PoMn) urad MM Cttovec — VeHagtposLam! M!) Ktagonfurt
tihajn v C*!ov:x — EnchetnungtoM K)agenturt
Potamein) hvod ).M SU., me^eina naročnina 5 čiiingov

^OB!

Letnik XXViii.
Ceiovec, petek, 21. september 1973
P. b. b.
J
Štev. 38 (1626)
Atentat na partizanski spomenik na Robežu
To je gnusni obraz fašistično-nacionaiističnih si! ki viadaio na Koroškem
V
V noči od sobote 15. na nedeijo krivda na tiste, ki so že tedne si-!&. septembra je bii ztočinsko raz- stematično pripravijaii vzdušje za
slretjen spomenik, ki ga je Zveza koroških partizanov odkrita šeie 2. septembra ietos na Robežu pri Apačah, na zgodovinskem mestu prve bitke siovenskih partizanov z nemškimi nacističnimi enotami na Koroškem.
Ziočin na Robežu se je zgodi! skoraj na dan točno za dvajsettet-lico barbarskega atentata na partizanski) spomenik v St. Rupertu pri ^eiikovcu, ki je bi! razstreljen v noči od 9. na 10. september 1953.
Ta časovna povezava je morda *e naktjučje. Totiko bo!j pa sta si **ba ztočina podobna v drugih ozirih, predvsem seveda po svojem namenu in pomenu, še ztcrsti pa po Svojem ozadju. V obeh primerih 9re, kakor sp!oh pri vseh neštetih drugih protistovenskih napadih, ki Se vrstijo že skozi vsa povojna teta, *o načrtno, premtištjeno ztočinsko dejavnost (ašističnonacionatističnih ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da jim v času nacistične strahovtade ni uspeto dokončno *rešiM* koroško vprašanje.
Tudi pri najnovejšem ztočina na Robežu namreč niso krivdi te neposredni storitci (ki so jih v tem primeru izjemoma enkrat .izstediti*, Medtem ko so dostej vedno ostati 'Neznani*). V še večji meri pade
atentat in ga — kakor UVP-jevska
Uradni protest Jugoslavije
Jugosiovanski veieposlantk v Avstriji Mitja Vošnjak je obiska) generainega sekretarja avstrijskega zunanjega ministrstva Wodaka ter mu izrazi! osupiost jugosiovanske viade nad ziočinskim atentatom na spomenik na Robežu. Poudari) je, da Jugosiovanska viada pričakuje, da bodo avstrijske obiasti s preiskavo razkriie ozadje tega terorističnega dejanja in sprejete potrebne ukrepe, s katerimi bi v prihodnje preprečiti podobne provokacije.
V Ceiovcu pa je jugosio-vanski generaint konzui Bojan Lubej obiska! dežeinega giavarja Simo ter prav tako izrazii zaprepaščenost nad ziočinom ter zahteva) od viade ustrezne ukrepe za kaznovanje storiicev, obnovitev spomenika in preprečitev na-daijnjih takih dejanj.
...............mmmmumummmmm)...........mm...mmmmmmm...trn
žMzzuz
izvršni odbor RK SZDL Siovenije najostreje obsoja razstrejitev spomenika na Robežu pri Apačah
/zurin: od/?or RR 5ZDR 5/ovcn:;e jc na svoj: sej:	77. se^- §
rcm/??-a 797J spreje/ s/cdečo Zzjauo;
Pred ^?*ar^:?n od^?*:r: Spomenk na Ro/?eža pr: yl7?ača/? je o/?e-	^
/ež;7 prw o^orožeM p%rt:zdMS&; spopad z nac/sr/čno soMdtes^o med	=
drago svetovno vo;no v /Ivstr:;: m je pomw:7; prot:/ds:st:cwegd /?o;a	=
na Roros^em :'n v vsej Tlvstr/p, na; fad/ današn;: svet opozarja/	=
na ž:'ve trad:'c:;e m pr:do/?:7ve prot:'/dš:'st:čwegd /?o;a. Obenem p ret/- = stav/ja wov prtspeve^ ^ sož:7;a m ^rep:7v: sot/e/ovartja met/ Avstrijo s m /agos/av:;o.	.
Razstre/:tev tega spomen/^a st zato s/ovens^a javnost raz/aga = &ot 7?a;T?o/; gro/7 napad rte /e na s:m/?o/e s^apnega /?o;a prot: /asZzma, g ^aterema so tat/: 5/ovenc: v ^vstrtj: pr/speva/; najvecje žrtve, am- = pa^ žrot grožnjo vsem t/emoArat:čn:m :'n napredn/m s:7am y4vstr:'je, = s: prtzat/evajo za m:r :'n met/narot/no sot/e/ovanje, teme/ječe na = spoštovanja njen:/? mednarodn:/? obveznost:. 5 tem že znane raz/?:- g jaš^e s:/e zopet groz/jo vsem t:st:m naporom za popo/no zašc:to :n = :z/?o/jšanje po/ožaja s/ovens^e narot/nostne s^apnosf: v zlvstr:j: ter g spoštovanje t:stega č/ena :z avstr/js^e t/ržavMe pogod/?e, s ^ater:m E se je Ztvsir/jd o^veza/a zašč:t:t: :n o/?ran:7: prot:nac:'st:čne Spomenke § :z t/rage svetovne vojne.
/zvršn: ot/Z?or RR 5ZD7. zato najostreje obsoja početje mrač-	E
n:/? z/oč:ns^:7? e/ementov v y4vstr:j:, saj s tem: m:nam: razstre/jajejo	E
demo&rat/čne teme/je same avstr/js^e t/raž/?e, ^: ;:/) j? omogoč:/a	g
Mstvar:t: prav zmaga nat/ /aštzmom. Z vse večjo zas^r/?/jenostjo	=
sprem/ja a^c/je nazat/njaš^:7? e^strem:'st:čn:7? s:7 ta^o v sveta &ot	^
na naš:7? meja/? /?ot t/e/ sp/ošne zarote prot: Z?oja napret/n:/? s:7 za	=
m:'r /n napret/e^ v sveta.
^	t:v:Snt odbo:	=
RepubUSka konr*:ent#
SZDL S)o?tan!)a
"""mmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmtmmmmmmmmttmmmm
Votkszeitung — četo že napovedovati, te da so ga v svoji nizkotnosti skušati vnaprej naprtiti Stoven-cem. Zato tudi sedanje obsodbe ztočina, v kotikor prihajajo s strani UVP, Heimatdiensta in sorodnih krogov, ne morejo biti iskrene.
Vetik det odgovornosti za ves ta nevarni razvoj pa nedvomno nosijo tudi tisti, ki taka dejanja skušajo omatovaževati oziroma zavestno zapirajo oči pred dejstvom, da tukaj ne gre te za akcije same, marveč še mnogo bolj za ozadje te aktivnosti. To posebej vetja za varnostne obtasti, ki bi ztočin na Robežu najraje obravnavate kot ,b'sotfene Gschicht", kii da nima političnega ozadja, čeprav morajo pod pritiskom j vnosti potem (e priznati, da gre pri storiicih za znane tjudi, ki so bili žeto aktivni že pri tanskotetnih pogromih na dvojezične napise.
Steherno omatovazevanje je tukaj skrajno neodgovorno, ker ga tašisMčno-nacionatistične site tot-mačijo kot stabost in četo kot pobudo za nadaljevanje svoje zločinske dejavnosti. To bi morat vedeti tudi bivši minister Fruhbauer (ati pa si je s svojo iizjavo ob sto-vesu na Dunaju morat šete zastužiti vizo .domovinskih* krogov za vrnitev .heiim ins Reich* — na Koroško?); predvsem pa bi se tega morate zavedati pristojne oblasti, ki so tanske jeseni imete dovotj pri-tožnosti spoznati, kam vodi popuščanje tem sitam.
Škoda, ki jo je tani utrpeta Avstrija na svojem ugtedu, namreč še
(Nat/a/jevan/f na 3. stran:',)
ZLOOM NA ROBEŽU
Samo ratvaHno *o o<!ate od spomenika, ki je spominja) na prvo bitko siovenskih part!xanow z nemiHm! nacističnimi enotami na KotoShem
KOROŠKI SLOVENCI PRI VLADI V BEOGRADU
Podpredsednik zveznega izvršne- kazanim razvojem na Koroškem in ga sveta in sekretar za zunanje za- nad nereševanjem in neizpoinjeva-deve SFR Jugosiavije Miioš Minič njem obveznosti iz državne poje v torek 18. septembra v Beogra- godbe.
du sprejet predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev.
Ciani deiegacije so seznanit) ju-gosiovanskega ministra s sedanjim poiožajem na Koroškem. Le ta je nastai zaradi tega, ker Avstrija ne izpoinjuje mednarodnih obveznosti v zvezi s poiožajem, pravicami in možnostmi za razvoj koroških Siovencev, ki jih jamči državna pogodba. Sedanje ozračje pa je tudi posiedica ionskih šovinističnih izpadov na Koroškem, naperjenih proti uveijavitvi zakona o dvojezičnih napisih, in še posebej zio-činskih protisiovenskih izpadov v zadnjem času.
V teku razgovora je minister poudari) svojo zaskrbijenost nad pri-
V zvezi z dosedanjo prakso reševanja pa je izrazi! svoje mnenje, da po 18 ietih čakanja ne more biti govora o nepotrpežijtvosti in neučakanosti in da so ziasti razgovori zgoij zaradi razgovorov brez konkretnih rezuitatov nesmisei-ni, ker zavajajo samo javnost in ziasti prizadeto manjšino v mišije-nje, kakor da bi se neka) reševaio. Jugosiavtja zeio budno spremijo to dogajanje in zato iahko zagotovijo, da bo nudita koroškim Siovencem vso podporo v njihovi borbi za pravice, ki jim gredo po državnt pogodbi.
Predstavnike koroških Siovencev je sprejet tudi predsednik skupščine mesta Beograda Branko Pešič.
Najostreje obsojamo!
Upravni in Nadzorni odbor Zveze stovenskiih organizacij na Koroškem sta na izredni seji dne 17. 9. 1973 po presoji stanja siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem po zadnjih terorističnih dejanjih sktenita, da nastovtita na avstrijsko zvezno vtado ste-dečo protestno resotucijo:
Odborniki Zveze siovenskih organizacij najostreje obsojamo protisiovenske izgrede zadnjih dni. Očitno teroristično dejanje razstreiitve spomenika protifašističnim borcem na Robežu pri Apačah dne 16. 9. 1973, fizični napad na pripadnike siovenske narodnostne skupnosti na Radišah istega dne, ravnanje pripadnikov avstrijske zvezne vojske proti čianu siovenske narodnostne skupnosti in hujskanje proti prijavam k dvojezičnemu pouku ne ogrožajo ie varnost živijenja in imetja pripadnikov naše narodnostne skupnosti, temveč v svojem bistvu kratijo čiovekove pravice siehernega avstrijskega državijana.
