Stev. 1. V Ljubljani, 2. januarja 1909. K. k. 5!:: .'!cnbibHothek Latah IL. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vk spite, v o »no poslane knjige itd. Je pogiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. V devetinštirideseto leto'. Z današnjo številko stopa „Učit. Tov." v 49. leto svojegi obstanka. Ves čas se je boril za napredek šc-lstva, ki je podlaga napredku in razvoju našega naroda Dobro urejeno šolstvo prinaša lepe uspehe, lepi uspehi pa privedejo naš narod do kulturnega razvoja, ki je podlaga blaginji. V tem oziru je 'naš narod dobro napredoval. Danes imamo razvito književnost, razvite časopisje, ki se je izkazalo zlasti t novejšem času kot velesila, razvito družabno življenje, raznovrstne zadruge, denarne eavode in gospodarska podjetja, kar vodi naš narod k blagin j in v vrsto kulturnih narodov. Pa katera je tista gonilna sila temu preobratu tekom štiridesetih let ? S ponosom smemo reči, da je ta naša judska izobrazba in ta napredek sad trudopolnega dela modernega šolstva Brez šolske izobrazbe bi bil naš narod za takšne kulturne pojav nezmožen in nesposoben. Mnogo 8Mo pridobili; napredek uašega naroda nas veseli, ker je to sad našega neumornega truda, a obenem moramo priznati, da smo komaj pričeli orati ledino. Mogočni naši narodni sovražniki nas z namenom ovirajo pri našem kulturnem prodiranju. Ti dobro vedo, da je dobro urejeno šolstvo prvi pogoj napredku, zato nam nočejo dati tega. Zlasti na periferiji naše domovine nam odrekajo šolsko izobrazbo r materinščini, nam odrekajo sposobnost v napredku, nas sovražijo, preganjajo in nas hočejo izpodriniti z domače grude. In naj mi gledamo to mirno? Ne, vsak od nas mora zastaviti vse svoje moči, da odbije sovražne navale. če hočemo pa mi odbiti sovražne navale, mora vladati v naših vrstah stroga, železna disciplina. Kdor deluje za narodni blagor ne samo pri šolstvu, marveč na katerikoli stroki našega kulturnega razvoja, oni je vreden sin r.ašega naroda, vreden našega spoštovanja in naše časti. Dovolj je bilo prepira, sovraštva in osebnih napadov med nami brati istega naroda. Taki pojavi nas devajo v vrsto nezrelih politikov, ki donašajo samo razdor, zlo in našim sovražnikom veselje. LISTEK. Festina lente! Spisal Merljak. Bila je zimska noč. Gosta megla se je vrgla na zemljo in težila ozračje, da je človek jedva dihal. Na nebu nisi opazil nobene zvezde; in zmrznjene kapljice, ki so prihajale od megle, so nam legale po obrazih in po obleki ter zbujale po naših telesih neprijetno mrščavost. Prav čutili «no vsi, kako nam ta mraz sega do kosti in nam pači obledenela lica. A tema je bila taka, da nisi videl niti a» ped pred seboj. Toda hiteti smo morali navzlic temu dalje in vedno le dalje, nevede, kdaj pridemo do konca. Preračunati, kako daleč smo že prišli, se ■i dalo, ker nazaj nismo videli nič in zaradi teme tudi nismo mogli izvedeti, kako dolgo bomo še bodili. Gesta je bila blatna: polna napol «nrz- Zlasti učitoljstvo mora biti idealno. Borba za napredek šolstva, odbijanje sovražnih navalov na šolstvo, požrtvovalno delo v šoli in največkrat brezplačno delo med narodom za narod — to so ideali, ki ne nosijo začasnega dobička, mnogokrat pa odpor, preganjanje, pre-ziranje in tudi materialno škodo. Takim idealistom se navadni svet posmehuje, ker danes prevladuje ideja materializma. Učiteljstvo se ne sme ozirati na to. Tako idealno delo je nujno potrebno, ki prinese stoteren sad našemu narodu v bodočnosti, in kdor ljubi narod, bo vse to z veseljem delal za narod. Učiteljstva poklic je delo na polju pro-svete in napredka. Pri tem delu, to moramo povedati s poudarkom, ne smemo gledati na politiško strankarstvo. Učiteljstvo mora biti pri izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti nad strankami, to se pravi, da mora biti vsakomur pravično. Ako učiteljstvo izpolnuje svoje stanovske dolžnosti, deluje — in to ob sedanjih gmotnih razmerah — za občni blagor. Premnogo jih je pa, ki se po končanem trudapolnem delu poprimejo raznega socialnega dela. Tem gre vsa čast, naš narod mora priti polagoma do spoznanja — čeprav politiški veternjaki z blatom zakrivajo narodu oči — da je Šola z vestnim učiteljstvom največji in najboljši prijatelj ljudstva. Učiteljstvo mora biti prepojeno z radikalnim in narodnim duhom, ker je narodni moment danes važnega pomena. Ono mora biti tudi demokraškega duha. Aristokraciji in birokratizmu je po splošni volilni pravici za vselej odklenkalo. Proč od tod na delo za narod I Društvo za zgradbo Učit. konvikta v Ljubljani se je zbralo k občnemu zboru dne 28. pret. mes. v „Narodnem domu". Po običajnem pozdravu predsednika tov. J. F u r 1 a n a je podal tov Juraj R e ž e k svoje •ti i ...... njenih luž in mlak ter jako opolzla. Vsak hip se je komu izpodrsnilo, da je telebnil na tla; in večkrat je tak zadel še ob koga drugega ter ga prevrgel 8 seboj vred po razmazni ilovnati zemlji. Nekateri so kleli ob ta«i priliki in zabavljali nerodnim sopotnikom, a drugi so se molče prevrgli in zopet vstali ter celo pomagali na noge onim, ki so bili krivi njihovega padca. Nahajali so se med nami tudi taki, ki so se izpočetka silno zaletavali ter naravnost dr-vili v prve vrste. Ti ljudje so nam delali silne preglavice, zakaj večina nas jih ni mogla dohajati. Zaostajali smo za njimi; občudovaje njihovo moč in jezni na svojo šibkost. „Čemu sem šel to pot?" je vzkliknil marsikdo izmed nas, „saj vendar nisem za tako težko hojo. Bolje bi bil storil, ako bi ne bil šel nikamor in ostal doma; človek ni skoro za drugega na svetu, kakor za sitnost in v za-smeh močnejšim." Tedaj pa se je nekdo oglasil: „Festina lente!" tajniSko poročilo. Slavni zbor! Z današnjim dnem, praznikom nedolžnih otrok, smo skončali svoje 14. društveno leto. Dan nedolžnih otročičev pa je za nas posebno pomemben, saj je tega dne ravno stopilo v življenje naše društvo s prelepim namenom, skrbeti za duševni in telesni blagor nedolžnih zapuščenih učiteljskih sirot. A tudi letošnje jubilejsko leto smo praznovali