Ameriška Domovina
Jolg^Vlic }'8~8
^arje
k vn< N Vta- AdUCAN IN SPIRIT
r* 17227 Ml IN UNOUAM ONLf
/% A/i'C W g/% iU^-MO IW1 g
NO. 211
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1967
SLOVCNIAN
MORNINO N€W$f>AJ>ti£
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Rdeča Kina ustavila vse podpiranje Burme
Rdeča [Kitajska je umaknila svojo [številno ekonomsko misijo iz sosednje Burme in tej ustavila vsako pomoč.
HONG KONG, — Komunistična Kitajska se umika vedno bolj sama vase. Predvčerajšnjim je umaknila iz Burme svojo številno gospodarsko zastopstvo, ki je bilo tam od leta 1961, ko je Kitajska dala posojilo 84 milijonov dolarjev in pomagala pri izvajanju programov s sredstvi tega posojila. Odnosi med obesna državama so bili dosti dobri do letošnjega junija. Tedaj je skušala skupina Kitajcev začeti uvajati kult čaščenja Mao-Tse-tunga v Burmo. Burmani so se Uprli in prišlo je do obsežnih demonstracij v glavnem mestu Burme Rangunu.
Kitajsko poročilo ne govori uič o umiku čisto diplomatskega osobja iz Ranguna. Tako ni jas-uo, ali so diplomatski odnosi o-stali med obema državama, ki sta sosedi, še normalni ali ne. Umaknila je pa Kitajska zadnje dni svoje diplomatsko osobje iz Indonezije. Kitajsko letalo je prineslo v Djakarto 8 indonezijskih diplomatov iz Peipinga in °dpeljalo od tam okoli 20 kitajskih. Kot je znano sta bili obe Poslaništvi, najprej indonezijsko v Peipingu, nato kitajsko v Dja-karti napadeni in delno uničeni.
Rdeča Kitajska je v zadnjem lotu zašla y spore s skoraj vsemi državami jugovzhodne in južne Azije z izjemo Pakistana in Se-vernega Vietnama. Kitajski vpliv na celem tem področju Pada, od kar kaže Washington Ir dno voljo zavarovati neodvisnost Južnega Vietnama in ohraniti svoj interes na jugovzhodni Aziji.
^oi'i boji v fCoiip
ŽENEVA, šv. — Mednarodni rdeči križ tu je dobil sporočilo ° novih bojih med belimi na-Kniniki polk. J. Schramma in Sadnimi oddelki. Ti so napadli ^ minami in granatami Bukavu, Kr se beli najemniki in z nji-^ni zvezani bivši katanški žan-. arJi drže. V ostrih spopadih bilo na obeh straneh precej Mrtvih in ranjenih.
posredovanju Mednarod-^e§a Rdečega križa je prišlo do ugovora med predsednikom °nga Mobutujem in vodnikom euh najemnikov Schrammom njihovem prostovoljnem umi-u iz Konga. Ko so se vršili raz-S°Vori o ureditvi odškodnine za Puščeno imovino, nepremično n premično, je kongoška vlada v r£da močne oddelke na podro-v okolici Bukavu, da se reši ^nuhkov enkrat za vselej. Za 6 ai ji to še ni uspelo. r ^@dnarodni Rdeči križ je spo-^°eil Mobutu ju in Schrammu, Vg 0 Prenehal s svojimi pripra-1 o odvozu najemnikov iz če ne bodo boji takoj javljeni.
Vrtmtnsk
1
m

prerok
pravi:
yečinoma oblačno in pršenje . e2ja. Najvišja temperatura 63.
Novi grobovi
Jakob Lipovec
V Mt. Sinai bolnici je umrl Jakob (Jack) Lipovec s 705 E. 155 St., rojen na Babnem polju pri Ložu na Notranjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, 74 let stari mož Antonije, roj. Mohar, oče Mary, Edwarda, Josephine Tomšič, Josepha, Julie Quadej Helen Luzar, Johna, Ru-dolpha in Carolyn, 17-krat stari oče. Po prihodu v ZDA je 20 let delal v rudnikih Marylanda, potem se je preselil v Cleveland in je 12 let delal pri Foote-Burt Co., dokler ni stopil pred 10 leti v pokoj. Pokojnik je bil član SNPJ št. 142, Unije rudarjev in Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. Namesto vencev so zaželjeni darovi za Dom ostarelih na Neff Rd.
Rose Benich
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 1636 Cliffview Rd. 85 let stara Rose Benich, roj. v Karlovcu na Hrvaškem, vdova po pok. Josephu, mati Therese Gvozdalvic, pok. Johna, Josepha in Michaela, 6-krat stara mati in pramati. Pokojna je bila članica HBZ št. 14. Pogreb bo iz Želetovega pogreb- zavoda na E. 152 St. v soboto. Čas še ni določen.
John Hawran
V torek zvečer je umrl v Huron Rd. bolnici 61 let stari John Hawran s 1067 E. 141 St., rojen v Shamokinu, Pa., od koder je prišel z družino v Cleveland še kot otrok, mož Mary, roj. Oravec, oče Mrs. James Bartko, 2-krat stari oče, brat Anne Luka-sko, Olge Kaufman, Georgea in Paula. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Janeza (bizantinsko) na Snow in Broadview Rd. ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Anthony Miklavčič
Po dolgi bolezni je, kot smo poročali včeraj, umrl 55 let stari, v Euclidu rojeni Anthony Miklavčič, mož Mary, roj. Peru-;ek, oče Anthonyja, Mrs. Edward Wilkinson, s. Caroline 3.S.F. (Pittsburgh, Pa.), s. Co-'ette O.S.F. (Kansas City, Kan.), Mrs. Robert Clark, Mrs. John Dean, Ronalda, Mrs. Rudolph
Kar zna kong. Mills,
zna ludi sen. Fulbright "SngIon2?®
Kot je kong. [Mills zavrl raz pravo o davčni nakladi, zavira sen. Fulbright odobritev pomoči tujini.
WASHINGTON, D.C. — Kot je znano, je kongresnik W. Mills že zavrl zakonodajni, postopek za povišanje davkov. Predsednik Johnson se sicer bori za povišanje, kar je precej jasno povedal na svojem zadnjem sestanku z voditelji demokratske stranke v Kongresu, toda vsaj trenutno je le malo upanja, da bo povišanje uzakonjeno do novega leta.
Sedaj je zagrabil za to idejo tudi senator W. Fullbright. Njemu se ne zdi prav, da bi administracija dobila v zakonu o podpiranju tujine pooblastilo, da lahko za $400 milijonov proda orožje državam, ki niso dobre plačnice. Fulbright misli, da takim državam sploh ni potrebno nobeno orožje. Zato je na skupni kongresni konferenci predlagal, naj na njegovo stališče pristane tudi predstavniški dom.
Delegat j e predstavniškega doma se temu upirajo, Fulbright jim je pa zagrozil, da senat ne bo glasoval za noben zakon o podpiranju, ako ne bo vključena zahteva, da federacija ne sme prodajati gospodarsko slabim državam orožja na kredit po koncu sedanjega proračunskega leta. Ako bi obveljalo stališče senatorja Fullbrighta, bi letos Kongres — prvič po dolgih letih — ne izglasoval nobene podpore tujini. Administracija se sedaj napanja z zadnjimi silami, da bi preprečila, da bi zakon za-stol v senatu in njegovih organih.
V plinski celici
WASHINGTON, D.C. — Usmrtitev s plinom v posebni celici je določena kot smrtna kazen v 8 državah Unije.
Jordan je edpvedaf
RDEČI SO Sl PRI LOC
NINHU POLOMILI ZOBE
Od pretekle nedelje so rdeči bataljoni ponovno napadli taborišče posebnih sil Koc N in h 72 milj s'everno od Sai-gona, zavzetje katerega bi jim odprlo vrata v pokrajinsko glavno mesto. Vsi rdeči kiapadi so bili krvavo odbiti. V zadnjem danes zjutraj so imeli rdeči 238 mrtvih. Skupno je obležalo od nedelje okoli te postojanke 607 rdečih borcev.
D.C. — Jordanija in Združene države so se sporazumele, da bodo razveljavile kupno pogodbo o 36 F104 jet letalih, ki je bila sklenjena | še pred zadnjo vojno med Izraelom in Arabci. Nekaj letal so ZDA tedaj že poslale v Jordanijo, da bi se jordanijski letalci lahko vežbali. Ko je prišlo do sovražnosti med Arabci in Izraelom, so Združene države ta SAIGON, J. Viet. — Južno- rambi postojanke so sodelovala letala naglo umaknila iz Jor- vietnamska osvobodilna fronta lovska letala, helikopterji in danije, da ne bi bila zapletena in za nio stoječi Severni Viet- topništvo ameriške 1. pehotne v boj.	nam sta skušala z zavzetjem ta-, divizije.
Kralj Husein je po končanih borišča posebnih sil Loc Ninh bojih, v katerih je izgubil vse 72 milj severno od tod uničiti svoje letalstvo, pritiskal v Wash- moralni učinek umestitve izvo-ingtonu za izročitev kupljenih Ijenega predsednika in podpred-letal. Ko so se Združene države sednika republike ter imeno-odločile zopet v omejenem ob- vanje nove, ustavne vlade v Ju-segu dobavljati orožje na Sre-'žnem Vietnamu. Postojanko, ki dnji vzhod, so bile države Egipt, | jo branijo prostovoljci, zbrani z Sirija in Jordanija izključene. | vseh vetrov, pod vodstvom ma-Kralj Husein je šel na obisk v lega oddelka ameriških “zelenih Moskvo in se je tam razgovar-. baretk’’, so rdeči prvič napadli jal o dobavah ruskega orožja.1 z vso silo v nedeljo. Postojanki Menda so mu Rusi ponudili 50, so prihiteli na pomoč oddelki novejših MIG lovskih letal. j redne južnovietnamske armade Jordanija se je obrnila na Ve-^in 1. ameriške pehotne divizije, liko Britanijo, kjer je že dobila Rdeči so bili z velikimi izgu-10 letal vrste Hawker Hunter in bami pognani v beg. Od tedaj upa, da jih bo dobila še par du-jje prišlo do vrste novih rdečih catov. V odpovedi kupne pogod- napadov, najmočnejšega danes be z ZDA je priznala, da ame-: zjutraj, ko sc rdeči pustili na riških letal ne more plačati niti bojišču 238 mrtvih.