RazstreMtev spomenika protifašističnim borcem siu-ži strahovanju demokratično razpoioženega sioven-zho in nemško govorečega prebivaistva na Koroškem ter krši dotočita avstrijske državne pogodbe. Fizični napad na skupino Siovencev na Radišah smatramo za oživitev nacističnega gesta .KBrntner sprich deutschi". Kruto ravnanje pripadnikov avstrijske zvezne vojske s pripadnikom siovenske narodnostne skup-
nosti pravtako nosi obeiežje nacističnih metod. Organizirano hujskanje proti prijavam k dvojezičnemu pouku, javno žaijene in psovanje pripadnikov siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem z .nationai-siowenische Brut und ihre Baigen", zmerjanje siovenske duhovščine s „siowenische Hetzpfaffen" sodijo prav tako v okvir oživijanja šovinistične in fašistične miseinosti.
Pri teh ziočinskih dejanjih nikakor ne gre za spontane akcije posameznikov in pijanih ijudi, kot to skušajo seda) prikazat) varnostne obiasti, temveč za nujne sadove načrtne gonje in hujskanja nemško-nacionaiističnih organizacij in njim sorodnega tiska, isti eiementi, ki so jeseni 1972 izvajaii pogrome na dvojezične napise, so sedaj segii še po dinamitu. Krogi, ki se skrivajo za temi eiementi, ustvarjajo na Koroškem tako psihozo, da mora odstopiti ceio de-žeini giavar samo zaradi tega, ker se je zavzema) vsaj za minimaino rešitev neizpoinjenih obveznosti iz državne pogodbe. Vsi ti dogodki dokazujejo in potrjujejo, da v Avstrii in še posebej na Koroškem še živi in organizirano deiuje nacizem, ki so se mu uprie protifašistične siie sveta in z njimi tudi sioven-ski partizani na Koroškem.
Ob tem nevarnem razvoju z zaskrbijenostjo ugo-(ZVac/a/;fvan;f na 3. st?*an:^

Jesenska sejemska prireditev v Gradcu
bo spet pomembna manifestacija domačega in tujega gospodarstva
Graški jugovzhodni sejem spada s svojimi vsakoielnimi prireditvami spomiadi in jesen) med pomembne manifestacije domačega in tujega gospodarstva. Kakor pove njegovo ime, pa je ta sejem še posebej usmerjen na jugovzhod in tako igra viogo posredovaica med evropskim jugom na eni ter severom na drugi strani. Temu primerna je tud) vsakoietna udeiežba, ki se ne omejuje toiiko na severno poiovico naie ceiine, temveč na Široko odpira tudi okno proti jugu, obratno pa deieiam na jugu in vzhodu Evrope utira pot na tržišče, ki ga predstavijajo deieie na evropskem severu in zahodu.
Tej pomembni naiogi bo siužiia tudi letošnja jesenska sejemska prireditev v Gradcu, ki bo trajata od 29. septembra do 7. oktobra. Tokrat bo na sejmu sodelovalo skupno 2052 razstavljavcev, in sicer 1142 iz Avstrije (od tega 32 iz Koroške), ostalih 910 pa iz 38 tujih držav. Po stari tradiciji bo med tujimi državami spet zavzemala absolutno vodilno mesto Zahodna Nemčija (s katero je zašla Avstrija v blagovni menjavi v precejšen primanjkljaj), saj jo bo na graškem sejmišču predstavljalo kar 366 razstavljavcev. Drugo mesto prav tako .tradicionalno" zavzema Jugoslavija, ki ima na graškem razstavišču največji paviljon med vsemi tujimi državami. V le-tem se bo predstavilo tokrat 28 podjetij iz Slovenije in 38 podjetij iz Hrvaške, medtem ko bosta Srbija ter Bosna in Hercegovina razstavljati v okviru mednarodne .Razstave narodov", ki bo letos združevala 20 držav.
Pri udeležbi na graškem sejmu je vsekakor zanimivo dejstvo, da bo zastopanih precej več vzhodnoevropskih dežel, kot je to primer na drugih sejemskih prireditvah. Tozadevno bo segalo zastopstvo od Albanije preko Madžarske in Romunije do Češkoslovaške, Poljske in Sovjetske zveze. Vendar pa bo po številu razstavljavcev močno prevladovala .zahodna polovica" Evrope, saj bo 74 odstotkov razstavljavcev prišlo iz prostora Evropske gospodarske skupnosti; jugoslovanska udeležba bo predstavljala dobrih devet odstotkov, na vzhodnoevropsko gospodarsko skupnost odpade 3,2 odstotka, preostalih 13,7 odstotka pa na ostalo Evropo ter prekomorske dežele.
Kakor je to primer že pri mnogih sejemskih prireditvah v svetu, tako je tudi graški sejem uvedel strogo ločitev po gospodarskih strokah in panogah. Na jesenski prireditvi so posebna težišča sejem gradbeništva, sejem turizma in gastronomije, sejem pohištva ter že omenjena mednarodna .razstava narodov". Za sejem gradbeništva velja poudariti, da je to v tem času edina tovrstna prireditev v srednji Evropi in je zato razum-ijivo, da na površini 28.000 kvadratnih me-
trov nudi res vse, kar je kakorkoli povezano z gradbeno dejavnostjo. Medtem ko je gradbeništvo na graškem sejmu .v gosteh" samo jeseni, je strokovna razstava gastronomije na sporedu tako spomladi kot tudi jeseni. Isto velja tudi za razstavo pohištva, ki bo tokrat še posebno bogata, saj bo na njej sodelovalo 11 držav. Nadaljnje težišče bližnje sejemske prireditve bo razstava živine (pitanega goveda). Ta razstava je bila predvidena že za pomlad, ko je na graškem sejmu namesto gradbeništva zastopano kmetijstvo, vendar je takrat morala izpasti zaradii slinavke in parkljevke. Končno pa je treba omeniti še razstavo pisarniške opreme in pisarniških strojev, saj bo Gradec tudi v tem oziru nudil marsikaj novega in zanimivega.
Poleg teh izrazitih težišč pa obsega graški sejem seveda tudi še marsikaj drugega — od razstave tekstilij (z modnimi revijami,
V CELOVŠKEM FORUMU:
pri katerih bo sodelovala miss Avstrija) preko razstave strojev za obdelavo lesa in kovin do razstave radijske in TV tehnike. Za potrebe kmetijstva bo tokrat razstavljenih tudi precej predmetov za opremo kmečke hiše in hleva; tozadevno razstavo bo dopolnila še posebna razstava starega kmečkega orodja, ki bo nazorno prikazala, kakšen razvoj je bil narejen na tem področju od nekdaj do sodobne tehnične opreme kmetije.
Vodstvo graškega sejma si je letos izmislilo še posebno atrakcijo, namreč dnevne polurne oddaje v regionalnem štajerskem radiu, kjer bodo vsak dan predstavili eno izmed panog sejemske prireditve. V petek 5. oktobra pa bo v tem okviru v času od 13.35 do 14.05 ure dvojezična nemško-slo-venska oddaja- s čimer hočejo še posebej opozoriti na dobre in tesne vezi, ki jih je graški sejem skoval med Štajersko in Slovenijo.
Bližnja sejemska prireditev v Gradcu bo torej spet lepa priložnost, da se interesenti seznanijo z najnovejšimi dosežki domačega in tujega gospodarstva. Bo pa hkrati tudi nudita dovolj možnosti za navezovanje ter utrjevanje živahnega gospodarskega sodelovanja.
Čarobni svef Wa#a Disneya
Vetetrgovtna Forum v Ce!ov:u se je vktjučita v praznovanje 50-tetnice čarobnega sveta Watta Disneya, ki je s svojimi risanimi fiimi osvoji) miada srca takorekoč po vsem svetu. Pri tej akciji Foruma seveda gre za rekiamo in uspešno prodajo. Vendar je treba priznati, da je to posrečena zamise! rekiamnega oddeika, saj je ceiotna akcija namenjena mtadini. Predstavniki Foruma so na tiskovni konferenci minuii torek zastopnikom tiska obraziožiii, da je giavni namen Disneyevih tednov v Forumu ta, da pritegnejo mtadino in s tem že m)ade tjudi pridobijo za svoje kupce.
!deja o Disneyevih tednih bo za Forum brez dvoma naieteta na širok odmev med mtadino. S prireditvami so pričeti minuto sredo in bodo trajate do vktjučno nedetje 14. oktobra. Za začetek je bit rektamni prevoz po Cetovcu, kjer so dettti rektamne artikte, predvsem figure iz Disneyevega sveta. Med giavnimi prireditvami je treba predvsem omeniti kinopredstave za otroke. Na teh predstavah bodo kajpak vrteti Disneyeve fit-me. Potem je predvidenih več športnih prireditev, tako v prostorih Foruma, kot izven te-tega, na katerih se bodo mtadi udeteienci tahko pomeriti v raznih športnih panogah, kot je namizni tenis, dirke z otroškimi avtomobitčki in druge. Pri tem bodo detitt razne nagrade, odvisno od uspehov posameznih udeiežencev.
S trgovske piati gtedano pa bo v teh tednih za vse kupce možnost nakupa po znižanih cenah, pri čemer pa ne bo što za razprodajne artikte. Pr) tem bodo po posebno ugodnih pogojih na votjo fitmt tz Disneyeve titmske produkcije, fitmski projektorji, in vse, kar je v zvezi s tem konjičkom.
Disneyevt tedni v Forumu so brez dvoma nova obiika pridobivanja kupcev. Ob koncu naj še omenimo, da take tedne prirejajo vse Forum-trgovine v Avstriji.

A*o je v MeJe/jo 7. septem/ra
zJrSM:/a J SpOTMeMlM M<2
Pr: zlpača/? Roro%w? rJeče-M/o-rJeča zastava avstrijske re-paMke, se je Ma ke/em kamMK pokaza/ Map:'s.*
,Na Koroškem je Ma Ma tem mesta prva kitka s/ovenskik parti-zaMov z Memškimi MacistiČMimi eMOtami."
Takrat so Me izrečeMe ta Ji te-/e kcseJc; „Posfdt7jdwo spomenik Md tem mesta prve korke koroški/? pdMzdMov M; opozori/o, Ja se je Zd svokoJo in Mr treka znova koriti ter ja ščititi, kaJar sta v MevdrMost:. 7*a spomenik pa po-stav/jamo taJ: kot pomnik našega dopr:'nosd zd osvokoJitev Avstrije."
Dva teJna pozneje so oJ tega kamnitega prsta, ki Md) ki z višin poj A/a/im Okirjem OpOMHMjd/ & Mr% in ^rdfstvd mej naroJi, še posebej mej MdroJoMM v Jržavi, ki se Md zd svoj obstoj, zd svoje vstajenje ZdMd/:t: prav koja zoper Mde:'jdš:'ze/M, osta/i raztreščeni kosi.
V JevetMdjstew č/ena Jržavne pogoje, dstdnovne /istine nove Avstrije piše; „/1vsfr:'jd se zave-zdje, Ja 7?o spoštova/a Md tvojem ozeMjd, vdrovd/d in oMdnjevd/d grobove vojakov, vojni/? djetM:-kov :M v ^4vstr:'jo s Mo priveJe-n:Z? <7rždv/jdMov zavezniški/? si/ in Jragik zJraženi/? MdroJov, M so M: v vojnem stanja z Nemčijo, prdv tako pa taJi spominske kam-ne in emk/eme nd te/? grokovi/? in taJi spomenice, posvečene vojn: s/avi armaJ, ki so se nd avstrijskem ozem/ja kojeva/e zoper 77:7-/erjevo 7Vemč:'jo."
