matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 7 (1337) Čedad, četrtek, 19. februarja 2009 Osem liet po sprejetju zaščitnega zakona Vsak od nas lahko kiek premakne Tradicionalna pustovanja od Benečije do Ptuja Starodavni obredi maske so si večkrat podobni Svet Valentin an patrona Evrope svet Ciril an Metod so nam osem liet od tega, 14. februarja, pamesli zakon, v katerem so zapisane pravice slovenske manjšine v Italiji. Petdeset liet smo ga čakal an se zanj trudil. Takratna levosredinska vlada ga je vključila v svoj program v zadnjih dednih an dnevih nje življenja. An zaščitni zakon je biu spaijet. Vemo s kakimi težavami. Politično pa so stvari ratale še buj težke an kompleksne, sada bi ga zlo težkuo dosegli. Zatuo je 14. februar pose-ban, praznični dan še posebno za nas Slovence v videnski pokrajini. Z zakonom smo bili na koncu le priznani z našim obrazom. Ne vič Slovani, pra-ali filo-Slovani al buogvie še ki, pač pa Slovenci. Dau nam je tudi nekatere inštrumente, ki so potriebni za kulturno an jezikovno rast vsake skupnosti. Na parvem mestu je šuola, an naša, dvojezična, je bila priznana an spaijeta v italijanski šolski sistem. Sada se naši otro- ci 11 liet učijo v dvojezičnem šolskem centru, od vrtca do 3. nižje srednje šuole. Nie malo. Po naših dolinah so bile že postavljene (ne povserode) dvojezične table takuo, de tist, ki pride tle h nam, subit za-stope, de je tu doma drug jezik. V občinah, ki jih vključuje Tondov dekret, se more z javnimi napisi dat še vič vidljivosti an prostora slovienski besiedi. Manjkajo sudi, a projekt za hišo an madone za jo zazidat imamo. Pot se je od-parla. Kar nas narbuj tišči an žuli, je člen 21 za ekonomski razvoj. Tu je potriebno postrojit stvari, sprejet pravilnik an podpriet projekte, ki zaries služijo namienu an spoštujejo zakon. Diela an skarbi nam ne bo nikdar manjkalo še posebno kar se tiče financiranja naših dejavnosti. Vsak od nas pa lahko kiek nardi za dat muoč slovienski besiedi an bit koherenten sam s sabo. Ti, ki prebieraš, ali imaš dvojezično izkaznico? Pust je tu. Najbolj nori dnevi v letu ne poznajo ne krize in ne žalosti. V videnski pokrajini in v Benečiji je kar nekaj pustov, ki segajo v daljno tradicijo pra-pra-pra dedov. Najbolj znani so blu-marji iz Črnega Vrha, ki pa najdejo sorodnost z nekaterimi maskami v Sloveniji. Kdor želi na izlet, se lahko torej odpravi tudi na pustovanja v bližnjo Slovenijo. Najlažje bo seveda pusto-vati doma. V Briščah pri Podbonescu prirejajo tridnevno pustovanje s sprevodi, z ogretim šotorom, glasbo in plesom. Seveda ne bo zmanjkalo ne jedače in ne pijače. V soboto, 21. februarja, se bo pustovanje pričelo s sprevodom ob 14. uri. Nastopile bodo tradicionalne maske angela in hudiča. Zvečer bo koncert z Navihankami. V nedeljo bo ob 11. uri pustovanje v Marsinu s tradicionalnim petelinom in kokošjo. beri na strani 8 I due consigli comunali dicono sì alla forma associata Tra Pilifero e Savogna intesa sulle convenzioni per i servizi Per i fondi comunali che risentirono dei mancati introiti elargiti dalla Regione all’Unione dei Comuni, le convenzioni sono una “boccata di ossigeno”, secondo il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš. Il consiglio comunale di Pulfero martedì 17 febbraio ne ha approvate quattro (con l’astensione dell’opposizione) con il Comune di Savogna, il cui consiglio comunale si era già espresso negli stessi termini una settimana prima. La forma associata, che avrà durata fino al 31 dicembre di quest’anno, riguarda i servizi di ragioneria e personale, vigilanza, trasporti scolastici e tributi. Ragioneria e vigilanza (che si potrebbe occupare anche dei tributi) rimarranno a Pulfero, ha chiarito Domeniš. Commento duro da parte del vicesindaco Mario Cer-noia: “La scelta di S. Pietro al Natisone di non aderire alla forma associata è stata politica, Savogna e Pulfero avevano ed hanno intenzione di continuare a collaborare. Vedremo tra qualche mese chi avrà perso e avrà guadagnato in termini di servizi ai cittadini.” (m.o.) segue a pagina 2 S. Pietro al Natisone, sala consiliare venerdì 20 febbraio, ore 18 convegno LA NOSTRA BENECIA IERI, OGGI, DOMANI Interventi di Manuela Cicigoi, Davide Clodig, Giovanni Coren, Luisella Goria, Karla Kofol, Sara Mezzalira, Riccardo Ruttar Classe quinta primaria della Scuola bilingue I___________________________________________ I Kulturni dnevi Benečije in Rezije v Kobaridu O zgodovini in aktualnem kulturnem ustvarjanju “Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru” je naslov treh srečanj, ki bodo v petek in soboto, 27. in 28. februarja ter v nedeljo, 1. marca, v Kobaridu. Organizirajo jih kulturno društvo Stol Breginj, Fundacija Poti miru v Posočju, Občina Kobarid in Javni sklad Tolmin v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo iz videnske pokrajine. To bo lepa priložnost za poglobitev nekaterih strani zgodovine slovenske skupnosti v Furlaniji, hkrati pa za predstavitev aktualnega kulturnega dogajanja in ustvarjanja v vsem obmejnem pasu od Rezije do Spetra. Poseben poudarek bo na izdajateljski dejavnosti in gledališkem izražanju. V petek, 27. februarja, ob 18. uri, bodo v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju predstavili tri knjige. beri na strani 5 Ljubezenske besiede v Špietre Mladi igralci Beneškega gledališča so predstavili ljubezenske piesnni Takuo je težkuo guorit o ljubezni, da morebit samuo pesniki znajo po-viedat tisto, kar se skriva v sarcu ljudi. Špietarski inštitut za sloviensko kulturo je takuo mislu napravit ’no vi-čer, kjer bi bla protagonista prh poezija (predvsem domačih) pesniku, ki so kiek napisal “za ljubezen, o ljubezni, z ljubeznijo”. An tela vičer je bila seveda v saboto, 14. februarja, Svet Valentin. beri na strani 3 naš časopii tudi na-spletni strani S www.novimatajur.it Govorna sonata za Glasbeno matico Dan slovenske kulture smo Slovenci v Furlaniji Julijski Krajini letos počastili v znamenju stoletnice Glasbene Matice iz Trsta. Prireditev je zaobjela ves naš prostor in je bila tudi “beneško"obarvana, saj je nastopil harmonikarski ansambel šole Glasbene matice iz Špetra ter nekateri njegovi člani kot solisti. Premiera je bila v Čedadu v nedeljo, 8. marca, in kot preludij je na njej zapel otroški pevski zbor Mali lujerji. Ponovitev predstave je bila v torek, 10. februarja v Trstu in v četrtek 12. v Gorici, kjer je bil slavno-sntigovornik Davide Clodig, koordinator šole GM v Spetru in vsestranski kulturni delavec. Prvi stavek: Allegro ma non troppo. Vsako soboto se peljem v Bardo, gor me čakajo moji učenci. Enotni prostor Slovencev v Italiji zaenkrat še ni dosežen rezultat. Zadnjo soboto sem imel s seboj plakat, na katerem je pisalo o stoletnici Glasbene matice. Kako je čudna včasih zgodovina. Odprli smo podružnico komaj pred sto dnevi in že praznujemo. Sto dni ali sto let? Ne vemo. Učimo se skladbice slovenskih skladateljev, veselimo se skromnih dosežkov, vsako toliko se ozremo na zasneženo hribovje, za katerim se skriva rezijanska dolina, in gremo naprej. AH je bilo isto v Trstu leta 1909? Težko vprašanje. Gotovo se takrat pod Vetiko glavo ni razmišljalo o glasbeni vzgoji, saj zavesti o kulturni pripadnosti in bogati dediščini ni skoraj nihče podpiral. Obratno. Komaj pred stotimi dnevi je slovenska glasbena šola začela delovati in nekako vključila tudi Tersko doUno v šolski sistem naše skupnosti. V sosednji dotini pa smo, kot se za manekenko spodobi, izbrati Luigio kot osebnost Primorske v mesecu januarju. Če bi letos organizirati eno samo poenoteno deželno proslavo ob dnevu slovenske kulture, in to v videnski pokrajini, bi zagotovo napraviti bolj kulturno in elegantno potezo. Davide Clodig beri na strani 5 Četrtek, 19. februarja 2009 2 Ultimo bilancio di legislatura per l’amministrazione Domeniš “Pilifero è un paese vivo, vivibile e generoso dalla prima pagina All’attenzione dei consiglieri comunali di Pulfero c’era anche l’approvazione del bilancio di previsione per il 2009. Un bilancio che chiude un quinquennio, quello guidato dall’amministrazione Domeniš, “caratterizzato da non poche difficoltà legate soprattutto alla crisi economica generale”. Ma il sindaco non ha mancato di rilevare il tanto lavoro fatto che ha reso Pulfero “un paese vivo, vivibile e generoso”. Un Comune “sempre più aperto alle altre realtà territoriali”, ha ancora rimarcato nella sua relazione nella quale non mancavano accenni all’Unione dei Comuni “una situazione che in definitiva non ci ha penalizzati, con essa abbiamo potuto garantire una buona qualità dei servizi ai nostri cittadini.” Pochi rilievi da parte dell’opposizione consiliare guidata da Sandra Medves, riguardanti i contributi per la scuola, definiti “insufficienti” (Domeniš ha spiegato che sono cifre da rivedere in fase di assestamento). La minoranza alla fine si è astenuta sul documento contabile, mentre in prece- denza aveva votato a favore del programma di opere pubbliche annuale e trien- nale. Per il 2009 sono previsti la manutenzione di alcuni cimiteri, il potenziamen- to della pubblica illuminazione, la sistemazione della sede della Protezione civile ed il completamento dei lavori nella piazza del capoluogo, il tutto per una spesa complessiva prevista di 572 mila euro. Confermate infine dal Comune le aliquote lei per le aree edificabili e l’addizionale comunale all’Irpef degli anni passati, (m.o.) i 1 Operai della Protezione civile comunale di Pulfero all’opera Incontro Tondo-Comunità montane ma non si parla del futuro degli enti In un incontro avvenuto martedì 17 febbraio con i presidenti delle quattro Comunità montane, il presidente della Regione Renzo Tondo non ha affrontato il tema del futuro degli enti, soffermandosi invece sugli ulteriori finanziamenti dell’Unione europea messi a disposizione delle Comunità. Sull’argomento è nel frattempo intervenuto il vicepresidente del gruppo PdL in Consiglio regionale ed ex sindaco di Tarvisio, Franco Baritussio, secondo il quale l’obiettivo della Regione è “semplificare il sistema delle Autonomie locali attraverso un percorso che elimini le sovrapposizioni di compiti tra enti. Il fatto che nella Finanziaria regionale non sia stato inserito un provvedimento che prevedesse il commissariamento di quegli enti - ha aggiunto Baritussio - va nella direzione improntata al dialogo con i soggetti che operano nelle Comunità montane, per una realizzazione condivisa degli obiettivi.” %s9 ima Stojan Spetič Pust, pust, krivih ust... V Rimu ga že sto let ne poznajo, a ga obnavljajo. Spet bodo konji na Navon-skem trgu, za angelskim gradom bo pokal ognjemet, kjer bo mogoče, bodo uprizarjali kratke predstave Commedie delTarte. O pustni živahnosti Rimljanov je leta 1787 veliko pisal Goethe. V starem Rimu je pust imel tragičen konec. Določili so namreč suženjskega kralja, ki je nekaj dni imel glavno vlogo v mestu. Bilje narobe svet. Potem so sužnja ubili in svet se je vrnil v stare tirnice normalnosti. Pust lahko sili tudi k razmišljanju. Priznam, da mi ne ugaja potrošniški pust, ko mamice oblačijo otroke v Disneyjeve maske. Če že je, naj bo narobe svet, kot v Trstu, kjer so se ljudje zabavali tako, da so se moški oblačili v ženske in obratno ter tako dajali duška nizu šal in najrazličnejšim vragolijam. Ali lokalno pomemben, kot pust v Benetkah z damami v maskah in njihovo zapeljivostjo. Ali tak, kot v Nemčiji, kjer se tisto noč zakonci ne poznajo in pogosto končajo, kljub luteranskemu moralizmu, v tuji postelji. Če jim izpito pivo ne prikliče podaljšan spanec. Drugod, na našem podeželju, pomeni pust praznik, ko se bliža pomlad in zima končuje. In tako prihaja zeleni kurent, pa blumarji s pisanimi pokrivah in zvonci. Nepozaben je - vsaj zame - pust v Benečiji. Bilo je nekje v zasneženih Mašerah. Prišli smo Nadja, Živa in jaz. Opazovali in slikali smo mladino, ki se je podila po vasi. Beli in črni, ta lepi in grdi. Uprizarjali so spopad med lučjo in temo, med zimo in pomladjo, med življenjem in smrtjo, med dobrim in zbm. Pust kot prikaz filozofskega bistva človeškega življenja. Podili so se po vasi, zavijali za vogali hiš, tekli in skakali po kamnitih stopnicah. Od vsepovsod je bilo slišati vriskanje in veselje. Zvečer smo se utrujeni zbrali na dvorišču in v obsežni kleti. Zaigrala je harmonika, praznili smo kozarce domačega vina, tudi žganja, iz kotlov se je prijetno kadilo in dišalo po polenti in klobasah. Ob zvokih harmonike so se zavrteli fantje in dekleta, kolikor jih je še bilo v soseščini. Veselje je trajalo pozno v noč. Potem, ko se je zdanilo in smo zapodili mačka, se je začel post. Delovni vsakdan. Slovenija želi rešiti problem izbrisanih Revija Mag posveča svojo pozornost izbrisanim. Gre za vprašanje mednarodnega dometa, saj se je s tem problemom u-kvarjalo evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki pa o njem še ni odločalo. Na nevzdržen položaj izbrisanih so poleg domačih nevladnih organizacij opozarjali evropska komisija, svet Evrope, komisar za človekove pravice pri tem organu Alvaro Gil-Robles in različni odbori Združenih narodov. Med pripravami na osamosvojitev pred 18-imi leti so se slovenski politiki ukvarjali tudi z vprašanjem, kaj narediti s statusom približno dvesto tisoč oseb iz drugih jugoslovanskih republik, ki so živele in delale v Sloveniji. Odločitev je za vse življenje zaznamovala 25.671 ljudi, ki so čez noč izgubili vse pravice. Približno 175 tisoč tujcev si je takrat pridobilo slovensko državljanstvo. Za