ce ne moremo odpuščati, potem ni vredno zmagovati. Bodimo v borbi sovražni ki svojim sovražnikom, po borbi pa njihovi bratje. s “Varuj se!" je ponovil Ci-moufdain v tretjič.,. “Gauvain, ti si mi več kot sin, pazi!”
In je dodal:
Nekega dne pa jo je nek ne. služijo neusmiljeni ‘ljudje, da bi kaj slišala ali vedela ali kmet poslušal. Dobri mož je
Iz Slovenije
(Nadaljevanje i i. (treni)
sod, kjer le morejo, izvajajo pa-kem jarku, pa k nesreči tako,' sivno rezistenco in izvršujejo sada je konj ležal vrh jezdeca: botažo.
General zavpije: “Oh Andrej,' Ljudje vedno vprašujejo, kdaj pomagaj, pomagaj, če ne, bo | odidejo novi okupatorji, Vpra kmalu po meni!” Andrej ves j šujejo tudi, kaj dela Amerika prestrašen priveže svojega ko- ds vs® to dopušča. Zakaj pust njiča h grmu, skoči v jarek | tiranijo, proti kateri je vodil: svojemu gospodu pomagat, pa vojsko? ni mogel sam nič opraviti, ker | ŠTUDENTJE. — Začudila
“V takih časih koti je seda- nedaljevala
se umikala; iskala je le svoje otrpke. Vse je bilo razburkano: ni bilo več ne žandarjev, ne vaških načelnikov, sploh nobenih «bl»s|ti. Morala se je držati Janetov, ki jih je srečavala na cesti. Te je spraševala:
"AH ste videli tri male otroke ”
Ljudje so pogledali.
"Dva fanta sta in deklič: Re-ne-Jean, Alain, • Georgeta. Ali jih niste videli?”
: Ro ji nihče ni odgovoril, je
njj, more dobrota postati veleizdaja.”
Ta pogovor se je zdel Hakor pogovor med vojaško sabljo in krvinško sekiro.
Mati išče tvoje otroke Medtem je mati iskala švo. je otroke. Dan in noč je br-žela dalje, beračila, jčdla travo in spala na golih tleh pod milim nebom, časih izpostavljena nalivu in vetru. Šla je od sela do sela, od dvora do dvo-
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
MOLKI IN ŽENSKE
a ličenje undo?
Nobene meje starosti, stalno delo. Dobra plača. Nočno delo. Zglasite se ob 11 dopoldne kadarkoli
AETNA WINDOW CLEANING CO.
1430 E. 37th ST., VOGAL SUPERIOR
premišljeval.
“Počakaj,” je dejal, “trije malčki?”
“Da.”
“Dva fantiča?”
“In en deklič.”
“Slišal sem govoriti o nekem velikem gospodu, ki je tri otroke ujel in jih vodi s seboj.” “Kje je tisti človek?” je zakričala. “Kje so?”
(Dalje prihodnjič.)
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME .j
Delo je v čisti, zdravi okolici
MALI OGLASI
“Najstarejši ima štiri leta in poi, pučka pa dvajset mesecev. Ali ne vsete, kje so? Ugrabili so ml j in.”
Ljudje so se* spogledovali. To je bilo vse.
Ko'je zapazila, daje ni»o ra-zumeTi. je rekla:	•;lj
' So HMhreč moji.”
Harmonika naprodaj
Naprodaj je slovenska harmonika Mervarjevega izdelka, je kot nova. Cena je $135. Vprašajte na 1440 E. 93. St.
-(40)
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo.
Dobra plača
Rwpraskavala si je prša z nohti.	,A

VITAMINS?
quastion it, do you g«t RAOUON VAomlm? A groat m«iy P«opM do no I, and oi a lawlt# tan par. A
0NE>1 DAY
NUtmTvlSilNwffi
A tingle On»-A-Day (brand) Multipit VHamln Capsuls awry day, fgmbhos tht boile dally quanfr tlet of tho «vt vitamini whom rt-quirementi In human nutrition oft known.
Set One-A-Day (brond) Multiple Vitamin Captulet at your divg More.
miles laboratoub, me.
! Elkhart, ladtaM
SPOMIN
5TNICE SMRT
V BLAG ,------------
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA DOBREGA OČETA
John Rosel
ki je odšel v večno življenje 12. januarja 1940.