5/e/?erna keseJa tegd oJstavka,
ki ki mora/a po Jaka in črk: pomeniti /očnico met) <7dndšnjo Av-strjo in 77:t/erjevo Nemčijo, <7o-^ese<7no oJ prve Jo zdJnje ^eseJe ve/jd Zd spomcnM s/ovens^M pdr-ttzdnov nd Ro%?ežd — td^o ^ot zd t:stegd v ^t. Rdpertd, &: že oJ /e-td 7933 čd&d oMove. Rdz/oče^ je tdmo eJen.' ^r:vcev onečdščenjd v M Rdpertd še Jo Jdnes n:'to nd-š/:, z7oč:nc: z Ro^ežd pd so že Zd ZdpdM
7*oJd, Mj pomen:jo :mend Afdc^, 37o/:tsc7)M:g, Ae^rodtzf 5d-md zdse trojtcd oj žgdnjd rdz-gret:'/?, Md7;djsš:dMM (morJd ee/o p/dčdnMfj 7jdJ:', p: v Jrdgdč-
s&e Roroš^e, t:st:, so rdzM: ndptsne td^/e, vs: t:st: večno vče-rdjšnj: /jdJje Md Roroš^em, se :z prete^/ost: n:'so n:'č nddč:/:, pd tdJ: n:č pozdM:.
7*o so T^rdnJc: ,svete meje Md RdrdvdMMT:", jM /etd 7947 n: mot:7o, ^o se je mejd premdMJd Jd/eč čez te gore Md jdg :n je 77:'t-7er zdr:sdj meje nove /džne Ro-roš^e s&oz: /jdMjdns^o preJmestje.
Zdto Mdj n:%?če ne prtpoveJdje, Jd pre:Movd/n: orgdn: n:so mog/: dgotov:t: ntM^ršnegd po/Mčnegd ozdJjd zdJeve.
7* d J: če pretsMvd ne ^o mog/d — d/: pd ne 7<o sme/d — rdz&r:'t:
Kakor so sejati...
n:7? o^o/:šč:Md7? spdJdš: v &dte-gortjo MdVdJnegd ^r:m:Md/d.
Postdv/jen: v JdMdšnjo ^oroš^o-dvstrtjs^o stvdrnost pd so oroJje t:st:77 s:7, M nd Ro7*ežd n:so poJ-stdv:7e prve m:ne poJ teme/je dv-str:js^e Jemo^rdc:je. 7*o so t:st:, ptšejo v .svo^oJnjdš^em" g/ds:7d, Jd „dvttr:jsM osveščeno ^oroš^o preJ::vd/stvo v:'J: v spomen:'^d po-ve/:'čevdnje & nds:7n: pr:'^/jdč:tv: /džne Roroš^e ^ /dgos/dv:'j: dsmerjen:7? pdrt/zdns^M ^ojev". 7*o so t:st:', v g/ds:/d /jdJs^e strdn^e p:sdr:jo o strdM jdžno^o-roš^M /jdJ:, Jd TJ dtegn:7: „s/o-vens^; e^stremtst: v /dstn: rež:j: rdzstre/:t: enegd oJ štev:7n:7) pdr-t:'zdns^:7: spomen:'^ov", t:st:, postdv/jdjo spom/ns^e Mmne zd-govorMt^om Mdc:st:čnegd rež:md — t;st:, prdvzjo, Jd n: s/oven-
^on^retnM zdrotnMov zoper spo-men:^ nd Ro^ežd — se oJp:rdjo g/o7/j: pog/eJ: nd stdnje, Mteregd oJrdz je td dtentdt. /n t: so 7*:-stven:.
TVdjprej je oč:tno, Jd je dJdrec ndmenjen s/ovensM ndroJnostn: s^dpnost: nd 7čoroš&em, v trendt-^d, M se ndMzdjejo nove možnost: zd reševdnje nj:7:ov:7: pro-TJemov. 7*eror Mdj 7^: omdjd/ nj:'-7:ovo trJno oJ7očnost, Jd oJ svo-j:7: osnovnM ZdAtev ne popdst:jo, d7: pd, tdJ: tegd ne gre :z7Jjdče-vdt:, :'zzvd7 prot:'dJdrce s s7oven-s^e strdn:, 7?; 7<:7: ndsprotnMom spordZdmevdMjd mej oT^emd ndro-Jomd nd Roroš&em več 7;ot Jo-7?roJoš/:.
7z tegd :z7?djd Jrdgd smer dJdr-ed, je Mdperjen zoper vse, s: &d&orM/:' pr:zdJevdjo Zd dreJ:tev
stdnjd s/ovens&e ndroJnostne s^dp-nost: v y4vstr:j:'.' prv: pogovor: so ^omdj v ZdčetM :'n Jo^ončn: :z:'J je oJv:sen oJ mdrs:česd, ne ndZdJ-nje t::J: oJ stdnjd v Mroš^: Ježe-7:, 7;:' ndjno JoT^tvd :n je tdJ: Jo-7::vd7o oJrdz v ce7: Jrždv:'. Zt7: 7<: JdndjsM v7dJd prv:'č Mp:'td7:rd7d prej s:7dm:', 7?:' MdpoveJdjejo novo ^vročo jesen", 7;:' se zTJrdjo ne 7e Md Roroš&em, temveč v ee7: zlv-str:'j:. PremMov nd Jesno n: mogoče spreg/eJdt:.
E^sp7oz:jd nd Ro7*ežd je dJdrec vsem prot:jdš:st:'čn:m s:7dm v Zv-str:j:', gd n: mogoče :z^7jdč:t: :z sp7ošne ojenztve Jesntce zoper m:r :n ndpreJe^ Md svetd.
7n ne ndZdJnje — ree:J:'v jd-š:'zmd nd Roroš^em ne more :z-7*o7jšdt: oJnosov mej /dgos7dv:jo :n z)vstr;'jo. 7Ve 7e zdrdJ: tegd, &er neposreJno ogroždjo Jej enegd jd-gos7ovdns7;;'7: MdroJov, temveč td-J: zdto, 7;er jdš:st:'čn: e/ement: po-vzročdjo s^rT? tdJ: zd Zvstrtjo. „7o oMd/djemo," je Jejd7 77. no-vemT^rd /dn: v 5&opjd preJseJnM 7':to. ^VenJdr ne moremo Jovo-7:t:', Jd 7*: t:'st;', 7;: so v Mdš: Ježe/: pre/:7: toMo 7;rv: — :'n to so jd-š:st: — td^o rdvnd/: z ndš:m: mdnjš:Mdm:."
Do td7;:'7) /zpdJov ndc:'oMd/:st:č-n:7:, jdš:'st:'čn:'7: e/ementov pd 7?o v z)vstr:'j: pnAdjd/o td7:o Jo/go, Jo-^/er 7-oJo t:st:', 77 j:m je Nd sT^rT': Ježe/d, popdščd/: prej nj/m:. 7*o pd se Jogdjd v tej Ježe/:', Zd &d-7ero je zndč:7no, Jd še zJd/eč n: prež:ve/d svoje nesrečne prete^/o-st:, že Jeset/etjd.
7z tegd semend /J/jejo sdJov: nestrpnost:.
)nka 4tutaf
Delo, Ljubljana, 18. 9. 197S
P0S)R0K€0)SVKD
NEW YORK. — V torek se je na sedež" svetovne organizacije v New Yorku zače* io zasedanje giavne skupščine OZN. Zase- ^ danje bo trajaio več tednov ter bodo predstavniki včianjenih držav obravnavali dolgo vrsto točk dnevnega reda. Takoj na začetku zasedanja pa so sklepali o sprejem" obeh nemških držav — Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republi* ke —- v svetovno organizacijo, ki sta s sklenitvijo sporazuma o ureditvi medsebojnih odnosov dosegli tudi dokončno mednarodno priznanje. Sprejem obeh Nemčij v OZN različno komentirajo: medtem ko na vzhodu poudarjajo zadovoljstvo, da je končno le prišlo do popolnega priznanja tudi NDR, pa na zahodu precej resignirano ugotavljajo, da pomeni to priznanje hkrati tudi dokončno cepitev Nemčije.
SANTtAGO DE CHtLE. — Položaj v Čilu po vojaškem udaru še vedno ni povsem razjasnjen. V mnogih mestih je prišlo do spopada med pristaši naprednega demokratičnega gibanja ter novimi oblastniki, ki so svoje nasprotnike začeli neusmiljeno preganjati z izrazitim fašističnim nasiljem. Sploh prevladuje v svetu mnenje, da gre pri novem vojaškem režimu za fašistične sile, ki so s pomočjo Amerike zatrle demokratično vladavino v Čilu. Zato se po vseh državah vrstijo velike protestne demonstracijo' pri katerih odločno obsojajo zadnje dogod-ke v Čilu ter poudarjajo solidarnost s čilskim ljudstvom v njegovem boju za zrušitev fašističnega režima in zopetno vzpostavitev demokracije v deželi.
STOCKHOLM. — V senci, ki jo je vrgl" na deželo smrt kralja Gustava Adolfa Vl-< so na Švedskem minulo nedeljo volili noT parlament. Volitve so potekale v precej napetem ozračju, saj so si desničarske si!" močno prizadevale, da bi zrušile socialn" demokrate, ki zdaj že desetletja vladajo 4 tej po svoji socialni ureditvi znani državi-Temu primeren je tudi izid volitev: po prf štetju vseh volilnih okrožij, vendar brez tako imenovanih pisemskih glasovnic, sta dobili levica in desnica vsaka po 175 mandatov. Socialni demokrati so napram letij 1970 sicer zgubili 7 mandatov in so jih zdaj dobili 156, vendar imajo skupaj s komunisti, ki so število svojih poslancev povečal' od 17 na 19, še vedno enako število ko' združena desnica. Na desni polovici j" agrarni center napredoval od 71 na 90 mandatov in tudi konservativci so povečal' število svojih sedežev v parlamentu od 4l na 51, zato pa so liberalci utrpeli občutn" izgubo, saj so nazadovali od 58 na 34 mandatov. Končna odločitev pa bo padla še!" potem, ko bodo prešteli tudi vse pisemsk" glasovnice.
VtENTtANE. — V Laosu so po dolgotrajnih pogajanjih končno le dosegli sporazuf o premirju. Pravzaprav gre za dodatni prO' tokol k sporazumu, ki so ga podpisali ^ meseca februarja, vendar so ravno v tet" dodatku zajete podrobnosti. Po tem sp^i razumu naj bi Še do 10. oktobra sestavil} novo vlado nacionalne enotnosti, v katef* bo predsednik ostal Suvana Fuma, podpredsednik pa bo postal predstavnik osvobodil' nega gibanja Patet Laa. V vladi, ki bo s"' stavljena iz 12 članov, bo pet članov dosedanje vlade in prav tako pet članov osvobodilnega gibanja, ostala dva pa bosta neV-tralista. Med nadaljnjimi ukrepi sporazum določa, da bodo oborožene sile ob"" strani obdržale nadzorstvo nad ozemlje"*' ki so ga imele ob podpisu sporazuma, vs" tuje čete pa se morajo umakniti iz Laosa teku 60 dni.
