■r« »PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Fedcration, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. IT. — NO. 1597, . In C. 1907, at t k« pni attlM at Cm«««*. ML. *mtm tlM Att •( Cmkih * UmU J, 1S7« CHICAGO, IlX.t 20. APRILA (April 20), 1938. LETO—VOL. XXXIII. NEUSPEŠEN NAČIN ODGANJANJA KRIZE PRIVATNI "KAPITAL" VZLIC VLADNI PODPORI NE MORE, ALI PA NOČE IZ ZASTOJA Vpitje proti subvencijam, a ob enem jih zahtevajo, posebno železniške družbe Sabotaža demokratske stranke v kongresu proti vsemu, kar predlaga njen predsednik HITLERJEVA PARADA Pet let je že preteklo, od karjampak radi tega, ker je oblju- je nam new deal obljubil odpraviti krizo. In si je res pri- bil, da jo bo odpravil. A zaveda se tudi, da je stranka, kate- zadeval. da jo odžene. Roose- ro je baš on spravil na površje, velt se je lotil reševanja bank, j zdaj njemu uteža. Ne more, in jih je rešil. Namreč velike, pa ne more preko nje. Vse, kar Male ao večinoma pripadle. mu je pripravljena dovoliti, je ali pa bile reorganizirane z izgubami za vlagatelje. Velike konporacije so dobile posojila, med njimi železniške dražbe. ObČrne podpore za relif brezposelnim in za javna dela. Toda vse to je bilo smatrano le za prehod iz začasne krize v novo "prosperiteto". Kriz* ie zmerom vztraja Ko je sedanja administracija prevzela oblast nad deželo, je bilo okrog trinajst milijonov brezposelnih. Vrh tega je bila panika v deželi tolikšna, da se je bilo bati najhujšega. Roosevelt je to nevarnost spretno odvrnil z govori po radiu m kot ie omenjeno, z rešitvijo velikih bank in tistih malih bank. ki ao imele za svojimi obveznostmi dovolj jamstva za kritje. Nato smo dobili razne izjemne zakone za reguliranje produkcije, delavnika in me- krpanje. In čim bolj stare "hlače" zavoženega ameriškega gospodarstva krpa. slabše so! Predsednik je za krpanje a-meriškega kapitalizma. Za hranjenje bednih je predlagal za v izdatek v prihodnjem proračunu štiri in pol milijarde. In kako so se razjezili — kdo? Največ senatorji in kongresni-ki, ki so bili izvoljeni na njegovi lastni listi s povdarkom— "we are for Roosevelt!" Prav isti ljudje, ki kriče proti izdatkom za podpiranje bednih, pa hočejo stotine milijonov v podporo bankrotiranih železniških družb, katere bi v resnici morala prevzeti država brez da bi takozvane lastni-, ke kaj odškodovala, kajti od svojih prog so dobili v teku njih obstoja vsaj petkrat toliko, kot so danes vredne. Nekateri ekonomi menijo, da ~de- Ladijski delavci, ki so upo- _ sljeni pri parobrodnih dru-setkrat toliko, in nato so že- žbah y Ranadi ?a pJ(>vbo nft V Celovcu in Grade«, tik jugoslovanske meje, paradirajo Hitlerjeve čete v »varilo in sa pritisk sosedam s povdarkom, da je zdaj Nemtilja sa Rusije v Evropi največja država in najmodernejše oborožena. Istočasno Hitlerjeva vlada isjavlja, da nima proti Italiji, Jugoslaviji in Ogrski nika-kik neprijatel jskih namenov. Jugoslovanski premier Stojadinovič je odgovoril, da ga voeeli, ker ima sdaj Jugoslavija okrog sobo same prijateljske iriave. Pregovor pa pravi: "Na hvali dneva prod večerom." Stavk je baš v teh pomla- med tema skupinama in jima danskih tednih nič koliko. Ampak so zatajevane. Med unijami CIO in AFL je še vedno boj, ki pa mora prej ali slej prenehati in se obe skupini združiti, kajti drugače bo če- tudi povedo, da če sloge ne bo, delavci brez sloge v svojih vrstah ne morejo zmagati. Prošli volilni boji .so pokazali, da bi delavci v marsika-iokupno delavsko gibanje edi-jterem mestu lahko res zma-no, ki bo trpelo škodo. j&ali, ako bi bile unije CIO in AFL enotne v politični akciji! Tako pa si nasprotujejo drug drugemu in reakcija zmaguje. Amnestijo na Češkem Dne 15. aprila je čehoslova-ški predsednik Beneš pomilo-stil okrog 4000 političnih jetnikov. Večinoma so bili to naciji (sudetski Nemci), Slovaki in Madžari, ki so bili v zaporih radi svojih aktivnosti za separatizem. V čeških zaporih je tudi blizu tisoč jetnikov, ki t»o bili obsojeni zaradi špijona-že v prid drugih držav. Spijoni niso bili pomiloščeni. Ali je Leon Blum kaj dosegel? Splošno mnenje v Franciji je, da je eden njenih najsposobnejših državnikov Leon Blum. Ampak vsakikrat, ko je prevzel vlado, ali pa sodelovanje v vladi, je bil oviran, ne-glede kako koristni so bili njegovi načrti. Kajti Leon Blum je socialist, Francoska reakcija, ki je še zmerom vladajoč Francija se udalav fašistične toke Pritisk Italije in angleške vlade preogromen, da se bi mu moglo francosko delavstvo samo upreti zde. Bil je to od »predsednika ieznice zadolžili petkrat več . . .. t m . "f + ... „ ..„ m njegovih svetovalcev dobro- ."Llvehklh Jezerih- 80 rojevali Žalitev veličanstva hotno zamišljen načrt, ki je bil v marsičem res koristen, a v mnogoterem oziru kvaren. Vendar pa so ga delodajalci vzeli v splošnem za kvaren na- kot so vložili vanje. Socializacij« — da .svoje pogoje. To je bila prva, tr. . .... x .. v krizi stavka te vrste v Kanadi. j V^j f 1,udje J**™**'1 __nad ostrimi kaznimi, ki so jih Danes so vse velike ameri- ške zavarovalninske družbe za socializacijo (v resnici za Spo- čit. Vrhovno sodišče jih je po-idržavljenje") železnic. Samo shišalo in bil je razveljavljen. Nova zdravila Zvezna vlada je nato z odobritvijo kongresa pričela z novimi "zdravili". Dala je subvencije posameznim skupinam, farmarjem v splošnem, in pričela z raznimi javnimi deli, katere se danes šaljivo označuje z WPA. Kdor še ni bil brezposeln in bil odvisen od takih "dobrodelnih" akcij, se lahko smeje, ko čita norčevanja iz bednih — a milijoni, ki so v pomanjkanju, vedo, kaj pomeni miloščina: ponižanje, kakršnega si nihče ne želi. Vzlic temu vztraja zvezna vlada ipri pravilu, da se naj da čimvečja posojila privatnim družbam z najnižjimi mogočimi obrestmi, zato, da se odpravi krizo. Brezposelnim se naj v tem času nudi pomoč s brano, dokler ne dobe dela. Rooaeveltove zagate Predsednik Roosevelt se krize zaveda. Ne ker jo ob6uti, SODELUJMO VSI PRIJATELJI DELAVSKEGA TISKA DA LETOŠNJI "MAJSKI GLAS" ČIMBOLJ RAZŠIRIMO! da vlagatelji dobe svoj denar ljudstvo pa naj plača. Se še spominjate, ko je pred mnogimi leti socialistična stranka propagirala podržavljenje železnic? To so rohneli takrat— plača "dolar za dolar". To bi za ljudstvo pomenilo kakih 70 centov izgube na vsak dolar, ki bi ga dalo za ameriško železniško omrežje, o katerem pa se mora vzlic vsemu iprizna-ti, da je najboljše na svetu. V Detroitu je bilo prošle te- d?,b,Ii ljudje- ker 80 "razžalili dne mnogo bojev v avtni indu- 'Veličanstvo"; v Avstriji na pri- striji. Skoro v vseh so blizu v mer,Franca J?**f\in v Nem" stoodstotni meri zmagali unij-,^1 kaJzerJa VVilhelma. Toda ski delavci. Žrtve so kajpada |*dolr danest "izžali veličanstvo velike Hitlerja, ali veličanstvo Mus- solinija, je kaznovan še veliko bolj strogo. Na Poljskem je bil nedavno izdan odlok, da bo kaznovan na pet let zapora vsakdo, ki bi govoril "žaljivo" o pokojnem poljskem diktatorju Pilsudskemu. Največje borbe so se in se te tedne še zmerom vrše med de- seveda proti. Dane., pa bi radi, l8,™' kompanijami v obla-da jih vlada podržavi in jim i,lnl «"durtnJJ. Na en. stran. Težave Rooseveltove administracije če pomislimo, da je ni bogatejše dežele na svetu, kakor je so krojaški, krznarski in klo-bučarski delavci ter delavke, in na drugi seveda ljudje, ki mislijo, da so delavci na svetu samo za garanje v prid drugih. Precej stavk v prej omenjenih industrijah je bilo že izravnanih. Delavska politična akcija je vsled apora med unijami AFL in CIO jako ogrožena. Naloga in dolžnost vseh zavednih de-(Nadaljevanje na 3. strani.) |lavcev je, da delujejo za slogo služb. Slabo za ženske Ko je Hitler kandidiral in zmagal za glavarja Nemčije, je glasovalo zanj stotisoče žensk. Danes mora vsako dekle iti za služkinjo leto dni, predno sme kje viprašati za plačano službo. Prizadeta so le dekleta delavskih družin, ker bogatim ni treba iskati LEON BLUM sloj — oziroma, proti nji ne bi mogel vladati nihče, razen ako bi jo najiprvo porazil v civilni vojni — noče socialista za pre-mierja. Zato je dopustila Blu-mu v par presledkih vladati le toliko časa, da se je sama opomogla. Ko je francoski senat nedavno zavrgel Blumov načrt za finančne reforme, je o-gorčeno vzkliknil: "Odbili ste mi jih zaradi osebnosti! Saj sami veste, da so potrebne!" Reakcionarna večina je brez oklevanja priznala, "da, da, zaradi osebnosti! Resigniraj!" In tako je moral Blum znova iz vlade, ker je socialist in prav tako, ker je židovskega pokolenja. Ampak taka je "demokracija". Če bi hotel Blum pokazati francoski reakciji roge, bi se moral proti nji poslužiti zelo nedemokratičnih metod, riskirati civilno vojno in Hitlerjevo intervencijo. Kajti Hitler je v zvezi z Italijo in Japonsko proti "komunizmu" in ne bi dopustil "komunizma" v Franciji. A -svet se vendarle suče! Ko je Leon Blum prvič prevzel vlado Francije, so mu nasprotniki v delavskem gibanju očitali, da rešuje kapitalizem. Odgovarjal je, da rešuje demokratični otok v Evropi in njegov argument so skoro soglasno podprle tri glavne levičarske stranke: radikalno socialistična (liberalna), socialistična (ki j* resnično socialistična) in komunistična stranka. Poleg teh glavnih stranak ljudske fronte so bile v nji zastopane tudi razne manjše radikalne skupine. > Med njimi ena, kateri načeljuje bivši socialistični vodja Paul Boncour. On je bil svoječasno prisiljen odstopiti iz stranke, a se še zmerom smatra za socialista in je eden izmed najsposobnejših francoskih državnikov. Boncour je bil v prejšnji vladi vnanji minister, kar je v francoskem kabinetu najvažnejši portfelj, kot v vladi vsake druge važne dežele. Od Francije smo pričakovali, da bo pomagala lojalistični Španiji. A ni mogla in ni hotela. Pomaga pa neposredno, da nihče ne "vidi", kajti Anglija, od katere je Francija v slučaju obrambe ali napadalne vojne docela odvisna, noče reči Franciji OK drugače, kakor če je torijski vladi v prilog. Pod temi pritiski Anglije in angleškega flirtanja z Musso-linijem in Hitlerjem je Francija — hočeš nočeš — pristala v taktiko pobotanja s fašizmom. To je za delavsko gibanje jako slabo — toda, če smo za 'preprečen je vojne in s tem za gol: pacifizem — jako dobro. Kaj- ti socialisti in komunisti v Franciji danes poudarjajo — če si zdaj proti orožju — si za Hitlerja in Mussolinija. Nasprotna mnenja pa se glase: Nobena vojna nam ni koristila. Vse so nam prinesle zgolj reakcijo. V vseh smo trpeli mali ljudje. V vseh vojnah smo mali ljudje ob demokracijo. Torej kaj? Na ograji — s katere se lahko preokrenemo sem in tja, ne moremo sedeti. Nekje moramo biti. Kako lahko služimo miru in našim načelom? "Proletarec" vas vabi, da razpravljate o tem vprašanju. Japonci v strahu, ali kaj? Japonski listi se pritožujejo, da postaja Rusija napram Japoncem v Sibiriji in na svojem otoku Sakhalinu vedno bolj "necivilizirana". Poročajo, da je japonski poslanec v Moskvi dal okrog svoje palače