preostalih petindvajset tisoč oseb, ki zanj niso zaprosile ali jim je bilo to zavrnjeno, in tudi za slovensko državo pa je 26. februar 1992 ostal s črnimi črkami zapisan na koledarju. Takrat seje namreč začela kalvarija ljudi, ki jih je vladna koalicija Demos brez ustrezne zakonske podlage, brez upravne odločbe in ne da bi jih o tem obvestila, izbrisala iz registra prebivalcev s stalnim prebivališčem. Izbrisani so čez noč ostali brez osnovnih pravic, kot je zdravstveno zavarovanje, in vseh dokumentov, saj sta jim prenehala veljati osebna izkaznica in potni list. Helsinški monitor Slovenije je izbris celo označil za administrativno etnično čiščenje. Dve leti po izbrisu je bila vložena prva pobuda za presojo ustavnosti zakona o tujcih, vendar seje sodišče šele 1999. izreklo, daje izbris nezakonit. Ugotovilo je namreč, da prenosa oseb iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev brez obvestila ■ > ) éÉl SOCIALISTIČNA FE0ERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVI SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENI. fiesto Ljubljana ■ V » . jr . OSEBNA IZKAZNICA IZBRISAN 5.2.1950 Sarajevo N. MESEC. LETO IN KRAJ ROJSTVA Sarajevo BIH Cina. republika 145734 27-9.1985 10 let prizadetemu ne bi smeli opraviti. Pri tem je zavarovalo izbrisane in določilo, da jih državni organi do odprave neskladja med zakonom in ustavo ne smejo prisilno odstraniti iz države. Dogajalo seje namreč, da so izbrisanega, ker seveda ni imel urejenih dokumentov, izgnali iz države ali pa so ga državni organi ob vrnitvi iz tujine na meji zavrnili. Državni zbor je sicer samo pol leta pozneje res sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih republik, vendar ni povsem ustrezal ustavni odločbi. Po volitvah 2004 so oblast prevzele pomladne stranke, reševanje problematike seje ustavilo. Vlada je sicer leta 2006 stvar poskusila urediti z ustavnim zakonom, o katerem pa v državnem zboru sploh niso odločali. Za njegovo sprejetje je namreč potrebna dvetretjinska večina. Številni ugledni pravniki so pri tem opozarjab, daje ustavni zakon le način za izigravanje ustavne odločbe. Izbrisani so spet prišli v ospredje javne pozornosti po lanskih volitvah, ko je vladajoča koalicija SD, Zares, LDS in Desus napovedala, da jim bo vnovič začela izdajati odločbe. Velja še poudariti, da se izbrisanim do danes v imenu države še nihče ni opravičil. Glede na to, piše v Magu, da bo Slovenija letos praznovala polnoletnost, 18 let samostojnosti, bi bil čas, da se odstrani to breme družbe. Tako z moralnim opravičilom kot tudi z odškodnino prizadetim. Administrativni poseg, ki je prizadel več kot 25 tisoč ljudi, je pustil prevelik madež na osamosvojitvenih prizadevanjih, ki so temeljila na spoštovanju človekovih pravic, (r.p.) kratke.si Il premier incontra il sindaco della capitale Si sono incontrati lunedì 16 a Lubiana il premier Borut Pahor ed il sindaco Zoran Jankovič. All'ordine del giorno la reabzzazione di progetti legati al ruolo della città capitale e la restituzione dei 60 miboni di euro che il governo Janša aveva “taghato” (anche ad altri comuni, ma in misura molto ridotta) con la nuova legge sulle autonomie locali. Il ricorso presentato successivamente alla Corte Costituzionale era stato accolto ma senza alcun seguito da parte del governo. Riaperta la stazione sciistica sul Canin Da domenica 15 febbraio è nuovamente aperta la stazione sciistica del Canin, chiusa in seguito al danneggiamento di un pilone della seggiova, a 1850 metri slm., provocato da una slavina. Da novembre ad oggi sono caduti sul Canin 11 metri di neve e sono stati battuti tutti i record dal 1974 in poi, da quando cioè sono in funzione gli impianti di risalita. Inizio non fortunato, però, la cabinovia domenica si è dovuta fermare a causa del forte vento. In 900 in ferie a causa della morsa della crisi Circa 900 dipendenti delle aziende del settore automobibstico legate aha Prevent hanno dato il via lunedì ahe ferie cohettive per una settimana. Si tratta di una misura che fa seguito a quelle del suo maggior cliente, la Wolkswagen. La respon-sabbe debe pubbhche relazioni ha dichiarato che nel solo mese di gennaio è stato registrato un calo degh ordini del 17% e che a febbraio il dato è peggiorato ulteriormente, mentre già dah'inizio deb anno sono state introdotte le 36 ore settimanah. Il cerchio si stringe attorno al generale Mladič Il cerchio attorno a Ratko Mladič, il comandante mibtare dei Serbi di Bosnia ricercato per i crimini di guerra dal tribunale del L’Aja, si sta stringendo sempre più. Lo ha detto il responsabile serbo per i rapporti con il tribunale internazionale olandese Ljajid Sarà catturato entro l’anno, oggi abbiamo più motivi di ottimismo rispetto a un mese fa, ha detto aggiungendo che la Serbia è consapevole che rimarrà in h-sta d’attesa per l’Europa fino a che Mladič non sarà a L’Aja. Madonna in agosto canta a Lubiana La star americana ha deciso di prolungare la sua tournee e ad agosto si esibirà anche a Lubiana. La regina del pop canterà ah’ippodro-domo di Stožice il 20 agosto. Secondo gli esperti sarà questo il più grande concerto mai tenuto neba capitale slovena e quindi sarà anche un banco di prova per futuri grandi avvenimenti. Daba settimana prossima saranno messi in vendita 62 mba bighetti. Madonna arriverà a Lubiana con un’equipe di 200 cobaboratori. Kultura Spomin na velikega slikarja Zorana Mušiča Pred sto leti, točneje 12. februarja 1909, seje v Bukovici pri Volčji Dragi, to je v spodnji Vipavski dolini blizu Nove Gorice, rodil veliki slovenski slikar Zoran Mušič. Umrl je pred štirimi leti v Benetkah. Slikarju so v domači Bukovici priredili razstavo in sklenili, da bodo uredili spominski park z galerijo, ki bosta poimenovana po njem. Večjo razstavo Mušiče-vih del so odprli v Hitovi poslovni stavbi v Novi Gorici. O Mušiču pa so pisali vsi slovenski časopisi. Dejansko je Zoran Mušič edini slikar slovenskega porekla, ki se je uveljavil na evropski in svetovni ravni. Najplodnejši in uspešnejši del življenja je prebil med Benetkami in Parizom. V obeh mestih je imel tudi bivališče. Veliko je razstavljal tudi v ZDA. Mušič je slikal krajine, tihožitja, portrete, avtoportrete, konjičke ter groze iz taborišča Dachau, vedute Benetk in starostne avtoportrete. Zelo znani so njegovi dalmatinski konjički, njegove pretresljive slike dachauskih internirancev, milejše vedute Benetk in neizprosni starostni portreti, kjer seje postavil blizu smrti in v neznano luč. Omenjene slike so v najpomembnejših evropskih in drugih galerijah, njihove cene pa so navadnim smrtnikom nedostopne. Mušič je dosegel zavidljivo starost 96 let in je imel razgibano življenje. Že leta 1915 se je ob izbruhu Soške fronte z materjo in bratom moral umakniti na Štajersko. Spomladi leta 1918 seje vrnil v domače kraje, že leto pozneje pa je moral z družino bežati, saj se je v Italiji pripravljal fašizem. Leta 1940 je bil v Ljubljani. Zahajal je v Dalmacijo in tu so nastajali njegovi znameniti konjički. Sodeloval je na številnih razstavah. Srečal se je z dvema velikima primorskima rojakoma in sicer z Avgustom Černigojem in Lojzetom Spacalom. Leta 1944 je bil interniran v Dachauu, kar se mu je za vedno odtisnilo v spomin. Po vojni se je Mušič vedno pogosteje zadrževal in ustavljal v Parizu, kjer se je srečeval tudi z Venom Pilonom. V Benetkah, kjer je tudi veliko razstavljal, se je poročil z ženo Ido. Njegova evropska pot je postajala vedno izrazitejša. Vračal seje v Slovenijo, njegov sloves pa je daleč presegal domačo deželo. Sedanji zapisi o Zoranu Mušiču poudarjajo intenzivne slikarjeve vezi s slovensko kulturo in likovno umetnostjo. Omenjajo njegova srečanja s pomembnimi slikarji, s kritikom Zoranom Kržišnikom, obiske pesnika Tomaža Šalamuna, pozabljajo pa na Franca Vec-hieta, ki je iz Trsta redno zahajal k Mušiču in še koga iz Trsta, ki mu je bil prijatelj. Če me spomin ne vara, smo o Mušiču več vedeli Slovenci v Italiji, kot pa Slovenci v Ljubljani. Samega slikarja so slovenski uradni umetniški krogi za daljša obdobja zanemarjali. Med njegovimi številnimi mednarodnimi nagradami zabeležimo Prešernovo nagrado za življensko delo šele leta 1991, konec sedemdesetih let pa Jakopičevo nagrado. Dejansko so se pričele galerije in galeristi v Sloveniji zanj meniti relativno pozno, sam Mušič pa je živel po svojih poteh. Razstavljal je na Bienalu v Ljubljani in še kje, a se je vedno vračal v svojo “evropsko” domovino. Leta 1995 je imel v pariškem razstavišču Grand Palais veliko retrospektivno razstavo, ki stajo otvori-la slovenski predsednik Milan Kučan in francoski predsednik Francois Mitterrand, kije bil Mušičev občudovalec. Kot zapisano, je Mušič umrl 25. maja 2005 v Benetkah, kjer je pokopan na otoku Sv. Mihaela. Njegova dela pa predstavljajo enega izmed vrhov slovenskega in evropskega slikarstva iz 20. stoletja, (ma) Mladi treh dežel na Trbižu Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena matica - šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini bosta v petek, 27. februarja 2009, ob 19. uri v kulturnem centru na Trbižu obeležili dan slovenske kulture s prireditvijo “Jezik in glasba nas povezujeta”. V ospredju slovenskega kulturnega praznika bodo mladi, in to v duhu skupnega slovenskega čezmejnega prostora. Otroci, ki sledijo izbirnim tečajem slovenskega jezika, ki jih prireja središče Planika, se bodo predstavili z lepljenko poezij, v svojo sredo pa bodo letos povabili še druge mlade, in sicer učence Osnovne šole Josipa Vandota iz Kranjske Gore, iz sosednje Koroške pa bodo na Trbiž prišli dijaki Zvezne gimnazije za Slovence, ki je letos izbrala kot partnersko organizacijo prav Slovensko kulturno središče Planika. Sodelovali bodo tudi mladi člani gledališke skupine iz Vogrč v Podjuni, ki se bodo v Kanalski dolini predstavili z otroškim musicalom “Prijatelj”. Glasbeno bosta večer zaokrožila še klavirska nastopa dveh gojenk Glasbene šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini. Prireditev bo torej prikaz doslej opravljenega dela obeh slovenskih ustanov v Kanalski dolini in hkrati dokaz, da niso prizadevanja po povezovanju in sodelovanju s sosednjimi slovenskimi stvarnostmi samo besede, da je to mogoče tudi uresničiti in prav s sodelovanjem mladih. Ljubezenske besiede an poetične vizije s prve strani Mladi, zaries pridni, igralci Beneškega gledališča, ki obiskujejo gledališko šolo Studio Art (so bli Cecilia Bla-sutig, Martina Canalaz, Dora Ciccone, Ilaria Ciccone, Emma Golles, Giada Iussig, Caterina Martinig, Sara Si-moncig, Andrea Trusgnach an Antonella Trusgnach) so pod vodstvom Marjana an Alide Bevk predstavili verze od Claudie Salamant, Daria Simaza, Alda Clodiga, Silvane Chiabai, Andreine Trusgnach, Pier a Gariupa, Luise Servizi per la prima infanzia, sabato un incontro a Cividale “Il nido in casa - Esperienze sui servizi per la prima infanzia” è il titolo dell’incontro, organizzato dal Comune di Cividale e dal Club cividalese del Soroptimist, che avrà luogo sabato 21 febbraio, alle 10, nella biblioteca ducale. Interverranno l’assessore comunale alle Pari opportunità, Daniela Bernardi, la presidente della Commissione Pari opportunità del Soroptimist, Franca Ama-dini, la presidente regionale del Movimento donne impresa Confartigianato e l’assessore regionale alla cultura Roberto Molinaro. Modererà l’incontro la presidente del Club di Cividale del Soroptimist, Amanda Tavagnacco. Battistig, Mihe Obita, Paola Tomasetiga, Marine Cernetig (ki kupe z Marjanom Bevkom je poskarbiela za program) an Igorja Černa. Mladi igralci so tud prebrali piesmi slovienskega pisatelj a an pesnika Ferija Lainščka, ki na žalost na zadnjem momentu nie utegnu prid na prireditev. Vmes je tudi skupina BK evolution (Davide Clodig, Davide To-masetig, Igor Cerno an Anna Bernich) predstavila nekaj piesmi. Vičer se je zaključila z velikim aplavzom vsem. Fomasaro su “La medicina dei Longobardi” Nel Museo archeologico di Cividale è esposto un cinto erniario di epoca longobarda, che rappresenta una novità per il tempo, in epoca romana infatti non esisteva. I longobardi utilizzavano l'olio di formiche rosse in otoiatria, conoscevano le proprietà an-tiinfiammatorie del ribes rosso, erano in grado di aprire il cervello delle pecore e curarle con successo, avevano conoscenze di ostetricia che non avevano nulla da invidiare a quelle coeve medievali. Nella Historia Lango-bardorum Paolo Diacono fa cenno anche ai salassi e ci sono tracce di protesi in caso di amputazione della gamba. Alla medicina longobarda il farmacista, fitoterapeuta e scrittore cividalese Franco Fornasaro ha dedicato uno studio interessante e corposo, pubblicato dalla LEG, Libreria editrice goriziana, e pre- sentato nei giorni scorsi a Cividale e poi Brescia nell'ambito delle iniziative legate alla candidatura Unesco del progetto Italia Langobardo-rum. Anzi la sua è la prima Venerdì 27 febbraio, alle ore 15, nella chiesa di Santa Maria dei Battuti a Cividale si terrà la seconda conferenza del ciclo Appuntamenti Longobardi. Tema dell'incontro il recupero e la valorizzazione dell'Archivio storico dell'Ospedale di Cividale. Ne parleranno Luisa Villotta, Renata da Nova e Bruno Figliuolo. Seguirà l'inaugurazione della nuova sede dell'Archivio presso la Biblioteca civica dove sarà a disposizione di studiosi e ricercatori. I I opera che si fregia di questo logo e questo è un riconoscimento anche al ruolo svolto da Cividale nella costruzione