vsepovsod pod naslovom „Otrok", to iskreno željo predobrega našega cesarja, da naj bi se namesto hrupnih in sijajnih veselic in drugih prireditev rajše storilo kaj za zapuščene in zanemarjene otroke. Zato smo bili v proslavo tega redkega jubileja blagega vladarja tudi mi lansko leto sklenili, s prostovoljnimi mesečnimi doneski povzdigniti zgradbeni kapital našeg» društva in pripomoči, da bi se čimprej uresničil ta naš blagi društveni namen in se s tem odpomoglo revnim sirotam našega stanu. Odbor se je bil zato obrnil s prošnjo do vseh okrajnih učiteljskih društev in njihovih socialnih odsekov, pa tudi do vodstev raznih večjih šol, naj zbirajo pri ondotnem učiteljstvu v smislu prej omenjenega lanskega sklepa poljubne mesečne doneske in naj jih vpošljejo našemu blagajniku. Ni se nam sicer izteklo vse po naši želji, vendar če že ni „deževalo", pa je vsaj „kapljalo". Iz blagajnikovega poročila boste razvideli, da se je nabralo „jubilej-skega daru" okroglo 4000 K. Ako bi se bili naši socialni odseki le nekoliko ganili in storili kaj v označeni namen, bi se bila letošnja vsota jubilejskega daru vsaj potrojila. Ker smo pa lansko leto sklenili, da raztegnemo jubilejsko leto — sebi v korist — na tri leta, upamo, da bomo to malomarnost vbodoče nekoliko poprivili. A tudi pri letnini opažamo, da je še mnogo mnogo tovarišev ia tovarišic, ki se še vedno ne morejo toliko ojunačiti, da bi z malim letnim doneskom 2 E pristopili k našemu pre-potrebnemu društvu. Gospoda, resnobni so da-našnji časi za slovensko učiteljstvo in zato vas tudi prav resno svarimo pred toliko brezbrižnostjo, saj vendar vidite, da smo navezani le na lastno pomoč in — kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Najlepše jubilejsko darilo pa nam je bil letos naklonil naš dobri tov. Janko Žirovnik, ko nam je podaril svoje „Narodne pesmi za šolsko mladino", ki smo jih tekom dobrega leta razprodali skoro vseh 20.000 izvodov, znamenje, kako so se te pesmice omilile šolski mladini in ljudstvu. Treba bo torej misliti na II. izdajo te knjižice. Ker pa z višjega mesta do danes še ni došlo zaprošeno odobrenje za uporabo knjižice pri šolskem pouku, obrnili smo se znova s prošnjo za to dovoljenje, kar se bo gotovo v kratkem zgodilo. In da bo tudi ta II. izdaja društvu našemu dajala lep letni dohodek, ni dvoma. Zato pa še enkrat pnr. iskreno zahvalo vrlemu tov. Janku Žirovuiku za to lepo darilo! Njemu pa se je vredno pridružil tovariS Emil Adamič, ki je za letošnjo proslavo cesarjeve 60 letnice šolski mladini priredil prelepo SDevoigro „Slava cesarju Francu Jožefu I." in jo poklonil našemu društvu, za kar mu bodi še na tem mestu izrečena prav presrčna zahvala. To spevoigro smo dali natisniti v 1000 izvodih in besedilo pa še v posebnih knjižicah, da ga imajo učenci pri petju in za deklama-cije lahko pri rokah. Tega dela pa se ni razprodalo toliko, kakor smo pričakovali in bi zaslužila delo in trud vrlega tov. prireditelja. Učiteljstvo, in šole so premalo spgali po njem in ga tudi premalo uporabljali ob prirejanju letošnjih šolskih Blavnosti. Ker je pa spevoigra prikladna za vsako patriotično slavnost, se nadejamo. da si jo bo omislila in naročila pač vsaka šola, da se s tem podpre ne le naše društvo, ampak da tudi tov. E. Adamiču zasluženo priznanje. Na njegovo željo smo ns-pravili prošojo do presvetlega vladarja za sprejem spevoigre v cesarsko fideikomisno knjižnico in poslali lepo vezano knj žico na kabinetno pisarno Nj. Veličanstva. Odgovora do danes sicer še nismo dobili, a ni dvoma, da bo prošnja ugodno rešena, na čemer vrednemu tovarišu E. Adamiču lahko že danes čestitamo. In glejte! Eiempla trahunt: Oglasili so Oni, ki so hodili v prvih vrstah, so bu-šili v smeh in se požunli še bolj in njihov načelnik je celo izustil opazko, da se malo-dušnega človeka kaj rad polašča „Galgen-humor..." Jaz sem imel še dokaj moči in bi se bil lahko zaletel kam bolj spredaj, toda moj prijatelj in sosed me je zagotavljal, da tega ni treba, zakaj pride se že kam tudi tako, kakor hodiva. Slušal sem ga ter ubiral korake s njim vred natančno po taktu, kakor sva si ga bila nastavila takoj početkoma. Ne moiem sieer trditi, da je hoja naju ravno usopla, to pa lahko rečem, da se je nama izpodrsnilo le redkokdaj, a še takrat, kadar se je to zgodilo, sva se vsakokrat srečno ujela in se spravila zopet v ravnotežje, ne da bi bila padla. Prijatelj je bil veliko 6tarejši od mene. Po poti mi je pravil, da je hodil tod že večkrat, a da še ni nikoli padel, dasi so bile noči še temnejše od današnje. „Kako pa je bilo mogoče, da nisi padel, saj jaz se še nocoj komaj lovim, dasi ne vidim tako slabo," se zavzamem. „Festina lente," mi odgovori. „A. ti 8i bil tisti, ki je poprej izustil to opazko? čudno, da nisem že poprej opazit tega, saj hodim vedno poleg tebe." „Pustiva to," odvrne prijatelj. „Vidiš, nalašč sem izpremenil glas, da nisi mogel vedeti ne ti ne kdo drugi, iz čigavih ust je prišla. Sicer pa opazka sama na sebi ni bog-sigavedi kako važna; veliko bolj je treba upoštevati taktiko, ki se je naj diži Človek pri naši hoji." „In ta bi bila?" „Precej ti povem," povzame prijatelj zopet besedo in reče-: „Vojake si že videl, kako hodijo, kadar marširajo po taktu, kaj ?" „Sem." „Dobio! Potem hodi tudi ti tako in ne glej niti na levo niti na desno, marveč le naprej in proti smotru, ki ga hočeš doseči." „Pa če mi kdo zastavi pot?" „če ti jo zastavi tako, da stopi pred te iz oči v oči in te pozove, da se vrneš ter ne 8e dalje z brezplačnimi ponudbami za izdajo njihovih spisov zopet trije tovariši: Julij 8 1 a p š a k , Andrej R a p e , in njima se je pridružil še naš vrli E. G a n g 1. Spisi prvih dveh se že stavijo in bodo izhajali menjaje se vsak mesec po e n zvezek z ilustracijami. Cena jim bo primerno nizka, da si jih bo lahko nabavila vsaka šola. Ob sedanji suši dobrega mladinskega beriva bodo te izdaje naši mladini, ki t8ko rada čita, posebno dobro došle: eaj je znano, kako priljubljeni so ji v „Zvončku" in BVrtcu" ravno spisi teh