postaviti varnostno ograjo bodečih žic, v katere je napeljan električni tok. Ruši odgovarjajo, da se sovjetski državljani na Japonskem počutijo še manj varnim. "Milwaukee Leader" zdaj posest nove firme Eden najbolj prizadetih delavskih dnevnikov med svetovno vojno je bil "Milwaukee Leader". Le z največjo požrtvovalnostjo milwauških socialistov pod vodstvom pokojnega V. L. Bergerja so ga rešili. Po vojni so mu silovito škodili razkoli — predvsem strupeni napadi takratnih komunistov, kateri so danes skoro vsi izven delavskega gibanja. Znamenje, da ni vsakdo "revolucionar", kadar pride vprašanje, ali si, ali nisi. "Milvvaukee Leader" je vse težkoče med vojno in tik po vojni pod spretnim vodstvom I socialistov premagal in se vz-Idržal na površju kot edini angleški socialistični dnevnik \{ Itej deželi.' Newyorški sociali- stični "Daily Call" je bil v o-nih dneh uničen s pritiski državnih in federalnih oblasti. Ostali angleški socialistični listi so bili večinoma uničeni že med vojno. Po smrti pokojnega socialističnega vodje V. L. Bergerja se je pričela za dnevnik "Mil-waukee Leader" težka pot. Dohodkov za svoje vzdrževanje v rednih virih (oglasi in naročnina) ni imel nikoli dovolj. Pomagal si je s 'podporo unij, i bazarji itd. In tako je izhaj al. Prišli so nesmiselni spori v soc. stranki in mu škodovali. Nato še razkol med unijami. "Milwaukee Leader" je bil namreč ne le socialistično glasilo, ampak tudi glavni glasnik unij v \Visconsinu. Po- magal je stranki in unijam. Ko pa so se unije razdvojile med CIO in AFL — je prišel "Mil-waukee Leader" med precep. Obema skupinama ni mogel služiti. Tako je ta nekdaj sloveči dnevnik izgubil staro ozadje, kakor nekoč v Angliji "Daily Herald", ki je bil prej direktna last delavske stranke. Milwauški "Leader" ostane delavsko glasilo. Tako pravi družba, ki ga je prevzela. Tudi izboljšala ga je. Plačala je upnikom, kakor poroča Jože Radelj, kakih $125.000, izguba pa znaša po njegovem mnenju približno pol milijona. Rade)j dostavlja, da se boji, da tudi "Proletarca" zadene slična usoda. Ako bi naši sodrugi in somišljeniki v Mil- vvaukeeju in VVest AJlisu agi-tirali za "Proletarca" vsaj približno toliko, kakor so skozi mnogo let za omenjeni dnevnik, pa bi imeli med seboj razširjen resnično socialističen Hrt. Ob 30-letnici in ob 25-let-nici "Proletarca" smo omenili, koliko delavskih listov je propadlo. in to ne samo revnih, ampak takih, ki so imeli za seboj svoječasno sto tisoče dolarjev subvencije. "Proletarec" izhaja vzlic vsemu hudemu in brez pompozne reklame že triintrideseto leto. Nadejamo se, da bo "Milwaukee Leader" tudi pod novim gospodarstvom držal delavska načela kvišku, in posebno socialistična še veliko krerpkeje kakor pod prejšnjo upravo. Avtobusi imajo vedno več prometa V Zed. državah je v prometu že nad 25,000 avtobusov, ki prevažajo potnike med državami, in približno toliko, ki prevažajo potnike v mestih in med mesti ter predmestji. Velika večina cestnih električnih železnic se je že umaknila bu-som. KDO V RESNICI ZMAGUJE V ŠPANIJI? Nemčija je poslala generalu Francu v Španijo že za nad $120,000,000 municije in stotine izvežbanih letaloev ter vojaških tehnikov. Nemški topovi, nemški tanki in italijanski letalci ter polki italijanske armade so v zadnj ofenzivi preklali lojalistično Španijo na dvoje. General Franco je Nemčiji obljubil plačati njeno mu-nicijo z železno, svinčeno in drugimi rudami. Toda španski rudniki v Španiji so večinoma angleška posest in je možno, da bo teh rud za Nemčijo prav malo ostalo, kajti pošiljane so v Anglijo. Angie&ki premier Neville Cham-berlain vodi v imenu torijske vlade ves čas taktiko, ki služi pod krinko "neumešavanja" fašizmu v Španiji. Angleški torijski državniki zastopajo v civilni vojni v Španiji skoz in skoz kramarsko, protidemokratično, in španski republiki sovražno vlogo. Chamberlain se nadeja, da bo Mussoiinijeva-Hitlerjeva zmaga v Španiji koncem konca zmaga v korist angleškega imperializma, dočim bosta imela Nemčija in Italija s svojo "zmago" le ogromne stroške, ki jih bo deloma pokrila Anglija s posojili. Italija je v svojih tekočih pogajanjih z Anglijo Cham-berlaina zagotovila, da se bo umaknila iz Španije — ko hitro bo zmagala. V povračilo ji je Chamberlain obljubil pomagati v Etiopiji, s koncesijami v Sredozemju in z angleškimi posojili in krediti. Italijanski časopis II Tevere se je ob tej priliki pohvalil, da so italijanski armadni letalci v Španiji zbili na tla od početka civilne vojne 538 letal lojaliatične armade. Čudež je, kako se morejo lojalisti proti tolikšni premoči vojevati že 21 mesecev. Ampak so rajše poraženi v boju, kakor da se bi podali brez borbe. Vrh tega vedo, da tudi ako jih fašisti poiazijo, to ne pomeni, da jih tudi premagajo. Kajti špansko delavstvo se je proti krivicam in tiraniji znalo upirati v proilosti in se bo tudi v bodoče. Zavedajo se, da bosta Mussoiini in Hitler svojo intervencijo v Španiji drago plačala in tudi Angliji bo nekoč — morda še prav kmalu — žal svoje za-vratne vloge. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA. 2UPANI 6E ZMEROM V SKRBEH RADI KRIZE IZHAJA VSAKO SREDO. Jugoslovanska Dclavikt Tiikovaa Druiba, Ckicago, 111. ^ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNIKA v Zodinjrnih državah za celo leto $3.00; ta pol leta $1.76; sa (etrt leta $1.00. - . li»a—mjtTO; »a cclv leto $3.50; pol leta $2.00. Vai rokopiai in mu.ajo biti v nasut* unuiu na)o<»*ri«je do pundaljka ____ popoldne a« priobiitt v v šuvilki tadNia. P H O L E TA H fe C fubli«hed ev«wy Wt» d«* prav težko povedati. O med- lavstvu in narodu, kako se mo Bridgeport, O. — V Proletarcu se bi pogosteje oglašal, ampak moja navada je bila vselej, da sem zmerom z dopisom poslal tudi nekaj novcev za naročnine, v podporo in ti- škoduje, temveč koristi. Na konferenci sem se sestal z mnogimi našimi somišljeniki in razmotrivali smo o raznih Sejo kluba št. 1 bo v petek 22. aprila Chicago.— V petek 22. a- . . . ... . .. fprila ob 8. zvečer bo v SDC na stvareh in vprašanjih, zlasti pa 2301 s LawndaIe Ave smo obiral. Barblčevo harmoJseja kluba St , mko Precej j.hjeb.lotam, k,|k!uba H pOROreiec si da I f » v h i A a Ana»>»%A t A M A * ' vsi, ki so prodajali tikete za na Harbiča osebno poznajo, poznajo pa njegovo harmoniko. Zato so stavili vprašanja, ali zna Barbič res tudi igrati "Savin" koncert, ki je bil ob enem prireditev v prid lojali-ftom španske republike, na- na harmoniko, ali ga samo lo- pravijo obračun za vstopnice mi. da je nekaj za šalo. Barbi-na tej seji, da bomo mogli v ta ča dobro poznam, bil sem icj„arr,en določeno vsoto vso čim-pri njem in on pri meni, nje- prej paslati. Na prireditvi je sove harmonike pa še nispm bilo nabranega okrog $80 di-videl niti ga nisem slišal igra- rektno v sklad za pomoč špan-ti, slikal pa sem od drugih, da skim lojalistom. cev ki .orajo po ,vetu za Uelom. Se ne briKa nobena vlada. ■^ ^ * ^ Brigajo se le za bogataše, ki investirajo svoj kapital v inozemstvu, za misijonarje, ki so običajno le trgovski agenti, skriti pod duhovniško haljo, za delavce in kmete, ki morajo v svet, pa se brigajo le, koliko prihrankov bodo poslali v domovino, in pa da ji ostanejo zvesti in se .prijavijo, kadar je čas zato. odslužiti svoj rok v armadi. Vzlic temu dejstvu so med deželami, v katerih žive izseljenci, dokajsnje razlike. Ko so francoske oblasti ob pričetku sedanje gospodarske krize v Franciji hotele vrniti na Poljsko nekaj deset tisoč Poljakov, se je poljska vlada zanje odločno zavzela, češ, da tudi ona nima kruha zanje, torej naj jim ga to, da se naberejo razne novice, o katerih premišljujem, da jih zvečer napišem na papir, boljših plač, da ne sme jesti, toda ko pridem domov, sem Nič več ne veljajo mednaro- kar bi hotel, da nima besede v tak, ko se vsedem, da ne modne pogodbe in nekaterim na- javnih vprašanjih zakaj; če rem več vstati, da *e bi pri-rodom je postalo vojskovanje stegne jezik, ga "moralni" po- pravil k pisanju. In tako si mi in klanje med narodi in go- litik zapre, spodstvo nad drugimi narodi v teh "moralnih" razmerah najvišja morala. To je seveda je zlasti nemoralno, da "mora-tudi po naši misli nemoralno listi" iščejo predvsem kuplji-in nemoralno tudi od onih, ki!ve elemente. Ti elementi se bi z odkrito demokracijo mo- namreč zalete vedno tam, kjer zna. Vsled tega sem vsem tam v Ca no nsb uren svetoval, da je pač najbolje, če se kar sami lojalistom. Po končanem dnevnem redu bo na seji kluba v razpravi vprašanje delavske politične slim, bom pa jutri, kar pa o-stane pri isti točki in tako stvar zastara. Kako vpliva brezposelnost na nase gibanje, je precej po- prepričajo in pridejo v soboto, akcije, kakor jo zdaj zastopa dne 80. aprila zvečer na maj- CIO pod firmo "delavskega sko proslavo kluba št. 11 JSZ nestrankarskega odbora". Ali k nam v dvorano na Boydsville more delavstvo z njo doseči da država, v kateri so garali. V Parizu so nato taktiko za iz- njo. ralo lahko uveljavili, pa resno lje upanje na dobiček. Od tarrJkaza,a konferenca soc. klu niti z mazincem ne ganejo za- vrše potem špionažo, tožarijo,*4— ™ 4 ganjanje tujih delavcev nekoliko omilili in namesto mnogo tisoč se je moralo vrniti le nekaj tisoč težakov poljske narodnosti. Tudi v Nemčiji so razmere take, da vnanje vlade za svoje izseljene podanike lahko store več kot pa bi mogli izseljenci sami. V Zed. državah pa se izseljenci smatramo za sestavni del tukajšnjega prebivalstva. Udeležujemo se političnih bojev in sodelujemo v unijah ne kot izseljenci, ampak kot ljudje, ki imamo za razmah ameriškega gospodarstva tprav toliko, ako ne celo več zaslug, kakor tukaj rojeni potomci priseljencev. Ako bi se naše politične in podporne organizacije pridružile ij&seU^niški zbornici, bi bilo to morda le sentimentalne vrednosti in zastopniki, ki bi hodili tja, bi imeli nekaj zabave. Izseljencem v Ameriki ne bi mogli nič koristiti. Sekcije jugoslovanskih sindikatov ipa tu nimamo, ker slovenski in drugi jugoslovanski delavci pripadajo skupnim unijskim lokalom, neglede katera narodnost iprevladuje v njih. In občevalni jezik v njih je posebno v povojni dobi samo angleški. V evropskih državah se smatrajo izseljenci iz Jugoslavije le za začasne izseljence. Tudi v Zed. državah je tisoče prvotnih priseljencev iz naših krajev prišlo sem s trdno nado, da se povrnejo \ domovino čim si zadosti prihranijo. Med tem "pri-hranjevanjem" so se tej deželi večinoma privadili in jo sprejeli za svojo "novo domovino". Starokrajska izseljeniška zbornica jim ne more koristiti, kajti kulturnih in socialnih odnošajev ne neguje, božjih ipotov in drugih cerkva pa imamo tudi tu več kot preveč. In morala v družbi, v državi? V mednarodni politiki je obrekujejo in opravljajo dru- bov in društev Prosvetne matice dne 27. marca v Canons-burgu. Konferenca kot taka ge, da si s tem osigurajo svoj položaj, neglede na to, da se!ie bi!a ze,° dobra, navzoči so veliki večini naroda gode