Kako pozabit to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
Žalujoči:	v v
OTROCI
Cleveland, O., 24. feb. 1947.
je bil konj težak. Začne vpiti sem se, da je toliko študentov po i in klicati lovce na pomoč, ka-1 mestih proti komunizmu. Ti so teri so tudi prihiteli in z An-' silno aktivni in neustrašeni bo-drejem izvlekli iz jarka konja ' ritežji proti komunističnim zmo-in oteli gosopda. Gospod pa ,tam- Gredo po vaseh in razširjani mogel več stati, ker ga je i® >e“e P™« komunizmu konj pritisnil na ravno tisto re- j vladl- Marsikaterega dobe m iz-
bro, katero mu je bilo v vojski	..
prestreljeno. Andrej poprosi	** eror‘™!'
enega lovcev, da tako dolgo os-1 v>ad/- Tudi mladi dijak, ze čud:-,	.	,	,	_	„' ;o, da zapadne velesile mc ne na
tane pri gospodu, da pr.de z	q
vozom, po katerega hitro zdir- ^	q di.
ja domov.	lakom ta
Andrej doma nič ne pote J „ac> 0d katerih je eden v I
kaj se je zgodilo, ampak uka-	drugi v ječi,-nekako zu-
že kočij ažu hitro naprdči zlo- nanje znamenje vsega hrvatstva. žno kočijo in peljati, kamor mu , .DELAVSTV0 si jeod novega 1 bo pokazal, in mu reče konje . reyma ge najved obetalo, toda i priganjati, da prej prideta na j	razo£arano Danes je
mesto. Lepo primejo zdaj go- me(j de]avcj manj komunistov spoda vsi trije in ga denejo . jjd je gadarkoli poprej, v kočijo, da ga prav počasi pri* Delavci imajo še vsi svoje kore-’ peljejo domov.	j nine v svoj; kmečki vasi. Ko ta1
Ko se gospod pripelje do- vas trpi, trpe oni z njo. mov,'ukaže poklicati najmod- Delavci so siti samih obljub.' rejšega zdravnika, naj flregle-j Vidijo, da vladni ljudje ne znajo' da, koliko je poškodovan, ker ' organizirati dela. Industrija ni-j mu zelo hudo prihaja. Zdrav- J ma surovin in bo morala delav-i nik pregleda bolnika po vseh stvo odpuščati. Vse, kar se izde-tistiR krajih, kjer so bile naj-1 la boljšega gre v Rusijo. Zače-večje bolečine, in najde, da je' nja se brezposelnost. Mnogi se zlomljeno ravno tisto rebro, ki. boje, da V slučaju brezposelnosti ' je bilo prestreljeno, 'pa ne še pošlje vlada delavstvo na prisi!-prav trdno zarastlo; rana je ; no delo v Rusijo, če,bi se to zabila velika in zelo nevarna.! čelo, bi odšel vsakdjj v gozdove,
1 kdor bi !e mogel, i ENA O ZADNJIH VOLITVAH. — Volitve v pokrajinske skupščine so bile čista komedija. Vsak je tudi vedel, da je komedija, ker je bila samo ena in to vladna lista. Cernu voliti, če je vse tako zadovoljno, da še druge liste ni. Ker je bilo vse I skupaj norčevanje, zato so se j tudi ljudje različno odzvali. Bili ’ so kraji, kjer so šli vsi volit, da ne more režim potem nikogar se-* n k h » m t ww* i- i hirati. V drugih krajih so Osta-TRETJE OBLETNICE SMRTI jali vsi doma. Kaj bi se trpdilij NAŠE LJUBLJENE IN NE- | na volišče, če pa tudi brez njih'
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša, 4 sobe zgo-Ljudje so šli dalje. Mati je reji 7 spodaj, parna gorkota, 3 obetala in ni rekla ničesar y$ garaže, nahaja se na 1003 E. 71.
St. Za podrobnosti pokličite EN 8755.	—(40)
AUGUST HOLLANDER
v Slov. Narodnem Domu,
8419 ST. CLAIR AVENUE,
POSlUA DENAR v Jugo slavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kra-
Kar
bi bil človek brez jezika, to bi bil narod brez
TISKA
Z jezikom govori človek r— z tiskom govori ves narod, ves svet. Brez tiska bi postal svet mutast.
so dvignili slovenski književniki ih pisatelji s j močjo tiska. Ves njegov kulturni dvig, ves preporod je prišel slovenskim ljudem potom tiska. Tisk je torej velevažna stvar za vsakega človeka.
AMERIŠKI SLOVENCI
bomo narodno zavedni toliko časa, dokler bomo imeli med seboj lasten slovenski tnk. Zato podpirajmo in vzdržujmo svoj slovenski tisk, dokler ga imamo!