DUNAJ. — Statistika ugotavlja, da število samomorov v Avstriji stalno naraŠ<% ter zavzema naša država na tem podroČ)** zdaj že „častno" drugo mesto v Evropi, koj za Madžarsko, ki ji tozadevno gre rekord. Lani je prišlo v Avstriji na 10.00^ prebivalcev povprečno že 22,7 samomori (na Dunaju pa celo 25 na sto tisoč). Kak^ hitro to Število narašča, pove podatek, ^ so leta 1965 ugotovili v Avstriji 1645 samomorov, medtem ko jih je bilo leta 19'^ že 1789. V zadnjih letih narašča zlasti ^ vilo mladoletnih samomorilcev, saj se j" minulih petih letih kar potrojilo.
BEOGRAD. — Ta teden je na večdn"'' nem obisku v Jugoslaviji predsednik P**?* zidija CK fronte narodne osvoboditve predsednik sveta modrih začasne revoluc'" name vlade Južnega Vietnama Nguyen " Tho. Ob prihodu v Beograd je visok"^ gosta pozdravil podpredsednik predsedst^. SFRJ Mitja Ribičič s številnimi vodiln'"j zveznimi in republiškimi predstavniki, r"^, bivanjem v Jugoslaviji pa je Nguyen D Tho gost predsednika Tita.
TOKtO. — Ministrska konferenca GA*I v Tokiu, katere se je udeležilo okoli s! držav, se je zaključila s soglasnim sklep"*? s katerim je bil 24. oktober določen kot f" za začetek multilateralnih pogajanj za spJ* stitev mednarodne trgovine. Izrazili so % ljo, da bi se pogajanja končala do ko"^ leta 1975.
Slovenska partizanska šola
se je rodila sredi ognja borb
V Stovenskem primorju se skoz) ves september vrstijo prireditve, posvečene tridesetietnici spioSnega ijudskega upora. Svoj višek bodo dosegie ob koncu tega tedna z vetiko prosiavo v Novi Gorici. Prav !ako v Novi Gorici pa bo jutri pod pokroviteijstvom vseh desetih primorskih občin tud) srečanje bivših partizanskih učiteijev, na katerem bodo prosiavii) .zmago nad dvajsetietnim bankrotiranim Gentiiejevim bistvom in vstajenje nove siovenske šoie, ki je utria primorskim Sio-vencem pot v svobodno kuiturno rast". Tako namreč ugotavija Primorci dnevnik v posebnem čianku, iz katerega povzemamo tudi nasied-
"je podrobnosti.
Ob začetku ietošnjega šolskega ^ta v italiji poteka točno petdeset !et od razgiasitve ziogiasnega zagona, ki je obsodi) na smrt sloven-Co šoto- in s tem medi na uničenje 'n asimiiacijo primorskih Siovencev. ^akon, imenovan po takratnem taoističnem prosvetnem ministru Gen-titeju, je določal postopno poitalijančenje razreda za razredom in je Puščat siovenskim otrokom ie nekaj ur tedensko dodatnega sloven-skega pouka. Ta postopnost pa je bita ziasti za šole z manj oddelki ^ fiktivna in končno je bit tudi dodatni pouk siovenščine s pritiskom la starše in z drugimi prijemi kma-lu ukinjen. Ko je poslanec Besednjak v rimskem parlamentu proti temu protestiral, mu je takratni prometni minister cinično priznat: .Dodatne ure so bile le slepilo!"
Fašizem je viožii vse s<ile v .sanacijo obmejnih pokrajin", kakor je imenoval svoje napore za denacionalizacijo Slovencev. Najmanjša Jasica je dobila šolo družbe .italia Redenta (pri nas poznamo šole Schulvereina Sudmark, k)i so bile Ustanovljene z enakim namenom — Op. ured.), pa tudi razne mladinske Organizacije so delale na tem, da bi siovenske otroke čim bolj iztr-9ole iz družinskega okolja. .Vnet Se je prikrit boj za otroške duše," Ugotavlja Primorski dnevnik: na eni strani fašistična sila, na drugi strani dom — trdna slovenska družina.
Trganje otroka iz njegove naravne sredine se je nujno sprevrglo v Oasilje vseh vrst, ki je doseglo svoj 'dSek z učiteljevim pljunkom v usta Otroka, ki je spregovoril — materijo besedo. Sfanatizirani šolnik se Prav gotovo ni zavedal, da je tedaj dejansko pljunil na kulturo last-Osga naroda. On, ter njemu enaki ^ podobni, so samo še bolj utrdili ^ slovenskem človeku odpor proti diskriminacijskem poslanstvu, ki ga to imela takratna šota.
In res. Se pred kapitulacijo ita-'jo je na mnogih šolah, kamor je
že segala moč partizanskih akcij, pouk preneha), ker so se učitelji-potujčevalci umaknili v varnejša zavetja. Po septembrskih dneh 1943 pa je primorsko ljudstvo po slavni .goriški fronti* in drugih krvavih spopadih z novim, še bolj divjim in barbarskim nemškim okupatorjem začutilo, da je prišel čas, da si samo vzame, za kar ga je fašizem oropal. Točno ob dvajsetletnici smrtne obsodbe slovenske šole po omenjenem Gentilejevem zakonu so v oktobrskih dneh 1943 nastale prve slovenske šole: najprej na Cerkljanskem, na Krasu in v Brdih, potem pa na Vipavskem. Nihče še ni izglasoval ustreznega zakona, nihče še nti razposlal kake uredbe
ali direktive, ko se je sredi ognja borb med nacifašisti in partizani pojavila kot ptič feniks — slovenska partizanska šola.
.Morda se pri nas premalo ceni ta moralna vrednota sredi boja za naš narodni obstanek, in ta vrednota je rasla od učitelja, ki je poučeval na osvobojenem ozemlju, do učiteljev na ozemlju, kontroliranem po okupatorju, pa do tistih pogumnih ljudi, ki so v Trstu, v Tržiču 'in v drugih sovražnih postojankah zbirali mladino v tajnih tečajih, kjer so jo seznanjali z bogastvom in lepoto materinega jezika."
Ravno tem učiteljem in njihovemu velikanskemu prispevku bo veljalo jutrišnje srečanje v Novi Gorici. Veljalo bo obnovljeni slovenski šoli — partizanski šoli, ki je bila v ietih 1943 do 1945 del celotnega osvobodilnega boja, katerega junaškega začetka z vseljudskim oboroženim uporom pred tridesetimi leti se primorski Slovenci spominjajo v teh dneh.
Razmere na RorošRem
vedno bo# podobne ndiv/emu zapacfuK
fo/s^Z	Z z /efa 7939, ^Z je M s^/enjen &rez
sotje/ovdMjd Zn profZ vo/jZ neposredno prizadete manjšine, pomeni očitno diskriminacijo koroškik 3/ovenceu. Xer jim šoisko izokrazko v materinem jezika — vsaj na papirja — zagotavlja še/e na pod/agi posekne prijave, kakršna za nemško govoreče otroke ni porrf^rM, jik postav/ja v neenak po/ožaj pred zakonom. 7*o pa je protiastavno/ Po/eg te ko/j a/i manj .teoretične" p/ati pa je za krivičnost te areditve znači/na še z/asti vsakdanja .praksa".
^ Ni mogoče govoriti o enakopravnosti S/ovencev v deže/i, kjer jik naciona/istični kajskači v izrazito jašističnem žargona psajejo z MHdrZoMg/r/cnpeMZsc^e krat" in s .Netzpjajjen", če se s/o-venski ka/tarno-prosvetni organizaciji .drzneta" opozoriti na v omenjenem zakona do/očeno potreko prijav k dvojezičnema potrka.
^ Ni mogoče govoriti o svokodi miš/jenja v deže/i, kjer je poka/inskim napadom izpostav/jen ce/o predsednik deže/nega šo/-skega sveta, ker se je .drzni/" nag/asiti pomen ačenja okek jezikov v interesa mirnega sožitja okek narodov v deže/i.
V takik razmerak — ki vedno ko/j spominjajo na .divji zapad" — nikakor ni zagotov/jeno, da ki otroke /akko prijavi/i k dvojezičnema poaka. /n v takik razmerak naj ki se koroški S/ovenci še pa-sti/i posekej .agotav/jati"/
Večer jugoslovanske folklore
Kakor smo poročali tudi v našem listu, je letos maja gostovala na Koroškem folklorna skupina .Sava* iz Kranja, ki se je predstavila s pestrim sporedom v Beljaku in v Porečah. Prihodnji mesec — 5- oktobra — bo omenjena skupina spet
Izšla je deveta knjiga
Zbranih del Prežihovega Voranca
V počastitev 80-letnice rojstva Prežihovega Voranca je bila prejšnji teden v Študijski knjižnici na Ravnah posebna slovesnost, povezana s tiskovno konferenco, na kateri je Državna založba Slovenije predstavila najnovejšo, to je deveto knjigo Prežihovih del, ki izhajajo v reprezentativni zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Naj ob tej priložnosti tudi omenimo, da je v omenjeni zbirki doslej izšlo že 107 knjig, v katerih so v izčrpno komentirani izdaji predstavljene najpomembnejše stvaritve slovenske klasike. Zbrana dela Prežihovega Voranca pa so z izidom devete knjige že tik pred zaključkom, saj bo sledila le še zaključna deseta knjiga.
Književno delo Prežihovega Voranca je najtesneje povezano z usodo njegove ožje domovine; velik del svojih spisov je posvetil Koroški, njenim ljudem in krajem. To velja tudi ali še posebej za njegove reportažne spise, spominske zapise, publicistične prispevke, članke in drugo časnikarsko bero, kar vse je urednik njegovih zbranih del Drago Druškovič zbral za deveto in deseto knjigo Zbranih del.
.Koroško vprašanje se vije kakor rdeča nit skozi glavnino pisateljevega pisanja," je rečeno v uvodu oz. v opombah k zadnjim dvem knjigam, ki bosta predstavljali vsebinsko zaokroženo celoto. Natis v dveh zaporednih knjigah so narekovale obsežnost in raznovrstnost ter hkratna vsebinska bližina vsega tovrstnega pisanja, .saj nam tovrstni pismeni pisateljev izraz izpričuje, v kolikšni meri je posegel v aktualno dogajanje,
dalje tudi še stopnjo njegove angažiranosti v okviru sočasnega politi.nega življenja".
V	deveto knjigo je urednik sprejel najprej potopise oz. potopisne prispevke. Dve knjigi tovrstnih spisov je Prežihov Voranc že sam izdal: leta 1945 je izšla knjiga .Od Kotelj do Belih vod", leto pozneje pa je sledila še knjiga .Borba na tujih tleh". Tema zbirkama so zdaj dodane še nezbrane reportaže in spominski zapisi z dodatkom, ob koncu pa sledijo izčrpne opombe tako skupaj k deveti in deseti knjigi, kakor tudi še posebej k sedanji deveti in k posameznim v njej zbranim spisom.