Moč rdečih cenijo na nekako dva polka, delno sestavljena iz GliV. Reagan dolži gverilcev-veteranov delno iz red-Časnikarja Pearsona laži nih oddelkov armade Severnega SACRAMENTO, Calif. — Vietnama. Večino napadov na Guv. Ro. Reagan je označil tr- taborišče Loc Ninh so začeli, s ditev časnikarja D. Pearsona, da težkim orožjem, največ z mina-je imel v svojem štabu dva ho- mi. Ko naj bi bile te obrambo moseksualca do preteklega av- dovolj omehčale, je nastopila gusta, četudi mu je bilo to spo- pehota. Nekajkrati se je rdečim ročeno že preteklo zimo, za posrečilo prodreti do ožje ob-“smešno laž”. Guverner je pri- rambne linije, enkrat so za kra-pomnil:	“Mislim, da bi Drew Tek čas to celo prebili, pa so jih
Pearson ne smel uporabljati pi-! vselej branitelji, ki jim je v hudi salnega stroja in papirja. On je stiski prihitela pomoč, prisilili boljši za pisanje po stenah!”
D. Pearson je v Washingtonu
jih uporabljati in vzdrževati.
Letalski napadi na Severni Vietnam so bili včeraj in danes omejeni zaradi slabega vremena.
Rdeči so z nenadnim napadom uspeli zavzeti pokrajinsko mesto v severnem delu republike na področju 1. korpusa med dvema glavnima oporiščema ameriških marinov. Požgali so okoli 300 hiš, predno so se umaknili.
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan—
Danes praznujeta svoj rojstni dan brata Bill in Frank Ažman od znane Azmanove trgovine in mesarije na 6501 St. Clair Ave. Obema čestitamo in jima želimo še obilo srečnih in zadovoljnih let, naj bi tudi še dolgo izdelovala slovite in okusne “Azmanove klobase”.
Zadušnica—
Nocoj ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emanuela Grassellija ob 2- obletnici smrti.
Ugodno—
V	Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo ugodno naprodaj znane “MAGIC CHEF” plinske štedilnike. — Več v oglasu!
Skupno sv. obhajilo—
V	nedeljo, 5. novembra, ima Oltarno društvo sv. Vida pri sv.
n&šo dsžifc lil Egiplsiis j maši ob osmih skupno sv. ob-
WASHINGTON, D.C. — pa-;haiil0-volo pridelujemo doma v veli-^ Sen. F- J. Lausche odklonil kih količinah, toda ne v vseh | podporo Stokesu— vrstah. Nekatere vrste je treba j ^en- K J. Lausche, ki se je uvažati, ker domač pridelek ne j PU primarnih volitvah odločno zadostuje. Je to pavola z dolgimi ] zavzeI za K- S. Locherja, je od-nitmi, ki jo rabijo za sukanec [	prošnjo za podporo C.
in trpežne tkanine. Egipt je i- Stokesu proti S. Taftu v boju za
Paveta kazi odnose sued
k umiku.
Današnji napad na postojanko izjavil: Dejstva o tem slučaju je bil najbolj zagrizen. Rdeči so so trdna in on (Reagan) to ve. se bahali med domačini, da bodo Predstavlja se kot Mr. Clean in postojanko osvojili in del prebi-vendar je trpel v svojem štabu valstva v pokrajinskem glavnem Dežman, Alberta, Mrs. Alexan-' nekako 6 mesecev dva homosek-[ mestu se je v strahu pred njimi der Fistil, Margaret in Roberta, sualca ter ni nastopil proti nji-’umaknil v Saigon. Današnji na-16-krat stari oče, brat Johna, ma, dokler ga niso k temu pri- pad naj bi bil strl odpor brani-
Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda jutri, v petek, v cerkev sv- Kristine ob desetih, nato na Kalvarijo.
tisnili ....	teljev, pa je le polomil zobe na-
______o_______	padalcem. Ko so zapustili boji-
— Malarija je splošno znana šče, je bilo tam naštetih 238 nji-bolezen v 13 iz 50 držav Unije, hovih mrtvih tovarišev. V ob-
Na prisego predsednika Kan Thieua je obešena veriga vprašanj
prišlo jutro tistega dneva, ko je general Van Thieu prisegel za predsednika, se je marsikateri politični opazovalec spraševal: ali ni morda za Južni Vietnam prišla zadnja prilika, da se izkoplje iz državljanske vojne in nevarnosti, da pride pod komunistično diktaturo. To pa ni bilo edino vprašanje, ki je rojilo po glavi vsem, domačinom in Ame-rikancem, ki se brigajo za u-sodo dežele.
Glavno je seveda vprašanje, kdo bo med ožjimi sodelavci novega predsednika. Ali bo Van Thieu trpel poleg sebe močne ljudi s samostojnimi glavami? Ali bo moral sklepati kompromise ne samo z podpredsednikom Kyjem, ampak tudi z drugimi generali? Saj že prvi glasovi, kdo bo predsednik nove vlade in kdo bodo člani kabineta, niso nič kaj dobro odjeknili v Saigo-nu. Napovedali so namreč, da pridejo v vlado politične ničle, pri tem pa nobena prebrisana glava iz vrst opozicije. Kaj naj pa Van Thieu
naredi s tako vlado? Saj jo bo moral kmalu rekonstruirati.
Kako bo pa Van Thieu oral s Kongresom? Ne v senatu ne v, poslanski zbornici nima nobena stranka ne absolutne ne pomembnejše relativne večine. Na koga naj se torej Van Thieu opira? Ali mu ne bo pri tem metal v senatu podpredsednik Ky polena pod noge? Še slabši je položaj v poslanski zbornici. Tam se je nabralo precej stremuhov, ki lahko prodajo svoje glasove ne pa svoje pameti, ker je nimajo. Tam je tudi nekaj razgledanih politikov, ki pa se ne bodo dali “voditi”, ker mislijo z lastno glavo. Dalje je tako v senatu kot v poslanski zbornici precej politikov, ki bodo skušali zavlačevati zakonodajno delo, da bi iz tega izvlekli čim več osebne koristi. Pod to taktiko je dosti trpela že bivša ustavodajna skupščina.
Končno so tu še neizvoljeni politični dejavniki, ki spadajo pod skupno ime: vojaški
krogi. Z novim političnim stanjem gotovo ne bodo zadovoljni, ker jim bodo pri-škarjane prenekatere pravice, pa tudi priložnosti za korupcijo. Le kaj naj predsednik naredi z njimi? Ali naj jih skuša kupiti? Ne bodo poceni, težko bo dobiti denar, da kupi vse. Če jih pa plača, pa ne ve, koliko časa bodo mirovali. Morda grozi ravno s te strani največja nevarnost novemu režimu.
Van Thieu bo pa moral tudi takoj ugrizniti v drugo kislo jabolko: V reformo javne uprave. Ta je danes prava dvoživka, je prava zmes vojakov in civilistov, pri čemur vojaki vodijo, civilisti pa delajo. To se pravi oficirji bi morali odrejati, civilisti pa delati, pa oboji ne vršijo svojih dolžnosti, kot je treba. Resda se izgovarjajo, da so slabo plačani, toda slaba plača še ni opravičilo za brezvestno delo in lenuharjenje. Pri vsem tem mora Van Thieu misliti tudi na vojskovanje. Potrebni so mu spo-
sobni poveljniki in izvežbani vojaki. Nima ne prvih ne drugih. Ali jih bo mogel z ameriško pomočjo kmalu usposobiti za državljansko vojno? Van Thieu je že napovedal nov zakon za vojaške nabore in novo mobilizacijo, toda že sedaj se slišijo ugovori, da bremena nove mobilizacije niso pravilno razdeljena. Kdo naj pa reče zadnjo besedo, kaj je na tem polju pravično in kaj krivično?
Tako obstoji nevarnost, da bo Van Thieu že prve tedne utonil v reševanju osebnih vprašanj. Kje so pa problemi agrarne reforme, boja proti inflaciji, boja prpti korupciji, kje so naloge, ki jih stavlja socialna politika? Kdaj naj pride pacifikacija na vrsto? Ljudje pa ne bodo voljni, da čakajo večne čase.
Vse to bodo skrbno opazovali terenci in partizani in iz vsake napake, ki jo bo napravil novi režim, kovali zlato zase, za svoje cilje in namene. Tudi na to je treba misliti.
mel do sedaj dovoljeno letno kvoto 88,000 bal, povprečno je pa izvažal k nam 56,000 bal. Sedaj so pa naši domači pridelovalci pavole pritisnili na Kongres, naj kvote zniža, posebno pa kvoto, ki jo ima Egipt.
Naša administracija se temu upira, ker ve, da bi Egipt to razvpil kot nemaren gospodarski pritisk, naj Naser spremeni svojo politiko do Amerike. V predstavniškem domu so pa bili drugega mnenja. Mislijo, da je treba gledati predvsem na interese domačih farmarjev, zato so kongresniki z veliko večino izglasovali znižanje kvote za Egipt.
Zakonski predlog gre sedaj pred senat. Administracija upa, da ga bo tam pokopal senatni cdbor za poljedelstvo.
Naser in ves arabski svet bo seveda takoj začel znova rohneti proti ameriškemu “imperij a-lizmu in kapitalizmu”, čeprav vprašanje še ni dokončno rešeno.
mestnega župana Clevelanda pri glavnih volitvah 7. novembra.
Ameriško-kitajski sestanki v [Varšavi odloženi
VARŠAVA, Polj. — Za prihodnji teden je bilo določeno novo srečanje med ameriškim poslanikom J. A. Gronouskim in kitajskim poslanikom Wankom Kouchanom. Na predlog kitajskega poslanika je bil sestanek odložen do prihodnjega januarja.
Zadnji sestanek med obema poslanikoma je bil 14. junija letos. Skupno je bilo teh sestankov že preko sto, saj se vrše z malimi presledki skoraj redno od leta 1954.
Obljuba dela dolg
BONN, Nem. — Nemški kancler Kurt G. Kiesinger je obljubil britskemu predsedniku vlade Haroldu Wilsonu, da se bo zavzel za sprejem Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost (Skupni trg). Ko so se pretekli teden o tem razgovar j ali zunanji ministri držav članic, se nemški zastopnik ni nič posebno pognal za britski vstop.