e promozione del progetto Unesco, come ha sottolineato alla presentazione Bruno Cesca. La Historia Langobardo-rum è una miniera di informazioni sulle conoscenze mediche di questo popolo, dice Fornasaro, che di questo tema ancora inesplorato si era occupato una prima volta in occasione della grande mostra dedicata ai Longobardi a Cividale e che ora ha approfondito toccando anche il tema delle cure monastiche coeve in Europa. Ma il libro “La medicina dei Longobardi41 è molto più complesso di quanto non dica lo stesso titolo ed offre una chiave di lettura della società e della cultura longobarda. Ne emerge un quadro che smentisce il ruolo liberticida e di rottura rispetto alla cultura latina che viene loro attribuito, mentre vengono evidenziati gli elementi di scambio tra le due culture, pur nella conflittualità, e la sostanziale continuità storica. Sollecitato dalla giornalista Rosanna Giuricin, Fornasaro ha parlato anche di questi temi e del ruolo che hanno avuto per la storia di Cividale due figure come lo storico Paolo Diacono ed il patriarca Paolino D'Aquileia che operarono per un progetto di convivenza fra popoli e culture diverse, un tema molto caro a Fornasaro che ricorre in molti suoi lavori. Il libro ha due appendici con l'elenco dettagliato di tutte le specie botaniche medicinali trattate nella Historia e alcuni loro impieghi ed un glossario di termini medici e di fitoterapia. Aktualno Comunità montana, sul bilancio pesa il futuro incerto La sede della Comunità montana Torre Natisone Collio “L’incertezza sul futuro dell’ente non contribuisce a creare condizioni adeguate per operare delle scelte sul territorio.” Così il presidente Adriano Corsi ha esordito nella sua relazione al bilancio di previsione 2009 della Comunità montana Torre Natisone Collio, nella seduta avvenuta venerdì 13 febbraio a S. Pietro. Un bilancio necessariamente di transizione, quindi, anche considerato che per gran parte delle amministrazioni comunali presenti nell’ente si avvicina la fine della legislatura. Corsi ha comunque espresso altre considerazioni. Ha rimarcato come le entrate correnti siano sostanzialmente invariate rispetto all’anno passato (quella più imponente è dovuta all’alienazione di una piazzola ecologica a Magnano in Riviera), ma anche la carenza di fondi per gli agriturismi (al momento stanno per essere evase le domande di contributo del 2004), l’irrisolta questione dei mancati trasferimenti, nelle ultime tre annate, dei fondi per la minoranza slovena. Tra le note positive la previsione di un forte investimento con i fondi del-l’Aster, l’accordo tra le quattro Comunità montane regionali per un’azione congiunta su progetti transfrontalieri, la creazione di un parco-progetti per attingere a fondi europei, il controllo della spesa per il personale. Proprio su questo aspetto si sono soffermati Gianni Cortiula, delegato di Ci-vidale alla sua ultima assemblea poiché incompatibile con un nuovo incarico professionale in Regione, e Giuseppe Marinig, che hanno sottolineato la mancata riorganizzazione del personale più volte promessa dalla giunta e per altro sottolineata, nella loro relazione, anche dai revisori dei conti. Marinig ha anche espres- so perplessità sulla questione degli accorpamenti delle proprietà contadine, proponendo di impegnare fondi di amministrazione. A difendere le scelte della giunta è stato il vicepresidente Piergiorgio Domeniš, secondo cui sul bilancio pesano “le idee confuse della Regione per quanto riguarda la riorganizzazione degli enti”. Prima del voto (il bilancio è passato con 13 sì e 6 astensioni) Corsi si è detto convinto della bontà della scelta di unificazione delle Comunità montane del Torre, del Natisone e del Collio. Era anche il suo ultimo (in tutto sono stati 34) bilancio dell’ente, visto che non si potrà più candidare come sindaco di S. Floriano del Collio. (m.o.) L’intervento “Pesa la mancanza dì una legge sul testamento biologico” In una tragedia lunga diciotto anni, comprensibile solo per chi purtroppo l’ha vissuta e l’ha vissuta con l’amore di un genitore, non siamo stati capaci di rispettare il doveroso silenzio che un padre chiedeva trasformandoci in novelli giuristi, neurologi fino ad opposte fazioni capaci di insulti ed applausi. Ora ci spingiamo anche alla ricerca dei colpevoli; chi parla di sbaglio o di brutta pagina per Udine come chi gioisce orgoglioso è tragicamente incomprensibile, soprattutto se ricopre un incarico istituzionale a prescindere dalla sua appartenenza politica. Chiediamoci tutti perché in Italia non esiste già una legge sul testamento biologico, come in ogni paese moderno democratico e laico invece che riproporre la metafora dello struzzo, magari ammettendo che le sentenze vanno rispettate ma era meglio, era “politicamente” conveniente, non farlo nelle nostra città o nel nostro Friuli. Il sindaco Honsell si è assunto la responsabilità che ogni eletto dovrebbe assumersi, quella responsabilità che viene dalla legge e dalla nostra Costituzione e che purtroppo è fatta anche di scelte difficili. Il Presidente Napolitano Corregionali all’estero, ripartite le risorse La Giunta regionale, su proposta dell'assessore all'Istruzione e Cultura Roberto Molinaro, ha definito in una delle sue ultime riunioni gli indirizzi per il riparto delle risorse (670 mila euro) stanziate nel 2009 per le attività dirette ai corregionali all'estero e ai rimpatriati, in base alla legge regionale 7 del 2002. L'articolo 3 della legge prevede quattro comparti: A) Agevolazione del reinserimento dei corregionali che rientrano in regione, contributi per la traslazione di salme e per il raggiungimento del minimo pensionistico; B) Potenziamento della comunicazione della comunità regionale con i corregionali all'estero; C) Realizzazione di iniziative di carattere economico e culturale nei Paesi esteri in cui sono presenti i corregionali; D) Iniziative di soggiorni culturali, di studio e di aggiornamento professionale dei corregionali all'estero e di interscambi giovanili tra cittadini residenti e discendenti dei corregionali all'estero. Questa la ripartizione: Comparto A (320 mila euro); Comparti B, C e D (350 mila euro). ha fatto altrettanto con le scelte difficili che il suo ruolo richiede a difesa della Costituzione e quindi di ognuno di noi. Nessuno può essere orgoglioso di una tragedia, ma il nostro Paese ha bisogno di persone che assolvano con responsabilità ai compiti che il loro ruolo richiede anche e soprattutto quando sono difficili, anche quando non sollevano consensi unanimi. Se l’unico obiettivo di una classe politica si riduce alla ricerca del consenso, alla rappresentanza di parte per importante ed alta che sia, non solo non avremo mai una legge sul testamento biologico, ma continueremo ad essere un paese ai margini dell’Europa che subirà per decreto, magari a volte condividendole, le opinioni personali del caudillo di turno. Cristiano Shaurli Segretario Provinciale PD Udine ZELENI LISTI ri g Ace Mermolja Cerkev in država Televizijske in časopisne novice se vrstijo s takšno naglico, da je osrednji dogodek prejšnjega tedna že pozabljen z vsemi problemi vred. Tako se je in se bo zgodilo tudi s tragično zgodbo Elua-ne Englaro. Zato, da ne bi prav vsega zmetali “v koš”, velja vsaj trezno razmisliti, kakšni naj bodo odnosi med cerkvijo ter moderno, demokratično in republikansko državo. To je državo, katere korenine segajo v razsvetljenstvo, v francosko revolucijo, v francosko republikansko ustavo, ki je sledila prvi, to je ameriški ustavi. Cerkev ima daljšo zgodovino, vendar tudi drugačno funkcijo od države. Problem odnosov je v Italiji toliko bolj kompleksen, ker je Rim tudi sedež Vatikana in katoliške cerkve, ki je nedvomno cerkev z najbolj razčlenjeno organizacijo. V zgodovini zedinjene Italije: od prvega parlamenta do fašizma in nato republike, je bila in je cerkvena prisotnost vedno markantna. Razni sporazumi, konkordati, med Vatikanom in italijansko republiko so normirali odnose, vendar je bila cerkev vedno aktivnejša v življenju in politiki Italije, kot so to predvidevali sporazumi. Aktivnost cerkve ni bila vedno premočrtna, kar vedo povedati sami starejši Benečani. Veliko ljudi je tu vernih. Ob mitu beneških Čedermacev pa obstaja tudi druga realnost, ko so med beneškimi ljudmi delovali duhovniki, ki so bili proti Slovencem in celo blizu organizaciji, kot je bila Gladio. Skratka, mnogi dušni pastirji so se politično opredeljevali in namesto propagande za “kraljestvo z drugega sveta” so izvajali propagando za to ali drugo stranko, največkrat za Krščansko demokracijo. Zgodba se ni zaključila do danes. Povsem jasno je, da imajo katoličani pravico do lastnega mnenja, ker pa je tudi Italija ubrala pot laične in demokratične države, je lahko mnenje katoličanov le eno izmed tolikih mnenj. Ko ali če je večinsko, mora dopuščati drugačne ideje in poglede: to je pluralizem demokracije in države, ki se sklicuje nanjo. Največja novost moderne in liberalne države je bila, da ni bila več lastnik ljudi iti njihovih duš. Fevdalni red je dajal kralju pravico, da je lastnik podložnikov. Francoska revolucija je ta koncept sprevrgla in državljani so postali osnova pravne države, skratka, njeni lastniki. Moderna država ni etična, ampak le organizira in normira življenje državljanov. Etična država pomeni, da se sklicuje na neke mo- ralne principe, ki so lahko verski (teokratske države), ali pa tudi ideološko - nacionalni. Takšne tragične modele sta uvajala Mussolini in Hitler. Sam komunizem je poskušal uvajati tam, kjer je vladal, neko “proletarsko” etiko. Kapitalizem skuša oblikovati državo po svoji meri itd. Temu se morajo državljani upreti. V demokraciji pa bi morali nekateri bistveni principi ubraniti državo pred “lastninjenjem”. Prvi je ta, da so pred zakonom vsi ljudje enaki. Državljani imajo nato pravice in dolžnosti. Dolžnosti določajo zakoni, “moje”pravice pa se zaključujejo tam, kjer ogrožajo pravice drugega. V tovrstni državi so seveda individualne pravice na prvem mestu, čeprav država ne izključuje kolektivnih pravic, kot so verske, etnične, jezikovne, kulturne, skratka, pravice posameznikov, ki se prepoznavajo v različnih skupnostih, ki živijo v državi. Nobena skupnost pa nima pravice, da si lasti posameznika in ga kakorkoli omejuje. Meje so zapisane v ustavi in v zakonih, ki so posledica ustavnih načel in ostajajo v domeni države in državljanov, ki volijo v državne organe svoje predstavnike. V tem sistemu ima cerkev pravico do obstoja, do lastnih obredov in, če lahko tako rečemo, do avtopromoci-je. Povsem nekaj drugega je, če se cerkev postavlja kot neka neformalna stranka. Problem je v Italiji občutljivejši, kot je drugod, ker je npr. italijanska ško- fovska konferenca izjemno blizu Vatikanu in neposredno pogojuje delovanje najvišje vatikanske hierarhije in to vse do samega papeža. Papež Ratzinger se mora drugače vesti v svoji domovini, to je v Nemčiji, kjer živi cerkev s svojo strukturo v povsem drugačnih razmerah kot v Italiji. Nemčija je zibelka Lutrove reforme in protestantizma. Katoličani ne sledijo slepo Vatikanu itd. Prav tako je cerkev previdnejša npr. v laični Franciji in celo v Španiji, kije tipična katoliška država, se morajo cerkveni dostojanstveniki soočati s hitro lai-cizacijo države in državljanov. V ZDA je katoliška cerkev manjšinska, v Južni Ameriki se mora meriti z mnogimi sektami, ki po svoje prein-terpretirajo krščanstvo itd. Politično vmešavanje cerkve v državne zadeve je torej omejeno. V Italiji je lahko cerkev še vedno močan politični protagonist, čeprav nima v družbi nekdanje moči. Italijanski škofje vedo, daje pri nedeljskih mašah vedno manj ljudi, da se mladi ne navdušujejo za duhovniške ali redovniške poklice itd. Tradicija, stare cerkvene vezi z visoko italijansko družbo, politična spretnost vodilnih kardinalov in škofov, osebna prijateljstva s politiki pa ustvarjajo okolje, kjer ima pri nekaterih pomembnih zadevah cerkev večjo moč, kot jo ima drugje. Zaradi tega razloga bi morala država toliko bolj braniti lastne osnove in pravico do različnih mnenj, torej tudi tistih, ki niso v sozvočju s cerkvenimi nauki. Drugače se laikom lahko zdi, da so pri nekem mašnem obredu, kjer jim duhovniki vsiljujejo načela, ki niso prav nič “laična” ampak izrazito konfesionalna in cerkvena. To pa je v nasprotju z demokracijo in s samo ustavo. LANPI informa hm ■ ii ii\#i 11 im L’Associazione Nazionale Partigiani d’Italia, interpretando il profondo sentire di tutti i combattenti per la libertà d’Italia e dei giovani che condividono memoria e valori della Resistenza, esprime piena solidarietà al Presidente della nostra Repubblica Giorgio Napolitano che ha ritenuto, con ineccepibile motivazione, di preannunciare e motivare il suo diniego alla firma di un decreto legge dell’attuale governo, in forza del quale avrebbe dovuto essere disattesa la sentenza dell’autorità giudiziaria che autorizzava a porre fine alla lunga, drammatica, inumana vicenda di Elua-na Englaro e della sua famiglia. In pari tempo l’ANPI stigmatizza il comportamento del Presidente del Consiglio e del suo governo che intende aprire sulla dolorosa questione un conflitto senza precedenti con la presidenza della Repubblica, in spregio ai ruoli spettanti alle più alte istituzioni dello Stato che costituiscono fondamento del nostro sistema democratico. La gravità dell’offesa in atto nei confronti dei fonda-mentali principi