kri- bi,i vsi stari somišljeniki, celo moralno, če "veljajo pogodbe j vice. Pittsburgha, ni pa bi- in sf države ne delajo med se- "Interesna mnrala" pa ima 1° tistega navdušenja, kot je boj krivic. V človeški družbi še eno prav veliko neetično vladalo na konferenci v Libra-in državi mora biti nekaj po- lastnost. Ob vladanju te mo- **yju. Vzrok je depresija, ki je Kdo in kakšni so demokratski kandidati? Pri prošlih primarnih volitvah v raznih krajih dežele so *e kandidati tepli za nominacije skoro samo na listi demokratske atranke, kajti ta je zdaj na krmilu in izgleda, da še nekaj let ostane. V Illinoisu se je ena skupina demokratskih kandidatov potegovala za nominacije pod zaAčito demokratskega governerja Homerja, in druga pod zaščito čikaškega demokratskega (župana Kellyja. Kake štiri do pet tednov so se zmerjali po radiu, na shodih, v časopisih in v letakih. Ako so oboji v pravem, tedaj ni niti eden kandidat demokratske stranke — oziroma te ali one njene politične mašine pošten, sposoben in niti eden izmed njih ni vreden zaupanja. Tako so dokazovali drug drugemu sami, in demokratje se med seboj gotova dobro poznajo. Boji v Palestini V sveti deželi Palestini so se pred velikonočnimi prazniki vrfiili spet poboji, v katerih je padlo nekaj Židov, nekaj angleških vojakov in precej Arabcev. Vsem tem je Jeruzalem "sveto mesto". In nikjer se med pripadniki raznih cerkva ne izraža sovraštvo drug proti drugemu toliko — celo pri istemu "božjemu grobu", kakor v Jeruzalemu. Včasi »o kristjane v Jeru zalemu varovali pred kristjani Turki. Po svetovni vojni je vzela to neprijetno vlogo Anglija in si jo vrhtega še zelo poslabšala, ker je Židom obljubila Palestino za obnovitev njihove starodavne domovine. Umori it zasede so v Palestini danes vsakdanjost vzlic močnim posadkam angleškega vojaštva sirom dežele. Razlike med nasprotujočimi si skupinami, plemeni in verami so razlike in dokler bodo razplamtene, bodo boji. Oziroma boji bodo, dokler se ne odpravi vzrokov, radi katerih nastajajo. dobnega, ker bi se sicer dejstvo ne označevalo z »besedo morala. Morala v družbi in državi je po naših pojmih dvojna, nravstvena in socialnopoli-tična. Prva se razvija s kulturno stopnjo, druga z gospodarstvom. Torej ni vedno enaka. Cilj pa je končno isti, ker imata obe morali namen urejevati v družbi in državi dve važni vprašanji. Etična rrtorala urejuje družabno etično stran Človeka v življenju, socialnopoli-tična pa socialno (gospodarsko in politično) enakopravnost. O pravi morali bi torej mogli govoriti šele takrat, če se izpolnjujeta ti dve nje nalogi. Dokler pa te morale ni in niti ne volje, da bi se uveljavila, so vse besede o enakosti ljudi in o socialnem čutu ob stremljenju, da se narod oropa upli-va na javno življenje, prazne jezuitske fraze, ki v bistvu niso nič drugega kakor "interesna morala" gospodujočih. Z njo zvabijo v* svoje mreže naivneže in podkupljive elemente ter hlinijo nevednežem dobrotnike, ki so baje dobili svetost oblasti od nekje. rale se hoče vplesti tudi vse poštene elemente k sodelovanju v duhu "interesne morale". To se vrši na dva načina. Ali sc osnuje lastna špionažna služba, ali pa se -poslužuje javnih organov, da iščejo in vabijo ovaduhe ter organizirajo špionažo preko moralnih mej, čeprav so tu zakoni, ki te meje določajo. Te razmere so povsem slične špionaži v mednarodni politiki in je zlo, ki bi ga bilo treba predvsem izkoreniniti. , Ta kuga se širi. Brezvestno je, da se demokracija obotavlja, napraviti konec termi strašnemu moralnemu propadanju. To velja za mednarodno politiko in pa za dežele, kjer propada ta javna morala. V prometu z avti prvi • na svetu V Zed. državah je v prometu 25,000 milijonov ^potniških avtov in 4,000,000 truckov, ali okrog tri četrtine izmed vseh avtnih vozil, kar jih je na svetu. zadela vso delavsko maso, zlasti zadnje Čase, ker so okrog Canonsburga zaprli rove in odslovili na stotine rudarjev, kakor so mi pravili sudrugi. Konferenco je vzorno vodil s. Koklič, zapisnik pa mladi Rednak iz Braddocka. Debate so bile stvarne in zelo obširne. Trčelj je podal dva referata, enega glede zbora JSZ, ki se letos ne bo vršil, drugega pa glede našega stališča napram španski situaciji in proti fašizmu. Nato se je razvila živahna debata. Da se nekateri naši napredni rojaki zanimajo za konferenčna zborovanja, sta pokazala dva Zupančiča in Pečjakovi iz Point Mariona blizu Fairmonta, W. Va., ki so dobri, tihi somišljeniki. Ne vem, kako bi omenil poročila v Bridgeport, pa se bodo sami prepričali, videli Barbiča in njegovo harmoniko, katero bodo tudi slišali, zraven pa tudi videli delavsko igro "The Se-|meri§ke cond Story Man" ter šaljiv prizor dveh zamorcev, ki sta se znašla v avtni koliziji. Mihel-čičpvp hčprke bodo zapele In.-ternacionalo, slišali pa boste pozdravne govore v obeh jezikih ter govor o pomenu Prvega maja. Slišali boste orkester BarbiČevega sina, na vse zadnje pa tudi onega groznega moža samega — Franka Barbiča in njegovo harmoniko, ki bo prišla tudi z njim! Ker pa nisem noben diktator, da bi Barbiču "zašafal", kaj naj igra, zato vam ne morem s tem postreči, da bi vam že seda i povedal, kakšne "štiklce bo ftpilal". Ampak vsa poročila, ki jih imam točasno na rokah, jamo govore, da Barbič dobro svira. Godbo njegovega sina smo pa že dvakrat slišali pri nas in vsi vemo, da so ti mladi muzikantje naredili zelo dober vtis na posetnike. Vsled tega, kar sem vam tu povedmi, so se zborovalci na can/nsburški konferenci odločili, dt nas obiščejo na 80. aprila. Mnogi izmed njih so vzeli vstopnice. Zlasti iz Port Mariona namerava priti velika družba. Mi se na vse to vneto pripravljamo, da bomo naie posetnike dne 30. aprila zadovo- veČ, kakor s samostojno politično akcijo? Ali pa je taka taktika le nadaljevanje taktike pokojnega predsednika A-delavske federacije Samuel Gompersa, ki je tudi vedno trdil, da je treba biti delavcem v "nestrankarstvu", v strankah pa podpirati "prijatelje delavstva in kaznovati nasprotnike?" Kratek uvodni referat o tem ipoda s. F. Zaitz, nato bo splošna razprava. Pridite na sejo vsi. — P. O. Švedski socialistični levičarji so se vrnili v delavsko socialno demokracijo Proces zedinjenja delavstva V Svediji je obstojala poleg .poslancev zaprosilo, da se njih socialne demokracije in komu-i^trantko zopet sprejme v soci-nistov še takozvana socialisti- alno demokratično stranko. Čna stranka pod vodjstvom Karla Kilboma, ki je 'jpo svojem naziranju nekako odgovarjala angleški neodvisna delavski sranki. Nedavno je strankino vodfetvo socialne demokracije sklenilo, da zopet spremje v stranko Karla Kilboma, Oskarja Sa-muelsona, Osijana Kristenso- Prizadnjih volitvah 1936 jeina in Viktorja Karlsona. S ta stranka dobila 127,740 gla- tem sklepom je švedska soci-sov in 6 mandatov (dočim je alna demokracija rzopet iprido-dobila focialna demokracija bila fttevilčno in moralno, ker 1,336,554 glasov in 112 man- ta združitev kaže, da se strem- datov). — Pojavil se je pa v tej stranki proces razkroja. zastopnikov, kajti to bo itak Ijllf v vseh ozirih, dvorano pa storil zapisnikar Rednak. Ne- bomo dali razširiti ribniškim katera so bila dokaj dobra, veščakom. Sodrug Vitez ako se upoštevajo sedanje razmere, druga pa bolj slaba. Ne vem, kaj vpliva, ali nezavednost ali brezbrižnost mase ali kaj. Kakor vse izgleda, so na-prejevci slabo naredili po okoliških naselbinah Pittsburgha, ker sploh ne pridejo v poŠtev. Zato pa so morali iti v metropolo sejat razdor. Večina zastopnikov je na konferenci poročala, da delujejo za širjenje naših tiskovin, dalje za Proletarca, za Majski Glas in za koledar; da te pridejo med naše ljudi. Nekatera poročila so bila zelo razveseljiva. Konfe- ■hh se trudi, da bo naredil najboljše domače klobase, odbor pa bo skrbel, da bo vse vzorno in točno pripravljeno. Tudi iz drugih krajev smo slišali, da nas posetijo, da skupno praznujemo Prvi majnik. Tukajšnjemu klubu ni mogoče prirejati več veselic vsled raznih zaprek. Zato pa bomo gledali v bodoče, da bo vsaka klubova prireditev vsebovala dober program, in eden teh programov se bo izvajal dne 30. aprila. Vsled tega apeliramo na vse somišljenike delavskega gibanja: Pridite v Bridgeport dne 30. Dežela malih kmetij Francija ima okrog 2,420,-000 kmetij. Izmed teh je 25 odstotkov takih, ki obsegajo manj kot en oral vsaka. Moderne vrste angeli Angelov varuhov ni več. Nove vrste angeli prihajajo na zemljo s parašuti, pripravljeni za ubijanje. Starodavni an- renca kot taka je potekla v le- aprila vsi! Vstopnina bo samo pi harmoniji in upanje je, da se razmere obrnejo kmalu na bolje, nakar se bo pričelo z obširno agitacijo v prid našega gibanja in Proletarca. To je 25 centov. Delavske razmere pri nas so že leto dni dokaj slabe, to je, v naši dolini, kjer ima Lorain Coal Co. dva rova in v katerih Tedaj je nekaj njenih vodij in i uvel javlja. Ijenje po enotnosti deiavfttva (največ jo oporo med rudarji v med socialisti vedno močneje Penni. Zato upamo, da bodo naše najbolj kočljivo vpraša je večina na£ih rojakov zapo-nje. kajti Proletarec je imel slena, kadar obratujeta. SodruŽica Terezija ftkoff se storili vse, kar je v njihovi mo- je morala podvreči operaciji geli pa so varovali ljudi, da ni pičila kača, ali da niso kart padli in se pobili. Nov« vf# angele vzgajajo posebno Rusija, Francija, Nemčija, Anglija, Zed. države in Japonska. Tudi Italija, ki se na angele še najbolj razume, i mi veliko take sorte, kot ga vidi- in sedaj se ji zdravje obračale na gornji sliki. VALERIJ AN P1DMOC YLNYJ t MESTO H o m A N Poslovenil sa "Proletarca" TONE SELI&KAR (Nadaljevanje.) Ob osmih je vstajal, popil kavo in čez pol ure je te bil v ipiaarni. Ure, ki jih je preživel t pisarni, so bile najsrečnejše ure njegovega življenja. Tu se je vedno prebudila njegova nekdanja moč, vedrost in vztrajnost. Delal je odločno, z zanimanjem, poglabljal se je v rune zadeve, tekal po mestu, smejal se je, bil je duhovit povsod nenadomestljiv. Toda ob osmih zvečer, ko je končal z delom, ko so minile vse seje, je ostal sam s svojim življenjem, z življenjem, katerega niti so mu spol* lele iz rok. Ta prehod ie bil strašen. Kakor daje bil razdeljen na dva dela; ena polovica je živela za druge, druga pa zase in ta druga kakor da ni celota zase. Ko je šel domov mu je bilo, kakor da bi prekoračil mejo svojega življenja. Vsak večer je bil strašno nemiren, zavest oeamelosti ga je davila. Preživljal je blazne bolečine človeka, ki je izgubil nekaj čisto svojega, nekaj kar je morda povsem neznatnega, radost in žalost — kar pa vendarle daje življenju smisel in prikupnost. Vai poizkusi, da bi se česa izmislil, z nečem razvedril, so bili zaman. Razgovori z nanci so mu bili prazni, ženski glasovi zo-perni, uslužnost stanodajalčevih smešna. Na predavanjih, katere je tu pa tam iposlušal, ni slišal ničesar zanimivega, prav ničesar novega, v gledališču se je dolgočasil, filmi so se mu gabili. V klet pa niti zahajati