V	opombah daje urednik izčrpno in zanimivo podobo Prežiha kot svetovnega popotnika in revolucionarja, pa tudi odmev tega njegovega udejstovanja na literarnem področju. Tukaj je podrobno opisana pot, ki ga je vodila daleč po Evropi, še posebej pa so obdelane koroške postaje te poti, saj je Prežihov Voranc tudi v svojih potopisnih črticah odkazal prav Koroški pomembno mesto, kjer je prikazal objektivno sliko razmer, hkrati pa izrazil tudi svoja bridka čustva in spoznanja.
Deveta knjiga Prežihovih zbranih del (obsega 712 strani) odpira torej pogled na izredno zanimiv in pester del pisateljskega in publicističnega udejstvovanja tega velikega koroškega Slovenca. Knjigo — kakor seveda tudi ostale doslej izšle zvezke Prežihovih zbranih del — lahko naročite v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu.
obiskala našo deželo ter na povabilo Avstrijsko-jugoslovanskega društva priredila v celovškem Domu glasbe večer narodnih pesmi in plesov iz Jugoslavije. Poleg folkior-nega ansambla bosta na celovški prireditvi nastopila še Gorenjski oktet ter tamburaška skupina.
Folklorna skupina .Sava* je bila ustanovljena leta 1965 v kranjski tovarni Sava. Danes delujejo v njej tudi uslužbenci drugih kranjskih tovarn in podjetij. V razmeroma kratki dobi se je skupina s svojimi kvalitetnimi nastopi uspešno uveljavila doma in tudi v tujini. Prav tako v tovarni Sava je nastal Gorenjski oktet, ki si je pod vodstvom prof. Petra Liparja pridobil sloves prvovrstnega vokalnega ansambla. Tamburaška skupina, ki bo nastopila skupaj s Kranjčani, pa prihaja iz Reteč pri Škofji Loki.
Celotni ansambel, ki bo izvajai spored na celovškem folklornem večeru, bo obsegal okoli 50 plesai-cev, pevcev in godcev. Povedel bo v bogati svet narodnih pesmi in plesov jugoslovanskih narodov, pričaral bo pestrost narodnih noš iz vseh predelov Jugoslavije.
Prireditev bo v petek 5. oktobra ob 19.30 uri v veliki dvorani celovškega Doma glasbe. Vstopnice bodo od 25. septembra naprej v predprodaji v potovalnem uradu Dossi & Ruttnig, Celovec, Ursulinengasse 1 (telefon 0-42-22 84-4-97). Ljubitelji jugoslovanske folklore prisrčno vabljeni!
^ONE SVETiNA
195



ini!
ii
*!
TRETJA KNJiGA
Pravzaprav sploh ni natanko vedel, čemu je prišel, ^določno ga je vzburjala. Navsezadnje ga je najbolj ^'vlačilo prav to, da se stvari razpletajo od trenutka do ^srtutka, dokler ne dobe nekega dokončnega smisla, ki popljuje tudi cilj.
Prinesla je konjak. Nazdravila sta si. Ko je pil, jo je ^btiza opazoval in ugotovil, da je še zelo lepa, čeprav zrela ženska in da nič ne skriva svojih poudarjenih ^blin, ki dajejo njenemu glasu moč in volji polet. Noge je ^križala tako, da ji je halja zdrsnila dol, lin pokazala so lepo oblikovana stegna. Z narejeno sramežljivostjo jih ^ naglo pokrila.
izmenjala sta nekaj misli glede na njuno prvo sreča-potem ga je nevsiljivo vprašala:
.Oprostite, da sem tako radovedna: čemu se imam ^hvaliti, da ste se spomniiii name?"
.Prihajam po generalovi želji."
.Me veselii Večkrat mi piše, pa vas ni nič omenil."
, Njen glas je bil rahlo nezaupljiv, kar si je razlagal ta-. - da je padla mednju generalova senca in zastrupila pristno, čeprav morda le narejeno vzdušje.
Wolf je napravil zaskrbljen obraz in ji skušal z vide-naklonjenosti raztolmačiti vzrok svojega obiska: .Veste, vmešati vas hočejo v zadevo, o kateri sva že
Storita."
.Kdo?" je vprašala in prebledela.
.Tisti, k)i imajo gotovo del krivde na plečih, pa hočejo napraviti krivo vas."
.To jim pač ne more uspeti."
.Zato sem tu. Rekli ste, da želite, da bi se še videla. General mi je poveril osebno preiskavo te zadeve. Potrebni ste pomoči. Lahko se zgodti, da vas napravijo za obtoženko."
,Ne, nikoli," ga je vznemirjeno prekinila. .Saj je nemogoče, brez slehernega dokaza .. .*
.Pozna se, da se ukvarjate z umetnostjo in ne s politiko. Kaj jim je mar žrtvovati nedolžno žensko za nekakšne interese naroda!"
Videl je, da jo je močno prizadel, šlo ji je na jok. Zazrta se je vanj, ki je bil miren in resen, in vprašala:
.Povejte, ali se vam zdi, da sem sposobna napraviti kaj takega. Niti muhe ne morem ubiti. Meni bo general verjeli"
.Ne grabite za to trhlo vejo! Poznate ga prav tako dobro kot jaz in veste za njegove čustvene izbruhe!"
.Saj res, močno ga je mučilo ljubosumje."
.Vem za vse stvari med vama," se je Wolf naredi! važnega lin smelo nadaljeval nevarno igro. .Veste, kaj je za vas usodno? Nekaj dni, preden so ugotovili bolezen, ste bili v bolniai. Mi vemo za vaše ljubezensko razmerje z zdravnikom, ki ima prijatelje v vrhu belih, tiste skupine, ki pričakujejo izkrcanje zaveznikov. Vidite, na to karto igrajo vaši skriti nasprotniki, belogardistična policija, ki vas namerava v primeru, da se približamo resnici, žrtvovati ... Meni osebno vas je žal. Poleg tega so tu še razmerja z nekimi moškimi, ki niso niti najmanj naklonjeni rajhu, še manj pa SS. Mi imamo nad vašim živijenjem pregled od takrat, ko ste se komaj zavedali, čemu je dvoje vrst ljudi na svetu."
Njeni prsti so se čvrsto oprijeli roba mize.
Wolf pa je hladnokrvno naštel še nekaj imen in nekatera doživetja, o katerih je mislila, da so že davno pozabljena, oziroma da zanje nihče ne ve.
,Vi veste o meni vse," je zaihtela in si pokrila obraz z rokami.
.Upam, da se zavedate tega, kaj je gestapo. Mi smo tu zato, da skrbimo tudi za generale, kadar pozabijo nase. Generali so last naroda; če ne znajo misliti sami nase, moramo namesto njih misliti mi."
.Kdo je tedaj pri vas gospodar samega sebe?" je vprašala.
.Nihče. Mi smo družba odvisnih."
.in kaj boste napraviti?"
.Zelo neprijetno bi bilo, če bi z vsem tem obremenjevali generala, zanj in za vas. Preveč je občutljiv in razdražljiv. in zato sem tu. Všeč ste mi in odločil sem se, da vam bom pomagal. Drugače mi ne bi bilo do tega, da bi se zapletel v tako kočljivo zadevo In tvegal brez potrebe."
V obraz ji je planila rdečica in oči so ji zažarele v novem upanju.
.Všeč sem vam ... Kako všeč?"
.Vsestransko! Ste čudovita ženska, in bil bi pes, če bi vas pustil v nesreči. Seveda, če vam to ne bo odveč in če bom videl, da čutite potrebo po pomoči."
.Sam bog vas je poslal," se je oddahnila. .Iz oči vam berem, da mi hočete dobro in da naj se vas nikar ne bojim."
.Hvala za zaupanje. Ljudje, ki so blizu, čutijo včasih to že na prvi pogled, toda predsodki jim preprečujejo zbližanje. Tam, kjer ni med ljudmi nobenih pregrad, vsakdo čaka na to, kdo bo napravil prvi korak, ki ga pa večkrat ne napravi nihče, zakaj enega ovira predsodek, drugega strah."

Lepa počastitev Prežihovega Voranca
Prežihov Voranc, največji koroški predstavnik siovenske književnosti, bi ielos, če bi bi) že med nami, davi) 80 iet svojega živijenja. Toda Prežihov Voranc ni dočakai visoke starosti. Kijub temu pa je siovenskemu narodu zapusti) dragoceno titerarno zapuščino, s katero je postavi) živ spomenik sebi in koroškemu čioveku sp)oh. Prežihov Voranc je med nami, njegovi Samorastniki in vsi njegovi iiterarni iiki so mejniki siovenske iiterarne zgodovine, mimo katerih ne more noben braiec siovenske pisane besede.
V
Zalo je razumijivo, da v tetu Prežihove 80-ieinice Siovenci prirejajo spominske svečanosti in prostave. Ena izmed Prežihovih proštov je bita prejšnjo sredo v prostorih Študijske knjižnice na Ravnah. To ni biia običajna prosiava, marveč so ie-to povezati s tiskovno konferenco ob izidu 9. knjige Prežihovih zbranih det. Pobudo za tako pro-stavo, povezano s tiskovno konferenco, je data Kutturna skupnost občine Ravne, ki je povabila Državno založbo Stovenije, da na Ravnah predstavi 9. knjigo Voran-čevih zbranih det.
Ze sam ambijenf — prostori ravenske Študijske knjižnice — je prireditvi dajat slovesen videz in ude-ieženci so biti prijetno presenečeni, ko so gostitetji ob tej pritožnosti pripraviti tudi kratek kutturni spored. Najprej je spregovorit predsednik skupščine in predsednik odbora za spominske stovesnosti ob Prežihovi 80-tetnici In pozdravit navzoče goste. Zatem je zbranim zapet Koroški vokalni kvintet SPD Svoboda iz Prevatj. tgratka gteda-
tiške skupine iz Črne Terezka Lač-nova pa je v koroškem narečju zaigrata znani monolog Hudabiv-ške Mete.
Kutturnemu detu je stedita tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Državne zatožbe predstaviti 9. knjigo Prežihovih zbranih det.
Uvodno besedo je imet tvan Bratko, ki je med drugim poudarit, da tak enkraten spoj med ustvarjatcem in bratcem, kot ga je imet pisatetj Prežihov Voranc, doživtjamo te redko. Ob koncu svojih izvajanj je govornik napovedat 10. knjigo Prežihovih zbranih det, ki bo izšta še tefos.
Siovensko prosvetno društvo .Zarja" v Žeiezni Kapi) vabi na uprizoritev veseioigre Freda Hirsta
ZMEŠNJAVA NAD ZMEŠNJAVO v nedeijo 23. 9. 1973 ob 20. uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii.
Gostuje: Amatersko giedaii-šče Tržič.
Ljubiteiji veseiega razpoio-ženja ter zabave prisrčno vabijeni. Povabite tudi sorodnike, prijateije in znance.
Odbor
Zveza siovenskih izobražencev vabi na
OBČN)ZBOR
v petek 28. 9. 1973 ob 20. uri v Domu giasbe (Modra
dvoranaj s siedečim dnevnim redom:
1. Univerzitetni profesor dr. Aieksander issatschenko predava o naiogah in ci-ijih visoke šote za izobraževale vede v Ceiovcu.
2. Občni zbor:	dopoinitev
pravii, poročiio odbora, voiitev novega odbora, siučajnosti.