naših tovarišev-pisateljev. Ker se bodo z novim letom sestavljali šolski proračuni pri krajnih šolskih svetih, nadejamo se, da se bo učiteljstvo oziralo na prej imenovane izdaje iu da je ne bo šole na Slovenskem, ki bi ne bila naročena na te spise. Prav bi pa bilo, da se čimprej oglase, da bi odbor vedel približno, koliko jih dati v natisk. Za zdaj smo jih določili v 2000 izvodih in obenem vezane, da nimajo šolska vodstva še za vezavo daljnih skrbi. Dalje je odbor sklenil v prihodnjem letu izdati tudi od tov. Štruklja odkupljeni spis „Šola in dom", ki se naj razširi med našim ljudstvom v 10.000 izvodih in ga pridobiva ter vnema za sodelovanje pri vzgoji naše mladine. Društvu je bil tudi brezplačno ponudil v izdajo neki tovariš „Pesmi za cesarjev jubilej", kar smo morali z ozirom na izdajo E. Adamičeve spevoigre hvaležno odkloniti. Tudi od nekega drugega tovariša smo dobili v ponudbo proti odplačilu daljši spis v proslavo cesarjevega jubileja, česar tudi nismo mogli sprejeti, ker imamo že več takih stvari objavljenih. Kakor vsako leto, donašal nam je naš .gospodarski program" tudi letos precejšnjih dohodkov, vendar pa še zmerom ne v toliki meri, kakor bi to lahko bilo, ako bi se natanko držalo učiteljstvo in ako bi ga vpeljali tudi drugod, vsaj v večjih krajih. Naša okrajna društva v tem oziru premalo ali pa prav ničesar ne store, dasi jih prosimo v ta namen leto za letom. Tovariši! Ganite se vendar in bodimo pred vsem sami sebi najbližji. Dandanes odmeva že z vseh koncev „Svoji k svojim", poprimimo se tega gesla tudi mi! Z drugimi trgovci se je oglasil letos nov domač podjetnik za izdelovanje šolskih zvezkov, tiskar g. Anton S 1 a t n a r iz Kamnika, ki je prevzel to podjetje od bivšega trgovca g. Jos. Petriča. Ker je on domačin in ker je obljubil prispevati od čistega dobička tudi našemu društvu, ga učiteljstvu toplo priporočamo, ako žele njegovih zvezkov. Spomnili pa so se nas tudi v tem letu mnogi občinski zastopi, naše posojilnice in hranilnice in drugi dobri in zvesti naši prijatelji s pokroviteljninami in večjimi ali manjšimi darovi. Posebno vrlo pa so nas podprli — kakor že prejšnja leta — naši posavski tovariši, ki so priredili v Kiškem našemu društvu v korist veselico s čistim dohodkom 850 K. Iskreno zahvalo vsem tem našim podpornikom. Bog jih živi! Na lanskem občnem zboru so se bili sprejeli predlogi, naj bi odbor že ob letošnjem zborovanju stopil s konkretnimi predlogi glede zidanja konvikta pred občni zbor. Odbor pa je bil soglasno mnenja, da ob tako pičli vsoti, kot jo imamo na razpolago, ob proračunu 300.000 kron ni mogoče misliti, da bi se lotili zidanja, ker bi denar, ki smo ga v tolikih letih tako težko zbrali, le prav lahkomišljeno zavrgli in 11 i - hodiš dalje, če se nočeš bojevati z njim, tedaj vedi, da imaš pred seboj poštenega sovražnika in takega moraš spoštovati. Zategadelj ne zaleti se takoj in nepremišljeno vanj, ampak pomisli poprej, kdo hoče prav, ali ti ali on. če izrevidiš, da on, se mu umakni in se opraviči, če pa ti zatrjuje vest, da je pravica na tvoji strani, tedaj se p sprimi z njim in potem: kdor pade, pade! — V takem slučaju bo celo dobro, da pokličeš zanesljivega prijatelja na pomoč. — Veliko hujše je," je nadaljeval prijatelj z zamolklim glasom, „ako te kdo ustavlja iz zasede ter ti podklada nogo, ko se na to najmanj zaneseš in ne veš, kdo in kje je tvoj sovražnik. Tak ie prevrže tolikanj bolj gotovo in plane potem nate kakor hijena ter te bo davil in suval, dokler bo čutil kaj življenja v tebi." „Kako pa naj se človek izogne takim sovražnikom ?" povprašam silno zamišljen, zakaj prijateljeve besede so mi segle globoko v srce. Toda v tem trenutku prekine najin po- zidali ter se trudili le za druge, kakor se je upravičeno poudarjalo na zadnjem in predzadnjem občnem zboru. In take in tolike odgovornosti odbor ne more prevzeti na svoje rame, rajše položi svojo častno službo zopet v vaše roke. Vsled volila blagopokojnega našega tov. Jožeta Travna nam je bilo omogočeno razpisati letos dve novi mesti po 80 K pri „Cesarja Franca Jožefa I. jubilejni ustanovi za učiteljske sirote na Kranjskem". Oglasili sta se dve prosilki: Pavla P e g a n, učenka na mestnem dekliškem lieeju v Ljubljani, in Marija K a 1 i g a r, gojenka na ljubljanskem učiteljišču, katerima je odbor te ustanovi tudi podelil in naš blagajnik izplačal ob cesarjevem jubileju dne 2. decembra t. 1. Poleg teh dveh uživa to ustanovo tudi še učenka Marija Ana Os a na. Vložili smo bili tudi letos prošnjo za podporo na Kranjsko hranilnico, a zopet zaman. V prihodnje bomo opustili to brezuspešno delo, zato pa se s toliko večjo vnemo opri-mimo svoje hranilnice in posojilnice in podpiraj mo jo z vlogami in priporočili pri naših prijateljih, saj tudi ona podpira nas. In tu zopet velja slavnega Palackega geslo: 8voji k svojim! Končno se še prav iskreno zahvaljujemo našemu časopisju in vsem, ki so nas tudi v tem letu kakorsikoli podpirali. Bog plati! Naše društvo šteje danes: 52 pokroviteljev, 475 rednih in 323 podpornih članov. Ako še pridenem, da so v letošnjem odboru bili zopet stari odborniki, ki so si svoje posle razdelili kot prejšnja leta, sem s tem s svojim poročilom pri kraju. Slavni zbor izvoli to poročilo vzeti blagovoljno na znanje. (Odobravanje) Blagajnlkovo poročilo. Tovariš Jakob Dimnik: Slavni občni zbor! V štirinajstem letu svojega obstanka je imelo naše društvo 475 pravih (letnih) udov in sicer na Kranjskem 309, na Štajerskem 83 in na Primorskem tudi 83, ki so plačali 950 K letuine. Podpornih udov (dobrotnikov) je bilo letos 322 in sicer na Kranjskem 273, na Štajerskem 31 in na Primorskem pa 19. Vsi ti člani so darovali društvu 3020 K in sieer na Kranjskem 2759 K, na Štajerskem 153 K in na Primorskem pa 108 K. J u b i 1 e j s k i dar je prinesel drn-štvu 3992 39 K in sicer na Kranjskem 3104"39 kron, na Štajerskem 606 K iu na Primorskem pa 18b K. Med jubilejskim darom so vštete tudi Janko Žirovnikove Narodne pesmi za šolsko mladino, ki so dale društvu