Iz vladnih krogov je v zvezi s tem prišla vest, da kancler trenutno ne vidi možnosti, kako bi naj premagal francosko nasprotovanje britskemu sprejemu v Evropsko gospodarsko skupnost.
Španija hoče dati svoji afriški koloniji Novi Gvineji neodvisnost
MADRID, Šp. — Španija ima v Gvinejskem zalivu v Afriki malo kolonijo Nova. Gvineja, ki obstoja iz otoka San Fernando in obale ob reki Rio Muni. Kolonija je stisnjena med republiki Gabon in Kamerun. Prebivalstvo še zmeraj drži na plemena, po vrhu se pa otočani ne morejo
nikoli dobro razumeti s prebi-	^	v
valci na afriški celini. Španija	senator Young
nima od njih nobene prave ko-	napovedal boj
risti. zato je pozvala kar 42 de-i	tajniku Rusku
legatov domačih plemen v Ma- WASHINGTON, D.C. — Naš drid na razgovore o neodvisno- ohajski senator Young je sicer sti. Pripomniti je pa treba, da velik golob, kadar se bori proti kolonija vživa že od 1. 1963 ši- vojskovanju v Vietnamu. Kadar roko avtonomijo.	! pa misli na drževnega tajnika
Človek bi mislil, da bodo po- Ruska, je pa velik kragulj. Se-gajanja potekala gladko, pa ne. daj mu je na primer napovedal Delegacija namreč ne ve, kaj boj na življenje in smrt. Young naj od Španije zahteva. Hoče zahteva nič manj, kot da Rusk svojo neodvisnost že z juli- zapusti mesto državnega tajni-jem 1968, toda ohraniti ho- ka. Rusk ima pa takih sovražni-če tudi celo vrsto privilegijev, kov v senatu že dosti, zato se na primer denarno in gospodar- Youngove grožnje verjetno ni sko pomoč iz Madrida. Španska ustrašil.
vlada je zato pozvala delegacijo, - —■ ------- ■ —  ----=
naj se najprvo sporazume med mor ne mudi, bodo pogajanja seboj. Ker se pa nikomur nika- verjetno trajala precej dolgo.
Ameriška domovina, november 2, ige?
rmmm

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za. Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 211 Thursday, Nov. 2, 1967
Združeni narodi so praznovali 22. obletnico svoje ustanovitve
Pretekli teden so Združeni narodi praznovali svoj 22. rojstni dan brez vsakega posebnega slavja in hrupa, kot bi se zavedali, da so upi, ki so jih narodi, utrujeni vojskovanja, stavili vanje v naporih za ohranitev miru, za odstranitev vojne kot sredstva mednarodne politike.
Ko se je svet z zmago nad nacistično Nemčijo in militaristično, imperialistično Japonsko rešil vojnih strahot, je mislil samo na mir. Združene države, ki so v teku vojne iZ' vežbale in opremile največje vojaške sile, kar jih je sve kdaj videl, so te skoraj preko nači razpustile v prepričanju da svetovni mir ni in ne bo dolgo v nevarnosti. S svojimi zavezniki so ustanovile Združene narode, ki naj bi mirnim potom reševali mednarodne spore in skrbeli, da ne bi prišlo do novega prelivanja krvi
Komunistična Rusija pod Stalinom je svoje vojske ob držala pod orožjem in skušala z njimi širiti komunistično oblast v Evropi in Aziji. Posrečilo se ji je uničiti svobodni demokratični red v Češkoslovaški republiki in na Madžarskem, njene vojske niso gospodovale samo v vzhodni Nemčiji in na Poljskem, ampak tudi v vzhodnem delu Avstrije Na Balkanu se je komunističnemu pritisku upirala le še Grčija. Stalin je pritiskal na Turčijo, da bi dobil oporišča v Bosporju in Dardanelah ter s tem neovirano pot iz Črnega morja v Sredozemsko
Tedaj se je oglasila Amerika, predsednik Truman je s svojo znano doktrino nastopil v varstvo Grčije in Turčije. Z njegovo odločnostjo je bila ohranjena njuna neodvisnost in svoboda.
Komunizem je širil svojo oblast na Kitajskem in se u-trdil pod ruskim varuštvom v Severni Koreji, med tem ko je Južno Korejo in Japonsko Amerika čuvala pred njegovim prijemom.
Winston Churchill je leta 1947 v Fultonu v ZDA razlagajoč mednarodni položaj ugotovil, da je “železna zavesa” padla skozi sredo Evrope in zakrila svobodnemu svetu, kar se za njo dogaja. Svobodni del Evrope se ni čutil varnega, zato je v okviru NATO sprejel ameriško varuštvo.
Svet je bil razdeljen v dva tabora, komunističnega poc vodstvom Sovjetske zveze in svobodnega pod vodstvom Združenih držav Amerike. Počasi se je začel oblikovati pod vodstvom Indije, ki je dobila tedaj popolno neodvisnost, tabor neopredeljenih držav. Te so skušale miriti in posredovati, da ne bi prišlo do novega svetovnega požara, do uničujoče atomske vojne.
Korejska vojna, ki jo je začela komunistična Severna Koreja z vpadom v Južno v prepričanju, da bodo to Združene države pustile na cedilu, je ostala omejena, četudi je na strani Severne Koreje stopila v boj komunistična Kitajska. Ameriška politika tistih let je stremela za ustalitvijo sveta, za ustavitev komunističnega osvajanja. Ko je gen McArthur hotel z odločno vojaško akcijo iztrgati Severno Korejo komunistični oblasti, ga je predsednik Truman odstavil, ker se z načrtom ni strinjal- Novi predsednik Eisenhower je po dolgih pogajanjih sklenil v Koreji premirje.
Komaj je bilo to doseženo, so komunisti vrgli svoje sile na Indokino, kjer je Francija skušala ohraniti svojo kolonialno oblast, četudi je bilo jasno, da ji za kaj takega manj ka moči. Poleg tega se je čas kolonializma naglo končeval, želja po neodvisnosti in svobodi je zajela področja kolonij v Aziji in Afriki. Ker Francija ni razumela duha časa. je doživela v Indokini in kasneje v Alžiriji poraz in veliko škodo. Komunističnemu svetu se je posrečilo razširiti oblast nad Severnim Vietnamom in upal je, da bo skoro postal gospodar tudi ostale Indokine.
Pri vseh teh velikih spremembah so Združeni narodi igrali komaj kako vlogo, če izvzamemo vojno v Koreji, kjer so Združeni narodi uradno nastopili proti Severni Koreji kot napadalcu. To je bilo možno le, ker je sovjetski zastopnik en mesec izostal s sej Varnostnega sveta.
Združeni narodi so proglasili človečanske pravice, se izjavili proti kolonializmu in imperializmu, pa niso mogli opraviti nič proti sovjetskemu nasilju nad delavci v Vzhodni Nemčiji, ko so se ti uprli proti komunističnemu nasilju. Sovjetski tanki so upoTstrli, ne da bi Združeni narodi mignili z mazincem. Ko je prišlo do protikomunističnega upora jeseni 1956 na Madžarskem, so sicer Združeni narodi obsodili sovjetski vojaški nastop proti Madžarom, vendar pa niso proti njemu nič ukrenili. Uspešni so bili le v nastopu proti Veliki Britaniji, Franciji in Izraelu, ko so ti skupno nastopili proti Naserjevemu Egiptu. Uspeh je bil možen le zato, ker sta se zanj sporazumele Sovjetska zveza in Združene države Amerike.
izbruha na Srednjem vzhodu, okoli katerega hodijo sedaj je bil sprejet, v kratkem času, Združeni narodi kot mačka okoli vrele kaše.
Podoben je položaj v Vietnamu. Združene države pod-pirajo Južni Vietnam in branijo njegovo neodvisnost, kot so pod Trumanom branile neodvisnost Grčije in Turčije ter nato Južne Korreje, Sovjetska zveza pa z ostalimi komunističnimi državami stoji za Severnim Vietnamom, ki hoče Južnega “osvoboditi”, to se pravi, spraviti pod svojo oblast.
Združeni narodi se vietnamskega vprašanja niti niso lotili, kot se ga niso lotili leta 1954. Sporazum v Ženevi o ureditvi Francoske Indokine je bil dosežen izven Združenih narodov in mimo njih.
V 22 letih obstoja se je število članic Združenih narodov več kot podvojilo, toda njihova moč, vpliv in ugled zaradi tega niso porastli, so samo padli. Male državice A-zije in Afrike imajo številčno večino v Združenih narodih in lahko izglasujejo, za kar se domenijo, toda nimajo moči, da bi te sklepe izvedle. Nemoč Združenih narodov je tako postala še bolj očita- Razumljivo je torej, da se ob svojem 22. rojstnem dnevu niso imeli vzroka posebno veseliti.
.	j. ' j. -š.	A .=
M ilivauški zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Zadnjič smo začeli razpravo o svobodni izbiri stanovanj. Zvedeli smo, da tisti, ki namerava kupiti hišo ali posestvo, mora imeti ta namen. Kupec ne sme priti z namenom, da bo zvedel za mnenje prodajalca. Če pride s tem namenom, je lahko kaznovan z globo od 25-500 dolarjev ali pa z zaporom 90 dni.
Dean Boden, profesor javnega prava na marketski univerzi, je odgovoril na nekaj vprašanj, da je bolj pojasnil, kaj to pomeni svobodna izbira stanovanj.
Ali prodajalec izgubi svoje pravo z določilom svobodne izbire stanovanj?
Tako določilo omejuje prodajalca samo v toliko, v kolikor se nanaša na razlikovanje z ozirom na raso. vere, barvo prednikov ali narodni izvor.
Ali bi moral prodati črncu, Mehikancu, Kitajcu, če misliš, da niso zaželjeni? Ne bi moral, razen če bi taka odločitev bila narejena zaradi rase; vere, barve in prednikov. Lahko zavrneš najem ali prodajo na vsaki drugi podlagi, kakor na pr. ker ima prevelike število otrok, nesposobnost plačati, pomanjkanje vzgoje, pomanjkanje stalne zaposlitve.