ni mogel več. Nekoč je stopil v kazino in vrgel karbo-nec na številko dvajset. Priigral je tri kar-bonce. Ko je vdrugič stavil na isto številko in spet priigral je ves nestrpen zapustil lokal. Povsod mu je bilo preveč obljudeno, preveč svetlo in glasno. In vsepovsod ga je zalezovala skeleča samotnost. Včasih se je spomnil prijatelja svojih večerov, poeta Vygor»kyja, ki je bogvekje s torbo preko rame blodil po ukrajinski zemlji Zdaj, ko ga ni imel, je čutil globljo skupnost, ki ju je družila in privlačevala. Njegovo čustvo se je pravtako neprestano vznemirjalo kakor u sodeč le priiprt podaljšek hodnika. Ko se je okrenil, je zagledal v kotu ®ajceno lučko, ki je za silo razsvetljevala krono ikono. ženska je prižgala luč in zdaj jo je šele Bila je čokata, nabrekla, starikava, s ^ditim pogledom, njene ustnice so bile ve-glas hripav. V sobi je bila postelja, predena s sivim platnom in nekaj preproste-K* Pohištva, ki se je skladalo s poslom, ki so JAPONCEM SLABA PREDE ga tu cnravljali. Majka božja v kotu, je bila sklenjena nad svojim detetom in ni ničesar videla. Ženska je zahtevala plačilo v naprej. Kar-bones za enkrat. Ko ga je dobila, je postala ljubeznivejša. — Kako hočeš? Gola? Dejal je, da mu je ljubše, če je oblečena. — V polni opremi torej? se je zasmejala. Tudi pri armadi je bila zaposlena. Na germanski fronti. Stepan je opazoval fotografije brez okvira, ki so bile pripete na steno. Prašne so bile in ponesnažene od muh. Na mah se mu je vzbudila radovednost do te ženske, Mplam-tela mu je želja spoznati njeno življenje, njene nazore, njene želje in njen praven odnos do soljudi, predvsem pa ono tajinstveno, kar preživlje njena duša, kadar se ne pro^ daja. Porvudil ji je cigarete ir. sedel k mizi. Kar deset si jih je naenkrat vzela in nevolj-no dejala: — Kaj pa čakaš? Daj še dva karbonca za vso noč! Potegnil je denarnico iz žepa in stresel vse srebro na mizo. Pet in šestdeset kopejk. — Lažeš! je nezaupno povdarlla. Daj sem, da sama pogledam! A to, kaj je to? — Samo dve bori kupejki. — Daj vse na en kup. Ko je pregledala denarnico, se je le pomirila in pričela mu je nevljudno, toda še dokaj voljno odgovarjati na njegova oprezna vprašanja. Rabila je ostre, spretne izraze za vse ono, kar se je dotikalo njenega opravila in stvari, ki so povezane z njim. Obžalovala je nagli konec vojaškega komunizma. Takrat si je prislužila polne nogavice denarja. — A zdaj, je dejala, je narod skop, oderuh ki in^te muči. Imam mnogo oboževateljev, ipa me ne zanimajo. Zakon mora biti zvezan po ljubezni. Ljubimkam pa se lahko tudi s teboj! Nato mu je pripovedovala ono izmišljeno,, venomer se ponavljajočo prošlost, s katero zabavajo svoje goste in sebe, prošlost, ki se iz sanj počasi pretvarja v navidezno resnične spomine, v navadno samoprevaro. katere se opnjemlje njihova duša v svojem že v navado iprehajajočem zanosu po sreči. Prav posebej je povdarjala, da jo je nek polkovnik denikinske armade na kolenih prosil, da bi šla z njim na Angleško. — No, po kaj bi šla? je sanjavo vprašala. Saj ne znam angleško. Stopila bi, recimo, na cesto in ničesar ne bi razumela ... Pa tudi polkovnik ni znal. To mi je pravil nek Anglež, ki je k meni zahajal. Ko pa so njegova vprašanja postala vse bolj točna in so še več zahtevala, se je namrdnila in ga naglo tpopadla: — Čemu me tako sprašuješ? Po kaj pa si prišel semkaj? Malce poražen je bil in je dejal, da je prišel k nji bolj zaradi tega, da potrka na njeno dušo. Strašno se je razburila. Dušo on rabi? Za en rubelj, da bi mu dušo pokazala? Zate je moja duša pod krilom ! Z veliko težavo jo je pomiril, zaklinjajoč se, da je ni hotel žaliti. — Ali ti ni vseeno, kaj delaš? je vprašal. .— Ne, ni mi vseeno! je odgovorila. Kar plačaš, vzemi — a duše se ne dotikaj! Razgovor je ugašal, poslovila se je hladno, kakor da bi ji storil veliko krivico. Stepan je odnesel s seboj veliko spoštovanje do te ženske. Vznemiril se je ob dognanju: ženska se prodaja — a človek ne. (Dalje prihodnjič.) ika jim je le sredstvo na pod-jdelavskega gibanja. In to je lagi jezuitskega pravila "na- poglavitno. — Frank Rarbič. men posvečuje sredstva", j * if (V soboto 30. aprila se vi-Sloga, da! Ampak mora biti/iimu v Bridgeportu in 30. ma-sloga vzajemnega sporazuma j« P" v Moon Runu pri društvu in iskrenosti, ne pa manever ^t. 88 SNPJ.) ped krinko sloge in novih ko-lekt. Tudi Hitler je za slogo in se hvali, da je v njegovi "veliki Nemčiji" popolna. Mi smo proti jprvi in drugi, ampak na celi črti za SI/)GO ZA-VEDNEG A, RA ZU M NEG A delavstva. Vsaka druga "slo-|nj> številki, ga" je za delavski razred brez^L Karbičevo poročilo o shodu vrednosti. r iv Clevelandu je bilo poslano ___*__za objavo že prejšnji teden, kliih cf- 49 K7 ravno tako govor s. Zorkota s iviUDSr. protivojnega shoda v SND in Cleveland, O. — V napadu dopis Joseph Snoya o konfe-na mojo osebo v pittsburžkem renči in pripravah za prvomaj-"Napreju" ste sodrugi, člani |*'ko proslavo. Priobčeni so v tej LISTNICA r k i;»\išTV \ Nadaljevanje članka o 35-letnici kluba št. 1 bo v priliDd- kluba št. 49 JSZ, lahko opazili, da je namen napadalca, ki se sicer ni predstavil, napraviti zdražbo in razbiti naš klub. Ot ividno je, da je ftekdo številki. V prihodnji številki objavimo dopis Antona Zornika, v katerem navaja, čemu se je v letošnji volilni kampanji odlo- dajal informacije o številu agitirati za kandidate CIO. članov in o stanju kluba v tfplo- Enako pride prihodnji teden šnem. Ne razumem, čemu se naj na vrsto dopis Joe Radija. Tudi komentarji o tema dvema kdo hudtuje na klub samo za- dopisoma bodo zanimivi. STARI NEUSPEŠEN NAČIN ODGANJA-NJA KRIZE (Nadaljevanje s 1. strani.) Japonika armad« je prad dobrimi desetimi meseci udrla na Kitajsko r vso avoio ailo. Genealni atab r Tokiu j« domneval, d. bo imel lahko delo ™> Ker mu nisem jaz po volji! —da bo Kitajska po kakih ieatih tednih popolnoma atrta. Na aliki j« po- Dolžnost nas vseh je delati, da | rosen japonski vojak na lesenem kitajakem "topu". A primitivna kitajska klub ostane, neglede, Če moja srm.da a avojim ...tarelim oroijem pri.adeva J«P™k« •• '^ 1 malenkost Ostane ali ne. ZaU) impak kriso. Če bi hotela udariti sdaj »e Rusija, pa bi bilo po mikadovem . eaaratvu. priporočam: zadeve kluba naj I . - bodo stvar članov, ne pa zade- va zdražbarjev, katerih edini namen je razbijati delavsko na**» Je 6udež» čemu sploh tre-gibanje. ba "krize". A jo vendarle ima- Dopisnik lista, čigar urednik m.° in zaradi nje milijone bed- ______________- je v zadnji volilni kampanji za nr,h. ,Judi »b "topih izobilja. primarne volitve agitirali za Kai naj storimo zanje? Nesreča med naprednimi jčm' list. Poklonili so mu tudi kandidate demokratske stran- Tlsti' ki smo brez Slovenci je, da včasi naši naj- $4 podpore. A:pelirajo na Hr- ke (vgftgj ^il to SOcial-faši- Vemo za a ga demo- bolj takozvani napredni ljudje vate v drugih naselbinah, da zem najhujše vrste), pravi da bratska stranka ne upošteva, pomagajo kjer napredku naj- naj kaj store, da tudi med Slo- Je klub tako majhen, da ce,° sv°iesra predsednika manj koristi. vence pride pravi delavski list ^ iahko kmalu zboroval v te- Rooaevelta sametava kjer in KOMENTARJI (in the tele- Ali je James Latin že čisto po- iefonskj *kočici Tudi elevelandski Terbižan zabil, da so zbrali čitatelji nje- phone booth). se jezi. , Premalo pojasnil je, govega "Radničkog Glasnika" Naj- mu bo' pove(iano, da je pravi on. O Barbiču pa pravi- za prevzem in vzdrževanje ta j<]ub plačeval vse svoje ob- jo, da preveč pojasnuje. "Delavske Slovenije", ki ie tu- ---------«__ . * di bila "edini pravi uslulije!" Kdo bi si mislil. je bolje: da smo sodrugi, ali žemo? — J. P. ★ Naprej" vzklika: "Pomagajmo ogroženi Sloveniji!" Slovenci v Ameriki se naj da se bodo "antifašisti" kar naenkrat navdušili proti fašizmu zato, ker se boje, da bi katoličani ne mogli svobodno izvrševati svojih pobožnosti! menda organiziramo proti Hit- Bržkone bodo katolifani v Av-lerjevi vojaki, ki kam napasti strijj vz]ic temu rajSe aledMi Slovenijo. Jugoslovanski pre- kardinalu ,nnit7.erj u, kakor pa mier Stojadinovič pa pravi: same novim katoliškim "antifaši- stom" na pittsburškem Butler- ju, dasi so oboji neiskreni. ★ I delavci ! Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v ''PROLETARCU" suša in je v nji umiralo milijone ljudi. Tu pa so "prijatelji" Rusije za po suši prizadete nabrani denar zapravili v svoje namene. Baje jim je to dovolila celo kominterna. Nihče ni podžgal gibanja za faSizem bolj, kot tisti, ki so se šele pred par leti zavedli, da mu pomagajo — sebi in so-V Detrotu so imeli Hrvati, vjetski Uniji v Škodo. Njihova naročniki "Radnit kog Glasni- nova taktika tudi ni v kvar fa- zdaj marsikje za enkrat tudi nepremagljive ovire. HRk ' ----- JT' MM Mj M1^ JI ^rM. M% ^^ MJ JI ka" sejo, na kateri so drug šizmu, zato ker jim nihče ne % drugega urgirali, da naj delu- verjame, da so v boju za de-Ijejo za slovenski "protifašisti- mokracijo iskreni. Nova takU- "Jugoslavija ima zdaj prijateljske sosede!" ★ VVitkovič nekaj zabavlja. Zavedni deiavci čestokrat Barbiču. češ, kako z veseljem ne razumej0, da je njihovo ga citira Ameriška Domovina. prepr^anje prav tako dostop-Mar je Witkovič s svojim li- no izrabljanju, kakor so de-stom res proti Pirou in Amen- ]avcif trgovci in tako dalje iz-ški Domovini? Ali nista Wit- postavljeni izrabljanju kapi-kovičev list in Pirčev list bila ta listov. Raketirjev je nič ko-v zadnij volilni kampanji v jiko in M affilni. Danes usU-Clevelandu v enotni fronti za nove "delavski" list, jutri pa ene in iste demokratske kan- 8e m0rda odločijo za fašistič-didate! Kaj bi vraga zmerom neKa, samo da nese. Ako je v le farbali javnost! Zjutraj z modi, so internacionalci. če enim, zvečer z drugim "pre- ni, so nacionalci. Včasi so za pričanjem!" Bodite dosledni! "brezboiništvo", v drugič se * bratijo z ljudmi, ravno ko pri- Prijatelji so človeku naj- dejo od maše — pod velikimi lljubša stvai* na svetu. Ampak nabožnimi slikami. Ta konfu-kadar čujete o organizacijah, zija v nazorih je vzrok, čemu kot so "Prijatelji Španije" itd.Jima pošteno delavsko gibanje se spomnite "prijateljev" Ru- v najkrrtičnejiši dobi modeme sije v času, ko jo je prizadela zl^odovine tako trnjevo pot in stanejo nas vse že milijarde, a kriza je še zmerom v deželi. Roosevelt se je odločil za nove u brizge te vr*te, češ, privatni kapital bodisi ne more, ali pa noče pomagati. To zdravilo je nesmiselno, kajti privatni kapital in Roose-veltova stranka namenoma sabotirata vse in prav vsako akcijo, ki naj bi bila v splošno korist. Torej kaj naj storimo «ti. To ni prvič, da so se klubo- in kaj naj začnemo? Nič dru-vi nasprotniki zarotili proti gega, kakor da se zedinimo za njemu. Ampak sodrugi in so- pošteno delavsko politično gi-mišljeniki, ohranimo ga, ker banje ipod okriljem zedinjenih je vreden dela, ki ga je izvrši! |unij za skupne koristi vsega a-in nadaljnega življenja v prid meriškega ljudstva. OMEJENA ZALOGA NOVIH 1937 SERVEL i:ijxtiiolitx PLINSKIH REFRIGERATORJEV ZDAJ NA PR0DAJ!s50 Prihranite I 00 ČITAJTE O TEH VIŠJIH VREDNOSTIH!, ALI VEČ! POLEG znatnega popust« n« vai stari refrigerator Vzorec St. H-500 (5 cu. ft) H-500 (6 cu. ft.) H-800 (8 cu. ft.) 1937 ccnaZdaj samo Prihranite $220.50 9170.50 $50.00 263.00 211.50 51.50 208.50 247,50 51.00 H-1100 (11 cu. ft.) 418.00 350.50 67.50 Vzrok, zakaj dobite to veliko priliko! • Posrečilo nr nam jc, Ha «mo dobili omejeno Atevilo popolnoma novih 1937 ELECTRCVLUTC rrfrijreratorjev od Eleetrolux Ga.