della Costituzione induce l’ANPI a rivolgere un forte, appassionato appello, a tutti i partiti, le istituzioni e le forze sociali che hanno a cuore le libertà conquistate dalla lotta di liberazione nazionale, a compiere un eccezionale sforzo per realizzare le intese unitarie che si rendono necessarie per contrastare e impedire la preoccupante deriva anticostituzionale e autoritaria in corso. Il Comitato Regionale dell’ANPI del Friuli Venezia Giulia La regione ha stabilito i criteri per il riparto agli enti locali Sportelli linguistici, troppo esigue le risorse La Giunta regionale, su proposta dell'assessore alla cultura Roberto Molinaro, ha stabilito il 12 febbraio scorso i criteri e le modalità con cui ripartire le risorse, pari a 1,4 milioni di euro, da destinare agli Enti locali del Friuli Venezia Giulia per la tutela delle minoranze linguistiche friulana, slovena e tedesca, in base alla legge nazionale 482 del 1999 (articoli 9 e 15). Sono previsti in particolare quattro tipi di progetti finanziabili: sportelli linguistici; attività di traduzione; corsi di formazione per i dipendenti; altri tipi di interventi (segnaletica, cartellonistica, notiziari cartacei e radiotelevisivi, siti internet, materiale promozionale). SAVOGNA SAUODNJA DRENCHIA-DREKA . GRIMACCO-GARMAK STREGNA - SRIEDNJE LEONARDO-SV. LIENART 6. in 7. junija bodo evropske in upravne volitve Più o meno nelle stesse ore Michela Faleschini, Laura Pinagli e Pamela Pielich con una lettera avevano comunicato che da venerdì 13 febbraio gli sportelli linguistici per la minoranza friulana, slovena e tedesca della Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale cessavano la loro attività e che lo sportello sarebbe stato riattivato non appena l’ente montano a-vrebbe ricevuto la comunicazione di un nuovo contributo da parte della Regione in base alla 482. »Purtroppo, cesseranno anche le attività legate al progetto “Le nostre lingue sono la nostra ricchezza - Lis nestris lenghis a son la nestre ricjece - Naši jeziki so naše bogastvo - Un-sere Sprachen sind unser Reichtum!” proposte dalle sportelliste nelle scuole primarie del comprensorio«, scrivevano le tre operatrici. L'auspicio è ora quindi che il servizio venga ripristinato al più presto. A questo proposito è intervenuto anche il consigliere regionale Igor Gabrovec che ha messo in luce il ritardo con cui i finanziamenti sono stati sbloccati e soprattutto l'esiguità dei fondi assolutamente inadeguati rispetto ai progetti attivati ed alle aspettative degli enti locali. Il consigliere regionale ha sostenuto la necessità di mantenere gli sportelli linguistici e rilevato secondo una prima stima che le risorse ad essi destinate non supererebbero i 20 mila euro ciascuno. Da qui l'urgenza, secondo Gabrovec, di trovare una soluzione finanziaria perché non si disperdano le professionalità acquisite e non si interrompano importanti progetti culturali e didattici. Dežela je sklenila, da bodo tudi krajevne volitve v Furlaniji Julijski krajini 6. in 7. junija, torej isti dan kot evropske volitve. Z volilnim dnevom bo deželna uprava prištedila vsaj 200 tisoč evrov. Novost je v tem, da bomo volili v soboto in nedeljo. Volišča bodo odprta od 15. do 22. ure v soboto, 6. junija, in od 7. do 22. ure v nedeljo, 7. junija. Sedeže bodo umestili v soboto ob devetih in to v 708-ih občinskih sekcijah. Glede krajevnih volitev je balotaža možna samo v por- denonski pokrajini, kjer bodo pokrajinske volitve, in v občini Sacile, ki šteje nad 15 tisoč prebivalcev. Krajevne uprave bodo zaključile z rednim delovanjem 23. aprila. Rok za predstavitev Ust bo 8. in 9. maj. Povsod je predvidena možnost ločenega glasovanja (župana na eni listi in obenem drugo listo), župane se voli direktno. Predvidena je večinska nagrada, kar pomeni, da se koaliciji, kije povezana z županskim kandidatom, dodeli 60 odstotkov sedežev. V Pokrajini Pordenon je predviden 5 odstotni volilni prag. Župani občin z več kot 5 tisoč prebivalci so lahko izvoljeni le dvakrat, v občinah pod 5 tisoč prebivalci pa se lahko predstavijo na volitvah trikrat. Za obnovo občinskih svetov in pokrajinskega v Pordenonu je 565.715 volilnih upravičencev, to je 52 odstotkov vseh volilnih upravičencev v FJK. V videnski pokrajini ima volilno pravico 258.517 ljudi, ki bodo obnovili 99 občinskih svetov. Prvič bodo volili župana in svetnike občine Campolongo Tapogliano, ki so jo ustanovili 1. januarja letos. Na območju videnske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina, bodo volitve v naslednjih občinah: Ahten, Foj-da, Grmek, Bardo, Naborjet-Ovčja vas, Neme, Tablja, Pra-potno, Podbonesec, Rezija, Sv. Lenart, Speter, Sovodnja, Srednje in Tipana. Združitev krajevnih volitev z vsedržavnimi ali evropskimi daje lahko prednost večini, ki zmaguje na vsedržavni ravni. V naši deželi seje to zgodilo na lanskih volitvah, ko smo ista dneva volili za obnovo parlamenta in senata, obenem pa za obnovo deželnega sveta in za predsednika Dežele. Proti pričakovanjem je bil Illy s svojo koalicijo poražen in je zmagal Tondo; na vsedržavnih volitvah pa Berlusconi. V manjših občinah igrajo veliko vlogo krajevne razmere. V Benečiji bodo nedvomno najpomembnejše volitve v Spetru, saj je na zadnjih volitvah nastop treh list favoriziral desnosredinskega kandidata Tiziana Manzinija, ki je nasledil levosredinski kandidatinji Bruni Dorbolò. (ma) Govorna sonata za Glasbeno matico s prve strani Drugi stavek: Largo, kvazi otožno. Pogled iz nižine na gorovje me vedno preseneti. Tudi meni, ki stanujem v hribih, je takšen pogled tuj. Človek iz nižine mora biti radoveden, saj se gotovo vsak dan sprašuje, kdo živi tam za tistimi kamnitimi vrhovi. Ta človek bi moral biti podoben nekomu, ki se uči igrati na klavir in se mu za vsako tipko odpira vesolje melodij. Ali nekomu, ki mu note na papirju niso le znaki, temveč seštevek čustev, ki se prepletajo v neki tenki dimenziji. Žal mi je včasih za ljudi, ki se ne zavedajo moči glasbe. So kot tisti, ki preživljajo ves svoj čas v dolini in se zbujajo vsak dan, ne da bi se spraševali, kaj leži za tistim edinim bregom, ki visi nad njimi. Odkrivanje je nekaj čarobnega. Prideš na vrh gore in šele tedaj razumeš, zakaj si se toliko trudil. Sprva bereš knjigo, polno not, ki se vsujejo brez logike na klavir. Šele potem in vse na enkrat se ti prikaže skladateljeva brezhibnost in presenečenje je polno. Koliko krat nismo prišli do vrha in smo dovolili, da zmaga indife-renca? Glasba pripomore tudi k temu, da lahko pridemo na vrh gore in odkrijemo drugo dolino, in tako naprej na naslednji vrh in do nove doline. Tretji stavek: Rondò. Ne more biti naključje, da pogosto uporabljamo besedo ‘sto’. “Poznava se že sto let”, to bi spontano rekel človek, če bi govoril o Glasbeni matici. Ne more biti naključje, da pogosto uporabljamo besedo ‘sto’. Danes dihamo vsi sto na uro. Radi bi si malo oddahnili in šteli kot otroci, najprej do deset, potem do sto. Kar ni lahko, če istočasno opravljamo sto stvari. Ne more biti naključje, da pogosto uporabljamo besedo ‘sto’. Kaj si delal pred stotimi leti? Nič, saj me ni bilo. In kaj dela, kdor je takrat bil? Nič, saj ga ni. Morda tudi zato je stoletnica mejnik. Ne more biti naključje, da pogosto uporabljamo besedo ‘sto’. Ljudje nas zapuščajo. Ustanova pa ostane, sama, ne da bi bila več vezana na ljudi. Ostane ustanova, ki združuje ljudi raznih starosti, raznih obdobij, raznih misli... Ne more biti naključje, da danes uporabljamo besedo ‘sto’. Davide CIodig Sodelovanje je dragocena vrednota, ki jo je treba v okviru slovenske manjšine v Italiji stalno gojiti. To sodelovanje pa mora biti iskreno in dosledno v okviru celovite manjšinske stvarnosti ter prioritetno med krovnima organizacijama. To je stališče, ki gaje zavzela Slovenska kulturno-go-spodarska zveza pred nekaj dnevi v Gorici. “SKGZ in SSO nosita glavno breme reševanja manjšinskih problematik in predvsem odgovornost zarisovanja razvojnih smernic naše skupnosti,” je napisano v izjavi za tisk SKGZ. “Ob tej ugotovitvi podpiramo redno in sistematično delo, ki naj se konkretizira v dogovoru za redna mesečna srečanja dveh deželnih vodstev. Ta naj bo- ri pomanjkljivi in prav na to smo tudi javno opozorili. Deželno vodstvo SKGZ brez vsakršnih zadržkov podpira nadgradnjo dosedanjega sodelovanja, kjer bi morala, ob obojestranskem spoštovanju, prevladovati dejanja, ki se kažejo v sprejemanju in udejanjanju strateških izbir za našo organizirano skupnost, kar menimo, da ljudje od nas tudi pričakujejo. Potrebno bo čimprej odpraviti prevelika razhajanja in tekmovalnost v manjšini, ki v bistvu ne prispevajo k iskanju skupnih potez in potrebnih sintez. Pluralna manjšinska organiziranost je bogastvo, samo če je v njeni različnosti sposobna tudi skupnih vizij in odločitev.” Za SKGZ nosita krovni glavno breme pri reševanju problemov in opredelitvi razvojnih smernic Potrebno je dosledno sodelovanje v manjšini do priložnost za poglobljeno analizo odprtih vprašanj, predvsem pa priložnost za izostritev konkretnih predlogov v prid reševanja odprtih problemov. Ob reprezentativnem sodelovanju, ki se kaže pretežno v skupnem nastopanju in zunanjih pobudah, si želimo skupno naprezanje, da posodobimo manjšinsko organiziranost in jo tako ustrezno prilagodimo današnjim in bodočim potrebam naše skupnosti. Ne smemo torej še naprej zanemarjati razvojne politike, ki mora upoštevati nove geopolitične okvire in v per- Pogled na Gorico spektivi dokaj spremenjeni profil manjšinske populacije, ki se še najbolj izraža v učenkah in učencih naših šol v Špetru, Gorici, Romja-nu in Trstu. Zavedamo se, da so to veliki izzivi, ki zahtevajo izreden napor vseh, predvsem pa krovnih organizacij. Želimo si torej, da bi sodelovanje med SKGZ in SSO delovalo propulzivno in pro-pozitivno, v smislu sprejemanja tudi težkih odločitev in ne samo neobvezujočih analiz. V tem smislu mislimo, da smo bili do takšnih pristopov do danes v določeni me- Kulturni dnevi v Kobaridu s prve strani Marjan Bevk bo spregovoril o romanu Kaplan Martin Čedermac pisatelja Franceta Bevka, ki so ga ponatisnili lani ob 70. letnici prve izdaje. O pojavu Čedermacev v Benečiji, o njihovi vlogi in pomenu bo govorila Mira Čenčič, ki jim je pred kratkim posvetila knjigo. Nato bo Giorgio Banchig predstavil zgodovino prostora ob Nadiži “Od prepovedi do danes” ter razstavo Zgodovina Nediških dolin z ilustracijami Morena Tomasetiga. V domu Andreja Manfrede bodo v soboto, 28. februarja, ob 18. uri razstavili in predstavili svoje izdajateljske novosti glasbena skupina Beneške korenine, društva Naše vasi iz Tipane, Ivan Trinko iz Čedada, Rečan z Les in Rozajanski dum iz Rezije, Dvojezična šola iz Spetra ter zadrugi Most in Novi Matajur. Večer bodo popestrili učenci glasbene šole iz Kobarida in Špetra ter mešani pevski zbor Naše vasi iz Tipane. V nedeljo, 1. marca, pa bo na vrsti Beneško gledališče. V kulturnem domu v Kobaridu bo ob 17. uri gledališka predstava Majhane družinske nasreče, ki jo je zrežiral Marjan Bevk, nastopata pa Anna lussa in Adriano Gariup. Beneško gledališče bo 1. marca v Kobaridu Četrtek, 19. februarja 2009 V Sola I bambini della scuola dell’infanzia bilingue... ANDREA GIOCA CON UNA MACCHININA GIALLA. CARLO PRENDE LA MACCHININA AD ANDREA STRAPPANDOGLIELA DI MANO. Nižja srednja šola se mora še uveljaviti, na osnovni pa bi lahko imeli mogoče prihodnje leto dva prva razreda Dvojezična šola v Špetru bo septembra slavila petindvajsetletnico ustanovitve. Leta 1984 je namreč prvih deset otrok začelo obiskovati privatni dvojezični vrtec, tri leta kasneje je začela delovati še osnovna šola. Vrtec in osnovno šolo so na podlagi zaščitnega zakona leta 2001 podržavili, s šolskim letom 2007/2008 pa so lahko v Benečiji končno odprli tudi dvojezično nižjo srednjo šolo. Dvojezični šolski center je tako postal večstopenjska šola, ravnateljica celotnega centra pa je še vedno slavistka Živa Gruden, kije na tem mestu že od vsega začetka, potem ko je prej poučevala na šolah na Tržaškem in na raznih tečajih v Benečiji. Z ravnateljico špetrskega dvojezičnega šolskega centra smo se pogovorili o vpisovanju za naslednje šolsko leto, delovanju dvojezične šole in o njeni izkušnji na večstopenjski šoli. Kako se pripravljate na naslednje šolsko leto oziroma kako skušate starše prepričati, naj svoje otroke vpišejo prav v dvojezično šolo? “Decembra smo imeli dan odprtih vrat, kije za nas priložnost, da staršem učencev pokažemo, kaj delamo na šoli, obenem pa način, da privabimo še nove učence. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni. Zadnje čase pa smo priredili več informativnih srečanj, na katerih smo staršem prikazali svojo ponudbo, in sicer tako, kot je bila doslej. Povedali smo jim namreč, da bi lahko prišlo zaradi šolske reforme do sprememb. Vprašanje je, če bomo lahko ohranili model, po katerem imajo otroci zjutraj pouk v enem jeziku, popoldne pa v drugem. To bo odvisno od tega, če bo naša šola res imela na razpolago po dva učitelja na razred. Če tega ne bo, bo za nas res težko sestaviti primeren urnik. Tudi odprava soprisotnosti bi nas prisilila, da nekoliko drugače razporedimo svoje dejavnosti.” Starši imajo letos možnost, da izbirajo med različnimi opcijami glede števila šolskih ur na teden. Katerega svetujete vi? “Za našo šolo je izvedljiv le poln urnik s 40 urami na teden, v katere je vključeno tudi kosilo. Drugače našega programa, ki predvideva didaktične dejavnosti tako zjutraj kot popoldne, sploh ni mogoče speljati. Sicer smo dolžni nuditi vse štiri opcije tedenskega urnika, staršem pa svetujemo polnega. Če bi izbirali različne variante, bi se med drugim pojavile težave še pri prevozih v šolo in iz nje. Šolarjem nudimo na- mreč prevoz s šolskim avtobusom, saj veliko otrok prihaja tudi iz okoliških občin in iz Čedada. Poleg tega pa populacija ni taka, da bi lahko ustanovili več oddelkov, enega s polnim urnikom in enega s krajšim. Naj še dodam, da smo pred kratkim na operativnem sestanku med drugim zvedeli, da z najkrajšim urnikom, tistim, ki predvideva 24 ur na teden, sploh ne bi dosegli predpisanega minimalnega števila ur za šolsko leto, tako da je že v samem zakonu prisotna nedoslednost.” Kako je doslej potekalo vpisovanje? “Za zdaj smo zelo zadovoljni. Pritegnili smo tudi zanimanje staršev, ki so imeli svoje otroke v italijanskih vrtcih. Zato računamo, da nam bo za naslednje šolsko leto uspelo sestaviti celo dva prva razreda.” Otroci, ki niso obiskovali dvojezičnega vrtca, bodo imeli verjetno precej težav s slovenščino. Bodo imeli na začetku prirejen program? “Ne, nisem zagovornica predloga o premostitvenih razredih. Mislim, da ti le otežijo integracijo. Otroci bodo bolj uspešno dojemali slovenščino ob delu v razredu in tako, da slišijo svoje vrstnike, ki uporabljajo zanje nov jezik.” Kako bo pa z vrtcem? “Tu večjih sprememb ne bi smelo biti. Spet pa bo možen predčasni vpis, na kar smo mi že navajeni, saj smo bili vedno prepričani, daje boljše, da začnejo otroci obiskovati vrtec že z začetkom šolskega leta, pa čeprav takrat še niso dopolnili treh let. Takih otrok vsekakor ni veliko.” Kaj se obeta na nižji srednji šoli? “Tu bodo spremembe v predmetniku. Odpadejo namreč izbirne dejavnosti. Vsi bodo šolo obiskovali 34 ur na teden, kar pomeni, da bomo morali imeti štirikrat tedensko popoldanski pouk (doslej so lahko starši izbirali med tremi, štirimi ali petimi popoldnevi op. p.), verjetno pa bo treba dodati tudi nekaj sobot. Pri nas ob sobotah namreč običajno nimamo pouka, ker se tudi dijaki vozijo s šolskim avtobusom in zato skušamo urnik nižje srednje šole prilagoditi urniku osnovne šole. Skrčen bo tudi pouk slovenščine in italijanščine, obvezen pa bo drugi tuji jezik. Pri nas ponujamo nemščino, starši pa se lahko odločijo tudi za potenciran pouk angleščine, vendar ta izbira po mojem ni priporočljiva. Tudi v zvezi s tem smo vsekakor že imeli nekaj sestankov s starši. Precej nedorečenega in nejasnega je tudi v zvezi s seznamom učnega osebja. Mi imamo glede tega še dodaten problem, ker se štejejo samo učne ure, odmor za kosilo pa je izvzet, tako da mora stroške za to kriti šola sama ali pa preko drugih agencij, kar pa je zelo težko. Naslednje leto pa bi morali imeti na šoli tri katedre. Trije profesorji bi morali tako dobiti vsaj delovno pogodbo za 12 mesecev, če že ne stalnega mesta, kar bi bil vendarle korak naprej. Ostali bodo še naprej dobili terminsko pogodbo do konca šolskega leta, saj med drugim ni na razpolago niti toliko ur na teden, da bi lahko dobili stalno mesto.” Na osnovni šoli se učenci vse predmete učijo tako v slovenščini kot v italijanščini. Kako pa je učni program strukturiran na nižji srednji šoli? “V slovenščini imajo dijaki, poleg jezika seveda, zgodovino, zemljepis, tehnologijo, glasbeno vzgojo, verouk in telovadbo. V italijanščini pa poteka pouk matematike, naravoslovja, likovne vzgoje in italijanskega jezika. Profesorja angleščine in nemščine pa predavata pač po angleško oziroma nemško.” Je pri vas ob prehodu z ene stopnje šolanja na drugo kaj osipa? “Ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo ne, prej bi rekla, da se število učencev takrat poveča. Osip pa je ob prehodu z osnovne na nižjo srednjo šolo. Ta predstavlja novost, tako daje pravzaprav razumljivo, da imajo starši določene pomisleke. Naša nižja srednja šola se mora še uveljaviti. Nekateri pa svoje otroke vpišejo na italijanske nižje srednje šole, ki so bližje domu in lahko do njih pridejo tudi peš. To velja predvsem za otroke iz Čedada. So pa tudi taki, ki se bojijo, da ne bi mogli slediti svojim otrokom pri učenju tistih predmetov, ki se poučujejo v slovenščini. Te težave skušamo odpraviti s pomočjo Inštituta za slovensko kulturo, ki prireja ob sobotah posvetovalnico za učence. Tu nudijo otrokom pomoč pri učenju, knjige, informativni material in dostop do interneta. Pobuda je zelo uspešna in vem, da kar nekaj naših dijakov obiskuje posvetovalnico.” Ob koncu naslednjega šolskega leta bodo prvi dijaki opravljali malo maturo na dvojezični nižji srednji šoli. Kako se na to pripravljate? “Letos si bom ogledala, kako potekajo zaključni izpiti v Gorici. Nova mala matura daje precejšnjo težo vsedržavnemu preizkusu znanja in jo bo treba prilagoditi slovenskim razmeram, kar po mojem ne bo najbolj enostavno. Bomo videli, kako bo. Poleg tega smo dijakom začeli že letos predstavljati možnosti za nadaljevanje šolanja, tudi izven naše pokrajine. Tako imamo srečanja z mladimi, ki so šolanje v različnih krajih nadaljevali v slovenščini, do konca šolskega leta pa jih bomo peljali na ogled slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici, mogoče pa še v Tolminu in Celovcu. Naslednje leto pa jim bomo pokazali še italijanske šole v okolici Špetra.” V zadnjem obdobju se precej govori o tem, da bodo tudi v Trstu in Gorici uvedli večstopenjske šole. Bi lahko vi kaj povedali o špetrski? “Za nas je bila ustanovitev večstopenjske šole pridobitev, ker je šlo za nadgradnjo vrtca in osnovne šole. Pri nas sicer sploh ne bi bilo mogoče, da bi nižja srednja šola delovala ločeno, saj je že osnovna šola, kar se tiče števila učencev pod normo. Poleg tega pa ima taka povezava med osnovno in nižjo srednjo šolo številne prednosti. Kadre se da bolj smotrno uporabiti. Ponudbo osnovne šole lahko mi zdaj obogatimo z določenimi figurami s srednje, še posebno kar zadeva pouk glasbene, likovne ali telesne vzgoje in dodatne dejavnosti ter projekte. Obenem prirejamo vsako leto več skupnih pobud za vse učence dvojezičnega centra. Ena od teh so delavnice. Zadnje smo priredili ob letošnjem dnevu spomina. Med drugim deli država finančna sredstva na podlagi števila učencev in profesorjev, v večji enoti pa se da sredstva bolj primerno razporediti. Na skupnih sestankih profesorjev in učiteljev si lahko zastavimo enotne smernice in cilje. S sodelovanjem med profesorji in učitelji lahko omilimo preskok z osnovne na nižjo srednjo šolo, ki je za zdaj še zelo velik. Pouk je povsem drugače strukturiran, isto pa velja tudi za učbenike. Če sta osnovna in nižja srednja šola del ene same enote, pa lahko tudi otrokom pri prehodu na višjo stopnjo boljše sledimo in pomagamo. Če sem povsem odkrita, se mi zdi delitev osnovne in nižje srednje šole absurd in je tudi neevropska. Druge države imajo veliko bolj povezane stopnje obveznega šolanja. Sicer je prišlo pred leti s takratnim ministrom za šolstvo Berlinguerjem do poskusa, da bi ti dve stopnji spravili skupaj, a smo žal še vedno ostali pri delitvi.” (T.G.) Ravnateljica Živa Gruden v Sola ... hanno inventato una storia di GUERRA e PACE ...CARLO REGALA UNA CARAMELLA AD ANDREA, E FANNO LA PACE. LITIGANO: SI OFFENDONO, SI GRAFFIANO, SI PICCHIANO. MA POI... Lunedì 26 gennaio tutti gli alunni dell’Istituto bilingue hanno trattato i temi della guerra e della pace partecipando a diversi laboratori a cui si sotio iscritti seguendo le proprie preferenze. Nel corso dei laboratori proposti, i bambini e ragazzi hanno avuto la possibilità di riflettere sul valore e la forza delle parole pensate, lette, recitate, cantate, illustrate, ricordate, tramandate.... Le parole racchiudono una forza inestimabile e a molti nascosta, forza da utilizzare sempre per risolvere problemi, per chiarire dubbi e jnalintesi, per esprimere sentimenti, idee, opinioni, per raccontare e tramandare ricordi, per sconfiggere la paura e la violenza, per.... I laboratori svolti erano i seguenti: Parole sulla punta delle dita, Parole per litigare e per fare pace, Parole in movimento, Na notah miru, Spomini/Memorie, Igrajmo se z besedami, Parole a colori, Giornalisti in erba, Profeti della pace. Gli alunni della Scuola secondaria si sono divisi in due gruppi: “Giornalisti in erba” e “Ricerca sui profeti della pace”. I “Giornalisti in erba” si sono calati nei panni di inviati, hanno assistito alle attività svolte nelle varie aule ed hanno steso una breve relazione. Per avere un’idea dell’atmosfera che serpeggiava nei locali della scuola nel pomerìggio della vigilia della Giornata della Memoria, leggiamo... Gli alunni della Scuola bilingue hanno partecipato a vari laboratori La forza inestimabile racchiusa nelle parole I profeti della pace Ci siamo recati nell’aula computer per ricordarci di tanti uomini che hanno agito anche in tempi di pace in favore dei diritti umani. Questo perché le nostre insegnanti Tamara e Sonia ci hanno fatto capire che i valori della pace e della fratellanza vanno coltivati ogni giorno e costruiti in ogni tempo, in periodi di guerra e in periodi di pace, nella vita quotidiana e nel lavoro. Tante figure di uomini politici, pensatori, scrittori, suore di carità, cantanti, magistrati ci sono allora venute in mente: il presidente statunitense Wilson, il Mahatma Ghandi, Madre Teresa di Calcutta, Virginia Woolf, Martin Luther King, John Lennon, Lev Tolstoj, il Dalaj Lama, Gesù di Nazareth, France Prešeren, monsignor Ivan Trinko, Giovanni Falcone, Paolo Borsellino, Antonio Caponnetto e tanti altri ancora. La loro voce parla ancora oggi alle nostre coscienze e ci insegna ad essere più forti seguendo il loro esempio. Anche noi vogliamo dire no alla guerra, alla violenza, allo sterminio di massa e ci sentiamo ‘soldati’ di questo grande esercito della pace, armato solo di parole. Vittoria Battocletti Simone Golop Na notah miru Il laboratorio si è svolto sotto la guida dei maestri “musicisti” Damjan e Matej. Le classi erano miste; in tutto c’erano quattordici bambini appassionati di musica, naturalmente. Tutti insieme hanno intonato con gioia diverse canzoni sulla pace. L’ascolto delle note che uscivano dalle corde della chitarra che accompagnavano le voci dei bambini suscitava una forte emozione. Parole a colori Nel corso di questo laboratorio condotto dall’illustratore Moreno Tomasetig, i bambini hanno disegnato immagini che riguardano i campi di concentramento, hanno cercato di immaginare le parole scambiate fra un guardiano ed un prigioniero, fra due bambini, fra un adulto che prepara la fuga e delle persone che nascondono il cibo o fra persone che si cibano delle piante ai bordi delle baracche e le persone che vengono portate nelle camere a gas. Partendo dalle parole, i bambini hanno realizzato delle illustrazioni. Il disegno doveva rappresentare il pensiero della gente che viveva prigioniera nel campo o libera, fuori dal campo di concentramento, comunque testimoni di scene orribili. Spomini memorie Siamo nell’ aula blu dove Giovanni Coren parla del fuoco che durante l’ultima guerra ha distrutto Mezzana: dice che si sono salvate tre o quattro case soltanto. Poi parte un video in cui viene presentata un’intervista. I bambini presenti ascoltano con attenzione. Nel video una signora, la mamma di Giovanni, riferisce quello che è successo nel suo paese così come in molti altri paesi della zona durante la seconda guerra mondiale. Si ricorda anche dei partigiani. La signora parla in dialetto. È piacevole da ascoltare, si esprime molto chiaramente. Racconta delle incursioni dei partigiani, della paura di quei tempi, narra di molte persone uccise a fucilate senza un vero motivo. Parla della sofferenza e della paura provate in quei momenti Guerra: Urliamo E combattiamo Rompiamo Rubiamo Ah! Mi fai male! Parliamo insieme Amici per sempre Cerchiamo di fare pace E non litighiamo. indimenticabili che mai potranno essere cancellati dalla sua mente, vissuti quando era ancora una ragazzina a cui sono state negate la serenità e la spensieratezza. È molto interessante anche il racconto di Adriano Gariup che narra del lungo viaggio compiuto da suo padre durante la guerra: lavorava come stradino in Africa, qui è stato fatto prigioniero e poi è stato trasferito in Inghilterra dove ha lavorato alle dipendenze di un contadino per parecchi anni. Non vola una mosca, tutti ascoltano a bocca aperta le parole pronunciate dai due ospiti che hanno raccontato ai bambini alcune memorie che da questo momento diventano loro memorie. Igrajmo se z besedami Ha diretto il laboratorio l’esperta in Animazione alla lettura Katerina Humar che ha proposto ai bambini la lettura di un libro scelto per l’occasione. Al termine della lettura, tutti hanno disegnato una parte della storia che a loro è piaciuta particolarmente. I bambini si sono divertiti ed hanno partecipato al laboratorio con molta felicità ed entusiasmo... Parole in movimento Il laboratorio si è svolto in palestra sotto la guida di Francesco Cendou, Cecilia Blasutig e della maestra Vilma. Al laboratorio hanno partecipato bambini di tutte o quasi tutte le classi. Hanno letto il libro “Pezzettino” scritto da Leo Lion-ni, edito da Babalibri: questo racconto parla di un pezzettino che non sa di cos'è fatto. Disperato, va alla ricerca nell'isola del Chi per trovare la sua vera identità. Dopo aver letto la storia i bambini hanno drammatizzato la storia con molta felicità. Alla fine ne è uscito un ottimo lavoro... La morale : IO SONO