v enajstih mesecih 1201'93 K čistega dobička, za kar bodi izrečena na tem mestu tov. Žirovniku prav topla zahvala. Ta vsota je sicer prišteta pri Kranjski, vendar so pa prispevali tudi štajerski in primorski tovariši, ker so tudi le-ti prav pridno sezali po teh priljubljenih pesmih. Za Adamičevo spevoigro „Slava cesarju Francu Jožefu 1.1" in pa besedilo k tej spevoigri še ni sklenjen račun; pa iz sedanjih dohodkov še niso pokriti stroški. Spevoigre je v zalogi še kakih 700 izvodov, „Besedila" pa nad 5000 knjižic. Spevoigro bi morala imeti vsaka šola in vsaka okrajna učiteljska knjižnica, ker je bogat vir za prirejanje vsakovrstnih patriotiških slavnosti. Besedilo k tej spevoigri je pa kaj primerno za obdarovanje otrok ob raznih slavnostih. govor silno vpitje, ki je jeknilo iz prednjih vrst. Jaz sem takoj hotel pospešiti korake, da vidim, kaj se jo zgodilo, toda prijatelj me je trdo prijel za roko in me s silo potegnil nazaj ter vzkliknil : „Ne boš tekel, ne! Dokler hodiš z menoj, že ne." „Toda, za Boga, kako moreš biti tako hladnokrven; ali ne slišiš pretresljivega vpitjs tam spredaj? Pusti me, naj hitim, da vidim, kaj se je zgodilo, in poraorem, če je treba pomoči," sera se razljutil nevoljen. Ali prijatelj me ni izpustil, marveč odgovoril mi je smehljaje in dobrohotno: „Festina lentel" Vd?l sem se, četudi nerad. Šla sva torej počasi in oprezno dalje. Veliko sopotnikov se je nama pridružilo: nekateri iz strahu, ker so se bali teči naprej, nekateri iz radovednosti da bodo videli, kaj storiva. Hipoma je postal moj prijatelj nekak načelnik. Pokrovitelji so postali letos: Sežansko učiteljsko društvo; Učiteljsko društvo liubljanske okolice, Pedagoško društvo v Krškem (2 krat); Sevniško učiteljsko društvo (2krat); Postojnsko učiteljsko društvo; Mokro-noški učiteljski krožek, nadučitelj Janko Žirov-nik in občina Metliška. Na račun pokrovitelj ine je plačalo Kamniško učiteljsko društvo 150 K, županstvo v Metliki 150 K, županstvo v Idriji 150 K, županstvo na Viču 50 K, Posojilnica v Kopru 150 K, Ljubljansko učiteljsko društvo 50 K, Litijsko učiteljsko društvo 100 K, Ormoško učiteljsko društvo 100 K, županstvo na Bledu 100 K, županstvo v Šmihel-Stopičah 50 K, županstvo v Kranju 100 K, županstvo v Eudolfovem 100 K, županstvo v Tolminu 100 K, Posojilnica v Kobaridu 100 K, Posojilnica v Tolminu 100 K. Seveda, vse te svote se p£ niso plačale letos, ampak zadnja tri leta. To sem omenil namenoma, da bi tovariši, ki službujejo v teh krajih, posredovali na dotič-nih merodajnih mestih, da se pokroviteljina, ki znaša 200 K, izpopolni. Hranilnice in posojilnice so letos darovale 490 K in sicer: Hranilnica in posojilnica v Dolu 10 K; Vrhniška posojilnica 30 K, Posojilnica v Loškem potoku 20 K, Učit. hrauilnica in posojilnica 100 K. Litijska posojilnica 20 K, Posojilnica v Brežicah 10 K, Posojilnica v Framu 10 K, Glavna po-aojilnica v Ljubljani 50 K, Koprska posojilnica 50 K, Logaška posojilnica 40 K, Prva dolenjska posojilnica v Metliki 100 K (1 rok); Posojilnica v Zagorju ob Savi 20 K, Notranjska posojilnica v Postoj ni 30 K, Upajmo, da nam te posojilnice ostanejo tudi vbodoče zveste in pričakujemo, da bo vsled vpliva in posredovanja naših tovarišev še kaka nova posojilnica postala dobrotnica našega dobrodelnega društva. „Kranjska hranilnica" je imela pa tudi letos, kakor lani in predlanskem, gluha ušesa za naše dobrodelno društvo, kar je obžalovanja vredno. Županstva oziroma občine so nam naklonile letos 650 K podpore in sicer: Mestna občina ljubljanska (4. rok) 500 K; županstvo na Viču 50 K; županstvo v Idriji 50 K in županstvo v Metliki 50 K. Vse dohodke pokroviteljev, hranilnic in posojilnic ter županstev oziroma občin sem uvrstil med dobrotnike, nekatere pa tudi pri jubilejskem daru. Janko Žirovnikove narodne pesmi za šolsko mladino so nam dale v enajstih mesecih 1201-93 K čistega dobička in sicer: januarja 203 24 K, februarja 138-93 K, marca 192-41 K, aprila 193 30 K, maja 32 92 K, junija 60 74 K, julija 79 05 K, avgusta in septembra zaradi počitnic samo 31-21 K, oktobra 186-66 K in novembra pa 83-47 K; za december pa račun še ni sklenjen. To je vsekako jako lep dohodek, ki je pa toliko večje važnosti, ker bo to stalen dohodek, dokler se bodo prepevale po naših šolah prekrasne Žirovnikove narodne pesmi. Natisnilo se je teh pesmi 25.000; danes jih imamo še par sto v zalogi in bati se je, da bomo v najkrajšem času brez njih. Odbor bi bil že založil drugo izdanje, ko bi bila že rešena prošnja za odobrenje; pravijo, da leži ta prošnja tamkaj nekje na Dunaju; zato je odbor ponovil svojo prošnjo, da bi bile te vobče priljubljene pesmi čim preje odobrene za vporabo v naših ljudskih šolah. Pa je že križ, v gotovih krogih se slovenske narodne pesmi silno boje; ker In kakor da je prišla njegova ura, zavpije s sonornim glasom: „Stopajmo čvrsto in trdo! Nihče naj se ne ozira ne na levo ne na desno, ampak gleda naj naprej ter pazi naj na noge, da se ne prestopi." Slušali smo ga in stopali tako trdo, da so se naše stopinje slišale daleč tja v noč. čim bližje smo prihajali k smotru, tem težavnejša in nevarnejša je bila naša pot, zakaj vsak hip se je kdo izmed nas oglasil in vpil, da mu nekdo podstavlja noge in ga izkuša prevreči. Kmalu smo dosegli tudi kraj, odkoder je prihajalo vpitje, ki pa je medtem že skoro popolnoma utihnilo. Tukaj smo našli onega ošabneža, ki se je početkoma tako silno zaletel, samo, da prvi piide na določeno mesto in se ovenča z vso slavo ter si vzame najboljše in največje plačilo. Ležal je v krvi zadavljen in poleg njega je umiralo še nekaj njemu podobnih. dobro vedo, da se z narodno pesmijo vzbnj» tudi narodni čut in narodna zavest. Gospodarski program je dal društvu nad 800 K dohodkov; samo tvTffka Grubauerjeva je darovala 650 K; zato Grn-bauerjeve zvezke šolskim vodstvom toplo priporočamo. Letos se je pa prijavila dodata slovenska tvrdka za izdelovanje šolskih zvezkov, ki je pripravljena dati od izkupička primerno svoto za učiteljski konvikt. Lastnik te tovarne je g. Anton S I a t n a r , tiskar v Kamniku. Mi nismo nasprotni domači industriji, temveč jo šele prav toplo priporočamo; uvedla 8« bo pa ta tvrdka sama, če bo dajala dobro blago in prispevala primerne vsoto našemu društvu. To bo pa pokazala bodočnost in getovo bomo raj6 ped-pirali slovenskega domačina, kakor pa tajca, ki ni naše narodnosti. Veselice so prinesle letos 1549 50 K in sicer: veselica v Litiji 26 K, v Zatičini 10 K, veselica Pedagoškega društva v Krškem 850 K, veselica Postojinskega učiteljskega društva 200 K, veselica učiteljskega krožka v Mirni na Dolenjskem 53-10 K, veselica učiteljskega krožka v Mokronogu 230 K, veselica učiteljskega društva kočevskega okraja 80*46 K. Te vsote so vštete deloma med dobrotniki, deloma pa pri jubilejskem daru. C. F J. I. jubilej s k a ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem znaša koncem t. 1. 