"NOVI SVET"
je najzanimivejši slovenski liqt v Ameriki. Prineša poučne članke, poljudne novflle in povesti in poleg vsega tudi objavlja zgodovino ameyikib Slovencev. Če kak list, tedaj zasluži “NOVI SVET” vso našo podporo. Zato naročajte in širite ga vsepovsod.
Stane letno za Zdr. dr. (8 za inozemstvo $3.50.
Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company A
soba 901
700 Prospect Ave.
ZA PREKLADANJE TpVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 98Vzc na uro j Cas in pol za nad 8 ur
Zglasite s
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri KolUmderju boste ve dno dobro pottreieni.
E. 9th & Broadway.
(39)
POZABNE MATERE
Agnes Rosel
ki je Bogu za vedno zaspala-dne 24. februarja 1944.
Zdaj bivaš vrh višave jasne kjer ni mraku, kjer ni noči, resnice sonce ne stemni, tam sonoe sreče ti ne vgasne.
žalujoči:
OTROCI.
Clevelandfo., 24. feb.. 1947.
navzočnosti volivna komisija lahko napiše kakoršno udeležbo samji hoče.
Bila sem ob volitvah v malem hrvaškem mestu. Cel dan sem hodila pQ cestah, da vidim, kakšno je razpoloženje na dan volitev v diktatur'. Volivni prostor je bil dobro zastražen, toda celi dan piazen. Volit je šlo le par ljudi. Zvečer je bilo. proglašeno, da je volilo 96.5 % za vlado. Tako sem bila sama priča vnlivne potvorbe. Ljudje se nad tem niso čudili, ker so tega pričakovali. Pa je bilo v mnogih krajih ravno ■ tako.
j Tako je pripovedovala švicar-j ska zdravnica, ki se je vrnila pred Božičem iz Titovine.
Stane s poštnino
50 CENTOV
Za Ameriko in stgri kraj
Zelo infornjativna in praktična knjiga za vsakega slovenskega čloVeka.
Naročite jo dokler je v zalogi!
Naročnino pošljite v Money Ordru, čeku *1; v gotovini n» naslov: „
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE 8MRTI NAŠE DRAGE SOPROGE. HČERKE IN SESTRE
Josephine Greenwald
ki Je mimo v Gospoda zaspal* dne 23. februarja 1946. ter ae preselila r boljše življenje.
Eno leto hladni grob Te krije In spomin nam žalosti srce, spavaj v grobu zdaj sladko, ln večni Bog Tl daj plačilo.
Če res globoka je gomila, pa tako globoka vendar ni, da ljubezen zopet združila, ne bi nas za večne dni.
Žalujoči ostali:
SOPROG. MATI in SESTRA.
MALT OGLASI
Dvorana za bankete
Se oddaja za ohceti in ples.
K. P. Hall /
1624 E. 55. St.
________________________(x)
Poceni naprodaj
Proda se ves set iza boben, se lahko rabi pri orkestru. Zmerna cena. Zglasite se na 1234 E. 71. St. ali pokličite HE 5548. __________________ -(38)
Iščeta stanovanje
Mlad zakonski par, veteran in žena bolničarka, brez otrok, nujno potrebujeta stanovanje 13 do 5 sob, od tukaj se morata izseliti do 1. marca. Pokličite kadarkoli HE 5701.	(38)
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni ’ CENA 60 CENTOV
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland M. Ohia
Letam* odprta: Vsak dan od U:SO ^ dopoldne do 10. zvečer Zaprta vea dan ob aredah.
BARAGOVA PRATIKA
1849 WpST CERMAK BOAD,—CHICAGO 8, ILLINl
\Ul'A
Furnezi
Novi lumezl za premog, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko
Premog naprodaj
Naprodaj je ena tona in četrt premoga, Kentucky lump. Ravno tam se proda fin radio Silver Tone; proda se prav poceni. Zglasite se po 6 uri zvečer na 1190 E. 60. St. Spodaj.
(<t?

mrafflra poioWA February 24,1947

Tnd of Month
WATCHES
Sat., Feb. 22 . ONE WEEK ONLY * Sat, March 1
CLOSE-OUTS OF NON-NATIONALLY ADVERTISED WATCHES
-t at Savings of 50% to 60% h
LADIES
14K. S. G.—8 Genuine Oriental Rubies. 17J. "CHRYSLER" Movement.