ME STESSO!!! Ognuno di noi deve accettarsi ed essere accettato e rispettato per quello che è! Parole sulla punta delle dita Il laboratorio è stato diretto da Sandra Manzini, appassionata di arte e manipolazione e da altre maestre della scuola. I bambini hanno lavorato con l’argilla presa sul fiume Alberane, i sassi e i rametti di legno presi sugli argini del fiume Nati-sone. I lavori realizzati con l'argilla dovevano rappresentare la Pace. I bambini hanno inciso stelle e cuori, bambini abbracciati, hanno costruito ponti, plasmato mani che si intrecciano... Parole per litigare e per fare pace II laboratorio è stato condotto dalle maestre Claudia e Antonella Cromaz. C'erano bambini di tutte le età. I più piccoli dopo aver letto la poesia “Per litigare e fare pace” di Roberto Piumini hanno ideato una storia ed illustrato le sequenze. Due bambini vogliono la stessa macchinina... litigano.... e poi fanno pace grazie a una caramella. I disegni sono molto creativi e ricchi di colori. Questi due elementi, la macchinina e la caramella, sono delle metafore: rappresentano la pace e la guerra. I bambini più grandi, invece, hanno letto la poesia cercando di interpretarla attraverso diversi toni di voce e poi, trasformandosi in poeti, hanno composto alcuni acrostici sempre relativi alla pace e alla guerra. Tutti i bambini hanno seguito questa attività con molta gioia. Dana Cencig Caterina Martinig Aleksej Petricig Cristina Venturini GUERRA E PACE, ACROSTICI IDEATI DAI BAMBINI Guerrieri Uccisi in battaglia Eroi morti per la patria Rinunciano alla pace che (per loro) Resterà un nemico Assai potente! Pensiamo Ad un mondo migliore Che ci dia gioia Ed allegria! Parlare senza litigare. Aiutare bambini poveri. Cercare altri amici. E volersi sempre bene. Graffi e litigi Uccidere persone in difficoltà Esplosioni Ricordare la guerra passata Rompere tutto Assistere a scene strazianti. Parliamo Assieme Cercando la pace E la serenità. Profuma la rosa Accanto al giglio. Cresce l’erba E il giardino è fiorito. Pust Pustovanja v Podbonescu in drugod po Sloveniji s prve strani Ob 14. uri bo v Črnem Vrhu pustni spored z že omenjenimi Blumarji. Popoldan bodo pustovali otroci, zvečer pa bo ples s Triom Tocai. Na pustni torek bo sprevod skupin, zvečer pa bodo nagradili najboljše maske. Nastopila bo skupina Al-penecho. Uvodoma smo omenili Slovenijo. Tuje najbolj znano in od nas oddaljeno pustovanje v Ptuju. Na Ptujskem so znamenite maske kurenti, ki segajo v davnino. Nekoč so bila kurentovanja, ki zaobjemajo Ptuj, Dravsko polje in Haloze, dokaj divja zadeva. V maske so se lahko oblekli le neporočeni fantje, ki so si dovolib marsikaj. Danes obišče pust na Ptuju nad 100.000 ljudi letno. Poznamo dve vrsti kurenta: pernatega-markovskega in rogatega- haloškega. Prvi je pisan in nosi perje, drugi ima masko z rogovi, oblečen je v ovčji kožuh, opasan je z zvonci. Ta pust je najbolj znan. Pustovanje na Ptuju je turistična atrakcija, ki traja (letos) od 14. do 24. februarja. Bližja Benečanom je Cerkljanska laufarija pri Cerknem. Stoletja seje odvijala brez kakih posebnih pravil. Lesene maske so edinstvene, saj imajo spačene človeške podobe. Karakteristične so tudi obleke. Zanimiva je še zgodovina tega pustovanja. Prvo obdobje je namreč trajalo do leta 1914, nato so pustovanje obnovili šele leta 1956. Med dvema vojnama so italijanske oblasti, ki so zasedle Primorsko, prepovedale ta pustni obred. Med drugo vojno je bombardiranje Cerknega uničilo stare maske in obleke. Sedaj je pust v Cerknem obnovljen in pomeni veliko atrakcijo. Še bližji so Drežniški pu-stovi. Tudi to pustovanje v Drežnici blizu Kobarida je arhaično. Maske so iz lesa in imajo grozljiv videz. Pustar-ji so oblečeni v kožuhe. Hodijo od hiše do hiše pobirati hrano in pijačo. Z Drežnice se lahko vrnemo domov in najdemo skupne pustne elemente. Ti so: arhaična tradicija, zvečina lesene in grozljive maske, obleke iz kožuha ali pa pisane maske s perjem (kurenti, blumarji), nori tek po vaseh in podobne sličnosti, ki nas povezujejo v določen lok. Povsem nekaj drugega so pustovanja z vozovi ali, starejša, z bogatimi oblekami in maskami, kot jih lahko vidimo v Benetkah. Zanimivo je, da so bila Haloze, Cerkno, Drežnica in Benečija kmečka in revna področja, kamor je modernizacija prišla sorazmerno pozno. Morda je tudi v tem neka sorodnost v pustovanjih, ki so vsa blizu narave in njenim zapovedim, ki so bile nekoč ljudem usodne, (ma) II 14 e 15 febbraio a Paluzza Timau, carnevali arcaici a confronto Un interessante incontro dei carnevali arcaici della nostra regione si è svolto a Timau, in comune di Paluzza, sabato 14 e domenica 15 scorsi. Il programma di sabato ha previsto, nel pomeriggio, a partire dalle ore 16.00, un dibattito sul tema “Carnevali arcaici a confronto: Sauris - Resia - Valli del Natisone - Timau ... i protagonisti raccontano”. m A portare il saluto sono stati il presidente della Pro Loco di Timau - Cleulis, Fernando Colaiacono e gli assessori alla cultura di Paluzza e di Sauris. L’introduzione ai lavori invece è stata a cura del Presidente del Circolo Culturale “G. Unfer” di Timau, Ottaviano Matiz. La presentazione dei carnevali è stata a cura di Velia Plozner per Timau, di Luigia Negro per Resia, di Lucia Protto per Sauris e di Pietro Qualizza per le Valli del Natisone. La conduzione del dibattito è stata a cura di Barbara Bacchetti. L’incontro, al quale hanno preso parte anche gruppi mascherati provenienti dalle località su menzionate, è stato seguito dalla sfilata che ha portato allegria e tanto colore a tutto il paese. L’evento è proseguito domenica pomeriggio con la sfilata lungo le vie del paese delle maschere tradizionali di Timau, gli “Jutalan” ed i “Campanacci”. “Dar Jutalan” è una maschera tipica e unica di Timau, indossa un cappello, che scende a ricoprire interamente il volto, una camicia e una gonna, entrambe bianche. Intorno alla vita ha una fascia alla quale sono legati molti nastri colorati, calze bianche e i scarpets, calzature in tela tipiche della Carnia. È una maschera silenziosa che si sposta in piccoli gruppi, camminando leggermente sulle punte e, dopo essere entrata nelle case accompagnata dai suonatori, danza al suono della fisarmonica. “I Campanacci” sono invece fi- Il programma del Piist di Resia Il Carnevale è una delle manifestazioni tradizionali più importanti della Val Resia, festeggiato da tempo immemorabile nei diversi paesi della Valle. Sono giorni di grande allegria e divertimento ove tutti partecipano, grandi e piccoli, vestiti con belle maschere o semplicemente come “Babaci” o “Kukaci” con abiti vecchi e logori. “Te lipe bile maškare” (le belle maschere bianche) sono le maschere tradizionali più belle e preziose. Il mercoledì delle Ceneri, dopo un adeguato processo, viene bruciato in piazza il fantoccio, detto “babaz”, a rappresentare la fine del Carnevale e quindi dell’allegria e della baldoria, e l’inizio del periodo quaresimale di astensioni e digiuni. L’evento si svolgerà secondo il seguente programma: Sabato 21 febbraio: alle 20 musiche e bal- li resiani presso il salone delle ex-scuole a San Giorgio. Domenica 22 febbraio - PÙSTAWA NA-DÈJA: alle 10.30 presso il Centro Culturale - Rozajanska Kultùrska Hiša a Prato si terrà la premiazione del Concorso “E tu che babaz sei?”; alle 14 nella piazza del paese a San Giorgio, si prosegue in serata nel salone. Martedì 24 febbraio: alle 20 presso il salone delle ex-scuole a San Giorgio, TE VLI-KI PÙST. Mercoledì 25 febbraio: alle 18 processione e funerale del “babaz” in piazza a San Giorgio. Le serate saranno allietate dalla musica e dalle danze resiane con i tipici strumenti musicali della “zitira” (violino) e della “bùnkula” (violoncello). gure paurose e selvagge con il volto e le mani nere di fuliggine, con le quali sporcano le facce dei malcapitati. Indossano una camicia da lavoro sopra i pantaloni in velluto a coste fino al ginocchio, grossi calzettoni di lana e ai piedi zoccoli o grezzi scarponi con i ramponi. Sulla schiena, legati con funi da fieno portano uno o più campanacci, quelli delle mucche, che rimbalzano sulle gobbe posticce grazie all’andatura saltellante. Appesi alla vita o al petto hanno cotiche, salsicce e orecchie di maiale che mordicchiano ogni tanto. Non è mancata l’attenzione ai dolci carnevaleschi: da Resia sono stati proposti, freschi, freschi, i “kroflini” o “fantawci”. Anche il timavese, dialetto tedesco locale, ha avuto il suo giusto spazio: sia le locandine, che gli inviti, che gli attestati di partecipazione, erano tutti bilingui. Gli organizzatori, soddisfatti della buona riuscita della manifestazione, che sarà trasmessa nei prossimi giorni, tra gli altri, anche dalla sede regionale della Rai, pensano già di riproporla il prossimo anno. L.N. J = cca 110 3=6 I Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi | gjg fp i j cca 110 f F 3 ¥ - 7 Ora il giovane respinge senza reticenze la sua innamorata: “Preliepa je dolin'ca kjer vince rodi; še liepš' je moj puobič, ki hodi po nji. Žalost prevelika, prestat jo ne morem, poberem svoj gvanteč in grem za teboj. Kaj si štemana, saj nisi zame; je velik ta sviet, je puhen deklet”. (Bellissimo è il valloncello, - dove il vino nasce, - ma ancor più bello è il mio giovane - che lo percorre. Il dolore è troppo grande, - non posso sopportarlo. - Mi metto il mio vestitino - e vengo dietro a te. Perchè ti vesti a festa - se tu non sei per me? - Il mondo è grande - e pieno di ragazze). E ancora in maniera più cruda: “Ne hodi za mano, ne trudi nohe, če liepo ti prav'm, de vzamem te ne”. (Non venire dietro a me, - non stancare i piedi, - se francamente ti dico, - che non ti prenderò!). (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre - dicembre 1932) Pozabljene pustne maske v Breginju Na delavnici društev Stol in Srebrna Kaplja Društvo Srebrna kaplja iz Benečije in kulturno društvo Stol iz Breginja sta v petek, 13. februarja, izvedla lepo delavnico v breginj-ski šoli. Domačini iz vasi Logje in Breginja so predstavili že kar pozabljeni pustne maske ”Tazgonam” iz Logja in “Ta debeuga-gejza” iz Breginja. Mirko Rosič, Klinčar in Pepi Terlikar, Kontič sta podrobno prikazala, kako se izdela obleka, Čapa in maska za Tazgonam. Tega Debeuga pa sta pokazala Ivana Rakar-Miškou-rinova in Valter Boriančič, Sejčov. Bilo je veliko dogovarjanja, saj že dolgo niso napravili te maske po starem. Pomagali so breginjska učiteljica Tatjana Terlikar iz Logja, mlada Andreja Žagar iz Sedla in Mara Cenčič tudi iz Sedla. Vesele viže pa je igrala Beti Cenčič, posebno lepa je bila skladba Moja vas pod Stolom”. Strokovno je delavnico spremljala etnologinja Inge Brezigar - Miklavčič iz Goriškega muzeja. Za konec so domači ponudili pustno jed: joto s klobaso, štravbe in krofe. Pevski zbori primorskega prostora od Bovca in Trbiža do Jadranskega morja se lie-tos že 40. lieto srečajo na številnih koncertih na adni an drugi strani meje. Revija Primorska poje, ki jih povezuje, bo lietos štirideseta in bo potekala med 27. februarjem in 26. aprilom. Začela se je, kadar je berlinski zid še tarduo ločeval Niemce an vso Evropo, kadar je bila tudi tle par nas meja tarda an zaparta. Pa vseglih so se srečevali ljudje, ki jih povezuje ista ljubezen do petja, ista glasbena tradicija an isti jezik. Takrat so se rodila parjateljstva, ki še danes vežejo ljudi an naš prostor. V Špetru kar 38 otrok obiskuje tečaj karateja Karate klub Posočje iz Kobarida deluje že deseto leto. Letos je razširil sodelovanje tudi v Benečijo, kjer je Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra organiziral tečaj na dvojezični osnovni šoli v Špetru, kjer treningi potekajo dvakrat tedensko, v dveh vadbenih skupinah. Karate v Špetru obiskuje kar 38 otrok. Treninge vodi trenerka Demi Fine, kateri pomagajo tudi člani iz Kobarida. Treningi potekajo v slovenskem jeziku, tako da otroci utrjujejo znanje slovenskega jezika ter sklepajo prijateljstvo z drugimi otroki iz Kobarida. Ob zaključku leta smo imeli - piše v sporočilu - za vse člane Karate kluba Posočje (iz Kobarida in iz Špetra) organiziran izpit v polaganju pasov. Otroci so pokazali naučeno znanje, kar je potrdila tudi stroga komisija. Po izpitnem delu, je otroke tradicionalno obiskal tudi božiček, ki jim je razdelil lepa darila. Scadenza per i residenti nei comuni montani Sgravi fiscali per agricoltori, le domande entro il 28 febbraio Scade il 28 febbraio 2009 il termine per la presentazione delle domande di contributo utili a recuperare le spese notarili, fiscali e professionali affrontate per la permuta o compravendita di terreni agricoli effettuate nel corso dell’anno 2008. Il contributo è rivolto a tutti i proprietari residenti nei comuni montani (sia agricoltori che non) e consiste nel rimborso totale delle spese di permuta e compravendita, relative a spese per accorpamento, arrotondamento e ingrossamento dei fondi agricoli e/o forestali situati nei comuni montani. Vengono concessi contributi nella misura del 100% per le spese notarili, fiscali e professionali documentate e ritenute ammissibili. Sono esclusi dai contri- buti i fondi con destinazione urbanistica diversa da quella agricola o forestale. Trattandosi di accorpamento di fondi, il richiedente deve essere già proprietario di uno o più fondi a destinazione agricola o forestale, per cui sono escluse dai contributi le spese relative all’acquisto di prima proprietà. I modelli per la presentazione