* Rpfriirerator Oomp»ny. Zdai jih oddajamo vam * prihrankom nad 1937 ceno $50.00 in VEČ! Vzemite dobtfek! Tu imate veliko priliko, da dobite vne prednosti moderne plinske refriireracije — niknkih premikalnih delov, ki bi obrabili ali delali ropot, "var-^ni-plamen" hranitve pri kurivu, ki vam nudi niAje stro-Ake za obrat leto xa letom, mo^na konstrukcija, ki nudi daljAi obstoj. Ne prezrite prilike! Public Service Companv or NORTHiRN ILLINOIS KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • llodornoNl nagibanja važen problem* ki ga moramo lotiti Joseph Snoy in več drugih pišojo, du je bila zadnja konferenca JČŽ in Prosvetne matice v Moon Runu, Pa., veliko manj živahna kakor prejšnja. Vzrok je' nova in vrh tega na-ra."jujoča brezposelnost. Ljudi se loteva nov obup. OIO, katerega so se mnogi oklenili, ni in niti mogel ni izpolniti vseh nad, ki so jih mnogi vložili vanj. Rooseveltov *new deal" se kruši na vseh koncih in krajih. Njegova lastna stranka je proti njemu. Delavsko politično gibanje v tej deželi pa je baš v tem najres-nejšem ča>ai tako šibko in neenotno, da ni nikomur v vzpodbudo. Komunisti so se oprijeli taktike, kakršno je s svojim "epikom" pred par leti propagiral v Californiji Upton Sinclair. Pod Lewisovim vodstvom nameravajo izvoliti v mestne, v državne in v zvezno zbornico na demokratski listi "prijatelje delavcev" in si na ta način osvojiti demokratsko stranko za delavski razred. Očitno je, da se. niso od Sin-clairja, Gompersa in drugih stičnih skozi desetletja nič naučili. Večinska struja socialistične stranke je od leta 1932 naprej obljubovala, da bo socialistična stranka napredovala čim se potisne iz nje "staro gardo." Odgnali so jo maja 1936. Prerokovanja se niso izpolnila. Dogodilo se je obratno. Sprejem trocklstov v soc. stranko, katere se je potem porivalo na vodilna mesta, je bila največja taktična napaka Thomasove struje. Pod/pora komunistov, posebno Daily Workerja milftautom v Xe»w Yorku v boju proti stari gardi ni stranki nič koristila, škodila »pa zelo. Včasi je bila new-yorška socialistična organizacija hrbtenica socialističnega gibanja v tej deželi. Zdaj je bil poslan v New York čika-žan, da pomaga oteti kolikor se da. Posledica teh prenapetosti frakcij je, da so vse izgubile — in izgubile v času, ko bi lahko imeli močno socialistično gibanje. Danes imamo priliko bolj ko kdaj prej dokazovati, da kapitalistična stranka, pa naj ima še tak "new deal" za svoj program, ni in ne bo rešila delavstva iz krize. Naši "old-timerji" so v teh okolščinah ali razočarani, ali pa postali miačni. Ne vsi, ampak mnogi. 'In je razumljivo. Pogoji so tu za močno socialistično stranko, a so jih voditelji, ki so večinoma že neaktivni, prezrli in treba bo novih, boU zrelih in daleko-vidnih, da zgrade novo, konstruktivno, ne pa sanjarsko, prerekarsko delavsko politično gibanje. Lahko je spreje- mati bombastične, preteče in vse obetajoče resolucije. Izvajati jih in delati zanje pa je druga stvar. V tem metežu je čezdalje bolj prizadet tudi naš pokret in je dobro ter potrebno, da se o tem do prihodnjega zbora do kraja 'pomenimo. Zdaj držimo vse nekako le zase. A klubi in celotno gibanje trpi škodo in bo nazadovalo, ako se pravočasno ne pobrigamo. Obrnil sem se pismeno na nekatere, da naj izrazijo svoja mnenja o listu, o zvezi in možnostih in ovirah v agitaciji. Drugim bom pisal, ko bom utegnil. Odpisal nam je med drugimi Frank Podboy s Parkhil-la, Pa., o katerem ne more nihče reči, da mu manjska bo-jevitosti ali volje za delo. Saj je v našem pokretu že leta eden izmed najdelavnejših članov. Toda sedanja situacija je poparila tudi njega. Izrazil je svoje misli toda ne v namenu za objavo, zato so še toliko bolj direktne in važne. Ne dajejo nikomur korajže, ampak ker je enkrat potrebno javno pogledati resnici v obraz, ji poglejmo. Frank v svojih odkritih besedah pravi med drugim: '"Zaitz pravi, da naj v Pro-letarcu kaj razpravljam o delavskem političnem gibanju, zapopadeno v soc. stranki. Meni je težko razpravljati o stvari, ki gre rakovo pot. Stranka ima vedno manj članov. če jo bi pustili še tujerodni člani, pa preneha živeti. Kar stranka rabi, je več članov, teh pa dobiti ne zna, ali pa ne more. Tudi članarina je previsoka. Po mojem mnenju bi ne smela biti več kot 25c na mesec. V naš klub smo dobili veliko novih članov. Plačali so nekaj mesecev, pa jih ni bilo več. Poglavitni vzrok temu je denar. Razmere so skrajno slabe. Večina delavcev tod je med brezposelnimi, ostali pa delajo le po par dni v tednu." Tako Podboy, in upam, da mi ne bo štel v zlo, ker to citiram. Včasi smo imeli v Pen-ni sijajno socialistično gibanje. Razbila ga je deloma vojna, razkol s komunisti in končno razkol med staro gardo in militanti in nato še med militanti in trockisti. Treba bo spet Maurerjev, Bergerjev in Debsov in socialistični pokret ; bo zažarel kot še nikoli. Ta teden se prične v Ke-noshi, Wis., konvencija soc. stranke. Mogoče bo našla kaka pota, da ustavi nazadovanje in krene stranka zopet navzgor. Ampak Če človek posluša nasvete na sejah, na katerih angleški klubi razpravljajo o nji, ne more biti optimist. Na seji strankinega lokala v Chicagu je neki zelo znan sodrug govoril, kako je treba socialistični tisk tuje-rodcev "koordinirati" z uredniško taktiko tednika Socialist Call. Dotičnik je trdil nekaj o dvema hrvatskima socialističnima listima, Češ, eden v Chicagu je tolmačil strankino taktiko in socializem na en način, drugi v New Yorku pa ravno nasprotno. Kje je to izvedel, ne vem. Na sejo nisem utegnil in o razpravi so mi pravili drugi. Dotičnik, ki je to trdil, je bil v povojni dobi eden najbolj razboritih komunistov. Ko se je med njimi razočaral, se je vrnil v soc. stranko in je še aktiven v nji. Koristil pa ji bi še bolj, Če bi pustil dobro poslujoče organizacije tujerodnih socialistov in njihove liste na strani, in se rajše pobrigal, kako razširiti socialistični angleški tisk in pridobivati člane med Amerika nci. Namesto tega pa so svetovali in svetujejo razne izredne asesmente, obligatne naročnine na "Call" itd. Na eni strani pravi Podboy, da je že sedanja Članarina previsoka, na drugi pa zahtevajo še višjo in poleg še prostovoljne doklade. Glavnemu uradu stranke je seveda težko. Nobena stranka ne more delovati brez gmotnih sredstev. Toda če je članov čezdalje manj, se je treba vprašati, kje so vzroki in potem te vzroke odpraviti. Za nas je v tej krizi glavna naloga ohraniti socialistični duh med našim zavednim delavstvom in ob enem se moramo nekako sprijazniti s položajem kot je ter temu primerno usmeriti tudi nase delo, ki pa mora biti na vsakem polju vedno in povsod SOCIALISTIČNO načelno in v praksi. — Povejmo svoje misli o tem vsi, in to le s stališča KORISTITI delu, ki aa uspešno vršimo že nad tri desetletja! Ako bi branili nazore, ki so razglašeni za "trockizem", ali si vzeli za glavno nalogo napadati komuniste, ali se priti-kali tej ali oni frakciji izven našega ožjega pokreta, ki so stranki nič drugega kako poguba, tedaj naši stvari ne bomo koristili. Ako pa se poglobimo v probleme, ki so pred nami, razsodno in kot sodrugi, bo JSZ ne samo ohranjena ampak tudi napredovala. — Frank Zaitz. Ali Hearatu trda prede? Multimilijonar William Ran-dolph Ilearst je izročil vsa svoja velika posestva v upravo novi družbi. Kontrolira jo on in njegov sin. Hearst poseduje število dnevnikov in revij, tis-ikarne, zgradbe, rudnike, iplan- = Kogar mika v stari kraj — z nami se na pot podaj: Vsi — stari in mladi — rojaki, ki nameravate posetiti JUGOSLAVIJO ali obmejne kraje Italije, ste uljudno vabljeni, da se pridruiite VELIKEMU MLADINSKEMU IZLETU V STARO DOMOVINO na pamiku AQUITANIA - - - 15. junija Ako želite se lahko vrnete na najnovejšem pamiku na svetu S. S. QUEEN MARY Voditelj izleta JAOOB ZUPAN(OIC) Za nadaljne informacije se obrnite na: JACOB ZUPAN 1400 SO. LOMBARD AVENUE BERWYN, ILL. ali < I V\ltl» \VIIITI KTAlt 32 NO. MICHIGAN AVENUE CHICAGO, ILL. Kako se brezposelnost nojlaglje odpravi Grška vlada je odpravila brezposelnost po Hitlerjevem vzgledu. Ustanovila je delavske batalijone, uvedla v njih vojaško disciplino in jih poslala na razna javna dela, iejer dobe za svoje garanje edino le hrano. WILLLAJ! RANDOLPH . HEARST taže in razna druga bogastva, ki segajo v stotine milijonov dolarjev. Izgleda pa, da so njegovi dnevniki izgubili na vplivu in v cirkulaciji. Vsled tega so tudi oglasi v njih manj plačani. Bojkot je torej dobro učinkoval. Nekaj listov je že opustil, oziroma prodal. V New Yorku je imel hotel, ki je stal ičšt milijonov dolarjev. V tej krizi se ni izplačeval. Hearst je izdal pred leti na ta hotel "zlate" bonde. Obresti nanje hotel s svojimi dohodki ni zmagoval. Zato ga je Hearst prepustil "bond-holderjem", pa H naj pomagajo kot si vedo in znajo. On je več kot svoj dele-ž itak dobil. Pravijo, da je namen nove Hearstove družbe iznebiti se vseh posestev, ki ne donanajo dobička. Tisti njegovi časopisi, ki ne morejo postati solventni, se navadno združijo s svojimi privilegiji vred s kakim drugim dnevnikom, Hearst pa dobi zanje visoke tisočake. On vedno uravnava svoja podjetja tako, da Če je pri enemu ali drugemu izguba, naj jo trpe drugi. V politiki je Hearst demagog in oportunist prvega reda, zato je diskreditiran bolj kot katerikoli drug kapitalistični žur-nalist. NAŠI OGLAŠEVALO Poudarili smo že mnogokrat, da se časopisi v tej deželi ne izplačujejo z naročnino, kajti za svoje vzdrževanje morajo imeti bodisi veliko oglasov ali kake druge podpore. Vsak dolar, ki ga dobi "Proletarec" za oglase, pomaga kriti tiskovne in druge stroške. Naši čitatelji bi lahko veliko pomagali, da bi imel "Proletarec" več oglasov nego jih ima, ako bi trgovcem, firmam ali profesionalcem, katere patro-nizirajo, pojasnili, da vas bi veselilo, ako bi svoja povzetja in urade oglaševali tudi v našem listu. Ako oglašajo v vsakem pamfletu, ki morda dose-' že sto do par sto čitateljev, čemu ne bi oglašali vsaj enkrat na mesec tudi v Proletareu! Dostikrat apeliramo tudi na društva in klube, da naj naklonijo temu listu oglas, ne samo dopise, v katerih vabijo na svoje prireditve. Mi smo pripravljeni oglašati v dopisih zastonj, dasi je bil svoječasno med slovenskimi časopisi običaj, da so take dopise objavljali le, če so dobifi poleg do- pisov tudi vsaj en plačan oglas. Mnoge naše delavske organizacije