6871-71 K; pomnožila se je za 36-71 K. Izplačalo se je dne 2. decembra letos 240 K in sicer učiteljskim sirotam Mariji O 8 a n a , Mariji K a 1 i n g e r in Pavli P e g a n vsaki po 80 K. M. Osaua obiskuje 8. razred pri Sv. Jakobu v Ljubljani, M. Kalinger I. letnik e. kr. učiteljišča v Ljubljani in Pavla Pegan pa I. razred Mestnega dekliškega liceja v Ljubljani. Obresti naloženega denarja so nanesle letos okroglo 2235*04 K. Med obrestmi pa niso vštete obresti C. F. J. I. jubilejske ustanove (240 K) ki so se izplačale trem učiteljskim sirotam dne 2. decembra t. 1. Dalje niso vra-čunjene med to svoto še obresti kolekte poštnih znamk, čekovnega prometa, ročne blagajne in dveh dolžnih pisem. Brez obresti je pa vrednost inventarja. Če seštejemo letošnje skupne dohodke in sicer: a) članarina pravih udov 950 K; b) darovi podpornih udov (dobrotnikov) 3020 K; c) jubilejski dar 3992 39 K; č) obresti 223504 K, znaša to skupaj 10.197'43 K; odšteti moramo pa od te vsote blagajniške izdatke, ki znašajo 654 98 K; potemtakem znaša čisti letošnji dohodek 9542 45 K. Med upravnimi stroški so všteti tiskarski računi, davek, izdatki za kuverte, položnice, znamke, ilustracije za šolsko knjižnico in nagrade za upravnike. Lansko leto je bilo čistega dohodka 585000-58 K; če prištejemo k tej vsoti letošnji čisti dohodek, ki znaša 9543*45 K, znaša skupno premoženje koncem tega leta 68043 03 K. Denar je plodonosno naložen v naših denarnih iu zadružnih zavodih in sicer: a) v Učiteljski hranilnici in posojilnici 40131-40 K; b) v Učiteljski tiskarni 9250 K; c) v Mestni hranilnici ljubljanski 10669 82 K; č) v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice 4863*15 K; d) ostala vsota t. j. 3128*66 K pa tvori uloga Vrhniške in Ko-perske posojilnice (425*61 K), tri srečke (812*56 K), kolekta poštnih znamk (75*37 K); čekovni promet(270* 16 K); inventar (265-68 K); Iikušali smo jim sicer pomagati, a naša pomoč je bila zaman, zakaj onemogli so bili prehudo in izgubili toliko krvi, da so nam pomirali kar v rokah. Ti nesrečniki so nam pravili, kako so drvili za smotrom in hrepeneli le po plačilu in slavi, a pri tem niso opazili nevarnosti, ki so jih obdajale. Povedali so nam tudi, da so bili hipoma napadeni iz zasede, ko so se oddaljili od naših vrst. Na tisoče nog jim je bilo podstavljenih, da so cepali po tleh kakor snopje. Kdor je padel, ni več vstal, zakaj sovražniki bo jih takoj podavili brez usmiljenja. Iskali smo sicer nato napadalce kaj pridno, a ni bilo več o njih ni duha ni sluha. Prijatelj se skloni proti meni in mi za-šepeče vprašanje: „Kako se naj človek ubrani skritih sovražnikov?" „Festina lente," sem odgovoril z njegovo prejšnjo opazko. Stisnila sva Bi roke. v }«m inventarju pa ni všteta vrednost Adamičeve spevoigre. Besedila k tej spevoigri, dr. E. Bretlove brošure: „Kako si obranimo zdrave in trdne zobe" in pa terjatev Peerz - Krulčeve brošure: Pri našem cesarju: dolg dveh učiteljskih društev (279'28 K in ročna blagajna K). S tem sem s svojim, kolikor mogoče ■aaiančnim poročilom, pri kraju. Ni dolgo temu, ko eem si želel, da bi narastlo premoženje m&ega društva na 50.000 K; danes si pa -želim, da bi skoraj dosegli 100.000 K; to se bo pa zgodilo že v dveh, treh letih če, nam bc pomagal Bog, učiteljstvo in pa naši dobrotniki. (Odobravanje.) Volitve. V odbor so bili izvoljeni: Jakob Fur-i a n , predsednik; Luka Jelene, podpredsednik; Juraj B e ž e k , tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; Engelbert G a n g 1 , Andrej B a p £ , Julij S 1 a p š a k , Ign. K r i ž m a n in Ign. Š i j a n e c , odborniki. Za revizorje «o bili izvoljeni tovariši I. B e r n o t, V. S a- ^«r in Al. Kocelj. * * Takoj potem je zborovalo „Deželno siovensko učite jsko diuštvo". Poročilo prihodnjič. laročajte in širite naš list! Germanska prenapetnost. Dne 20. decembra 1908 je priredila ptnjska čitalnica s sodelovanjem učite 1 j s t v a g'asbeni večer. Vstopnina «e je porabila za nakup učnih pripomočkov šolski mladini okoliške šole v Ptuju. Cisto naravno torej je, da sta prišla na ta koncert tudi ptujski c. kr. okrajni glavar in c. kr. ■okrajni šolski nadzornik. Ako bi ne prišla, bi tudi ne bilo lepo od njiju, ker se je priredil koncert, kakor rečeno v šolske namene in iorej ni bila nikaka strankarska prireditev. Neki germanski prenapetnež pa se sedaj v , Marburger Zeitung" na nesramen način zaganja v c. kr. okrajnega glavarja in *v c. kr. šolskega nadzornika, ker sta se udeležila tega koncerta. Podlo denuncira, da je bil ta kou-cert ruska (!) prireditev, kjer se je baje delala srbska (!) propaganda ter stavlja dopisun -ogorčeno vprašanje, kako se moreta c. kr. moža udeležiti take prireditve in še celo sedaj, ko grozi vojna med Srbijo in Avstrijo zaradi »nektije Bosne in Hercegovine. Da, da „deutsche Ehrenhaftigkeit" je zopet dokazala: „Der größte Schuft im ganzen Land..." Ali pozna dotični dopisun „Marburgerce" ta pregovor?! Iz tako nedolžne brezstrankar-s k e glasbene prireditve pa hočejo napraviti veleizdüjsko afero. Vzrok dopisu je pač edino le zavist, ker Nemci v Ptuju le morejo prirediti kaj takega. Njih zabava