Ali gospodar lahko zahteva priporočila? Seveda!
Ali gospodar lahko zavrne nekoga, ki ne zasluži na leto več kot $7,000? Prav lahko.
Ali gospodar lahko odkloni stanovanje nekemu, ki živi od javne podpore? Lahko, če hoče.
Ali gospodar lahko zavrne stanovanje, prodajo ali stanovanje, nekomu, ki je bil sodnji-sko kaznovan? Lahko.
Ali gospodar lahko zavrne nekoga zaradi verskega prepričanja? Ne!
Ali gospodar sploh ima pravico delati razliko komu bo prodal svoje posestvo ali koga bo sprejel na stanovanje. Seveda lahko razen, če je ta razlika osnovana na rasi, barvi, veri, prednikih ali narodnosti.
Kakšne mere gospodar lahko podvzame, da si zagotovi poštenega kupca ali stanovalca? Navadne kakor: priporočila, po-izbedbe, zaslišanja.
V slučaju, da bi se kdo pritožil proti gospodarju, kdo mora dokazati njegovo krivdo? Mesto samo, oziroma njegov advokat mora imeti potrebne dokaze da lahko koga kaznujejo.
Če dva človeka zaprosita za stanovanje istočasno, eden bel in drugi črn, oba imata dobra priporočila. Ali je mogoče v ta-tem slučaju izbrati belega človeka brez ozira na delanje razlike na raso ali barvo? Seveda je mogoče, vendar se človek izpostavi nevarnosti, da bo uveden proti njemu sodnijski postopek.	■	,	;
Ali lahko gospodar, da odstrani možnost plačevanja od strani črnca, Mehikanca ali koga drugega, zahteva plačilo za šest mesecev v naprej z znanjem, da j stranka ne bo mogla plačati?
v posameznem slučaju.
Ali te vrste določila lahko zaščitijo belega človeka? Seveda, ker vsako razločevanje na račun barve, je prepovedano.
Pri vsem tem vprašanju važno, da se zavedamo, da delanje razlike ni prepovedano razen v slučaju vprašanja rase, vere, barve, prednikov in narod nosti.
Pri nas se še vedno nadaljujejo pohodi po mestu, vendar manjšem obsegu. Ker mesto ni izglasovalo svobodne izbire kupovanja posestva in najema, bo verjetno prišlo do povečane ak tivnosti na strani demonstran tov.
* * *
Pri nas se je oglasil gospoc župnik Štefan Kraljič. Na poti domov z romanja po Sv. deželi in drugih romarskih krajih Evropi se je ustavil pri svoji sestri Mrs. Antonija Cimrman-cic. Povedal je veliko zanimivega, posebno kako je v Sv. deželi odkar se je začela vojska. Povsod vlada velika napetost. Nekaterih krajev sploh niso mogli vi deti, posebno tistih krajev, ki so blizu meja. Na splošno je bil zelo zadovoljen, da je mogel videti deželo, kjer je hodil naš Gospod pred dva tisoč leti.
Sporazum med njimi je bil omenjen, zato je bil tudi jLaliko, toda le v slučaju, da je
Zadnjo nedeljo je župnik pri Mariji Pomočnici kristjanov West Allis prav na tiho blagoslovil vogelni kamen nove cerkve. Tukaj v Ameriki vlagajo vogelni kamen, ko je cerkev že skoraj dograjena. Tako računajo ti pri Pomočnici kristjanov, da bo cerkev možna za uporabo in službo božjo prve dni v decembru. Takrat ima fara celodnevno češčenje in je zelo možno, da bo to že v novi cerkvi. Zavisi seveda veliko od materi jala, ki ga je včasih težko dobiti, in od delavcev, če lahko delajo.
Slov. ženska zveza, podr. št, 12. je imela letos 40-letnico svojega obstoja. Proslava obletnice se je vršila v novi dvorani sv. Janeza na 84. cesti in Cold Spring Road. Ob enajstih dopoldne so imeli skupno sveto mašo, ki jo je daroval župnik in duhovni vodja Slovenske ženske zveze p. Klavdij Okorn, O.F.M. Poppldne ob enih so i-meli banket. Pred banketom se je vršila državna konvencija za Wisconsin. Prišla je na proslavo častna predsednica Zveze Mrs. Marie Prisland, vrhovna tajnica Zveze Albiija Novak iz Chi-cage, kakor tudi vrhovna blagajničarka Mrs. Josephine Železnikar iz Chicage. Konvencija je poudarila dve stvari: delo za skupnost in pridobivanje novih članic. Duhovni vodja je dal nasvet kako pridobiti novih članic. Rekel je: Stare naj dajo upravo v roke mlajšim in v društvo naj prinesejo nove ideje. Ideje, ki so bile dobre pred petdesetimi leti, danes niso več privlačne. Padel je tudi predlog, da naj bi se šolnina dala trem zaslužnim študentom in ne samo dvema, ka-
ki je bil na razpolago za konvencijo, je bilo veliko doseženega. Glavno je sedaj to uresničiti, o čemer se je sklepalo.
Po banketu je bil kratek program. Miss Dolores Ivanchich je zapela nekaj pesmi. Pesmi je zapela z občutkom. Podajanje je bilo umetniško in zares na višini. O Dolores je znano, da lepo poje in da se postavi kjerkoli nastopa. To se je zgodilo tudi sedaj. Škoda je le, da jo sedaj bolj poredko slišimo.
Tukaj naj še omenim, da je Sheboygan prišel s posebnim avtobusom. Vsa proslava je potekala v najlepšem redu. Velika zahvala gre kuharicam in Louisu Rebershnisttku, ki je spekel na ražnju zares dobre piščance.
Župnik je bil posebno vesel, ko je slišal toliko pohvalnih besed o lepoti nove cerkve. Da, farani sv. Janeza sp lahko ponosni na svojo cerkev in tudi so! Kdo j bi jim zameril.
* * *
Slovenska radio kulturna ura, ki je oddajala vsako nedeljo od 9.-10. bo od te nedelje naprej oddajala od 12.-1. popoldne. S tem bo dana možnost, da bo lahko več ljudi poslušalo to lepo radio oddajo. Oddaja se bo vršila na isti valpvni dolžini in na isti postaji. Za oddajo skrbita Vladislav Kralj in Marjan Zo-vich. Ta radio ura je prinašala veliko duhovnih užitkov našim poslušalcem in bo to delala tudi
nov. ob 2. uri pop., v SND. na 80. cesti.
Anton Perušek
Harošiiiic piše
CLEVELAND, O. — Potekel mi je čas, zato obnavljam naročnino za prihodnjega pol leta .. . Domovina prinaša mnogo koristnega. Prav posebno so lepi listki. Zelo z zanimanjem pogledam, kadar je kaka kolona iz Jugoslavije, Koroške, Primorske in iz drugih delov sveta, kjer živijo Slovenci. Tudi ti so naši! Ali zdi se mi, da smo bolj slabo povezani, ker so te kolone zelo pičle.
Primeromh pa je mnogo razglabljanja o črncih in njih pravicah. To se mi malo čudno vidi, saj to vendar ni naša narodnost in mislim, da nima Domovina med njimi nobenega naročnika. Tu v Ameriki se je in še se mnogo povdarja narodnost, ki je in ki živi vsaka v svojem okolišu, je gradila v trudu in znoju svoja središča za kulturo, cerkve, šole in domove in celo narodnostni kulturni vrt v Clevelandu.
Zakaj se ta narodnost (črnska) ne navzame teh idej od drugih, da bi tudi oni nekaj takega imeli? Ali se morajo druge narodnosti uničiti ali pa morajo iti oni naprej, da bomo e-nakopravni! — Povdarjam, da ne sovražim črncev, samo želim, naprej. Pazite: sprememba v; da bi bili in šli tudi oni s časom oddaji se bo izvršila že to nedel-‘ naPrej! Ali ^ krivda druSih’ ce
jo, 5. novembra.	niso tega ustvarili> ali ni krivda
njih samih, ker se niso prizadevali in se še danes ne?!
Meni se vidi, da je za vsakega v Ameriki zadosti pravice, za nekatere pa še preveč. Ti s svojimi pohodi, ki se spremene v čisto navadno krajo, v požige in druga kriminalna dejanja, o-grožajo mirne državljane. Za te je preveč pravice! — Potrebni smo nekoga, ki bo taki druhali povedal tudi njihove dolžnosti. Ali kje ga najti?! S takimi dejanji se ne ustvarja prijateljstvo in zaupanje. Snažnega in mirnega soseda ima vsak rad, razgrajajočega se 'pa vsak boji!
Želim si več novic od Slovencev. — Vprašanje črncev pa prepustimo drugim! — Zadosti je le registracija.
Prav vse pri Domovini in či-tatelje lepo pozdravljam
Jože Klun
Upokojenci iz Newknrga vabijo na zabavo
MAPLE HEIGHTS, O. — Kot je bilo že poročano, priredi klub Slovenskih upokojencev iz new-burškega okrožja peti redni letni banket 11. novembra t.L, v Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti. Servirati se bo pričelo po peti uri popoldne. Po banketu bo ples, za katerega bo igral dobro znani Zabak orkester.
Na zadnji seji kluba, je tajnica poročala, da je še nekaj vstopnic na razpolago, kdor jih želi dobiti, lahko telefonira tajnici Antoniji Stokar, tel.; 524-7724, dobite jih lahko tudi v Narodnih domovih, na 80. cesti, na Prince Ave., in na Maple Heights. Preskrbeti si jih morate do 6. novembra, ker ta dan mora vsak, ki je vstopnice prodajal, sporočiti tajnici, koliko je prodanih, da se bo vedelo, za koliko oseb se mora naročiti večerjo.
Na vstopnicah je tudi prostor, da napišete vaše ime. Prosi se vse, da napišete vaše ime na vstopnico že doma, da ne bo preveč zadržanja pri vratih. Ako boste srečni, boste lahko kaj odnesli domov.
Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži te prireditve v takem številu kot lansko leto, ko nas je bilo nad 600 navzočih in smo bili vsi dobro postreženi in zadovoljni.