oglašajo svoje prireditve s plačanimi oglasi v drugih listih, Proletarca pa prezro. V Proletareu zdaj oglaša samo en zdravnik — dr. Za-vertnik — in samo en dentist — dr. Pavlich. Dalje ena pralnica — Parkview Laundry, tiskarna Adria. real estate in zavarovalniška agencija Donal-da J. Ix>tricha, dnevnik Pro-sveta. parniška družba Cunard White Star, Fenclova restavracija v Chicagu in Millerjeva v Clevelandu, Palandičeva potniška agencija, pogrebniški zavod Baretinčič & Son v John-stovvnu, in od časa do časa razne druge firme. Vse te priporočamo, kajti ako vam za enak denar lahko po«*trežejo enako dobro kot drugi, pojdite rajše k tem, in jim povejte, da vas veseli, ker oglašajo v Proletareu. Enako priporočamo v upoštevanje vse, ki svoja podvzet-ja ogtaSajo v Ameriškem družinskem koledarju in Majskem Glasu. t Sam Baron o Španiji.. Martinkovo pismo Cleveland, O. — Dne 8. a- prila je tu govoril na shodu v Labor institutu, ki ga je sklicala socialistična mladinska liga, Sam Baron. On je bil ofi-c ie ln i zastopnik ameriške soc. stranke za raziskovanje razmer v Španiji. Ob enem je bil poročevalec socialističnega tednika "Call". Vizo za potovanje po Španiji mu je podpisal španski poslanik De Los Rios v VVashingtonu in imel je priporočilna pisma na španske so-druge od ameriške soc. stranke in unij. Vzlic temu so ga v Španiji zaprli in ga držali v zaporu teden dni. Policijo v Španiji so one dni kontrolirali komunisti. Bil je izpuščen, ko so intervenirale zanj španske delavske organizacije, a-meriški socialisti in odbor socialistične internacionale. Baron se je po mnenju policijske oblasti pregrešil, ker je govoril o razmerah in o odnošajih med delavskimi skupinami tako, kakor je on videl in mislil. Komunistom ni bilo po volji, pa so .ga hoteli prisiliti k molku (kakor skušajo v Clevelandu prisiliti Barbiča). Ampak za enkrat ni šlo, ker Španija ni še pod njihovo vlado (tudi Cleveland ni še njihov). S. Baron je dober opazovalec rn kot tak sposoben pred-očiti resnično sliko situacije v Španiji. Govoril je z mnogimi Španci v vladi, na bojiščih in v delavskih uradih. Spoznal se je tudi s prejšnjim premier-jem Largo CabaNerom, ki je bil mnogo let eden glavnih voditeljev ipanske socialistične stranke. Udeležba na shodu je bila obilna. Govorili so tudi tajnik stranke s. Robert Parker, Hy Weintraub in John Sommer-iatte. Slednji je predsedoval. S. Joseph Martinek, ki je pred leti deloval v socialističnem gibanju v Clevelandu, zdaj pa je član »uredniškega štaba dnevnika Pravo Lidu v Pragi, je poslal enemu tukajšnjih listov obširno "poročilo o politični situaciji na Čeho-slovaskem. Glavna skrb češke so danes Hitlerjeve intrige. Nobena tajnost ni, da jo ima Hitler zaznamovano za drugo na vrsti. Avstrija je bila prva. Anektiral jo je s pohodom svoje vojne sile. Na čeho-slovaškem se Hitler poslužuje drugačne metode, kajti razlike med Avstrijo in čehoslovaško so velike. Ko je klerofaši-zem pod vodstvom Dollfussa, katerega so pozneje umorili naciji, zatrl delavsko gibanje in demokracija, <*o avstrijski socialisti nrdaljevali z bojem proti režimu s podzemskimi metodami, šele zadnji moment so bili pripravljeni sodelovati s kanclerjem Sušni kom v njegovem odporu proti naci-jem, toda Sušnika je med tem Hitlerjev pritisk že porazil in pomoč, ki mu jo je ponudilo avstrijsko delavstvo, je prišla prepozno. Avstrija* je imela samo eno prijateljico, ki jo je vzela v zaščito, in to je bila izdajalska Italija pod dučejem. Čehoslovaška je v drugačnem položaju. Ima 16,000,000 prebivalcev in dobro oboroženo, disciplinirano armado. Vrh tega ima češka ob nemški meji močne utrdbe. Vse, kar posedujejo Nemci, imajo tudi čehoslovakl. Dozdaj se ni dogodilo še nič takega, kar bi mejilo na prelom od noša j ev med Nemčijo in čehoslovaško. Slednja je pri volji se pogajati, toda je pripravljena tudi na obrambo. Martinek meni, da Hitler ne kani češke direktno napasti, pač pa jo na "tehnične" načine prisiliti, da se poda. Na češkem je kake tri milijone Nemcev. Vprašanje je, da-li namerava Hitler to maso uporabljati do skrajnosti za vrtanje od znotraj, da na ta način strmoglavi demokratično češko republiko — zadnjo demokratično deželo v centralni Evropi — ln si jo podvrže pod svoj vpliv in oblast. Martinek misli, da ako demokratične dežele niso slepe, bodo odločno izjavile, da so pripravljene čehoslovaško v slučaju napada ibraniti, kajti s tem bodo branile tudi sebe in mir v Evropi, če pa mu puste, da si čehoslovaško podjarmi, bo šel potem dalje z osvajanji in miru ni pričakovati. Ravno tako ga ni pričakovati v Cle-velandai, ako se bomo proti zdražbarjem (takozvanim "komunistom") borili samo trije ali štirje. Kajti "komunizem", kakršnega oni prakticirajo, in fašizem sta si sorodna. . Frank Barbič. m Špetiri" v metropoli Cleveland, O. — Mučno je pisati o tem. Svoječasno smo bili tu najbolj razboriti. Po-nlali srno v Rusijo večjo skupino ljudi kot katerakoli druga naselbina. Jože Dum je bil na poslovilnem banketu stolorav-natelj. Kakšna sprememba od onih dni do danes! Odnošaji so spet tkoro da enako strupeni kakor takrat. Ko je Durn fantom čestital, da gredo v Rusijo za dobro stvar, je med navzočimi kar kipelo navdušenja. Ko so se vrnili, smo molčali. Le "Proletarec" je one dni tu in tam omenil, da Rusija še dolgo ne bo pogrnjena miza. A vendar, pokojna "Delavska Slovenija" in nato njen je-tični "Delavec" sta posebno v Collinwoodu še vseeno usejala vse polno zgage. Na St. Clair ni veliko zašla, tam so jo use-jali šele takozvani "militanti" — nasledniki raznih Bartulo-vičev, katerih tudi ni več v stranki. Odstopili so, ko so dokončali svoje pogubno delo. Namreč med Amerikanci. Med našimi sodrugi so le malo do- Pri nas smo tudi mnenja, Detroit, Mick. sh obveliati. Danes so ti fantie ch**- P°«ore,ec' Chicago, lil. s zbrani okrog pittsburškega Marti" Judniell» Wauket.n, lil. 6 "Napreja" in so za SNPJ, za B*rto1 Yer*Bt' A,iPm Naše zasužnjenje uči ljudi, da imajo pravico do revolte; naše zapiranje, da imajo pravico do svobode in smrt jih pouči, da imajo pravico do življenja. Georges Etievant. Slovenski Delavski Center Prispevki za španske borce XVI. IZKAZ Chicago, III. Nabrano na koncer- tu "Save" in priredbi ca šnanske lo-jaliflte. Pola Mitzi Oven. Prispevali: Jo«ko in Mary Oven $10; "Rdeči sokoliči" $6; po $5: John in Paula prjjatelii mi orinoveduieio da Skavich, "Slavija" št. 1 SNPJ in An- rr,Jaiy,JI mi pnpoveaujejo, aa slogo in druge take lepe ideje — pa je vendar vzlic temu vse razdrapano. Nekdanji dijaki se hudujejo celo proti tistemu uredniku v SN1PJ, ki je ustanovitev dijaškega sklada najbolj zagovarjal. Nekdo, ki je svoječasno nosil v naši veliki vasi uniformo sv. Lovrenca, je danes zelo hud na Prosveto in Proletarca, posebno na prvo, ker nima več žarkometov. Saj se nekateri še spominjate, kako je neki napačen "žarek" povzročil celo tožbo in stroške Prosveti. Angleški odsek kluba št. 1 (Social Study Ckub) je na svoji prošli seji sklenil kupiti še eno delnico. Zdaj ima vsega skupaj štiri. Dopis o delu tega odseka je bil v prošli številki na angleški strani. Konec glasila koroških Slovencev Nacijske oblasti so poleg neljubih nemških listov v pokojni Avsrlji zatrle tudi slovenski in češki tisk. Na Koroškem so ustavile list "Koroški Slovenec", ki je izhajal 17 let. Socialistični listi v Ameriki niso razširjeni zato, ker so lire jevani sa mislec« čitatalje. ACTUAL EXPERIENCE NO. 2 The curtains in Mr. P'* home caught flre one evening whieh quickly apread into the frame-work of the windovrs causing considerablo da mag«. Adjuuter« were called and made prompt *ettlement which paid the •wner more thafi the total cost of insurance for five year». Prompt and Rati«factory sattlemcnts are easential part« of the insurance »ervice. Safeguard yonr Home your P rope rt y your Valuablrs —through— DONALD J. LOTRICH INSURANCE - REAL E5TATE - -NOTARY PUBLIC Phone: Bu». I*wnd»1e 2344 — Roi. RočkweII R42H 2634 South Lovndole Avenue CHICAGO. ILL. Michael Reading je nam letos spet zasadil nekaj grmičevja in poskrbel bo, da bo prostor skozi poletje tudi dobro eipremljen z rožami. Pravi, da bo trata s cvetličnimi gredami vred izgledala mnogo lepša kakor lani. Zemlja ki smo jo navozili na naše "lote" pred letom je zdaj pognojena in Lukas Groser ml. je nanjo zasejal travo da bo v kratkem okrog centra spet nič drugega kakor park. Naš stari znanec John Težak je slabega zdravja in ne more pomagati toliko kakor včasih. A vendar sta pred nekaj tedni z mladim Oroserjem obžagala vse drevje "premikastila" zemljo in čistila. Od kar imamo svoj center je Težak zmerom radevo-lje pomagal. Zdaj mu ne pustimo delati tudi ako bi hotel, kajti najprvo naj si utrdi zdravje, drugače pa se naj le zabava v naši sredi. Ko smo rpred par leti to posestvo kupili, smo se zadolžili $8,900. In so bili vrh tega še razni drugi stroški. In davki, iln to ter ono. Pa kriza vsepo-jvsod. A smo vendar zvozili, in j upamo, da bomo prav tako ua- pešno orali tudi v bodoče. Družabni klub Slovenski Center je sklenil napraviti še eno balincarsko gredo, da bodo tri. Dve zadostujeta čez teden, a ne ob praznikih in če-vstokrat ob večerih. Ker pa so s takimi napravami stroški, se odbor ukvarja z načrtom, kako izdatke pokriti ne da bi se "balinarje" preko mere obremenilo. Upamo, da bo center letos našim rojakom enako nrijetno shajališče, kakor lani. Kajti naš vrt smo izboljšali — kar je stalo precej denarja, in izboljšan je javni park preko 23. ceste. Nasproti našega posestva pa zdaj cveto hruške, črešnje, jablane in razno grmičevje, da je prostor vse naokrog zares izredno lep. V "Majskem (ilasu". ki izide v kratkem, ima Oscar R. Godina lep opis našega centra. Ugajal vam bo, zato priporočamo, da ga prečitate. Ko smo to . poslopje poleg par praznih stavbišč tik poslopja kupili, smo vedeli, da smo si nakopali breme, kajti zadolžili smo se zelo, poleg pa imeli še stroške s popravili itd. Pa gre — z združenimi močmi. Največ podrobnega dela Izvršujeta Luka Groser, njegova soproga in pa Lukas Groser ml. V ostalem pa pomagamo kolikor kdo more. f. z. ton Garden; po $2: Mary Jelene in Adolph Richman; Frank in Minka Alesh $1.50; po $1: Mitzi Oven, Do-nald Lotrich, Matt Shultz, Rudolnh Stober, John Rodman, Fred A. Vider, Jiutin Zajec, Jacob Muha, Alice Artach, R. Gonzales, Louis Benieerjšizmu, ne vem, kako bi dejal. so se tega rojaka bali bolj kot nekoč bojarji Ivana Groznega. Imamo nekak klub napre-jevcev. Nastal je kar tako. Zaradi fašizma, ali pa proti fa- Joe Oblak, Cktcago, 111. 5 Mike Kopach, Barberton, O. 4 Vincent Pufelj, We t Allt*. Wis. 4 John Bogataj, Girard, O. 3 Jckn Matekovich, Gowanda, N. Y. 3 Joseph Dracler, Chicago, 111. 3 K. Erznoznik, Red Lodge, Mant. 2 Loor. Alpner, Milwaukee, Wi». 2 Anton Blasick, Fontana, Calif. 