je le razbijanje šip na slovenskih hišah in p bijanje Slovencev. Kdo pa naj gre v družbo razgrajačev? Pošten in omikan človek ne, temveč ta gre tja, kjer mu nudijo plemenite zabave in posebno še ako je prirejena v dobrodelen namen. Koncert je res imenitno uspel, kaj takega še v Ptuju ni bilo. Občudovali smo g. o. Alojzija Sedivija, ki je izvrsten violinist, in go-spiei učiteljici A. Mil'-inski in A. Schreiner-jevo, ki sta izborno igrali na klavirju. Tovariš učitelj Vabič pa je spretno spremljal na čelu. G. dr. Bela Stuhec, znan baritoni-it, nas je pa naravnost očiral s svojim krasnim petjem. „Predamrtnica" in Gregorčičeva divno lepa „Pogled v nedolžno oko" — to so bile tiste etrašne veleizdajske pesmi. — Obisk je bil dober, ne le iz Ptuja in okolice, še celo iz Olja in Maribora je prišla odlična go-epoda. Vrlim prirediteljem, ki so nam priredili tako izreden duševen užitek srčna hvala in ne dajte se plašiti po podlih denunciantih, temveč le kmalu priredite zopet kaj. Dopisunu „Marburgerce" pa kličemo v spomin „echt deutsche Worte": Wie der Schuft selbst ist, «o denkt er von anderen! Iz naše organizacije. Kranjsko. Vnanjlm članom „Vdovskega učiteljskega društva" sem poslal te dni položnice, v svrho plačevanja letuine pro 1809. — Prosim, da se tddajo te položnice v prvih treh mesecih tekočega leta 1909 — ali vsaj do 1. maja istega leta, ker bi se na pozneje došla plačila ne moglo ozirati vled § 10. društvenih pravil. Tudi prosim vse gg. člane naj mi pošiljajo letniuo celo in ne v obiokih. ker moram v slednjem slučaju plačati večkratno dostav-nino in tolikratui kolek, kolikor obrokov si kdo naredi. Davkarija gleda le na zaporedne številke in prav nič na znesek vplačila, namenjenega za letnino. Vsak si lahko sam brani mesečno one krone, ki so namenjene za letnii.o. Kadar j.h ima skupaj, pa naj jih odda na pošto. Toliko v blagohotno uvaževanje na korist društva. Blagajnik. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okrnj ima svoj glavni zbor v sredo d n e 6. j a n u-arja 1909, ob 10. uri predpoldne v ta-mošnji deški ljudski šoli po običajnem vzporedu. K obilni udeležbi vabi vljudno Armin Gradišnik, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za ptnjski okraj. Ker je več tovarišev izrazilo željo, da bi ne zborovali na praznik, n e bo zborovanja na dan Sv. treh kraljev, temveč v četrtek dne 14. januarja 1909. Ker bo zborovanje izredno važno, udeležite se ga, tovariši in tovarišice iz ptujskega okraja p o 1 n o š t e-v i l n o. Dnevni red se naznani v listih in pismeno vsem šolam ptujskega okraja. Konjiško učiteljsko društvo zboruje v sredo dne 6. januarja 1909, ob pol 11. uri dopoldne v slov. šoli v Konjioah. Med drugim sta na vzporedu predavanji g okr. šol. nadz. o spisanju tabele V, o zbirki normalij z indeksom, o obravnavi šolskih zamud, o novi šolski matici itd , ter tov. Šela — Zreče o pouku v prosti naravi. Na polnoštevilno udeležbo vljudno vabi J u r k o , t. č. predsednik. Učiteljsko drnštvo za brežiški in sevniški okraj ima svoj občni zbor dne 6. januarja 1909. 1. v šoli na V i d m u (ne v Brežicah, kakor je bilo prvotno določeno). Zborovanje se prične ob 10. uri dopoldoe ter se vrši po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Društvene zadeve in razni nasveti. B, Poročilo predsednika o društvenem delovanju lanskega leta. 4. Poročilo blagajuičarke o stanju društvene blagajne in pregled računa za leto 1908. 5. Volitev novega odbora za prihodnjo triletno dobo. 6 Predavanje tov. Peska — „Naše delo". Cenjeni društveniki in cenjene društve-nice se nujno vabijo, da se zborovanja zanesljivo udeleže. Kdor še ni pristopil k društvu, naj ne odlaša to čim preje storiti. Odbor. Goriško. Učiteljsko drnštvo za goriški okraj priredi 7. januarja 1909 poučni izlet v Pod-goro pri Gorici, kjer si člaui ogledajo papirnico. Zbirališče tukajšna šola točno o b p o 1 10 Odbor. Polifiški pregled. K situaciji v Bolgariji.*) Bilo je lansko zimo, ko so se pripravljali v Sofiji, da otvore svoje prvo gledališče. Dotlej so igrali v prostorih Slavjanske Besede, poleti j»a na vrtu Hotela Luxenburg razne potujoče operne družbe. Na krmilu so bili tedaj Stambulovci, t. j. ona strauka, ki se je zbirala okolo Stam-bulova, največjega nasprotnika Busije. Izgubila je tekom časa vse simpatije med ljudstvom, post la je skrajno reakcionarna in vzdrževala se je le z umetnimi pripomočki na površju. Protežiral jo je zlasti knez, ki je štel med njenimi člani svoje najintimneje prijatelje in politiške zaveznike; saj so ga poklicali ravno Stambulovci v deželo, ko se je odpovedal ba-tenberški Aleksander knežjemu prestolu (1886). Bude nasprotnike so imeli posebno med novo nastopajočo bolgarsko inteligenco in njeno avantgardo na sofijskih akademičnih tleh Ker pa je bil knez v tako ozki zvezi s Stambulovci in je kazal pri raznih prilikah očitno antipatijo napram vsem drugim strankam, je popolnoma naravno, da se je obrnila ost opozicije tudi napram knezu. K temu napetemu razmerju so pripomogle kaj jako še razne anekdote, najsi resnične ali izmišljene, ki so se razširjale med Sofi,čani in po njih i v drugih krajih dežele. Vsakokrat, kadar so odšle bolgarske deputacije je baje zaklical Ferdinand svojemu služabniku: „Odpri okna, Bolgari so bili tu!" Položaj je postal jako pereč že na jesen 1906. Demostracije večjega ali manjšega obsega so bile na dnevnem redu. Uprizarjali so jih izvečine akademiki. Vlada je pričela kmalu sumničiti razne vseučiliške profesorje, da podpihujejo to gibanje s svojimi priličnimi opazkami tekom predavanj. Dokazati jim vendar ničesar ni mogla. Ker jim na ta način ni mogla do živega, se je hotela maščevati nad njimi na drug način. Ali kakor se je pokazalo, je bilo sredstvo slabo izbrano. *) Po možnosti bomo v tem oddelka priobčevali topi dalji« informativne članke, upajoč, da s tem ustre-žemo čitateljem. U r e d. Za prvo predstavo v novem gledališču je napisal V a z o v serijo slik iz b >lgarskega narodnega življenja pod imenom „Prolog". Ta predstava