Naš klub zavzema celo južno-vzhodno stran Clevelanda, Maple Heights, Garfield Heighte, ndependence, Parmo in nekaj članov imamo tudi z West Side. Ser vem, da je v tej okolici še veliko upokojencev, ki niso še pri našem klubu, vas vabim, da tudi vi pristopite k našemu klubu, ker če več nas bo, več bomo imeli zabave. Letos smo imeli 3 izlete, nekaj članov in članic je šlo v Florido, ko je priredila tja izlet Clevelandska federacija Slovenskih upokojencev, katere člani smo tudi mi. Drugi izlet je Dil v Washington, D.C., katerega je priredil naš klub, avgusta meseca pa smo se peljali v Enon Vally, Pa., na izletniške prostore S.N.P.J. Nekaj stroškov za izlete se plača iz klubove blagajne. Torej na svidenje na banketu
....	-	,	„ .	„ kor je bilo do sedaj. Predlog je v soboto, 11.. novembra! Novi
USpcL HClStopu ZN omejen in je privedel letos do novegu t° ravnanje splošno in ne samo p podala Mrs. Marie Prisland in člani pa pridite na našo sejo 22.
¥si m štajerske inarllmaraje!
KENT, O. — Nobena skrivnost ni, da imamo Slovenci radi žlahtno kapljico, ta naš'priljubljeni vinček! Ženske in otroci obrajtajo tudi mošt, a vsi vemo, da ima vino višjo ceno in neprr memo večjo moč. In spet vsi vemo, da je sv. Martin tisti zaslužni svetnik, ki mošt v vince spremeni.
Hvaležni Štajerci so od nekdaj visoko cenili to ljubeznivo uslugo sv. Martina in mu v priznanje vsako leto prirejali martinovanje, kjer so poskušali in nazarensko hvalili po sv. Martinu požegnano vince.
Štajerci klub celo tu v daljni Ameriki ohranja to častitljivo tradicijo in zadnja leta so se mu pridružili še veseli Belokranjci. Sploh je ta tradicija tako imenitna, da je škoda, da imamo v Clevelandu samo dve martinovanji, ko bi človek brez. posebnih težav jedel pečene goske in poskušal žlahtno vince vsak teden
Sobota. 11. novembra, pa je eden izmed teh redkih veselih in izredno pomembnih dni. Ob sedmih zvečer se b.o z imenitno večerjo začelo domače štajersko martinovanje. Pečene goske, pečeni telički in pečeni prašički so za uspeh martinovanja žrtvovali celo golo življenje. Rujna in bujna kapljica nas bo prepričala, kako izvrstno delo je tudi letos opravil sv. Martin. In tisti, ki bido hoteli primerjati mošt z vi-
nom, si bodo lahko sami iz soda natočili moštu — spet in spet, dokler ga bo kaj.
Štajerski klub je prepričan, da vsi Slovenci tako veselo veselico zaslužimo, ker smo vsi fejst ljudje. Vemo, da tudi sv. Martin to počastitev zasluži, ker je- res fejst svetnik, ki je 'gotovo tudi letos izvrstno opravil svoje delo. In končno še eno vprašanje: “Ali štajerski klub zasluži, da se vabilu odzovemo?”
Z vsem prepričanjem povdar-java: Pri moj kokoš, zasluži — in še kako! Le pomislite Štajerci so fejst ljudje, že zato, ker so dobri Slovenci in dobri Štajerci. Povsod se sami radi odzovejo in povsod radi pomagajo. Na Belokranjskem martinovanju so ga nekateri Štajerci še bolj pili kakor sami Belokranjci in prišlo je že do več mešanih zakonov med Štajerci in Belokranjicami — in rezultat so še krepkejši Slovenci. Štajerski klub rad tudi velikodušno podpira razne vseslovenske verske, kulturne in vzgojne zadeve. Slovenski šoli je n.pr. poklonil zvočne naprave in več drugih pripomočkov. Člani so zbrali denar za popravilo številnih cerkva. Samo za Slomškovo zadevo so darovali nad tisoč dolarjev. Štajerci niso taki, da bi samo govorili, povsod radi dajo tudi dober vzgled. Samo opazujete jih v soboto zvečer na martinovanju — posebno pri poskušanju žlahtnega. vinčka! Vzgledi bodo tudi tu vlekli — boste videli — in vsi skupaj se bomo res zelo dobro imeli in tako še bolj utrdili zvestobo do svojjh običajev in čustva prepotrebnega prijateljstva n bratstva!
Torej, na svidenje v. soboto :večer v avditoriju pri sv. Vidu s a veselem štajerskem marti-io vanju!
Štajerc in Gorenjka,
Slovenec in Slovenka.
Kegljaški odsek išfC
CLEVELAND, O. — Letošnja kegljaška sezona izgleda zanimiva še bolj kakršnakoli do sedaj. Po tretjem tednu kegljanja se vidi, da je večina kegljačev do vzdignila svojo povprečnost od lanskega leta. Še dekleta in žene silijo čez 120 in celo na 140 povprečnost. Moških je pa že toliko čez 150 povprečnosti, da je človek kar ponosen, da spada v to liko kegljačev.
V nedeljo je Pavel Košir zaigral 560 serijo in s tem pripomogel “Racam” na prvo mesto. Dvignil je svojo povprečnost kar na 170 kegljev. Tudi “Komarji” so se dobro odrezali, saj so odnesli vse možne točke. Seveda 514 serija Čarlija Lončarja in 205 igra in 554 serija Mihe perčiča sta močno pripomogli njihovi zmagi. 179 igra Mici Košir in 518 serija Jožeta sta pripomogle “Purmanom” rešiti le eno igro od “Grabnarjev". Ti so pro-]eli obilo pomoči od sester “Č-i-ki in Helene, ki sta podrle 426 in 416 kegljev ta večer.
“Cigani” so pa ukrotili “Leve kot mucke. Saj so jih premagali v vseh igrah. Tudi “Polži’ so prilezli iz svoje koče. Tako so presenetili “Veverice”, da so izvlekli 5 točk.
Obilo sreče vsem v nedeljo' Ne pozabite na občni zbor, ki se vrši vsako leto. v novembru.
takol6
Skupn0
5302
5572
5517
5191 5229 5119 5371 5371 5266
5192 3560 5175 5062 5292
Zadnjo nedeljo igrali:		smo
Ime	D	I
1. Race	19	2
2. Komarji	16	5
3. Furmani	16	5
4. Cigani	14	7
5. Živali	12	9
6. Levi	11	10
7. Grabnarji	10	11
8. Sove	9	12
9. Veverice	9	12
10. Lovci	8	13
11. Planšarji	7	14
12. Polži	5	16
13. Kavke	5	16
14. Olimpija	4 17 Grabnar	

mmiŠKA DOMOVINA,
r«
^o<cr^o<r=^o<c^o<c=>oo<^^
Maks Metzger:
1%

l
Monika potuje na Madagaskar
^o<z^o<3>oo<iz>oo<z^o<iz>oo<iii>o
Prišel je čas dejeuner j a. Ibo- li: ‘Zapri nas!’ ”
“Tega ne, a jaz izročim seznam z imeni komisarju, pa bo poslal ponje.”
“Ali si ti napisal danes svoje pravo ime na prijavnico?”
“Kaj pa! Seveda!”
“No, potem so volovski tatje pametnejši od tebe, monsieur! So sicer divjaki, ki niti ne vedo, koliko prstov imajo na vsaki
je bobnal z žlico po ponvi, W je bilo moči prav tako lahko razumeti kot Žanov obhod z zvoncem in prtičkom- Madame Kasilda se je utesnila v črno svileno obleko, ki je bila enako Prttnerna slavnostnemu dnevu Nt njenemu tožnemu vdovskemu stanu.
Iboto je prinesel večerjo. Prav
^Vrstna je bila, zato so ga vsi ^’oki, a to pa vedo: če daš kroko-Pohvalili. Gosta sta bila trudna' m lačna in na senčni verandi je bilo prijetno — vpričo Indijskega oceana. Še prijetneje bi bilo, ne bi bila hodila madame sem m tja, dajala Ibotu popolnoma odvečne ukaze in dolgočasila gostov s svojimi lastnimi zade-vami. K sreči ni trajalo dolgo,
Pa se je zopet uveljavila pri nji zahteva po “premišljevanju” in jo napotila v notranje sobane.
^daj sta imela Monika in atek Vso verando sama, poiskala sta 5 udobna stola in se predala ti-^bai, ki je v tropskih krajih okoli Poldneva mnogo globlja kot pri has opolnoči. Le Iboto se je napotil s kuhinjsko posodo k reki, kjer jo je pošteno zdrgnil s perona in tudi nase ni pozabil.
Malgaši, ki stanujejo v bližini morja ali reke — in tako je sko-*aj z vsemi, ker tečejo skozi de-mio neštete reke — se kopljejo tokrat na dan. Zdaj pa vpra-sajte naše ribiče in kmete, koli-kfat na leto se kopljejo!
Ko se je Mananjary zopet prekadilo, sta imela naša popotnika mnogo dela. Rasuelina je prišel s trumno ljudi, ki so bili pripra-mjeni služiti kot nosači. Atek in Monika sta sedla na stopnice ve-laUde in Malgaši so počenili v Polkrogu spodaj v pesek. Pričela se brezkončna pogajanja.
Rjavci so hoteli vedeti, koliko fiža bo dobil vsak na dan, koliko mezde, kam bodo potovali in še tisočero drugih stvari. Enemu to m bilo prav, drugemu ono. Ne-kateri so vstali, brskali s prsti Ijo pesku in naenkrat izgi-mii okrog hišnega vogala. Novi m Pristopili, se udeleževali ne-aj časa pogajanj in potem prav *ko napravili. Več ur je trajalo,
°kler ni imel dr- Ozvald z Ra-fhekuovo pomočjo napisanih pet h dvajset imen nosačev, ki so m baje trdno odločeni, da se mteleže potovanja. Ko je zvedel
boto, ki je bil me(i pogajanji , 0(Ml sem in tja in zinil včasih _ ako besedo vmes, da je cilj Potovanja kraj Fortdauphin na rajnem južnem koncu otoka, ie zamislil. Zanemarjal je vse e °) stal s povešeno glavo na nogi in vtaknil kot žerjav jm§0 pod krilo svoje rdeče rute. 0 je zginil Rasuelin, govoreč in ahajoč z najetimi ljudmi, ki
in
° bili prejeli majhno naplačilo,
ie atek precej dvomljivo
^ mioval seznam imen, s kate-
m si-ne bo mogel mnogo poma-
§ati> če bo §a
dilu svojo nogo ali komisarju svoje ime, te kmalu nič več ne ostane.”