2 Jo«rpS Lever. Cleveland, O. 2 Joceph Jei, Warren, O. 2 Anten Shular, Arma, Kans. 2 Anton Zornik, Herminia, Pa. 1 Skupaj v tem iakacu (4 tedna od 2S. marca do 23. aprila) 88 polletnik r-*ročnin. Prejinji iskaz (4 tedne) ti. in Rudy Ross; Jogpeh Turpin 75c; Frank Podlinec 55c; po 50c: Jack Garfincle, Chas. Barsky, Sam Mir-sluk, Mary E. Novak, A. F. Žagar, John Simon. Kristina Turpin, Angela Zaitz, Mary Aucin; Luke Groser Jr. 30c; po 25c: Joseph Drasler. Anton Dreshar, Ernestine Jusrsr. Pauli-ne Drasler, Helen Zupan, Joseph Je-sich, Ed. Drasler, Mike šifrar, Er-nest Krustf, Anton Bohinc, N. Bo-fcičnik, M rs. Alich. F. M. U., Mary Thaler, Frances Mareolle, Anna Ci-ganich. Frank Pečnik, John Huian, Joseph Zlacier, Lu^a Jelene, Tillie Ločničkar, Steve Malnarich Jr.. Jo«. Dremeley, Anna Pogorelec, Frank PapUh. Ar1ey BoJičnik, Ed. I^eben. Mr. Gregorich, Frank J. Riegler, Mrs. Laflammo, Vincent Cainkar, Topy Trojar, Peter Bernik; po ,20c: Jedert Groser in Filip Godina; po 15c: John Darovec, Valentin Mersol, Mary Udovich in Neimenovan; po lOc: Frank Lotrich, Luka Groser, Anton Slabe, Rose Slabe, O. B. Godina, Erneut Dreshar, Frank Sodnik, Ann Groser, Frances Godina, Oh»s. Jurkoshek, Frank Zarr, Mr.s.in Mrs. Zabukovec, Mary Bernik. Andy Mi-Ako; M. M. M. f>c, skupaj $f>5.H0. — Pola Christine Turpin. Prispevali: Anton Hotko $2; po $1: John Ba-,j b ch. Frank Benčina, John Mihrlich, F. C .Japich. Mri. Kobal, Frank Mnr- H gnilo. Frank Florjancich, Helen Vi-čkf in Frances Vreček; po 50c: Anton Putr, Joseph Gerbais, Josephine Prezelj, John Thaler, Ix>uis Zidar; no 25c: Joaeph Oblak, Albert Banič. Math Kure in Anton Andres. Skun%j $14.60. — Pola Jo*. Draelerja. Prispevali: Frank Omahen $1; po 50c: Anton Zaifo in Jacob Putz; po 25c: Al Rak. Frank Udovich, John Ko. pach; A Ivin Goste lOc. Skupaj $2.85. Tega lista nisem še videl in ne vem kolikšno cirkulacijo ima. Slovenska naselbina v Cleve-landu je namreč trdnjava "A-meriške domovine". Kot razvidim iz "E.', bodo na St. Clairju imeli prireditev v korist W,itkoviČevega pod-vzetja. Kaj pa fantje v klubu št. 40 — ali spite? Kaj boste vi (op. u.—pravilno bi se moralo glasiti, "kdaj bomo MI...) kaj naredili za Proletarca, ki se bori za našo stvar že 35 let? To ne pomeni, da bi kaj storili MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fino pivo, vino in ijfanje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. Fina postrežba. — Dobra godba Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 I>aily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wadneaday and Sunday by appointments only Rezidence Tel.: Crawford 8440 |f no anzwer—Call Auttin 5700 U«Wa to the TugotUv Radio Hour «C PJUiNDECtfS TRAVEL BUREJU) AND F0REI6N EXGHAN6E 8 ta ti on WWAE. Evary Sunday 1 U t (36 S. Clark St, Chicago. — Har. 3008 _ l ■BARETINCIC & SON i Ivan in Mary Molek $3; po $1: Mike ] Pogorelec (Boono, Colo.) in Chak.1 Pogorelec. Skupaj $5.00. Skupaj v tem iskazu $88.25, prej-šnji izkaz $1,436.26, skupaj $1,724. 60. PRISTOPAJTE K \ \ $ SLOVENSKI NARODNI «' f PODPORNI JEDNOTI < I fl ;; i ■■ • ■ NAROČITE SI DNEVNIK : -IMIOSVKTA '; > < Stane aa relo leto $8.00, pol leta $3.00 drufttva. < | Ustanavljajte nova > Deaet flanov( »reba za J Pola Chas. Pogorelca. Prispevali:!!! novo druAtvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. .............. POGREBNI ZAVOD 9 Tel. 1475 m 424 Broad Street H JOHNSTOWN. N, PA. * m^mmmmmMmmmJt »M>»M#MMMMIIIH»IM FENCLS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tal. Crawfard 1382 ; Pristna in oknana domala jedila | > Cena smerne. Postreika toina. .......................... V Yuj?oslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OV Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH Published W«ekly at 2301 So. Lawndale Avo. CHICAGO, ILL., April 20, 1938. VOL. XXXIII Attitude Towards Spain The major!ty of the American people, it is concluded from manv scurces of infcrmation, are in aympathy with the Loyal-Uti, for the reason that they have a democratic form of government andi were duly elected by the »people. The administration at VVashington, hovvever, judging by Our Doings Here and There By Joseph Drasler t hi h type. Mimt m-1 i ve in this vvork wus Chriatina Turpin and a fevv of I the Falcon members. its actaT is"in favor of a victory for'th« FMcirt)s of Spsin. its|thu ye.r'a_U.u«■ rM attitude is in accord with that a^mnvption at any rate. MAY HERALD Piactically aH of the materini for La year'a i.«ue of the May Herald ih alreadv set and within a very »hort time thn yearly publieation of ours meeting date of Branch No. 1, at the The rebellion in Spain broke out in 1936. In January,' iU b„ off thc ,„ic ,nd .,„„ ,C«»t" Let', mor, »f our younK T937. whef Mj%y thp day to whjch |t u ^ Branch triality act so as to make it apply to civil \vars in order that (Jicilted 0ne of tht. m(>at effective such shipments might be prevented. Congress, under suspen- ways of carrying on our work i« sion of the rules, so amended the act. Under the act as thus « amended, neither side in the Spanish civil war can buy war l«tiratui.. in supplies in this country. But Italy and Germany also went to war against the Loyalists, and, although many demands have been made, there has been no move to aipplV the neutrahty act to them. Hence, Italy and Germany can buy ali the war supplies they wish in this country, for use against the Loyal- ists, yet the Loyalisits cannot buy any at ali. The attitude of the administration toward Spain is, therefore, distinctly pro-Fascist. As the highest heads of the administration have denoun-ced FascLsm, this pro-FascLst attitude toward Spain seems in-explicable. There are several theories as to *'hat the explana-tion is. Some say it is done because England is doing the same thing and this country is following England s polfcy. Others sav it is done because there are some Communists on the Loyal-i* *ide in Spain. Others say it is done to please the Catholic church. You can take your choice. It may be a blend of al. three —Milwaukee Leader. STATEMENT ON SPAIN the vvorkers with our mes*age. So, on t hi« May l>ay let u* make a special effort to circuiate the May Herald. With a lot of persUtence and a little luck we can do a real job. May Day is the holiday of labor unity, of labor solidarity. The day on vvhich we declare our aolidarity vvith the awakened workers of the vvorld. May Day is a clarion call to the vvorkers of the vvorld to unite in order to make freah gaina and further advances until we have reached our goal—the abolition of our Federation and the are diacusaed at the meetings. To be informed, attend the meetings. SECURITY The špirit of human friendahip, Sent out aeross the s»ea To people"~of other lands ^ \Vherever they may be, Would be very much better. Collective security Than building up of navies Ever more could be! For democracy's battles • Are never won vvith guns We cannot brin; d readin4f for Tolerance and Truth! the praaent »y"stera of »ociety7 which No\Rac,r,it(j"_t® M/*r'.of is based on exploitation and oppre.v ' "e * L 1 sion. In this !«»ue of the Herald, the Engliah Section has been somewhat enlarged and will include article« by the fo!lowing vvriters: On the Lin«, by Betty Bogatay; That Dimn Stoam povefty is bad enough vvithin it-Shov« 1, by Joseph Drasler, Worker»V To have to vvork hard and live Ari««I by Donald J. Lotrich; Whith«r poor, to struggle hopele«sly and end-Youth? by Frank Sodnik; The Slo- le**ly, is enough, one vvould think. vene Labor Center, by Oacar Godi- But the by-producta of poverty are na. ^^ woi se than the thing iUelf. If you are poor, you are nobody. You are continually made to feel that you are not vvanted, and that your suggestions are not welcome. if you are poor you do not get an education. You never have an op- THE APRIL lOth PROGRAM On April 10, a ta Ha program wm -•r »rnte«! -t »ht« SNPJ Hali in which one h«lf of the profram was devoted to •'Save", and the other half for the aid of Spanish D«mocracy. F'»ven younar ladies, under t^ie di-reetion of Mr. Raul Gonsal««, a Spaniard himself, rendered several Spanish *elections. In everyones' opinion this was one of thc best num-bers on the program. Singing *ociety Sara rendered a number of aongs vvhich were ali very musiral and dejightful Credit for Sava'a fine performance is berty and some reactionary church rulers against the duly elected liberal ma-jority government which was estab-lished in 1936. After a violent re-actionary government, in power from 1933 to 1936, had imprisoned and murdered labor leaders and li-berals, those vvho opposed its policies won 258 seats in Parliament in the fall of 1936 vvhile the reactionary group had 214. Instead of submitting to the democratic will of the people, the re-actionaries started an armed rebellion against the government, and certain church officials who stood to profit by the revolt lined up with the Fascists. Many Catholic leaders and thousands of Catholic laymen stayed vvith the government on the side of democracy. Had the Spaniards been permitted to »ettle the vvar themselves there ia no question but that the legal government vvould aoon have re-estab-lished itself, punished the rebel leaders for treason, and continued its vvork of building the country as a political democracy. But the Fasciat governments of French democracy, Engli»h imper-ialirm, Ciech independence and the integrity of other small nation* are threatened by what is taking plače. Even America may be forced to be-come more interested than many of us now wish if the apostles of force continue to extend their power and influence. \Ve point to thc course which the capitalist vvorld is running as the best justification for our contention that the private profit racket should be replaced by a more social econo-my. Any system vvhich can produce nothing better than the present vvorld disorder certainly u not worth saving. Reading Labor Advocate. great playa, hear the great music, look on the magnificence of nature in aH her varying aspeeta. You are no» able to do in life the thing you wi h; you leave undeveloped and buMied the talents that are youra, ar.d fcc! t^.nt yen wu?t from earth a failure. You are always at a disadvantage. You buy in small quantities and ao pny the highest priče. You have no credit, and so are unable to take ad-vantage of many things that are open to your more fortunate neigh-bors. But even this is not the worst of it. When you see your wife wearing the |>oorest fabrica and denied the vacation that she needs; when you [see your children misa the high One vvill not talk economics in any formal way to children. It ia not ne-ceaaary. But one cannot avoid the economic implicationa upon which our ciirrent daily life and ali history and literature quite obviously rest. Children are very explicit in their interest. They want to know vvhat BRANCH ACTIVITIES cupy and for vvhich it was original-ly conceived. The time ia ripe, the harvest ia ready. Take your plače among the vvorkers and help with ali the zeal in your power toward the plače—mt least not this winter. They high ideal than can only be reached had only been able to buy one atove,1 through organiration. and this vvas a small one, and proved not big enough to warm even the kitehen in the bittereat vveather. Thia made it hard for Teta Elizabeta aH day, and for the children when they could not get to achool. At night they vvould sit huddled around this stove, vvhile they ate their sup-per off their lapa; and then Jurgis and Jonas vvould smoke a pipe, after vvhich they vvould ali cravvl into their beds to get warm, after putting out the fire to save coal, then they vvould have some frightful experience vvith the eold. They vvould sleep vvith aH their clothes on, including their overcoats, and put over them aH the The follovving activities are sched-uled for the winter seaaon by JSF Branehea, Fraternal and Cultural Groups affiliated vvith the Education-al Bureau, JSF: APRIL La Salle, III. —- Song Featival sponsored by Slovene singing aocie-ties in Illinois. April 24th. Bridgeport, O. — May I>ay Ce- bedding " and" l^^clothi"^""^ jleb™tlon a£ Branch No. 11, JSF, Sa- owned; the children vvould sleep ali crovrded in one bed, and yet even m they could not keep warm. The outside ones vvould be ahivering and sobbing, crovvding over the others FRAGMENTS If my soldiers were to begin to reflect, not one of them would remain in the ranks.