Za zvezo siovenskih izobražencev:
Dir. Herman Vetih Dr. Joiko Tiethier
podpredsednik	predsednik
Prot. Jože Wakounig
tajnik
Živahna dejavnost Avstrijsko-jugosiovanskega društva
Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem je v letošnjem letu močno razgibalo svojo dejavnost. Tako je pred kratkim organiziralo izlet v Ptuj in Varaždin. Izleta se je udeležilo okoli petdeset izletnikov. V Varaždinu jih je sprejel podpredsednik občinske skupščine Rihtarič, ki je
udeležencem orisal kulturno, gospodarsko in turistično dejavnost tega hrvaškega mesta. Ob tem je poudaril, da je obisk dobrodošla priložnost za pospeševanje stikov s Koroško. Ob tej priložnosti je predsednik Avstrijsko-
jugoslovanskega društva Matthias Krassnig županu občine Varaždin posredoval vabilo beljaškega župana Rescha, da s svojimi sodelavci obišče
Beljak.
Za čas od 26. do 29. oktobra pripravlja Avstrijsko-jugoslovansko društvo izlet v jugoslovansko glavno mesto Beograd. Poleg ogleda Beograda bo tudi izlet v bližnjo okolico jugoslovanske prestolnice.
Avstrijsko-jugoslovansko društvo z zadovoljstvom gleda na uspeh počitniških akcij v Kopru, Poreču in Novigradu, kamor je društvo poslalo skupno 90 otrok. Spričo takega uspeha je društvo sklenilo, da bo tudi v prihodnjem letu organiziralo letovanje otrok na Jadranu. Za otroke, ki so bili na počitniški koloniji, pa namerava društvo organizirati še počitnice pozimi in sicer v Kamniku, kjer bi za udeležence pripravili smučarski tečaj. Najbolj pripraven čas bi bile božične počitnice.
S to dejavnostjo Avstrijsko-jugoslovansko društvo brez dvoma dopri-naša k politiki dobrososedskih odnosov, ki so možni le na osnovi osebnih kontaktov in medsebojnega sporazumevanja in spoštovanja.
To je torej pravi koroški patriot
Na tiskovni konferenci je govorit fudi pesnik Kajetan Kovič, in sicer o tem kako je kot predstavnik svoje generacije sprejemat deto in živtjenje Prežihovega Voranca. Kovič je s svojim govorom našet pri postušatcih veliko pozornost. Ob koncu je prebrat še svojo pesem Tvoja povest, posvečeno Prežihovemu Vorancu. Pravtako z vetikim zanimanjem so navzoči pristuhniti govoru prof. dr. Anfona Ocvirka, gtavnega urednika zbirke slovenskih klasikov, ki izhaja pri DZS in v kateri je Prežihova 9. knjiga že 107. zvezek. Dr. Ocvirk je v svojem govoru nagtasit veliko titerarno poslanstvo Prežihovega Voranca ter njegovo mesto v evropski književnosti.
Dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju je sporoči) Zvezi koroških partizanov zeio zanimiv .živijenjepis* enega izmed vodiinih funkcionarjev tako imenovanih .domovinskih* organzacij. Tozadevno pismo omenjenega arhiva z dne 12. 9. 1973, štev. 793/73/Sf/L., se giasi:
„!ch habe jetzt genauere Unteriagen Uber den Funktiondr det Kdrntner Heimatdiensfes Siegfried Sames. Sames ist auch der inifiatot des beanstandefen Denkmais an der Packsfra^e. Er war von 1923—1926 Ortsgruppenieiter der MSDAP, von 1930—1933 Bezirksredner det MSDAP und hatte die Mitgiiedsnummer 26661 der MSDAP. Nahere Auskunfte und Unteriagen stehen ihnen bei uns zur Verfugung."
Pismo je podpisa) prof. dr. H. Steiner, sekretar Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja.
in kaj je ta že v času iiegainega nacizma tako „zasiužni" koroški patriot danes! Predsednik zveze koroških „abwehrkampferjev* in kot tak tudi funkcionar Heimatdiensfa kot osrednje .domovinske" organizacije. Ob tem dejstvu pač ni treba doigo ugibati, od kje vejo duh, ki previaduje v teh krogih!
Obisk na planinski koči
Ravenska tiskovna konferenca, tako je na te-tej bito nagtašeno, je bita tep zgted, da se izid stoven-ske knjige tahko dostojno predstavi tudi izven stovenskega kutfurnega centra. Po konferenci so nekateri udeteženci šti še v Kottje, kjer so obiskati Prežihov grob.
Na območju dateč naokoli znane Bteščeče planine pod Komnico, kjer stoji prva stovenska ptaninska postojanka v zamejstvu .Koča nad Arihovo pečjo", sta pred dvema te-toma pogoreti kar dve planinski postojanki — Kopankova pastirska koča in dr. Pušnikova koča na vrhu nad 100 metrov visoke stene Ariho-ve peči. Sedaj sta obe koči spet obnovtjeni, tako dat je stika Bteščeče še tepša in pestrejša.
Minuto nedetjo so imeti stoven-ski ptanind v svoji koči prijeten obisk. Na povabito domačega ži-vinozdravnika dr. Pušnika iz Št. Jakoba v Rožu so jo obiskati sto-venski veterinarji iz Gorenjske. Ob tej priložnosti so si seveda ogtedati obnovtjeno kočo dr. Pušnika; ker pa te-ta še ni čisto gotova in tudi premajhna za trideset tjudi, kotikor jih je bito na iztetu, so se zadržati v btižnji in večjii ptaninski koči Slovenskega ptaninskega društva v Cetovcu. Stovenski veterinarji, ki dobro poznajo dr. Pušnika in njegova prizadevanja pri gradnji svoje koče, so mu zato pripravita in predati tepa darita — pribor za kurjene ob odprtem kaminu in še druge dragocene predmete, ki jih bo tahko uporabit v svoji novi koči. Prijetna družba z družinami je napravila v koči pravo pojedino, na kateri ni manjkato pečenke, vina, piva in drugih dobrot. Postregti so tudi stovenskim ptanincem, kii so biti v koči in še nekaterim tujcem,
ki so stučajno biti na Bteščeči. Tako so spet zgovorno demonstrirati .stovansko gostotjubnost".
Poteg Bleščeče ptanine so si gostje iz Slovenije z razgtednega stot-pa ogtedati tudi dobršen det Koroške in Jutijskih Atp. Če ne bi imeti smote z omnibusom, bi biti že prej na Bteščeči, kjer se jim je, kakor so povedali, najbotj dopadto. Ob sto-vesu pa so stovenski veterinarji ob-tjubiti, da bodo še prišli.
Seminar o družini
V nedeijo 14. oktobra od 9. do 18. ure bo v domu v Tinjah seminar .Družina nekdaj in danes.. Predavate!) prof. dr Anton Trstenjak iz Ljubijane. Teme predavanja:
# Družina kot časovno porajanje
Družina kot nadčasovni zakon
Družina kot časovna naioga
Vabijeni so starši in vzgo-jiteiji. Lahko pripeijete otroke s seboj, ker bomo zanje prirediti poseben program. Prosimo za prijave.
Dom v Tinjah
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tof
.Da, to je res. Toda jaz sem ženska brez predsodkov."
.Jaz pa sem moški brez strahu. Torej sva par, ki spada skupaj po naravi."
Prijet jo je za roko. Ni mu je odmaknita. Čutit je, kako se žar pretiva iz tetesa v teto. Pogtedat ji je v oči, kjer je zapisana vsa usoda človeka; tam notri je brat, da je zmagat. Sktonit se je k njej, jo objet in poljubit. Zaprta je oči in na vratu je začutit njene roke, ki so se ga oktenite.
Pri njej je ostat na večerji in pri njej je prenočit. Šoferju je sporočit v hote), da bosta odpotovala navsezgodaj, še v mraku. Bito je omamno, nekaj popotnoma nenavadnega. Ker še ni imet opraviti z umetnicami z imenom, se je potrudit, da bi zasenčit generata. Porabil je vse, česar se je o tjubezni naučit v praksi in iz priročnikov. Pazit je, da je vplivat sorazmerno na teto in dušo in pri tem dajat poudarka duši. Uspeto mu jo je potegniti v svoj uničujoči ptamen, da je sodetovata z njim, kot bi bita rojena prav zanj.
Njemu je bito, kot da se utaplja v pernici ugodja — saj se je res pogrezat v njene obitne prsi, ki so ji strastno vatovite. Bit je ves btažen in prevzet, kot bi v ringu premagat boksarja višje kategorije. Naposted je zdetana pa-dta v znak in zaspala z rokami okoli njegovega vratu. To se mu pri Doris ni nikoti posrečita. Pri njej se je zgodito vedno obratno. V otrplo spanje je omahnit on, medtem ko je bita ona še vsa razvneta kot vutkan, ki še ni izbruhal vseh svojih energij.
V Somraku je zrt v njen spokojni in srečni obraz. Bito je nenavadno, povsem drugače kot kdajkoli poprej... B<ito je tako, da ga je še mamilo... Torej je vsa vrednost ženske v tem, da zna biti drugačna, kot so druge; to je fudi vrtina moškega, zakaj gota šabtona je dotgočasna na smrt. tn kor je pogtavitno, zagotovo je nadkrilil generata!
Ko se je zjutraj še v popotni temi odpravtjat, mu je dejala:
.Zeteta bi, da bi to ostato med nama."
,To je razumtjivo in v interesu obeh." Čeprav se je ves večer izogibat razgovora o generatu, je sedaj čutit, da je treba nekaj reči tudi o njem, pa ga je ona prehiteta:
.Gorje, če bi to zvedet general!" Bila je zares za-skrbtjena.
.Zavotjo njega naj vas ne peče vest, poročen je, oče mnogih otrok, midva pa sva oba svobodna čtoveka. Reči moram, da vas ne kuje v nebo brez razloga. Saj veste, da so biti najtrši vojaki vedno najmehkejši pred ženskami umetnicami. Zenska kot teto ni nikakršen probtem za čtoveka takšne moči, toda ob ženski z dušo posebne vrste, tjudje nasitja odpovedo, ker dobe manjvrednostni kom-pteks."
Pritrjujoče se mu je nasmehnita.
Ko si je zapenjat btuzo, ji je naročat:
.Midva bova koristita drug drugemu, vso to netjubo zadevo pa bom kot nepretiskano pokopat. Pričakujem od vas, da me boste obveščali o tjudeh, ki so vam skušati škoditi. Še se bom ogtasit, takrat se bova pomenita kaj več o vsem, kar zanima oba. Vem še za reči, zavotjo katerih boste presenečeni; hkrati boste razočarani nad nekaterimi svojimi prijatetji."
Za stovo jo je prisrčno potjubit.
Preden je stopit na cesto, je pri priprtih vežnih vratih pogtedat kakor tat na obe strani po zamegtjenem ptočniku. Mesto jen bito prazno, sivo, zagrnjeno v jutranji megten ptašč.
Za naglimi koraki, ki so votto odmevati po praznih uticah, je hitet proti hotetu in premištjeval: .Moški, ki drugemu hvali žensko, je bedak. To je tako, kot bi mu jo polagat v naročje. Ni čudno, da jih mustimani zapirajo v ha-
reme in do jim obraze zagrinjajo s feredžami. in nič čudnega, če so jim vitezi zaktepati mednožja! Česar čtovek "6 pozna, si ne more požetefi. Kako čudna so razmerja stvar'! Kar imaš včasih za nedosegtjivo, ti pade samo v naročja medtem ko se nasmotiš prav tam, kjer mistiš, da bi igraje opravit. Samo izkušnja uči čtoveka presoje stvari, vse drU' go je sanjarija."