Dr. Ozvald se je moral na glas zasmejati, čeprav se mu je pričelo svitati, da je zahtevalo potovanje po tej deželi znanja, ki ga on še ni imel, in da lahko mirno kot ukovino vknjiži oni denar, ki ga je bil dal Ibotovim “volovskim tatovom” na roko.
“Kaj pa naj zdaj počneva, tovariš?” je vprašal Moniko, a ona tega tudi ni vedela. Po nekoliko potrtem premoru, v katerem je opazoval dr. Ozvald svinčeno-barven progast oblak, ki se je dvigal na severozvhodu nad gozdom, se je usedel Iboto za eno stopnico više tik njega, se previdno ozrl na vse strani in skrivnostno zašepetal:
“Jaz se sploh ne imenujem Iboto!” Videti je bilo, da je bil doktor od te grozotne izjave kar prestrašen; tudi on se je oprezno oziral, potem pa vprašal enako šepetaj e:
“Ni mogoče! Kako pa ti je potem ime?”
“To ti šele povem, če me vzameš v Fortdauphin s seboj. Tam sem doma. Toži se mi po domu in madame ne morem več trpeti. Prisilila me je, da sem kuhal jeguljo, in jegulja je faddy, veš!”
Dr. Ozvald je vedel, da pomeni faddy “nečist” ali “prepovedan”, in občutki v njegovi veri užaljenega kuharčka so mu Dili razumljivi.
“Če vzameš mene s seboj — saj vendar rabiš kuharja — potem lahko dobiš moje prijatelje za nosače,” je nadaljeval lažni Iboto živo. “Če grem jaz, bodo šli vsi. Take mpilanje ne dobiš na vsem svetu. Tu je na primer Makavelo — on se je samo enkrat v življenju spotaknil in na tistem mestu, kjer se je to zgodilo, so postavili velik kamen. Vsi nosači poznajo ta kamen in, ko gredo mimo, pravijo: “Tu se je Makavelo spotaknil!’ ”
Skušnjava je bila velika. Dr. Ozvald niti za hip ni dvomil, da bi bilo potovanje s tako zmožnimi ljudmi, kot so bili kuhar-ček in njegovi ljudje, ugodnost, ki ji ne bi bilo para, a ljudje, ki izdajo komisarju svoje pravo ime, pač kratkomalo ne znajo skrbeti za svoje ugodje. Zato je izjavil Ibotu s težkim srcem, da mu je za njegov krasni predlog
Veličastno romanje po Evropi
XII.
CLEVELAND, O. — Sv. Kle-cent Hofbauer je bil goreč re-demptorist, ki je po svojih zaslugah postal apostol Dunaja. Rodil se je v Tassvicu na Moravskem 1751., njegovo rojstno i-me je bilo Janez Dvoržak, katero so oblasti ponemčile v Hofbauer, Klement je pa njegovo redovniško ime. Na Moravskem je dovršil srednje šole ter želel postati duhovnik; ker ni imel sredstev za študiranje, si jih je prislužil kot pekovski pomočnik ter končno prišel na Dunaj in končal univerzo. Hotel je vstopiti v red redemptoristov, a cesar Jožef II. je pregnal vse redovnike. Hofbauerjev najboljši prijatelj je bil Tadej Huebl; oba sta
rjavce do prihodnje-v Jutra minilo veselje do poto-ailja' je pristopil Iboto' in sedel
2aupno
na spodnjo stopnico.
hot,
‘Mb nameravaš prav gotovo sie0Vati v Fortdauphin, mon-je vprašal.
kot V^emment'” je ^ utek’
“Tv-6 nau^K Monike.
“ *kdar ne boš dospel tja!” te a~aj?” je rekel atek in ob n, . Napravil obraz, kot ga razu-?;1° tudi na Madagaskarju. e s to druhaljo, ki je tam g- §0zdom doma. Pogoltnil bom kat°	če bo prišel jutri
eri 0(i teh volovskih roparjev, \S1 jih zapisal.”
Pod
''Pa .	.
■ saJ je vendar dejal gos-
komiss
žil je še — a Santa Clara — in pod tem imenom ga je odslej poznal ves Dunaj. Imel je izreden čudaški talent za govornika in Dunajčani so ga z veseljem poslušali. Iz njegovih fantastičnih govorov so se svetila zlata zrna. Spisal je mnogo knjig in brošur ter se junaško udejstvoval med obleganjem Dunaja, postal je prior in naposled provincial av-guštincev. Dunajčani so ga o-hranili v hvaležnem spominu.
Pred prvo svetovno vojno, ko je še bil cesarski Dunaj in ko je bil Sv. Štefan pozorišče raznih diplomatov ter velikih državnikov, je paradiral po svetišču stalni cerkveni varuh, ki je pazil na častljivost hiše božje. Oblečen je bil v črno, dopetno, s srebrom obrobljeno suknjo in čez ramena mu je visela kratka s srebrom okrašena mantilja, glavo mu je pokrival s srebrnimi trakovi obrobljen, črni Na-
se podala z Dunaja peš v Rim,
kjer sta bila sprejeta v noviciat (poleonov klobuk, ki je bil viden redemptoristov. V marcu 1785, sta oba prejela mašniško posvečenje ter bila poslana v Varšavo, kjer ju je zadnji poljski kralj Stanislav Poniatovski ljubeznivo sprejel. Odkazal jima je hišo in cerkev za njih delovanje, kjer sta spreobračala protestante in j ude. Ustanovila sta tri redovne hiše ter doživela tretjo delitev Poljske in konec poljskega kraljestva. V letu 1807 je umrl Klementov zvesti tovariš Tadej Huebl, ki mu je bil nad dvajset let glavna opora. Naslednje leto je Hofbauer odšel na Dunaj, kjer je postal rektor in spovednik pri uršulinkah, dali so mu tudi dve sobi, v katerih je dajal akademikom duhovna navodila ter imel na nje velik vpliv. Tudi mladi Baraga, ki je študiral na Dunaju pravo, se je seznanil s Hofbauerjem. To je dovedlo, da je Baraga postal duhovnik, misijonar in škof. Ko je Klement Hofbauer umrl v letu 1920, je njegov prijatelj Caha-rija Werner rekel pri pogrebu, da pozna tri može, ki so delovali z nadčloveško odločnostjo:
Napoleon, Goethe in Hofbauer.
Pri sv. Štefanu je deloval tudi bosonogi avguštinec Abraham a Santa Clara (1644-1709)., ki je bil dvorni pridigar pod cesarjem Leopoldom I. ter užival velik sloves; rodom je bil Bavarec. Njegovo pravo ime je bilo Ivan Megerlin; šolal se je na jezuitski gimnaziji v Ingolsta-tu, a po očetovi smrti ga je vzel k sebi njegov stric Abraham, kanonik v Alt Oettingu, ki ga je poslal k benediktincem v Sol-nograd. Od tu je prišel na Dunaj ter postal redovnik bosonogih avguštincev ter si nadel iz spoštovanja do svojega strica redovniško ime Abraham, prilo-
tudi med veliko gnečo; naslan jal se je na dolgo palico, ki je imela na vrhu bleščečo kroglo. Stopal je natihoma, samozavestno in dostojanstveno, motreč zadržanje pestre množice. Nekoč me je zanesla pot v stolnico, ko se je popoldanski blagoslov ravno končal. Pred menoj je na tlaku klečala gospa, kateri je visel dragocen glavnik čez ramena, stopil sem k tisti gospej ter ji pošepetal na uho, naj si popravi glavnik, da ga ne bo izgubila. Nisem še dobro končal, ko je bil že pri meni tisti z Napoleonovim klobukom — rekel ni nič — samo zelo grdo me je pogledal. Tisti časi so minuli, cesarjev ni več, in tudi cerkvenega čuvaja nismo opazili na našem romanju. Prihaja nadzorovat svetišče le še ob nedeljah in praznikih.
Od Sv. Štefana smo se napotili k cerkvi “Marije na Obre-
žju”, kjer se časti sv. Klement Hofbauer na oltarju. Med potom smo se ustavili v Johannes-gasse, kjer stoji nekdanji samostan uršulink, ki so ga nedavno prodale. Pri uršulinkah je imel sv. Klement dve veliki sobi, v katerih so se zbirali mladeniči ter akademiki, katere je svetniški redemptorist vodil k osebni svetosti. Father Godina nam je pokazal tiste dve sobi, kjer se je vseučiliščnik Baraga seznanil s sv. Klementom in kjer se je Baraga odločil, da se o-dreče vsemu svetu ter postane služabnik božji. Na desnem vogalu poslopja je vzidana kame-nita plošča, ki romarje opominja, da je tu deloval sv. Klement Hofbauer. Baragov zgodovinar Father Alarih je spominsko ploščo filmal, nakar smo se podali v cerkev Marije na 0-brežju. Takoj smo opazili oltar sv. Klementa, ob katerem gori mnogo votivnih sveč. Okrog oltarja visi mnogo podob za u-slišane priprošnje. Father Godina je pokleknil na sredi oltarja ter dolgo molil pri velikem svetniku, ki je tako čudovito vplival na svetniškega škofa Baraga in potom njega vzgojil blaženega Janeza Neumana, škofa v Philadelphiji. Blaženi Neuman je čital Baragova pisma, ki jih je v več jezikih izdajala Jože-finska Družba na Dunaju. Na podlagi teh pisem je Neuman zapustil semenišče v Budjevi-cah ter prišel misij onariti kot redemptorist v Ameriko.
Zvečer je imela naša skupina Imenitno večerjo v sloveči restavraciji “Griechenbeisel”; starodavno poslopje je bilo zidano 1449, v njeni obednici so se zbirali vsake vrste umetniki ter glasbeniki, ki so podpisovali svoja imena na stene in na strop; vsa obednica je polna odličnih imen; med temi, ki jih je našel
č. g. Godina in drugi romarji so imena: Beethowen, Mozart, Hayden, Johann Strauss ter vse polno imen, ki jih je treba dolgo iskati. Naša večerja je bila radi tega ne samo prijetna, temveč tudi zanimiva; odšli smo po vijugastih hodnikih v naša prenočišča.