—Frederick The Great of Prussia. He who foresees calamities, suf-fera them twice over.—Porteu«. Rome vvas conquered by the pau-italy and Germany were not willi ng | peri z a tion of its masses by its rulers. to permit this, and they poured men j --- and munitions into Spain to fight on ««Any per?on under the age of the side of rebels and force Fasciam thirty • who havinK any knovvledge on the country. Bombing civiMans )f the social order, is not a and thousands of exiles fleeing from ; revoiut5onigt, is an inferior." result that a large sum wa* collected . and college and the musical and forwarded to the Tr.de Union: education wh,ch the.r talents de- man«l; vvhen you look forward to an Relief for Spain Committee, treasur-or, Darid Dubinskjr. Aacrain the appeal is being sent out to about a thou«and Jugoslav fraternal organizations scattered throughout the country asking them to make collectiona among their members. This vvork is aH being carried on through the Proletarec office without any charge other than postage and paper. Literature In the past we have been quite old age privation, a death where failure is vvritten over aH, and a future for your children that meana thc same drudgery for them, the same hopeles«ne»s and helpfulness, then you taste the full bitterneas of pov-erty. It is vvorse than the mere lack of pleasant viands or pretty clothes. It is a failure of life itself. But stop! VVhose fault is it? Have not you yourself permitted without protest the conditions that made aH this poasible? You have no right to complain or to seek revenge on lax on seliing literature, passing up others until you do your utmost to a number of good occasions vvhere end conditions which are at the bot-we could have \vorked with good re- tom of ali povcrty. sults. At the April lOth Program the Bakers' Journal. the hero feeds upon, how he is dres- and trying to get down into the cen-sed, where he aleeps. If great deeds ter, and causing a fight. This old are in porspect, wara to be waged, house vvith the leaky weather-boards palače.* to be built, pleasure parka to be laid out, princeases to be won, tourney» to be run otf, the little reader has a keen eye for the sinews of vvar. In every tale vvorth the teiling, the hero sets out vvith the was a very different thing from their cabins at home, with great thick vvalls plastered inside and outside vvith mud; and the eold which came upon them was a living thing, a demon-presence in the room. They erpress purpose of seeking his for- would waken in the midnight hours, tune. Parenta and teachers do not vvhen everything vvas black; perhaps have to drag in economics by the heela. They may, of course, ignore the question, and allovv the children to grow up vvith confused and med-ieval ideas; but if they do ao, they fail quite miserably to educate the children in the fundamentals of a they \vould hear it yelling outside, or perhaps there vvould be deathlike stillness—and that would be vvorse yet. They could feel thc eold as it crept in through the cracks, reach-ing out for them with its icy, death-dealing fingers; and they vvould moral individual and social life. The crouch and covver, and try to hide bread-and-butter queation must be from it, ali in vain. It vvould come, met by each parent and teacher in and it vrould come; a grisly thing, his own personal life; and in dealing a spectre bom in the black caverns with the children. constantly and in pccted quarters. it must be the most J: met unex- of terror; a power primeval, cosmic, «hadowing the tortures of the lost souls flung out to chaos and destruc- THESE POPULATIONS (From "Towards Democracy") vvhitc-faced, machine- literature table and the aetive literature committee vvas a pleasant sight and a good sign and ahould be con- Th? stickup artiat .»hould knovv that erime never pays except in in-tinued Yn the future at ali affairs of ternational diplomacy. "JA! JA! JA! ii doomed tovrns, destroying churches and charitable inatitutions maintain-ed by Catholic slaters as well as pu/b- —Shaw. Modem romantic nentimrntt Msv lic «nd miliUrj, building they h.ve ™u sn<1 hl„, you. , brourtt H pa t h ,nd d«tn.ction to|J'»«ul) ^^ .Q brought more Catholics than the Loyalists. One third of those killed in Spain have been women and children, vic-tlms of rebel air raids. So terrible had been the Fascist slaughter in recent vveeks that the Pope himself in-tervened. What is even worae, the Faacist propaganda machines have worked overtime to convince Catholics ali over the world that the Spanish Civil War is a holy erusade to save the Catholic Church from Communistic suppression. It ia nothing of the sort. It is a brutal attack on a dem^vcratic government, the only type of government under vvhich freedom of wor-ahip has never been curbed. Atrocity stories are being manu-f ar tu red and spread through Catholic publications and radio programs vvhich have no more foundation in RECESSION QUANDARY What goes up must come down. said the philosopher. But vvhat we want to know is: When vvill vvhat recedes begin to proceed? THIS DIZZY ORB Economists say the glut of used cars ia holding back recnvery. Because there Is too much tranv portation, the jobless are walking from one non-existent job to another to save carfare. The fountain of content muit •pring up in the mind.—John«ton. The freest government cannot long endure vvhen the tendence of truth than the atrocity *tories manu-|law is to create a rapid accumuU-factored in every vvar. These stories tion of property in the handa of a are bom in the brains of preaa agents fevv, and to render the masses poor in foreign capital«; thr/ do not!and dependent. By EDVVARD CARPENTIFR These populations So puny made, Turned out by factories, out of ! officcs, out of drawing-rooms, by thou?ands ali alike— Huddled, stitehed up, in clothes, fraring a chill, a drop of rain, look-ing timidly at the sea and sky as at strange monsters, or running back ao quick to their suburban runs and burrows, Dapper, libidinous, čute, vvith vvashed-out small eyes— What are these? Are they men and women? Each denying himself, hiding him-«velf? Are they men and women? So timorous, like hares—a breath of propriety or custom, a draught of vvind, the mere threat of pain or of danger? O for a breath of the aea and the great mountaina! A bronzed hardy live man walk-ing his way through it ali; Thousands of men companloning the waves and the storms, splendid in health, naked-brearted, catching the lion vvith their handa; A thousand vvomen swift-footed and free — owners of themselves, forgetful of themselves, in ali their actions — full of joy and laughter and aetion; Garbed not ao differently from the men, joining vvith tiiem in their igames and športa, sharing also their j labors; I Free to hold their own, to grant jor vvithhold their love, tlie same as the men; Strong. well-equipped in muacle and skill, clear of finesse and af-feetation— erimination and continence tovvarda a perfect passion. O for a breath of the sea! The neceaaity and direetness of the great elementa themselves! Swimming the rivers, braving the sun, the eold, taming the animals and the earth, conquering the air with wings and each other vvith love. The true, the human society! AMERICAN CITIZENS Children bom in this country are American citizens regardless of the nationality of their parenta, and those bom in foreign countries are American citizens if parents American citizens. are turday, April 30. MAY Milwaukee, WU. — Distiict Conference of JSF Branehea and organizations affiliated with the Educa-tional Bureau of the Federation at the S. S. Turn Hali on May lst. Mtlwaukee, Wi». — May Day Program sponsored by the JSF Branches 37 and 180, Sunday, May lst at the S. S. Turn Hali. The Dramatic Group of Branch No. 1, JSF vvill present the play, "Ja-cob Ruda." Detroit, Mich. — May Day Ce-lebration sponsored by the J. S F. Branches 114 and 115, Sunday, May 1, in the Slovene Workers' Home on Livenois Avenue. JUNE Chicago, III. — Proletarec Picnic, Sunday Jun« 12, Kegel's Grove. Newburgh, O. — Picnic of Branch No. 28, JSF Sunday, June 5th at Joseph Zorn's farm, Bradley Road, Jrooklyn. Clereland, O. — Picnic of Branch No. 27, JSiF and the Socialist Singing iroup "Zarja" Sunday, June 19th at ]Pintar's Farm. Waukegan, III. — Picnic sponsored by Branch No. 45, JSF, Sunday, June 19. OCTOBER Chicago, III. — "SavaV' Concert, Sundav, October 23rd at thc SNPJ Hali. NOVEMBER Clereland, O. — "ZarjaV' Concert in the main auditorium of the Slovene National Home on Thanksgiving 3ay, Novomber 24th. Branch secretaries and aecretaries of ali organizations affiliated with the Educational Bureau of the Federation are requeated to keep us informed of the datea of their affaira thereby enabling ua to keep thia calender up to date. Child Lnbor By Charlotte Perkins Gilman No fledgling feeds the father bird! ,No chicken feeds the hen! No kitten mouses for the eat— This glory is for men: We are the Wisest, Strongest Race-- Loud may our prause be sung! The only animal alive That lives upon its young! Socialist Parfy National Convention • The National Convention of the Socialist Party vvill be held the 2\1 23 of this month in Kenosha. Wi»- consln. THE WORKERS* VIEW 'How many seasons are there?" (The men, too, clear of much asked the teacher of the factory brutality and conceit)— vorkers' daugther. Com rade* together, equal in in- "Just two," answere