Šofer je čakat z vžganim motorjem. Wotf je samo det, in zdrsnita sta po megtenih uticah. Motčat je in pr%' mištjevat. Cesta je bita prazna. Mimo gostitne na ktanc^ sta švignila kot zver mimo tovcev. Šofer je dobro vede" koliko je ura pri Wotfu, pa ni niti vprašat, če se bost<* ustavita.
Z južne strani neba je veter prinese! nekaj vottih ekS' ptozij. ,To je z dotomitskega gričevja. Kdo ve, če se ^ niso začeli napadi?" je pomistit Wotf.
Veke so mu postate težke, nagnit je gtavo in se greznit v nemiren sen, ko se še prav rahto prižiga zaves v čudnih sanjah.
17
Megtene ptasti so se začete pred sunki rahtega vet'** premikati, postate so prosojne. Z vzhodne strani neba ^ je prižigata rumena svettoba in se razlivata po mokr' stemenih hiš in cerkvi sredi vasi. Šitjasti zvonik se je bet' nad gručo hiš kot obelisk na pokopatišču.
Lazar in Perne sta stoneta v okopu opazovatnice štab'* korpusa na hribu nad vasjo in z daljnogtedom spremne* gibanje megte. V skopih besedah sta se menita o boj**' ki je viset v vrtinčenju mtečne brezobtičnosti: že od sv'^! ko bi se moral začeti napad, jim je zastirata razgted. 3 ure čakanja in zmrzovanja so stopnjevale napetost povetj^j jočih do mučne razdražtjivosti. Kurirji so prihajati in o
TT <3 j e g n us rti o b r a z fa ši st ič n o - n a c io n at! i sti č n iti s i!...
SjmmmMHmHHHHmuMmmnMHHmmMHUMHHHnmmMmmmmmHmmtmtMummmmmHmMmuimmuM)
I Razvoj nat Koroškem [
zahteva nadatjevanje internacionatizacije
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet E S koroških Slovencev sta na seji koordinacijskega odbora dne E 5	17. 9. 1973 skieniia naslednji protest zvezni vladi na Dunaju:
Narodni svet koroških Siovencev in Zveza stovenskih orga- E g nizacij na Koroškem najostreje protestirata proti razstretitvi par- = g tizanskega spomenika na Robežu in zahtevata poteg ostrega = S kaznovanja storiicev predvsem razjasnitev ozadij tega gnus- E g nega dejanja.	E
V tej zvezi opozarjata na čianek v Voikszeitung z dne IS. = 5 septembra 1973, štev. 211 na strani 3, ki nakazuje strupeno E S ozračje in nevarne tendence v dežeii ter ceio napoveduje to- E ^ vrstna kazniva dejanja. Odtočno zavračamo vse poskuse podti- E § kovanja takih ziočinskih dejan) čtanom naše narodnostne skup- = g nosti.	=
Z ozirom na napovedi ..vroče jesen)" in ziasti na ta nevarni = § izgred z razstreiivom, ki ga nikakor ne gre omaiovaievati kot E g dejapje nekih pijancev in še posebej, ker vse ieto po dogodkih E 5 ianske jeseni s strani viade ni biio storjenega ničesar za reaii- = ^ zacijo čiena 7 državne pogodbe, naše ijudstvo v korist miru v = ^ tem deiu Evrope vse boi) odtočno zahteva nadatjevanje inter- E Š nacionaiizacije koroškega vprašanja.
§	Š
"""MmmnmmmmmmHHHmmmmmHmmmmnmHmmmmtmmmHmmunmmmummmmmmtmm«)
Vsa slovenska javnost
ogorčena zaradi zločina na Robeiu
Zločinski atentat na partizanski Spomenik na Robežu, kjer ga je ^Veza koroških partizanov 2. sep-tsmbra letos odkrila v spomin na Prvi oboroženi spopad koroških Partizanov z nacističnim okupator-i^nt, je sprožila močno ogorčenje protestna zborovanja tudi po ^ej Sloveniji. Iz številnih krajev poročajo, da množične organizacije,
Socialistična zveza, Združenje bor-r-ov, Zveza mladine lin druge poši-jajo protestna pisma republiški konferenci SZDL in avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani in ^ le-teh izražajo ogorčenost in pro-^est zoper zločin na Robežu. Šte-^Uni delovni kolektivi in šole pa Prirejajo protestna zborovanja, na ^Oterih obsojajo razstrelitev partizanskega spomenika, kar da ni sa-*Po protimanjšinsko, temveč tudi Protijugoslovansko dejanje. V pro-*Sstniih pismih in zborovanjih zahte-^jo popolno izpolnjevanje državen pogodbe, saj je zadnje dejanje Avstrijskih neonacistov pokazalo,
^0 se po lanski burni gonji proti .Oroškim Slovencem stanje nič ni 'zboljšalo. Protestna zborovanja v *Potični domovini so ponoven iz-'Pz solidarnosti z zamejskimi Slo-^rtci v njihovi borbi za narodnost-"P pravice.
Toda kako dolgo bomo koroški Slovenci še čakali na izpolnitev danih obljub in obveznosti? Od obsodb zločina na Robežu s strani avstrijskih oblasti nič nimamo, pričakujemo dejanja. Dokler bodo v zvezi s tako zločinsko dejavnostjo govorili o ekstremistih na obeh straneh, pa je jasno, da tudli še tako odločna obsodba ne more biti iskrena.
Val protestnih zborovanj se širi tudi po drugih republikah Jugoslavije. Vsepovsod odločno zahtevajo, da Avstrija izpolni svoje obveznosti iz državne pogodbe.
s 7.
nikakor ni popravljena. Že uvod v letošnjo jesen pa daje slutiti, da bo ta ugled izpostavljen še nadaljnjim težkim obremenitvam. Zločin na Robežu ne pomeni le napada na koroške Slovence, na njihove pravice ter na varnost njihovega življenja in imetja. Zločin na Robežu pomeni hkrati napad na tradicije in ogromne žrtve protifašističnega boja slovenskega in vseh evropskih narodov; pomeni napad tudi na Avstrijo samo, ki se ima za svojo obnovo in neodvisnost zahvaliti v prvi vrsti protifašistični borbi svojih državljanov.
Ravno to pa nalaga Avstriji določene obveznosti, med njimi tudi to, da bo na svojem ozemlju spoštovala, varovala in ohranjala vojaška grobišča in spomenike zavezniških in asociiranih sil, ki so se na avstrijskem ozemlju bojevale proti Hitlerjevi Nemčiji. Druga taka obveznost je, da Avstrija na svojem ozemlju ne bo dovolila kakršnekoli nacistične dejavnosti in obujanja nacistične miselnosti. Nadalje se je Avstrija obvezala, da bo zagotovila obstoj in razvoj slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti. In končno je prevzela obveznost, da bo v smislu načel Združenih narodov in na osnovi človekovih pravic vodila politiko miroljubnega sožitja med narodi.
Z zločinom na Robežu je bil Avstriji znova zadan hud udarec, kajti pred domačo in pred mednarodno javnostjo je postalo spet enkrat zelo očitno, da Avstrija ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti. Predvsem pa je ta zločin razkril resnične razmere na Koroškem, kjer mimo vlade, deželnega zbora in političnih strank dejansko vladajo fašistično-nacionalistične sile.
HummHmHmmmHmmmHumHmMmmmmHmnmmHtummmHmHmmHmHHmmtHmMHnmmmmHHm
Dinamit na Robežu
napad na avstrijsko državo
Zveza koroških partizanov je v zvezi z zločinsko razstretitvi- E E jo partizanskega spomenika na Robežu poslala zvezni vladi na E E Dunaju protestno pismo, v katerem poudarja:
Giavni odbor Zveze koroških partizanov ogorčeno protestira E E proti razstretitvi spomenika miru na Robeiu dne 16. 9. 1973.
Naš protest in naša ogorčenost sta razumijiva, ker je z E = dinamitom na Robežu porušen spomenik, k) je bii postavijen 2.	=
= septembra 1973 v spomin na prvo oboroženo bitko siovenskih E = partizanov proti Hitierjevi soidateski, ki je izseijevaia koroške = = Siovence, morita nedoižne koroške Siovence in antifašiste po E E ceii Evropi in nenazadnje zbrisaia z zemijevida prvo repubiiko E = Avstrijo.
Dinamit na Robeiu je torej napad na živijenjske pravice ko- E = roških Siovencev, pa tudi na avstrijsko državo samo, ker ima = E svojo obnovo in suverenost zahvaiiti v prvi vrsti antifašistični E E borbi svojih državijanov.
V tej zvezi opozarjamo izzivaino pisanje .Voikszeitung" z E = dne 15. septembra, kjer že vnaprej napoveduje razstreiitev spo- = E menika v čast padiih partizanov in vnaprej za leto doti) ko- = = roške Siovence.
Zveza koroških partizanov zaradi tega zahteva najstrožjo E = kazen za storiice in opozarja obiasti na obveznosti, ki jih je spre- E = jeia Avstrija giede zaščite vojaških grobov in spomenikov zavez- E E niških in asociiranih sii, posebej na BGBi. štev. 176/1948 in št. E E 152/1955. Naša odiočna zahteva pa je tudi, da se spomenik takoj E E obnovi v isti obiiki in kvaiiteti ter na istem mestu.
Prepise svojega protestnega pisma je Zveza koroških parti- E E zanov poslala tudi koroškemu deželnemu glavarju in varnostni E E direkciji za Koroško.
Tudi fizični napadi na koroške Siovence se nadaljujejo
Razstrelitev partizanskega spomenika na Robežu je le eden izmed številnih protislovenskih izpadov na Koroškem. Res je, da je ta dogodek najbolj močno odjeknil v javnosti in izzval številne proteste. Treba je odločno povedati, da je dejanje no Robežu odraz današnje stvarnosti na Koroškem, kjer sta slovenski človek in beseda povsod izpostavljene preziru in napadom. Taki izpadi se velikokrat odigravajo v gostinskih lokalih, kjer se zbi-
Najostreje obsojamo!
/ZVgdg/jevdMje r 7. sfrdn/,)
tavijamo, da avstrijska zvezna viada vse od ianske jeseni nt storiia nobenega resnično pozitivnega koraka v prid reševanja odprtih vprašan) siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in tudi sedaj — kakor ianske jeseni — poskuša omaiovaževati izgrede nacionaiističnih skrajnežev in ziasti neodgovorno početje sii v ozadju.