(Dalje sledi)
Ernest Terpin
bolj nepristranska! — Mislimo na to, ko poj demo v torek volit!
S. Z. T.
DELO DOBIJO
ISBl
iz srca hvaležen in da se čuti silno počašenega. A kaj bi dejali na Madagaskarju o Evropejcu, ki bi se takoj ob svojem prihodu pregrešil proti gostoljubnosti dežele s tem, da bi upropastil grand hotel, kajti nihče si pač ne more predstavljati tega hotela brez Ibota.
(Dalje prihodnjič
■
For Continued Progress In Ekhmoni ialghts
RE-ELECT
JOIN H. STARKEY
CMMIMAN OF WMti 0IE
MY PLEDGE:
I sincerely promise the residents of Ward One, I will continue to serve you thoroughly, vigorously and personally at Council.
John H. Starkey
Frank Cesen, Chmn., 25238 Chardon Rd.
Tedaj Stokesa nismo poznali, seda] ga pa!
CLEVELAND, O. — Tako je utemeljila Mrs. Capers, članica mestnega sveta za 11. vardo v letih 1950-1959, odločitev League of Non-Partisan Voters, Inc., katere vodstvo je čisto v rokah črncev, da umakne podporo kandidaturi C. Stokesa in podpre njegovega tekmeca S. Tafta.
“Mr. Taft je sposobnejši od svojega tekmeca, ima širše znanje potrebno za upravljanje zapletenih vprašanj mesta. Stokes ne ve nič o ničemur in je po naši sodbi veliko prepovršen za službo župana. Carl Stokesu manjka posebno znanje in stvarno razumevanje, ki je potrebno za reševanje mestne krize v človeških odnosih,” je dejala Mrs. Jean Capers.
Omenjena organizacija je leta 1965 začela kampanjo za Stokesovo župansko kandidaturo in je tedaj zbrala v ta namen 15,000 podpisov volivcev, ki so se obvezali, da bodo podpirali Stokesovo kandidaturo.
Kot opravičilo za ta napor je Mrs. Jean Capers izjavila: “Mi tedaj Stokesa nismo poznali, sedaj pa ga poznamo!”
Domačini in bližnji rojaki se običajno najbolj poznajo med seboj, četudi njihova sodba drugega o drugem ni vedno naj-
Kuhar — kuharica Iščemo kuharico ali kuharja za poln ali delni čas, podnevi ali zvečer. Oglasite se osebno.
CIRCUS LOUNGE 6298 Pearl Rd.
¥R	(213)
Iščemo ženske
za lahko skupinsko: delo elektronskih delov. Prednost imajo absolventke srednje šole ali gimnazije. Oglasite se na 1845 E. 30 St. ali kličite 781-1911.
(212)
Office work
General office work, will train recent graduate. Apply at 1845 E. 30 St. or call for appointment 781-1911.	(212)
Moški dobijo delo
FOB CaUNCILMAN-AT-LARGE
RE-ELECT
WILLIAM H. C0RNH0FF
DEDICATED----RESPONSIBLE
Chairman of Civil Service Commission 1964-1965 Secretary of Planning and Zoning Commission 1966 Councilman-at-Large since July 1966.
Thomas M. Roche, Chmn., 483 Jeanette Drive
ke -*~“usar, da bo zaprl vsa-hofa nosa^a> ki se bo obvezal, Pa ne bo prišel.”
kot i3’ t0 ^ SosP°d komisar pač f ’ a ne bo mogel. Misliš mar, odo šli k njemu in mu rek-
KAMELJI ODDELEK NA POHODU — Indijska armada ima tudi posebne kamelje oddelke, iki pa v modernem vojskovanju ne pomenijo več dosti. Ohranili so se največ zaradi tradicije in slikovitosti. Nekdaj je obstojal kamelji oddelek tudi v armadi Združenih držav.
MACHINISTS
TEE CLEVELAND PNEUMATIC lesi 0©,
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmmm
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - RYDRCTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORINS Mm
TURRET
LATHES
m? TURRET
mm
mm imm
MILLING MACHINES RACIAL DRILLS NUMERICAL
mmim
WMmm
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dcp. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(211)
Ženske dobijo delo
Gospodinjska pomočnica
Dvočlanska družina v šentviški okolici išče gospodinjsko pomočnico za pet dni v tednu-Dobri delavni pogoji in plača. Ponudbe na upravo lista.
(212)
'VlAJLJ OGLASI
Stanovanji v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
(x)
V	najem
5-sobno stanovanje s kopalnico, preproge, klet, plinski fur-nez, v St. Clair - Superior okolici. Kličite HE 1-9482 po 7.30 zvečer.	(212)
V	najem
Lepa opremljena soba se odda, svoj vhod, pripravno za pečla-rja, v St- Clairski okolici. Kličite 881-3955.	(211)
Stanovanje v najem
Tri prenovljene, moderne sobe poploščeno kopalnico, spodaj, spredaj, se oddajo blizu Sv. Vida. Kličite EX 1-7562.
(211)
ZIDAR-MIZAR-BARVAR Izvršujem razna zidarska, mizarska in pleskarska dela. Brezplačen ogled, solidno delo in cene. Pokličite 432-1727,
-(212)
Lot — Euclid
Naprodaj je lot, odobren za dvodružinsko hišo, 40 x 150. Cena $8900. Kličite 451-7117 ali RE 2-9297.	(214)
Dobri kupi
24 akrov farma, lep prostor, tlakana cesta, nov 7-sobni bungalow, lepe velike sobe, hlev in druga poslopja, 8 akrov grozdja, 2Vz akrov gozda.
Dober dohodek
Za najemnino, 10 stanovanj v zidanem poslopju-
E. 76 St.
Pri St. Clair Ave., 6-sobna enodružinska hiša, vse lepe velike sobe v najboljšem stanju.
Na Myron Ave.
6-sobna enodružinska hiša v zelo dobrem stanju. Lepe velike sobe. Oglejte in dajte ponudbo.
KNIFIC REALTY
820 E. 185 St. IV 1-9980
Hiša naprodaj
Naprodaj je pol Duplex hiše, 5 sob, ali cela, v Euclidu. Kličite lastnika RE 1-1203.	(213)
V	najem
Oddam 3 sobe, poploščena kopalnica, gorkota in garaža. Kličite 541-1438.	—(212)
V	najem
Oddamo 4 sobe zgoraj mirni dvojici, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-9434.
-(212)
Hiši naprodaj
Dve enodružinski, 4 in 6, na enem lotu, z dvema pročeljema, v bližini Neff Rd. in 185 St. $24,-000. Kličite 531-7379.	(212)
AMERIŠKA DOMOVINA,
Etofipn Blaže
(Spisal Pavel Perko.)
“Pri nas, pri Vilfanu bi ga potrebovali!”
“Pri Vilfanu,” je ponavljala Rotija-
“Seveda!” je pritrdil France, “Vilfan potrebuje enega. Naročil mi je, naj ga preskrbim. No, ali bi šel k Vilfanu?”
Z zadnjimi besedami se je obrnil do Blažeta na peči. Blaže je molčal. Rotija pa mu je začela prigovarjati:
“Zdaj je še čas^ Blaže! Z Andrejem se nista še nič domenila ... Pomisli!”
Blaže je res pomislil, toda ne o tem, ali bi šel v Žire ali ne. Da ne gre, o tem je bil gotov takoj prvi trenutek. Ali nekaj drugega ga je jezilo. “Zakaj se ni domenil z Andrejem do dobrega!” To se mu je utepalo! Kako bi potem lahko odgovoril materi in Francetu kar odločno: “Ne smem, ker sem Andreju obljubil!” Tako pa ne more ...
“No, ali prideš ali' ne?” ga je vprašal France in pogledal na peč.
“Pa ne bom!” je odgovoril Blaže navzlic temu, da se z Andrejem nista bila domenila. “Ne bom! Se bom rajši z Andrejem pobotal!”
In ni se dal pregovoriti niti materi, niti Fancetu. Čemu? Saj je bilo vendar toliko ko gotovo, da se ga Andrej ne bo branil in da bo lahko izhajal v mlinu.
France se je jezil in govoril o nepokorščini in trdovratnosti • Rotija pa se kar načuditi ni mogla, kako more biti človek tako nespameten, da mu ni mar lepa “službica” pri Vilfanu v Žireh.
Ko je odhajal France, se je bilo vreme že izvedrilo in le pršilo je še nekoliko. Rotija ga je pridržala zunaj v veži in mu rekla skrivnostno:
“Le name se zanesi, France!
> 7
Ga bom jaz pregovorila; vsaj toliko ga bom, da pride in poskusi za en dan, in potem vem, da bo ...
A ko je prišla Rotija v hišo, ji je povedal Blaže odločno, da ne gre v Žire tudi za en dan ne. In tudi razloge ji je povedal, zakaj da ne gre.
“V Žire — ne! Kaj bi rekli ljudje, ko bi kar na enkrat zvedeli, da je pri Vilfanu? “Poglejte, tak bo, kakoršen je France— prevzeten!” In Andrej bi mu re-
mer o Vilfanu in le o Vilfanu, je Blaže kar na enkrat začel premišljati:
“Kaj, ko bi storil materi na ljubo .. • Šel bi; toda samo za en dan, več ne!”
In ko je na vse to prišla Rotija še s prijazno besedo, češ, da en dan ni toliko, in ako mu ne bo všeč, da ga potem ne bo več silila: tedaj seveda drugače biti J ni moglo, kakor da se je Blaže, naravnost povedano, vdal.
“Bom, ako že ni drugače,” je rekel.
“Le daj, Blaže, le daj!” je hitela Rotija.
“Pa samo za en dan — več ne!”
“Pa za en dan, Blaže, pa za en dan!”
In drugi dan na vse zgodaj je že korakal po grapi proti Žirem. Megla je še stala nad okolico, a jesenski ptiči so se že prebujali in izkušali peti po vejah. Po
kel: “Goba!” Ne, tega bi Blaže kotanjah in kolovozih je stala se
ne mogel prenesti! In potem: da voda- IzPrani kameni 50 se sve-bi France vedno režal vanj in tih v Jutranjem svitu, ki je čim ga pri vsem tem plačeval koli- dalJe močneje prodiral skoz me-
kor mogoče slabo - ne! In vrh'S10- Raz drevje Pa 30 kaPale tega še tiste polgosposke navade rosne ^P1^6 Polagoma druga in razmere, ki so pri Vilfanu ... |za drugo.
ni, da bi hodil
Kratko in malo: k Vilfanu!