Ask for 2—284 Formerly $160.00—Now £75.00
14K. S. G.-17J. "SYLVANIA." Beautifully Styled in Natural Gold Case.
Ask for 2—300
Formerly $95.00 — Now £40.00
(TWO STYLES IN STOCK)
14K. S. G.—2 Diamond—Hi-Dome Crystal -Rose Gold Case. 17J. "CHRYSLER"
Ask for 2—317
Formerly $120.00-Now £60.00
18K. S. G.-17J. "SUPER QUALITY BOREL"
(TWO MODELS IN STOCK)
----Bi&BniroHmm! Ask for *=»#
Formerly $75.00-Now £30.00
14K. S. G.-17J. "BANCOR." BeautifuUy Styled — Hi-Dome Crystal — Latest Model.
Ask for 2—528 i
Formerly $55.00 — Now £30.00 ,
(TI&EE MODELS IN STOCK) ’
14K. S. G.-17J. "LONVILLE." Latest Style—Hi-Dome Crystal—Cord Brae.
Ask for 2—535
Formerly $80.00 — Now £40.00
10K. S. G.-17J. "SEELAND" 10K. Top-Stainless Back.
Formerly $32.50 — Now £20.00
14K. S. G.-17J. "EMERSON" Round Style.—Cord Brae.
Ask for 2—538
Formerly $47.50 — Now £24.75
14K. S. G.-17J. "DRIVA"—Latest Style. White Gold Case and Back.
Ask for 2—509
Formerly $75.00 — Now £37.50
10K. G. F.-17J. "BANCOR" In Gold Filled Case.
(6 WATCHES IN STOCK)
Formerly $37.50 — Now £24.75
15J.—STAINLESS STEEL CASE
Ask for 2—248
Formerly $39.75 — Now £15.00
7J.—LADIES' WRIST WATCHES. Various Makes and Styles.
Formerly $27.50 to $32.50—
»"$12.50
Every Watch Carries Our Personal Guarantee
- 4».
for
t H it:
Quality
’ -r V '
and
Performance
★
We Are Making Room for Our
New 1947 Line of Nationally-Advertised Longines - Wittnauer Elgin - Hamilton Rensie and Helbros Watches
GENTS
Add 10% Federal Tax to Watches Up to $65 and 20% Federal Tax to Watches Above $65
a
14K. S. G.—"LONVILLE" Strap—Rose Dial — Gold Numerals — Hi-Durex Crystal
(THREE MODELS IN STOCK)
-	Ask for 1—454
Formerly $85.00 — Now £35.00
14K. S. G.-17J. "IMPERIAL" Sweep Second Model—Luminous Dial and Hands—Waterproof.
Ask for 1—323
Formerly $125.00—Now £60.00
14K. S. G.-17J. "DRIVA"—Hi-Dome Crystal—Latest Style.
(TWO MODELS IN STOCK) I
Ask for 1—407
Formerly $85.00 — Now £42.50
.) Vj, !■ 1’	j' ,	.
17X—"D1IVA" While Gold Filled Case —Gold Numerals and Hands.
Ask for 1—381
Formerly $49.75 — Now £22.50
17J.—"DRIVA" R. G. P. Top-Stainless Back—Beautifully Styled.
,	Ask for 1—628
Formerly $39.75 - Now £19.50
17J.—"DRIVA AUTOMATIC" —Sweep Second Model In Starless Steel Waterproof Case.
Ask for 1—393
Formerly $65.00 — Now £32.50
15J.—"RENSIE"—Stainless Steel Case-Expansion Bracelet.
Ask for 1—141
Formerly $45.00 — Now £20.00
15J.—"FLORA" - Yellow Gold Filled Case—Black Dial—Gold Numerals— Yellow Link Bracelet.
Ask for 1—204
Formerly $45.00 — Now £19.50
17J.—"LONVILLE" Extra Fine. R. G. P. Top—Stainless Steel Case.
(THREE MODELS IN STOCK)
Ask for-1—494
Formerly $37.50 — Now £17.50
7J.—"EMERSON" R. G. P. Top-Stainless Back—Leather Strap.
Ask for 1—458
Formerly $27.50 — Now £12.50
7J.—"EVKOB" R. G. P. Top-Stainless Back—Yellow G. F. Link Bracelet.
(TWO MODELS IN STOCK)
Ask for 1—372
Formerly $30.00 — Now £12.50 •
I
FRANK CERNE JEWELRY COMPANY 6412 St. Clair Ave.
HE. 0465
Open Every Evening Till 8:00 p. m.
(Except Wednesday)