della domanda sono disponibili presso l’ufficio della Kmečka zveza -Associazione Agricoltori di Cividale in via Manzoni 31, dal martedì al sabato dalle ore 8.00 alle ore 12.30. Zacne se Pnmorska poje, dva koncerta tudi pri nas Sada je naš sviet buj od-part an povezovanje je buj lahko, ima pa nimar tist po-mien: graditi prijateljstvo, sožitje an mier. Primorska poje je pa najprej kulturna manifestacija, ki valorizira slovensko glasbeno tradicijo in kulturo, istočasno pa daje pevskim zborom možnost srečevanja in konfrontacije in v tem “dialogu” z drugimi rasti. Tudi v lietošnjem lietu bosta dva koncerta Primorske poje v Furlaniji. Prvi bo 15. marca na Trbižu, kjer se že vrsto let srečujejo primorski an koroški pevski zbori. Drugi pa v visoki Terski dolini, v cerkvi v Zavarhu v nedeljo 19. aprila. Beneško glasbeno bogastvo bodo na letošnji reviji predstavili mešani pevski zbori Rečan z Lies, Tri doline iz Kravarja, Naše vasi iz Ti-pane, Pod lipo iz Barnasa an moški zbor Matajur iz Klenja. Četrtek, 19. februarja 2009 Sredi marca na Trbižu, aprila v Zavarhu (Bardo) Prealpi Giulie, presentazione di due guide Segreti e consigli per un’escursione nel Parco delle Prealpi Giulie e più in generale nella montagna friulana prendono corpo in due guide che verranno presentate venerdì 20 febbraio, alle 20.45, presso la sala consiliare del Municipio di Re-siutta. Si tratta delle guide di “SentieriNatura” e della “Guida pratica al Meteo per l'escursionista”. Il patronato Inac di Cividale (via Manzoni 31) informa che: entro il mese di febbraio 2009 è possibile per gli aventi diritto presentare domanda per ottenere i benefici concessi dalla finanziaria in materia di “misure anticrisi”, che si riassumono nei seguenti provvedimenti: 1) Bonus straordinario per famiglie, lavoratori pensionati e non autosufficienti: si tratta di un bonus concesso una-tantum per vari importi dipendenti dai redditi posseduti dai richiedenti. Il Patronato Inac informa 2) Carta acquisti (o social card) è una carta elettronica di pagamento rilasciata da Poste italiane SPA per conto del Ministero dell’Economia e delle Finanze che può essere utilizzata per effettuare acquisti nei negozi convenzionati per un importo di euro 40,00 mensili. Per usufruire di questa agevolazione, è necessario presentare la certificazione ISEE allegata alla domanda. 3) Bonus energia: è uno sconto sulle bollette dell’energia elettrica per clienti domestici in disagio economico della durata di 12 mesi. Anche per questa agevolazione oltre alla domanda è necessario presentare la certificazione ISEE. Il Patronato INAC (in via Manzoni 31 a Cividale) è a vostra disposizione per ulteriori chiarimenti e per la compilazione delle eventuali domande, dalle 8.00 di mattina alle 12.30 di ogni giorno escluso il lunedì. Resia, iniziato il corso di sloveno Sabato 14 febbraio, alle ore 15.00, è iniziato presso il centro culturale Ta Rozajanska Kulturska Hiša a Prato di Resia il corso di lingua slovena. Il corso è aperto a tutti ed è gratuito. L’insegnante è il professor Guglielmo Cerno. Il corso è organizzato dall’Istituto per la cultura slovena / Inštitut za slovensko kulturo di San Pietro al Na-tisone e dall’Unione dei circoli culturali sloveni / Zveza slovenskih kulturnih društev di Resia. Gli interessati possono chiedere informazioni o iscriversi allo 0433 53428, oppure presentarsi presso la sede del corso. BENEŠKE KRIŽANKE (G u id ac) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 HORIZONTAL - Naravno I - Vas blizu Špietra. 6 - Vas med Čarnico an Hlasto. II - Izola. 12 - Šofer, voznik. 14 - Obutev cunjasta. 15 - Uzet an plačat. 16 - Zbor Nediški (zač.). 17 - Dva, po rimski številki. 18 - Ime od igralca Spencer. 19 - Vartača... na koncu. 20 - Kozca, Barca an Erbeč (zač.). 21 - Ki... pieje petelin! 23 - Stanovanje, hiša, kjer se živi. 24 - Se more... koriero al pa murozo, de pride v vas. 25 - Takuo so tisti, ki jih imamo radi. 26 - Teče pod Barnaškim muostam. 27 - Sendvič s klobaso an gorčico (senape). 28 - Samuo adan. 29 - Umetnost po latinsko 30 - So dišpari tu armari. 31 - Se more šenkat, vaja an za roko. 32 - Portier. 34 - Cesare jih je šteu na petnajsti dan. 35 - Uon z bronza. 36 - Mantova na avte. 37 -... enkrat cin cine cin con. 38 - Takuo se začne trenutek. 39 - Marka od bencinske črpalke. 40 - Je za šivat al za spuščat darva. 41 -... všenico. 42 - Kadar je mičkena se jo snje za Veliko noč. 43 - Gledat ušafat. 44 - Jih runajo čoje za kotam. VERTIKAL - Navpično 1 - Se praznuje decemberja. 2 - Na vierjejo na Boga. 3 - Svet... je 16. vošta v Škrutovem. 4 - Nina Krušova (zač.). 5 - Tajšna je Arabija po italijansko. 6 - Piejejo an plujejo... v Sloveniji. 7 - Tista da Cascia je sveta. 8 - Mesi... brez glave. 9 - Hrastovije an Tarbi (zač.). 10 - Ga praznujemo 6. ženarja v Čedade. 13 - Velik praznik (zač.). 15 - Jo ima adan, ki se ne boji. 16 - Adijo. 18 - Otok poznan za atomiko. 19 - Rase za dajat sadje al pa darva. 20 - Podoba, slika... po našim. 21 - Se more... cigarete an fajfo. 22 - Kuore, kaj. 23 - Darit brez vokalnu. 24 - Ima svoj sedež Novi Matajur. 25 - Prostor, po katerem se da priti kam. 26 - Puobi, ki so začel piet v Ščiglah. 27 - Šparat, varvat. 29 - Aromatično na začetku. 32 - Skuhat mlieko al uodo. 33 - Anica Vodopivcova (zač.). 35 - Je sin od iste mame. 36 - Za nje se usedejo klienti v gostilni. 38 - Kjer padejo jabuke, kar so zdriele. 40 - Naumen, zmiešan. 41 - Marko Kravos (začetnice) 42 - Karlo Klemenčič. V Sport Risultati 1. Categoria Varmo - Valnatisone 3:1 Juniores Valnatisone - Tre Stelle 1:0 Allievi Valnatisone - Pro Cervignano (ree.) 1:1 Valnatisone - Sanvitese 3:1 Rangers - Moimacco 0:4 Giovanissimi Trieste calcio - Valnatisone rinv. Moimacco - Pro Romans 3:0 Moimacco - Tamai (ree.) 1:1 Reanese - Valnatisone 2:1 Amatori Filpa - En. Sandi Rojalese 8:1 Sos Putiferio - Billerio Magnano 2:2 Colugna - Pizzeria Le Valli 1:1 Montegnacco - Savognese 1:1 Colloredo - Pol. Valnatisone 1:1 Calcetto Paradiso dei golosi - Santa Klaus 6:4 Modus - Essicatoio Dorbolò 2:4 Pallavolo maschile Pippoli Team Up - Poi. San Leonardo 3:1 Pallavolo under 13 misto Danieli - Poi. San Leonardo 1:2 Prossimo turno 1. Categoria Torreanese - Valnatisone Valnatisone - Union Pasiano Juniores Valnatisone - San Gottardo Valnatisone - Fortissimi Allievi Valnatisone - Virtus Corno Valnatisone - Pomlad Pordenone - Valnatisone Moimacco - Forum Julii Giovanissimi Valnatisone - Itala San Marco (ree. 18/2) Trieste calcio - Valnatisone (ree. 25/02) Valnatisone - Azzurra Premariacco (22/02) Amatori Filpa - Ranger Monfalcone (21/02) Pizz. al Sole due - Sos Putiferio (23/02) Pizzeria le Valli - Billerio Magnano (21/02) Savognese - Collerumiz (21/02) Poi. Valnatisone - Racchiuso (21/02) Calcetto Cussignacco - Paradiso dei golosi (20/02) Merenderos - Copia & Incolla (23/02) Rosanna e Maurizio - Essicc. Dorbolò (20/02) Pallavolo maschile Poi. Blu Volley - Poi. San Leonardo (21/02) Classifiche 1. Categoria Aquileia 45; Maranese 41 ; Cjarlins Muzane 37; Union Pasiano* 33; Codroipo 31 ; Sesto Bagnarola, Prata 30; Risanese 24; Ancona 23; Valnatisone*, Varmo 22; Paviese 21; Torreanese 19; Ricreatorio Latisana 17; Pa-lazzolo, Aurora Buonacquisto 15. Juniores Forum Julii, Serenissima 35; Valnatisone,* Pasianese 33; Cormons 27; Tre Stelle 25; Sedegliano* 24; S. Gottardo 23; Torreanese 22; Varmo* 20; OI3* 15; Azzurra Go* 5; Assosangiorgina 4; Fortissimi 3. Allievi (Regionali) Pordenone* 42; Donatello** 41 ; Virtus Corno**, Brugnera** 38; S. Luigi* 34; Sanvitese** 31 ; Cormor 23; Pro Cervignano* 19; Valnatisone**! 8; Extra** 16; Fincantieri** 7; Pomlad* 3. Allievi (Provinciali) Tre Stelle 41 ; Bearzi 40; Union 91 34; Fo- rum Julii 32; Moimacco 27; Azzurra Prem., Cometazzurra 25; S. Gottardo 18; Buttrio 16; Rangers 14; Poi. Lestizza 13; Serenissima 9; Cussignacco, Pagnacco 4. Giovanissimi (Regionali gir. B) Ponziana*, Ancona* 35; Itala S. Marco* 34; Azzanese* 33; Sacilese 28; Trieste calcio* 17; Bearzi, Tolmezzo Carnia* 16; Valnatisone** 13; Aquileia 0. Giovanissimi (Regionali gir. C) Tamai 44; Donatello* 40; Fiume Veneto Bannia 38; Moimacco 36; Sanvitese* 26; S. Giovanni 20; Pasianese* 15; OI3* 12; Ricreatorio Latisana* 8, Pro Romans* 6. Giovanissimi (Sperimentali) Bearzi 32; Donatello 30; Ancona 26; Tolmezzo Carnia, Pasianese 23; Nuova San-danielese 19; Reanese, Manzanese 15; Pagnacco 14; S. Gottardo 13; Valnatisone 11 ; Azzurra Premariacco 3. Amatori UISP Filpa* 20; Bagnaria Arsa*, Mereto di Capitolo* 17; Drag Store FT* 15; Bar Centro** 10; Hot And Cool 9; Pozzuolo** 8; Rangers Monfalcone* 7; Rangers Terzo* 4; Enoteca Sandi Rojalese** 1. Amatori Collinare (2. categoria) Sos Putiferio 19; Bar Pizzeria le Valli 18; Mo- by Dick Rojalese* 16; Axo Club Buja 15; Dina- mo Korda, Campeglio** 14; Pizzeria al sole due* 13; Billerio Magnano* 10; Sammardenchia 9; Colugna*, Reai Buja** 7; Gemona* 4. Amatori Collinare (3. categoria) Savognese 17; Polisportiva Valnatisone, Piaino 16; Blues**, Colloredo* 15; Collerumiz 14; Racchiuso, Montegnacco 13; Tuttomeccanica Trep 10; Pingalongalong* 9; Il Savio* 6; Friulclean* 5. Calcetto UISP Paradiso dei golosi 27; Merenderos* 21; Santa Klaus 19; Reai Feletto 18, Cussignacco, Boca Juniors 17; Santa Maria* 13; La Viar-te* 11 ; Pizzeria da Raffaele, Città di Carlino* 10; EAP Udine*, Artegna*, Copia & Incolla* 8. Calcetto Collinare Essiccatoio Dorbolò*, Modus, Libertas Mar-tignacco, CrazyTeam Feletto 4; Bild, Rosanna e Maurizio, Artegna, Dlf Abramo Impianti 3; Abs*, Dlf Cervignano, Torsa 2; Rivignanese 0. *Una partita in meno - ** due in meno. Classifiche amatori aggiornate al turno precedente. (21/02) (ree. 25/02) (21/02) (ree. 25/02) (ree. 18/2) (22/02) (ree. 25/02) (22/02) Solo la Filpa vince con una goleada, un punto per Sos Putiferio, Pizzeria Le Valli, Savognese e Polisportiva Valnatisone Coppa Regione, verso la semifinale VILLESSE - VALNATISONE 2:2 (2:1) Valnatisone: Ballus, Quercioli, Petrussi, Crast (36‘ st. Passariello), Pellizzari, Petrello, Iuretig (8' st. Francesco Cendou), Gazzino, Russo (30' st. Spagnut), Michele Miano (1' st. Tropina), Beuzer (24' st. Buiatti). Viilesse, 11 febbraio - Al quarto tentativo, dopo tre rinvii consecutivi, si è potuta giocare l'ultima gara del girone C di coppa Regione di Prima categoria tra la squadra locale, prima in classifica in campionato nel girone C, e la Valnatisone che la settimana scorsa aveva travolto il Medea. Hanno iniziato bene gli ospiti che si sono portati in vantaggio grazie a Michele Miano. Il Viilesse ha reagito pareggiando e chiudendo in vantaggio la prima frazione di gioco. Nella ripresa la Valnatisone ha riequilibrato le sorti con la rete siglata da Federico Crast. Grazie a questo risultato i ragazzi del presidente Andrea Specogna hanno chiuso in testa al proprio girone con quattro punti; a tre punti segue il Medea, mentre il Viliesse chiude a quota uno. In semifinale la squadra allenata da Castagnaviz sarà impegnata, in data da destinarsi, nella gara unica a Martignacco contro la locale Union, formazione capolista del girone A del campionato. Valnatisone bella solamente di sera. Dopo la qualificazione di mercoledì 11 alla semifinale di Coppa Regione la squadra valligiana ha ripreso il suo cammino a Varmo. Dopo essere passata in vantaggio per prima grazie alla rete di Carlo Gazzino, la formazione guidata da Castagnaviz non è riuscita a chiudere la gara con un risultato positivo. I prossimi impegni saranno l'anticipo di sabato 21 alle 15 a Torreano ed il recupero casalingo di mercoledì 25 febbraio alle 20 con l'Union Pasiano. Due occasioni per evitare di essere risucchiata nel vortice della retrocessione. Grazie alla rete messa a segno da Davide Conzut alla mezz'ora del secondo tempo, gh Juniores della Valnatisone hanno superato la Tre Stelle, portandosi a ridosso delle battistrada. Gli Allievi Regionali della Valnatisone, nel recupero giocato mercoledì 11 febbraio, sono stati raggiunti dalla Pro Cervignano all'ultimo istante della gara, dopo avere difeso il vantaggio della rete di Giacomo Mosolo. Nella gara successiva la squadra guidata da Luca Pressacco ha realizzato una bella impresa rimontando l'iniziale svantaggio nei confronti della Sanvitese grazie alla segnatura di Samuel Zantovino. Sulle ali dell'entusiasmo, con Riccardo Miano e Kaj a sono arrivati i tre punti in palio. Nel campionato Provinciale il Moimacco ha surclassato ad Udine i Rangers grazie alla doppietta di Piccare ed alle reti di Bisceglia e Giuliano. I Giovanissimi Regionali della Valnatisone hanno rinviato al 25 febbraio la gara con la Trieste calcio. Nell’altro girone il Moimacco di mister Arnaldo Ve-nica ha chiuso il campionato giocando il recupero con la capolista Tamai e bloccandola sul pareggio con un gol di Michele Oviszach. Lo stesso giocatore ha aperto le danze nella gara successiva con la Pro Romans, imitato da Francesco Bellocchio ed Argante. Il Moimacco si è classificato al quarto posto del girone C, ottenendo l’accesso ai play-off per il titolo regionale. A Reana sconfitti di misura gli Sperimentali della Valnatisone, andati a segno con Caporale. Lunedì 16 febbraio ad Udine la FIGC ha consegnato i trofei della scorsa stagione agli Allievi ed ai Giovanissimi della Valnatisone, campioni provinciali. Nel campionato amatoria- Nel campionato di Prima divisione i ragazzi della Polisportiva San Leonardo hanno perso ad Udine con la Pippoli Team Up 3-1 (25:7, 23:11, 23:25, 