“Ali tudi za en dan ne, Blaže?” “Tudi za en dan ne!”
In namenil se je, da vztraja ud.
Blaže se je čutil prostejšega, veselejšega kakor včeraj. Z mislijo na enodnevno službo pri Vilfanu se je bil naposled sprijaz-
pri svojem sklepu do zadnjega — in naj bi prišlo karkoli.
XIII.
Ali poznate Blažeta? Ako ga
“Zakaj ne bi poskusil?” si je mislil.
In tem lažje mu je bilo, ko je vedel, da France itak ne pride
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOR SALE
DES PLAINES BY OWNER Nr. Golf Mill. End Tnhse. 3 bdrm., 1V2 baths, sep. din. area. Panl. rec. rm., cent. A.C., Ige. patio, Ige. Ind-scpd. lot. crpt, drps., appli., Mid. 20’s.	824-8943 or 537-0487
(212)
BY OWNER
10 acres cleared. On state Route 53. I mile north Stevensen Expressway. Ideal for business, commercial, homes or recreational purposes. Possibly 5 additional acres available.
Call 739-0615	(212)
HIGHLAND PARK BY OWNER 3 bdrm. cape cod. 2 cer. tile bath. Frplc. in liv. rm., din. rm., den. 2 car gar. 18x48 Muskin pool. Beaut. Indscpd. 1 acre. $39,500.	831-4859
(211)
RIVER FRONTAGE 100x300 above Dam in Yorkville. Small home with oil baseboard heat. Priced in low teens. Good boating, fishing, iwinter sports.
E. L. CAMPBELL, Real Estate Fred Schneider, Agent 312-553-7288; 553-7602; 553-7304
(211)
poznate, boste rekli, da se ni mnog° v prodajalno... Vilfan držal svojih sklepov in svojih; pa in Vilfanka in kar je še dru-besed, dasi so bili dobri in jih!gih — kaj so mu mar vsi drugi?
je storil v trdni volji.
In res se jih ni.
Sprva je sicer stal trden
Saj ne bo privezan, in ako mu ne bo všeč — bo šel, če treba, še prej, nego bo dan pri kraju.
neustrašen. To je bilo prvi dan, j Ko je prišel pred hišo, so bili
drugi dan, tretji dan----	; pri Vilfanu ravno odprli proda-
Ko pa je Rotija govorila v eno- jalno. Trgovski vajenec — Peter
mu je bilo ime in iz Krope je bil doma — je že močil in pometal
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
MOBIL OIL (0RP, SERVICE STATION
FOR LEASE
Rand—Dempster. Des Plaines Main N. W. Highway, Barrington Lake-Hawley, Mundelein California-Pratt. Chicago Belmont-Narragansett. Chicago Lawrence-Campbell, Chicago.
Paid training for those who qualify. For information call Mr. Lou Bright
647-9644
(212)
po skladiščih. Z njim se je Blaže seznanil najpoprej.
Peter je bil star kakih petnajst let. Živahen je bil in zgovoren; zraven pa uren in ročen kakor malokdo. Blažetu je bil všeč na prvi mah. Dotlej ga še ni poznal, ker je bil Peter še le pol leta pri Vilfanu in ker Blaže ni zahajal v Žire. No, danes je Blaže takoj povedal Petru, da je on brat Francetov; Peter pa
je povedal Blažetu, da je ta dan njegov zadnji pri Vilfanu, ker misli že jutri odriniti na svoj dom v Kropo. In tako sta bila Blaže in Peter prijatelja že na vse zgodaj zjutraj.
Potem se je pričelo delo. S Petrom sta delala skupaj. Najprej sta imela opraviti s sladkorjem. Včeraj ga je prišlo z vlakom na cente in vse te stožčaste zavoje, večje in manjše, je bilo treba izložiti po policah. In ko sta dovršila to, ju je čakalo zopet kaj drugega. Kavo sta mlela, lepila zavojčke za moko in bonbone, presipavala moko in iztrkavala vreče... No in koliko je še drugega dela take vrste! Blaže se ni kesal, da je prišel.
Peter je vedel in znal svoj posel natanko — kaj bi ga ne! Zato je on določeval in ukazoval; Blaže pa je delal in pomagal po svoje — in čas je potekal še dokaj hitro.
Vilfanka je bila večji del dneva v prodajalni. Malo obila gospa je bila, a izredno dobrosrčna. Žal besede ni rekla človeku. Sedela je v prvi sobi za mizico tam ob oknu in ali kaj pisala, ali pa gledala ven na trg, kjer sp se igrali otroci. Včasi se je malo nasmehnila, če se je ta ali oni otročaj imenitno zvrnil po tleh in če drugega hudega ni bilo, a takoj nato je bila zopet resna in skoro otožna.
Franceta ni bilo na izpregled. Samo enkrat je bil prišel v prodajalno in še tedaj v naglici. Mudilo se mu je, tako da je mogel Petru in Blažetu le mimogrede dati nekaj navodil, kaj in kako naj delata. Potem je pa šel in ni ga bilo ves čas nazaj.
Ljudje so prihajali na gosto drug za drugim, kupili, pogovorili in šli.
Blaže in Peter sta delala v drugi sobi tik prodajalne. Vrata so bila odprta, da se je videlo v prodajalno in je Peter bil takoj na postrežbo, kadar je prišel kdo. Kadar pa ne, sta lahko govorila z Blažetom, ne da bi bila Vilfanka čula, o čem se menita.
In Blaže in Peter sta se pomenila tako-le o marsičem.
“Ti, Blaže!” je začel Peter malo negotovo in videlo se je, da je v 'zadregi, ali bi zaupal Blažetu vse ali ne; “kako sta kaj
vidva s Francetom?”
“S katerim Francetom?”
“Z vašim ... Ali se razumeta?” “Seveda se.”
“Ali govorita mnogo med seboj?”
“Tisto ravno ne.”
“Vidiš, Blaže!” je nadaljeval Peter malo tiše in malo skrivnostno, “samo France je vzrok, da je postalo zadnje dni tako dolgočasno pri Vilfanu. In že zato sem vesel, da grem proč ... Ali ni res dolgočasno, kaj?” “Meni se ne zdi.”
“Ne zdi —, verjamem, ker si še le prvi dan tukaj. A ko bi bil ti na mojem mestu in moral poslušati dan na dan nič drugega kakor kreg in gledati samo puste obraze, potem bi govoril drugačg...”
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA, NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA
Emanuela Grasselli
ki nas je za vedno zapustil dne 2. novembra 1965.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
soproga SILVA sin DR. ROBERT hčerke SILVA,
por. ing. SAVERNIK, ERIKA, por. ing. BAJUK, ELEONORA snaha, zeta, vnuki ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 2. nov. 1967.
The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226
MALE HELP
PLATER
Experienced on Nickel & Cadmium. Small parts. Opportunity for advancement. Good wages & benefits. Apply
AUTOPOINT COMPANY 1801 W. Foster, LO 1-2300,
Mr. H. Nelson
An Equal Opportunity Employer
(215)
WANTED
TOOL & DIE MAKER BUILD & REPAIR
Top wages and Overtime. Other Benefits. Apply
AUTOPOINT COMPANY .1801 W. Foster Ave., ..LO 1-3200...
Ask for Mr. H. Nelson An Equal Opportunity Employer
(215)
HELP WANTED
L iHtfe.:	i.
’Y
t A:
MEN AND WOMEN FOR
GENERAL FACTORY
T Y3 "	(Elmhurst area)
No experience necessary	Will train. New Plant.
Now hiring men and women for the fabrication of aluminum combination windows and doors.
Apply in Person
CHAMBERLAIN MEG. CORP.
845 Larch Ave,, Elmhurst
T
r
dodanega
Slroh’s predstavlja novi kartea z 8 kangiicami s polegljivim odpiračem posebej za Cleveland.
V novem Stroh’s kartonu je osem kanglic okusnega, z ognjem varjenega Stroh’s piva,... torej dve več kot doslej. Saj že veste, da je Stroh’s pivo varjeno nad direktnim ognjem in da mu plamen daje tisti pristni okus. Zato prihodnjič kupite Stroh’s v novem osmemem kartonu. To je najprikladnejši način uživanja edinega ameriškega z ognjem varjenega piva.
OKUS
g L ® S
rvFTTn BmmmsisMsmaa
I ji i ^ »a
Bill (4 • S IS nSSS|§§!
*■" ’■ -- ^ ^ ■’m a szzss.

MAGIC GHEE
umil o e

Z400-1
NOW ONLY
Efficiency is the keynote of the new Magic Chef Gas Range. Combined with its new features and elegant styling, Magic Chef brings you a real bargain ... a real value. MAGIC CHEF ECONOMY FEATURES:
•	No-Drip Top
•	High Performance Burners
•	Red Wheel Lo-Temp Oven Control » Rc!!-Out Smokeless Broiler
•	2-piece Broiler Pan a 4 Leg-Levelers
•	Storage Compartment
EASY MONTHLY PAYMENTS
START COOKING WITH SUNSHINE ON A MODERN
Gas range'
•	flame-kissed flavor • burner-with-a-bram
•	instant-on,	• smokeless broiling j
Instant-off heat
NORWOOD
JWUiNCE t FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE. '
JOHN SUSNIK & SONS

“What are you going to do about the future of Cleveland?”
nSfeT'" VOTE NOV. 7 for SETH TAFT!
... In. vrnite Clevelandu ugled in zaupanje, ki ga je nekdaj užival, z J*'	reševanjem dnevnih problemov. Vse
fKW'	te je mogoče rešiti... in Seth Taft ve,
“... Cleveland W
POSEBNO OPOZORILO: če ste volili pri demokratskih Prixaa1^fl volitvah ali ne, še vedno lahko volite za Seth Tafta 7. novem1’ Evelyn Schrenk, Sec'y, 18700 Parkmount, Cleveland, Ohio 44135