se je imela vršiti na slovesen način kot otvoritvena slavnost, za katero so bile izdane vstopnice na ime in brezplačno. Vlada je izbrala imena povabljencev in pri tem je izpustila vse one vseučiliške profesorje, ki jih je sumničila skrivnostnih zvez z akademiki. Vseučiliški mladini je izdala istolako le šestdeset, skrbno odbranih vstopnic. Dne 8. januarja 1907 po julijanskem koledarju ob dveh popoldne so bile karte razdeljene Akademiki so trik hitro izpregledali in vrnili 6Voje vstopnice takoj in korporativno. Ob devetih zvečer naj bi se pričela predstava. Sofijsko gledališče stoji ob Vojniški ulici nasproti Mestnemu vrtu. Ta park so za-edli akademiki in podobna mladina. Pripravljena je bila demonstracija tako hitro in tako dobro, da je presenetila vse. Komaj se pripelje knez, ga pozdravijo akademiki z urnobesnimi žvižgi. Iz tišoč in več grl je prodiral ostri glas: piskanje, klici, vpitje. Stambulovec S i š m a n o v , naučnt minister, je demisioniral takoj. Tri dni potem je zaprl njegov namestnik uuiverzo za dobo šestih mesecev, profesorji so bili odpuščeni. Kavalerija je vzdržavala red v mestu. Vlada je iskala novih učnih oseb Nihče ni hotel sprejeti ponujenih mest. Profesuro je ponujala celo nekaterim 81ovencem 1 Naposled se ji je vendar posrečilo, pridobiti par nezuatnih imen. Ali delala je račun brez krčmarja: ko je po preteku pol leta zopet otvorila zavod, se je vpisalo samo troje oseb v tekoči semester. Pretekli so meseci, naposled si Stambulovci niso mogli drugače pomagati, kakor da kapitulirajo. Poklicali so stare profesorje nazaj in z njimi so se vrnili i akademiki. Ti dogodki so dajali opoziciji mnogo poguma. Zlasti veselega upa so pričakovali bližajočih se sabornih volitev demokrat j e, ki so delali poleg stambulovske majoritete drugi del vladne večine. Toda knez jih ni maral in je vsepovsod vpošteval samo svoje stambulovske intime. Dne 25. majnika 1908 (jul. kol.) so se vršile volitve v novi sabor. Stambulovci so propadli na celi črti do zadnjega moža. Sranka, ki je odločevala več kot deset let državno usodo, stranka, ki je tvorila še par mesecev prej majoriteto v saboru, je iginila iz nove zbornice. Bavno tako pa so izginili zastopniki naj-radikalnejih struj: radikalni demo-kratje ali kratko radikalci imenovani in oba voditelja socialnih demokratov. Na novo je stopila zato strauka agrarcev ali. kakor jo imenujejo Bolgari, „z era 1 e d e I-č e s k a p 4 r t i j a", ki si je priborila takoj v prvem naskoku časten uspeh. Današnji sabor kaže sledečo strukturo: izmed 203 poslancev je 172 demokratov, 23 zemljedelcev, 4 Radoslavistov, 2 narodnjaca, 1 Stambulovec in 1 Cankovist. Knez se je moral torej sprijazniti s tem novim položajem tembolj, ker so se pokazali na obzorju docela novi momenti: komaj je padel v Carigradu stari režim in so dobili Turki zopet svojo ustavo, so se raznesle vesti o nameravani aneksiji Avstro-Ogrske. Treba je bilo torej kovati železo, dokler je bilo vroče. Dne 22. septembra 1908 (jul. koled.) je dal povabiti knez nove ministre v staro bolgarsko prestolico Trnovo, ki ji je dal sezidati v trinajstem stoletju papež inocencij III in ki je bila vesčas, kar so bili Turki v deželi (1393—1877) glavno mesto Bolgarije in je še danes sedež patrijarha in središče bolgarske trgovine. V tem staroslavnem mestu je izvršil knez Ferdinand iz nemške knežje rodovine Koburgov. nekdanji nemški huzarski nadporočnik in sorodnik Viljema II, svoj davno negovani načrt: dal se je oklicati carjem Bolgarov — torej tudi onih, ki žive v Makedoniji in drugih turških provincah! Obenem je oklical Bolgarijo kot samostojno državo, združil je severni del z južnim. Vzhodno Bumelijo na-zvanim. Obe državni polovici sta bili nominalno pod sultanovim suverenstvom, južna Bolgarija je morala plačevati vsako leto v Carigrad celo svoj tribut. Iz sultanovega vazala, v a 1 i j a , je postal preko noči car Bolgarov. Turčija je bila trenutno oslabljena. Pre-memba novega režima, ki je zahtevala največjo pozornost in energijo na znotraj, jo je zavirala na vsaki zunanji akciji. Turške čete so bile po veliki večini v maloazijskih garni-zijah. K vsemu temu se je pridružil še Aehrentalov korak. OdloČiti torej ni moglo orožje — vsaj v tem trenutku ne. Turčija je torej zahtevala denarno odškodnino. Na Turškem, kakor na Jutrovem sploh, je zlato v javnem kakor v zasebnem življenju najvažnejši faktor in česar ne zmore niti najhujša armada, to premore zlato. Ko je zadnji čas Avstrija samo namignila, da je pripravljena eventualno odpreti za Bosno in Hercegovino svojo blagajno za primerno vsoto, je zavel v Carigradu takoj drug veter. Nevarnost je le, da ne ponudi kdo več. Turčija je zahtevala od Bolgarske, da ji izplača več sto milijonov kot odškodnino za izgubljeni tribut kakor za priznanje suverenosti obeh, sedaj združenih delov bolgarskih. Ali bolgarski državni dolg je znašal leta 1907 blizu 350 milijonov frankov in državni proračun bilansira letos z okolo 130 milijonov frankov v izdatkih in ravno toliko v dohodkih. Torej vsekakor skromne vsote v primeri z odškodnino, ki jo zahteva Turčija: pet, šest sto miljonov. Bazen danes popolnoma brezvplivnih Stambulovcev se nobena izmed mnogoterih bolgarskih strank ne ogreva za novi carski naslov. Ironično govore o njem celo glavni voditelji demokratov, vladajoča stranka. Ali Ferdinand je združil kaj previdno svoj osebni interes z interesom Bolgarov: iz oklica neodvisnosti Bolgarske in svojega novega naslova je napravil en fakt. Pri tem ne smemo pozabiti, da je carigrajskim krogom gotovo manj na potu ta naslov kakor pa dejstvo, da izgube sedaj celo rumeljski vsakoletni tribut. To vedo tudi Bolgari. Za Ferdinanda, o katerem govore vedno kot tujcu, dasi se je priučil bolgarskemu jeziku izvrstno in je dal vzgojiti svojega sina in prestolonaslednika Borisa (roj. 1894) v slovanskem smislu — ruski car mu je bil celo krstni boter — za Ferdinanda torej bi ne šla nobena stranka v ogenj. Bolgari vedo dobro, da bo treba odškodnino na vsak način