25:14). Il loro prossimo impegno è per sabato 21 febbraio, alle 19.30, a Pavia di Udine ospitati dalla Polisportiva Blu Volley. La formazione Under 13 misto della Polisportiva ha chiuso la prima fase del campionato vincendo a Buttrio con la Danieli per 2-1 (25:23, 25:16, 20:25). Classifiche Prima divisione maschile U.S. Friuli 36; Pippoli Team Up. 35; Poi. Blu Volley, Flusystem, Aurora Volley 27; Aspa Lg Computer, Caffè Sport 25; Mcf Pasian di Prato 15; Polisportiva San Leonardo, Rojalese 14; Stella Volley 12; Volley Ball Udine 9; Codroipo 7; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 tnisto (finale prima fase) Pav Udine 29; Polisportiva San Leonardo 21; Pallavolo Faedis 19; Danieli 13; Il Pozzo 8; Aurora Volley 0. le UISP goleada della Filpa che a Podpolizza ha travolto la Rojalese confermandosi in testa al proprio girone. Nel campionato di Seconda categoria amatoriale del Friuli collinare la Sos Putiferio di Savogna non è riuscita a superare la squadra di Billerio Magnano. Passati in vantaggio grazie alla rete di Roberto Clarig, i padroni di casa sono stati raggiunti e superati dagli ospiti. Hanno quindi fallito con Nicola Stu-ram un calcio di rigore, riportandosi sul pari grazie a Patrick Chiuch. A Colugna la Pizzeria le Valli non è andata al di là del pari. La rete dei “pizzaioli” è stata firmata dallo sloveno Kirn Smrekar. Nel campionato di Terza categoria la Savognese ha pareggiato in trasferta con il Montegnacco grazie al gol di David Specogna. Anche la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha ottenuto un pareggio a Colloredo andando a segno con Giovanni Nigro. Prosegue nel campionato di calcetto UISP il dominio del Paradiso dei golosi del presidente Aldo Martinig che ha superato la Santa Klaus. Nel torneo del calcetto collinare i ragazzi dell'Essiccatoio Dorbolò proseguono la serie positiva tornando vittoriosi dalla trasferta con la Modus e confermando la loro posizione in vetta alla classifica. Paolo Caffi Amatori, vince la regola del pareggio Valnatisone battuta, avanzano gli Juniores La formazione del paradiso dei golosi SLALOM SMUČARSKE PALICE ŠPORT PO SLOVENSKO -z/mski ŠPORT- DISci FUNE Smučarski količki 5 N5G ©/AolČTzikz Družina “Tu tin kraj tih” iz Pacuha puno liet od tega Tata Pepo jih je šu s fronte gledat v vas Acuto blizu Rima Četrtek, 19. februarja 2009 Vesta dost liet ima tela fotografija? 92! Na nji je družina Zuodar - Tu tin kraj tih iz Pacuha. Bla je nareta lieta 1917, v cajtu kobariške ritirate. Tata, Giuseppe Zuodar- Pepo, klaša 1887, je biu sudat na fronti; mama Matilde Crainih - Foščina iz Kraja je pa skarbiela za njih otroke: te parvi otrok na pravi roki je Pepo klasa (1911), čičica je Romilda (1913), tu naruočju je pa Lino (1915). Mama an otroc so bli profughi. Iz Pacuha so bli utekli pred ritirado an ku puno drugih so bli šli v vas Acuto blizu Rima. Pepo jih je biu šu gledat an takuo so nardiI telo fotograifjo za spomin. Potle Pepo je šu še v Libijo, an konču parvo svetovno ujsko. Kar se je vse pomerilo, so se vsi varnil damu, takuo so se rodi! še drugi otroc: Mirko, Mario an Irma. Telo lepo fotografijo nam jo je biu parnesu kak cajt od tegà Mirko, seda jo publikamo za mu uoščit veseu rojstni dan, saj na 9. februarja je dopunu 89 liet! Malo priet, an tudi od tuolega tle smo bli že napisal, je kupe z njega ženo Anno Belhovo, le iz Pacuha, praznovau 60 liet poroke! SPETER Špietar/ Barnas V mieru počivi, Willy Willy (Williams Lorenzo Iuretig) nie imeu še 20 liet. Imeu je družino an puno parjatelju. Vsi so ga imiel radi. Kajšan krat so se an skregal z njim, pa na koncu se je vse postrojilo, zak z njim se nie moglo bit jezni. Willy za njega parjatelje bi se biu vargu tu oginj, zvestuo se je pogovarju tudi s tistimi buj par lieteh. Poznu je lepuo naše doline, zak njega tata Tiziano ga je vserode vozu kar je biu miken. Willyja smo ga vsi poznal. Zapustu nas je v pandie-jak 9. februarja zjutra. Ta par sarcu pa na boli samuo tata Tiziana, mamo Saro, ki novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B iz Somalie je paršla živet tle h nam, strice an tete, none an kužine. Ta par sarcu močnuo boli vse parjatelje, ki jih je imeu zaries puno. Počivu bo v domači zemlji od njega tata, v Dolenjim Marsine, kjer so se iz vsieh kraju na puno zbral za ga pozdravit še ankrat. Naj ti bo lahka domača zemlja, Willy, za venčno ostaneš v sarcih vsieh tistih, ki smo te lepuo poznal an imiel radi. Zbuogam Dimitri Je bluo ponoč, med četart- m Včlanjen v USPI Associato airUSPI krf« “f° [cOtF'HUEW cuoW . kam 12. an petkam 13., kar v ciestni nasreči nas je zapustu Dimitri Noacco. Malo dni priet, na 16. ženarja, je biu dopunu 25 liet. Dimitri se j e šuolu na videmski univerzi, v Enologiji. Za de na bojo muorli pre-vič skarbiet za anj mama an tata, je tudi dielu. An pru iz fabrike seje tisto nuoč vraču damu. Še an par kilometru, pa bi biu doma v Barnase, kjer se je varnu živet iz Vidma. V Vidme je živeu z mamo Lucio Costaperaria an s sestro Jasno. Je pa previč lju-bu naše doline an takuo seje varnu v rojsto vas mame, h noni. Potle so se varnile v Barnas tudi mama an sestra. ,Dimitri je biu an naš pridan puob. Tisti, ki ga poznajo pravejo, de je imeu veliko sarce an de je rad vsiem po-magu. Troštu se je narest kiek za zbuojšat življenje tle v Ne-diških dolinah. Tolo ljubezan do naše zemlj e sta mu j o vlila mama Lucia, kije bla med parvimi, ki je viervala v preporod naše zemlje, v bogatijo našega slovienskega jezika an kulture. Njega tata Valentino, kije po rodu iz Tera (Bardo) se je biu varnu iz Belgije, sin emigrantu, an kako lieto je še dielu v Zvezi slovenskih izseljencu v Čedade. Dimitriju nie bluo dano uresničit vse njega želje an sanje, za šigurno pa njega spomin ostane živ za vekomaj miez vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi. Zuogam Dimitri, an v mieru počivi. Ažla Pogreb Za venčno nas je zapustila Natalia Cudrig uduova Missana. Imiela je 77 liet. Nje družina, vasnjani an parjatelji so ji dal zadnji pozdrav v Ažli v četartak 12. februarja popudan. Sarženta Žalostna iz naše vasi Po dugem tarplienju je umaru Giovanni Pollaus-zach. Imeu je 83 liet, zadnje cajte jih je preživeu v duomu za te stare v Špietre. Za anj pa so skarbiel tudi njega otroc, zeti, navuodi, sestre an vsa druga žlahta. Venčni mier bo počivu v Špietre, kjer je biu njega pogreb v pe-tak 13. febrarja popudan. ČEDAD 1.3.1992-1.3.2009 Diciasette anni fa ci ha lasciati per sempre il cav. Renzo Bertuzzi. Con amore e rimpianto lo ricordano la moglie Elia Tomasetig della famiglia Kisanova di Sveri-naz, il figlio Giorgio con Rosanna, i nipoti Francesco e Michele. Vt Planinska družina Benečije sobota 21., nedelja 22. februarja KREDARICA (Triglav), m.2.864 zimski vzpon - zelo zahteven info in odgovorna: Gianpaolo 348 2299255, Boris 0481 81965 VENDESI terreno edificabile di 310 metri quadri, completamente recintato e con accesso privato in comune di San Leonardo. Informazioni: 333/5436051 ore serali I----------------------------------------- 1 CAI - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE Sala parrocchiale di S. Pietro Venerdì 27 febbraio, ore 20.30 A 360° SULLE NOSTRE ALPI Una serata in compagnia della Guida alpina Massimo Laurencig i_________________________________________ i r ì PRI TEŽAVAH S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE [] OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU - DR. SCI.MED. J. ZIMMERMANN. SPECIALIST kirurg. Specialistični pregledi štandrež (GO), VIA DEL San MICHELLE 141, TOREK 16H -20H; Trst, Via dell’Istria 214, sreda 16h - 20h. TEL. 00386 31 837 218 JL CAI - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE 1° marzo 2009 BAD KLEINKIRCHHEIM Gita sciistica in pullman in Austria Sci, terme e passeggiate per tutti!!! Costo pullman: soci adulti: 20 euro, non soci adulti: 22 euro Sconti per famiglie Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Prenotarsi entro giovedì 26 febbraio telefonando a: Costaperaria Franca (tei 0432 727277). E' richiesto un acconto di 10 euro Sonja Mihalič je šla h ginekologu. Potle, ki mie-dih jo je previzitu, ji je jau: - Gospa Mihalič, vam zvestuo poviem adno lepo novico... - Gospuod dohtor, ist nisem gospa, sem gospodična... - Če je takuo, gospodična Mihalič, vam muorem poviedat adno slavo novico! ★ ★ ★ Adna mat nomalo par lieteh an nje mlada an liepa hči sta šle h miedihu. Kadar je paršu njih turno, miedih jih je poklicu v ambulatorjo an jau Čeči: - Sleči se, de te lepuo previzitam. - Nie ona buna, gospuod dohtor, muorete mene previzitat! - je ja-la hitro stara mat. - Alora, gospa, poka- zajte mi izik! ★ ★ ★ Adna gospa zlo par lieteh je šla v ambulatorjo od nje miediha. - Dobar dan gospa Vodopivec, ki morem narest za vas? - Imam potriebo, de mi daste dvie tabletke (pillole anticoncezionali). Miedih je ostu z od-partimi usti an jau: - Ne zamierte gospa Vodopivec, mi se zdi, de vi imate obiunih osemdeset liet! Kaj bote nu-cala tele tabletke? - Mi pomagajo spat lieuš! - Ma kuo morete spat lieuš s tabletkam na vaše lieta? - Jih ložem tu mesno juho od moje navuode priet, ku gre v diskoteko an potle ist lepuo za-spijem brez obedne skarbi! ★ ★ ★ Pauli Šimanu je šu h miedihu, ker ga je že puno cajta želodec bo-leu. Miedih potle, ki ga je previzitu, mu je predpisu nieke pilule. - Tele pilule so zlo močne! - mu je poviedu miedih - Zatuo vam par-poročim, najte jih vzet vsaki dan, ampak an dan ja in an dan ne! Morete začet z adno tu pandiejak, muorete preskočit tu torak, potle vzamete adno tu sriedo, preskočete spet četartak, potle vzamete spet adno tu petak an preskočete saboto... an takuo napri... Kajšan tiedan potle Paulije šu nazaj h miedihu, ki ga je poprašu: - Al gre buojš vaš želodec? - Ja, gospuod dohtor, želodec gre buojš, pa gor na tarkaj krat, ki sem muoru preskočit me huduo bole pa noge! Četrtek, 19. februarja 2009 Lietos je bla ta prava zima, tista, ki parnaša snieg. Vserode se ga je puno naki-dalo an par kajšnim kraju ga bomo pestai do maja! Snieg je povzročiu tudi škode: utonle so se striehe, poti so ble zaparte... Snieg pa je an veseje, še posebno za otroke. Če mama an tata se trudijo za ga ve-kidat iz pred vrat hiše al pa pred garažo al darvarnico, otroc se zvestuo trudijo pa ga peštat, se notar valit, na-rest snežene može... Snieg ima v sebe kiek magičnega... Puno snega je padlo tudi na Žagi, kjer živi adna družina, ki nam je zlo blizu. Puno miez nas jih pozna, saj mama tele družine je Tina an nas uči plavat, smučat an telovadbo. Vičkrat je v koči na Matajure z nje družino an tudi tle po Nediških dolinah, kar je kak senjam, takuo poznamo tudi nje moža an otročiče... Moremo reč, de so nomalo naši! Mama od Tine pa je med tistimi parjatelji iz tam po tin kraja, ki je med parvimi začela imiet stike (contatti) z našo skupnostjo.... pa o tem bomo pisali drugi krat. Telekrat publika-mo fotografijo telih “naših” otruok. Kaže nam kakuo Nejc, Tia in Matic so uživali v sniegu. S tem jih po-zdravemo an želmo, de jih bomo pogostu videli tle an de bojo naši veliki parjatelji, kot sta njih mama an tata. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOŠNA SLIKA V naslednjih dneh bomo pod vplivom severnih višinskih tokov, ki bodo iz dneva v dan manj mrzli. 20 Četrtek, 19. februarja Prevladovalo bo lepo vreme z pretežno jasnim nebom. Ob morju bo pihala zmerna burja. Jutranje temperature v nižinskem pasu in po kotlinah bodo kar nizke. Petek, 20. februarja Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Zjutraj bo v nižinskem pasu in po kotlinah se vedno kar mrzlo. OBETI V soboto bo prevladovalo spremenljivo do oblačno vreme. Nekoliko manj mrzlo bo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) -7/-3 -1/3 Najnižja temperatura (°C) -7/-3 0/3 Najvišja temperatura (°C) 3/6 3/6 Najvišja temperatura (°C) 4/7 4/7 Srednja temperatura na 1000 m: -5°C Srednja temperatura na 1000 m: -3°C Srednja temperatura na 2000 m: -12°C Srednja temperatura na 2000 m: -9°C - . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Beso.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Tia nam kaže, ki dost snega je blizu nje hiše na Žagi: malomanj ku na Matajure, ki ga tepuo pozna! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 7. JUNIJA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** IzVidmavČedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. FEBRUARJA Čedad (Fontana) tel. 731163 - Neme 970016 Tavorjana 715533 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 22. FEBRUARJA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) Planinska družina benecije SOBOTA 28. FEBRUARJA ob 20.00 uri v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec) 17. OBČNI ZBOR assemblea generale • pozdravi - poročila / saluti - relazioni • Massimo Laurencig - Max, gorski vodnik nam bo prikazal z diapozitivi, kako je to dosegel / Max, prima guida alpina delle Valli del Natisone ci illustrerà con diapositive e racconti la sua esperienza Vpisovanje na vičeijo / Iscrizioni cena (22 € odrasli / adulti, 10 € otroci / bambini) : v večernih urah / ore serali: Lia 0432/701104, ali Danijela 0432/714303, umik urada/orario ufficio 0432/731190 Cajt je do srede 25. februarja! Bo možno obnoviti članarino ali pa se na novo vpisati v Planinsko! Tle na varh Nejc in Tia, tle par kraj Matic. Tudi pozime 2007/2008 je bluo puno snega, a on je biu previč majhan za ga uživat! Lietos pa....i Ki snega je lietos padlo! Veseli tega so bli an naši mali parjatelji