šteti. Vsaka vojna bi nakopala deželi mnogo gospodarskih žrtev; poleg tega je izid čimdalje bolj dvomljiv, zakaj Turčija je pripeljala medtem vse polno vojaštva iz Male Azije. Močni polki stoje danes ob bolgarski meji. To vprašanje okupira vse kroge. Koliko bomo šteli, to je ona rdeča nit, ki se vije že tedne in tedne v vseh bulgarskih žurnalih, v vsi bulgarski publiki in je jedro vseh kavarniških disputov. Malokje igra namreč kavarniško življenje tako veliko vlogo kakor ravno v Sofiii in Sofija: to je Pariz in Pariz je — Francija. Vprašanje evropske konference visi še vedno v zraku. Minilo bo gotovo še več mesecev, preden se snidejo deputati onih držav, ki so zborovale na kongresu v Berlinu 1878, da revidirajo ta traktat novim razmeram primerno. Bolgarska vlada ve, da na tej konferenci nima nobenega sedeža, zato želi priti s sosednjo Turčijo še pred sestankom te, doslej še vedno namišljene konference, do pozitivnega zaključka. Pri tem pa ima tudi bolgarska javnost svojo besedo. O vsoti, ki jo ponuja vlada Carigradu, ne prodre doslej še noben glas v javnost. Ali zato naglasa tem močneje publika, da je višek, ki ga je voljna odstopiti Turčiji, vsota 120 milijonov, in sicer v vsem. Malo pred trnovskim aktom je zasedla namreč bolgarska vlada železniško traso v južni Bolgariji, ki je bila po pogodbi last orjentalske železniške družbe. Tej družbi bi izplačala Bolgarija 40 in Turčiji kot neposredno odškodnino 80 milijonov. Dokler ta zadeva ne bo rešena, toliko časa ostane vprašanje bolgarske suverenosti in carskega naslova tudi ostali Evropi kot „nerešeno". Zapadne države namreč nikakor nočejo pripoznati bolgarskih faktov — vsaj formalno ne, dokler se ne izreče za njiju Turčija. Tako je naravno, da stoji ta zadeva danes v ospredju vsega bolgarskega zanimanja. T. * Koalicijsko ali uradniško ministrstvo. Sredi meseca januarja začne ministrski predsednik zopet s pogajanji za sestavo koalicijskega ministrstva. Ako se to ne posreči, pridemo do uradniškega ministrstva za daljšo dobo. * Parlament bo moral rešiti v prihodnjem zasedanju uajprvo socialno zavarovanje, podržavljenje železnic, aneksijsko predlogo in morda tudi reformo poslovnika. Aneksijsko predlogo bo treba dognati še pred sklicanjem kjnference. * Vojaške zahteve Madjarov. Z Dunaja poročajo: Govori se, da je vojni minister Schönaich na zadnji avdijenci pri cesarju pojasnjeval vojaške zahteve Madjarov. O vsebini teh pojasnil ni bilo izdano nikako aficialno poročilo, vendar zagotavljajo krogi iz bližnje ogrske vlade, da je vojni mioister Schöaaich ukrenil svoj dogovor z ogrsko vlado na podlagi najvišjega pooblastila in sporazumno s krono. * Za madjarsko liturgijo. V Mako so tamošnji pripadniki grško-katoličke veroizpovedi imeli shod, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki se jo odpošlje papežu. V resoluciji zahtevajo omenjeni verniki dovoljenje za madjarsko liturgijo, namesto sedanje slovanske liturgije. * Črna gora. „Zeit" poroča iz Rima, da je črnogorska vlada izročila diplomatičnim zastopnikom Busije, Auglije, Francije in Italge novo spomenico. Spomenica pravi, da bo črna gora v slučaju, ako bosta Boe otroci na po-vratku iz šole drsali na reki Sazavi. Nakrat je počil led in štirje dečki so izgiuili pod ledom. Svarite otroke! Šmarje pri Jelšah. Nadučitelj Fran Jurkovič je imenovan za ravnatelja tamkajšne osemrazrednice. Za nčlteljski sklad socialnega od seka „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" so nudalje darovali: tov. Anton Pesek, šol. vodja v Narapljah 2 K, tov. Fran in Tilka Brinar v Gotovljah 8 K. Zganite se tudi drugi 1 Ogromna večina tovarišev in to-varišic še ni ničesar darovala! Fr. V o g 1 a r , blagajnik. Košansko nčlteljstvo je priredilo dne 26. decembra šolski mladini prekrasno božič-nico z lepim in bogatim vzporedom. — Otroci so jako dobro peli, deklamovali ter igrali igro „Jaslice*. Božično drevesce jih je obdarovalo nad 287 s pecivom, slaščičarni, sadjem in obleko Navzoči so bili skoro vsi starši. Da je bilo toliko otrok obdarovanih, gre v prvi vrsti zMIUUM«MtlU^M>llU>HMIHM>H>HMUHIIMW#MMHIMtMMt VERONIKA KEÎTOA v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20_ priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih. pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. 157 52—18 Postrežba točna in solidna. O-lavna zaloga A. Slatnarjevih zvezkov. Zavod za graviranje in izdelovanje kavcukastih štambilje* Anton Černe Ljubljana, Sv. Petra cesta 6» Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje z& datum, vsakovrstni klišeji, m> 50 nogrami itd. itd. 52 4S Ceniki gratis in frank». Anton Sare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8« Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdelke solidno in najjcençje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rate, šifonv širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne ceo&. &g. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta. Svetlolikalnica: ■■ •75 62 11 Kolodvorske ulice št 8. Odlikovana Prva kranj. tvornica klavirjev Ijubljana, Hilâerjeve ulice ¿t 6 blizu Gradišča priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno io računijo najceneje. 38 52—43 Največja tvornica na Jugu Avstrije Jamstvo 6 let Eksport v vse dežele. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope. užitriinske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago in točna postrežba. 176 52— n Svoji k svojim! Edino slovensko odlikovano in strokovno urejeno ima ALOJZIJ KORSIKA v Ljubljani, ki obstoj' že 34 M. Imam 460 vrst najboljših poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen, ki jamčim za njih kakovost. Posebno za to leto sem se založil tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa preizkušena pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševališču. Izdelujejo se tudi venci in šopki, sveži in suhi. kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909. se dobi brezplačno. Z odličnim »poštovanjem Alojzij Korsika. Zahtevajte ceniU. 201 8 ž