Nad razvojem na Koroškem je siovensko ijudstvo upravičeno ogorčeno. Zato odiočno odkianja vsakršno ugotavijanje manjšine in zahteva čimprejšnjo uresničitev vseh doiočii čiena 7 na ceiotnem in zna-
nem prostoru avtohtone naselitve koroških Siovencev, če potrebno, s pomočjo nadaijevanja internacionaii-zacije svojega probiema. Odborniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem zato pozivamo avstrijsko zvezno viado, da giede izvedbe zaščitnih doiočii državne pogodbe končno preide od besed k dejanjem, hkrati pa se z odtočnimi ukrepi zoperstavi organiziranemu neonacističnemu nasiiju ter s tem učinkovito podpre demokratične siie, ki edine iahko ustvarijo in zajamčijo nemoten in svoboden razvoj ter mirno sožitje siovensko in nemško govorečega prebivaistva na Koroškem.
rajo protislovenski naščuvanci.
Slovenska pesem je očitno bila zadnjo nedeljo kamen spotike celo v slovenski vasi — na Radišah. Pesem slovenskih fantov je nekaterim obiskovalcem gostilne postala predmet spora, nezoželjena, izzivalna. Zaradi lepe slovenske pesmi je prišlo do fizičnega izpada, pri katerem je profesor slovenske gimnazije bi) ranjen.
To je koroška stvornost. Takšno je vzdušje na Koroškem, kadar gre za slovensko besedo. Pride do groženj in celo do napadov. Ali je to tista enakopravnost, s katero se širokoustijo predstavniki .domovinskih" organizacij? Njihovo sistematično ščuvanje proti vsemu, kar je slovenskega, se odraža v takih odnosih naščuvane množice.
Toda na Koroškem so vsega krivi le Slovenci. Da, koroški Slovenec je ekstremist, če zahteva svojo enakopravnost. Dokler oblasti ob takih primerih ne bodo postavile ločnic, dotlej jim koroški Slovenci ne bomo zaupati. Kajti s takim zadržanjem dajejo le potuho akterjem dinamita in pesti.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
. Ajoli, toda po vsej dolini se je vlekla pošastna tišina, ki ni zmotil niti en sam strel.
Postojanka je samevala, bila je videti kot izumrla vas, *o!ita z vodo. Še psi so molčali. Patrulj, ki bi se usekale z obkoljujočimi bataljoni, ni bilo na spregled. Edini znanilci 'Oljenja so bili petelini. S svojimi strganimi glasovi so naganjali dan, ki pa se bo mnogim, še preden bo vzšlo ^nce, spremenil v večno noč.
Potem je na vzhodni strani, kjer sta Lazar in Perne ^Nla Dolomite, začelo pokati na več mestih hkrati. Spo-j^sdala sta se. Brigade 31. divizije so se torej spopadle z Ostirni. Čez noč so prodrle v osrčje postojank in se razpo-*^dile po zasedah.
, Štab korpusa je bil poslal v napad eno okrepljeno '*9ado s korpusno artilerijo. Pet brigad pa je blokiralo ^Ati in preprečevalo sovražnikovo pomoč napadenim. Na Vzpetinah nad vasjo je bilo vkopanih 6 topov: havbici, ki bili porušili Črni vrh, gorski top, dva protitankovska in ^ brzostrelni top. Lazar je računal, da bo to dovolj za uni-^nje vasi, ki je bila vsa obdana z bunkerji, jarki in žič-ovirami. Imeli pa so premalo municije, kot po na-^di...
, Brigade so bile tokrat že četrtič v tem letu pred utrd-.Attti te vasi. Dotlej so bile vsakokrat odbite s precejšnjimi ^mi.
.Kaj misliš, Perne, ali jih bomo v enem dnevu ali ne?" vpraša! Lazar, ne da bi odmaknil daljnogled od oči. j, .Pripravili smo se dobro. Ne vem pa, če zaradi tega tkanja ne bodo borci živčni. Poleg tega pa imam ob tej ^litjivi tišini občutek, da so tudi oni pripravljeni in da so '' obveščeni. S presenečenjem, na katero smo precej
3*Adili, nebonič.-
. Okofi devetih je iznenada potegni) močnejši veter in ^9ta se je dvignila kot zastor nad odrom. Tedaj so za-
geldali pred seboj naselje kot na dlani.
Polkovniku Lazarju se je obraz še bolj zresni).
.Ogenj!" je ukazal.
Vseh šest topov je hkrati zabobnelo, ozračje je vzvalovilo v odmevih. V naselju so se dvigniti ognjeni curki, zemlja se je prašila okoli bunkerjev, vkopanih globoko v zemljo, hiše so dobile prve, velike rane. Naselje pa je bilo še vedno kot izumrlo, mirno, nihče ni odgovarjal.
Že čez nekaj minut je pritekel kurir, po obrazu ves črn in krvav. Sporočil je, da se je prva havbica razletela že po petih strelih.
Lazar je zaklel. Čez nekaj časa pa se je razletela tudi druga havbica ... Granate so eksplodirale v ceveh. Ker niso imeli originalnih rušilnih granat, ki bi prišle do živega utrdbam, so izpraznili šrapnel in ga nabasali s plastikom, vžigači pa niso prenesli trenja ob izstrelitvi, pa so granate že v ceveh eksplodirale ...
V postojanki se je oglasil zvon. Njegov glas je bil mešanica svečanega vabila v cerkev, prošnje ob hudi uri in pogrebnike. Vmes pa so se oglašati tudi topovi in minometi belih. Zdaj so se gnezda napadalcev zavijala v dim in ogenj.
Brigada Srečka Kosovela je po artilerijski pripravi z vseh štirih strani krenila v napad proti vasi.
Lazar, Perne in Kajtimir so obupavali in kleli na opazovalnici, ki so jo zasipale mine. Napad bataljonov se je sesul pred njihovimi očmi. Odpor iz mitraljeških gnezd in iz cerkve je bil premočan, planjavo so pokrili mrtvi in ranjeni.
Kljub temu se je enemu bataljonu posrečilo vdreti v vas. Iz nje so beti v gručah udarili v protinapad ter v spopadu na nož in z bombami pregnali napadalce. Iz vasi je odmevalo vpitje, zmerjanje in kriki zadetih.
Lazar je drhtel od razdraženosti. Brigado pod njim so vrgli na izhodiščni položaj, ne da bi bila dosegla začetno prednost, ki bi bila potrebna za osvojitev vasi. Gledal je brezuspešno zaganjanje čet, ki niso prodrle nikoli dlje kot do žičnih ovir in prvih jarkov, od koder so se morale v križnem ognju mitraljezov raztepene umikati.
Sedaj je bilo vse odvisno od njega. Ali naj za vsako ceno zaostri napad ali čaka noči, da napadejo utrdbe brez pomoči topov, te z bombaši? Ni se mogel odločiti.
Bilo mu je komaj petindvajset let. Ko so ga imenovali za poveljnika korpusa, je bil v skrbeh, ali bo kos taki nalogi. Korpus je imel šest brigad iin nekaj več odredov na območju od Trsta do Triglava, ki je postajalo vroče kot vulkanska tla pred izbruhom.
Skušal je biti miren. Vedno si je vzel čas za premislek. Ni se hotel prenagliti. Tudi sedaj ni pognal brigade znova v napad, čeprav so nekateri štabovci priporočali bolj smel in odločen naskok
Po dolini je spet priplaval svaljek megle in zagrnil utrdbo.
V dolgočasju, ko jih je bila zamorita megla, sta se s Pemcem menila o dekletu, ki so jo komisarji hoteli spraviti pod zemljo. Videla sta jo, ko je obvezovala ranjence, prinesene iz bojnih vrst. Bila je črnolaska, življenja polna in dobrega srca in ... preveč je cenila moške. Rada je imela vse, od komandirja do mitraljezcev. Komisarji so bili obupani, ker ji tega veselja niso mogli preprečiti, čeprav so jo ostro prijemati. Ko ni nič zaleglo, so predlagali Lazarju, da jo ustrele. Ta pa je ustrelitev odlagal, šele nenadni napad Nemcev na položaje zaščitnega bataljona je prinesel rešitev.
Tisti, ki so jo nameravali spraviti pod zemljo, so med spopadom pobegnili, medtem ko je dekle v ognju rešila
ZAKAJ MORSKI KLOBUK NIMA KOSTI
JAPONSKA PRAVLJJCA
V davnih časih so vsa morska bitja [epo, srečno in veseto prebivata v patači kratja Zmaja, gtoboko na dnu morja. Da, srečno, dokter nista njihovega mirnega živtjenja skotita Polip, ki je bit Zmajev dvorni zdravnik, in Morski ktobuk, ki je vse dottej imet kosti, kakor vsi drugi prebivalci morja. Ta dva sta se namreč hudo sovražita.
Zgodito pa se je, da je nekega dne zbo-teta hči kratja Zmaja. Dvorni zdravnik Potip jo je pregtedal in nazadnje izjavit, da ji tah-ko živtjenje reši samo eno zdravito: opičja jetra.
.Lejte," je Potip reke) kratju Zmaju, .naš Morski ktobuk zna ptavati, da ga nihče ne
Uganke
Pravijo, da je zlato, vendar z ziatom tem živeti prepuščobno bi biio.
Pobatin se pripodi, da izpije iačen kri, ptane nate žvižgajoč, sit jo spet odkuri v noč.
(jouuc.3)
Kosmata je, doig rep ima, razne vragotije zna. Podobna je čioveku, se smeje in kriči, kot čiovek se obnaša, a vendar čiovek ni.
(O3!do)
„0, rad ti pomagam," jo je ogovorit Morski ktobuk, .če mi podariš svoja jetra, da iz njih naredimo zdravito za hčerko našega kralja Zmaja."
Opica mu je rekta, da prav rada odstopi svoja jetra, samo da jo reši. Tedaj jo je Morski ktobuk natožit na vrh svojega klobuka in z njo brž odplavat nazaj proti patači Morskega kralja Zmaja.
Dokter je opici še tekla voda v grto, je bita pripravtjena obljubiti karsibodi, zdaj pa, ko je bita rešena, je začeta premišljevati o svoi obtjubi. tn botj ko je premišlevata, manj jo je mikalo, da bi dala svoja jetra, pa čeprav je što za hčer samega kratja Zmaja. Ne, se je nazadnje odločita, iz te kaše se je treba nekako rešiti.
Opica je bita premetena kakor matokdo, zato je rekta Morskemu klobuku:
.Počakaj matot Daj, počakaj moto! Zdaj sem se spomnita, da sem svoja jetra pustita na tistem otočku. Veš, za nekaj časa sem jih obesita na borovec. Daj, odnesi me nazaj na otoček, da jih vzamem s seboj."
Res sta se vrnita na otoček. Brž ko je bita opica na suhem, je splezata na borovec, visoko v krošnjo, potem pa zakticata Morskemu ktobuku:
.Najtepša hvala, da si me rešit. Jeter ni-
kjer ne najdem, zato bom ostala kar na borovcu. Pa zdrav bodi!
Morskemu klobuku se je takoj posvetito, da ga je opica pošteno potegnita za nos, a kaj je zdaj hote). Bilo je prepozno. Počasi je odplavat nazaj proti patači na morskem dnu in povedat, kaj se mu je pripetito. Kratja Zmaja je ta nezgoda na moč razjezila.
.Dovolite mi, da zberem krdeto rib in da pošteno premlatimo tega nehvatežneža, ki vam ni marat napraviti ustuge," je tedaj Potip reket kratju.
.Prav, pa ga premlatite!" je privotit kratj Zmaj.
Res so prebivatci morja pograbiti svojega rojaka in ga pričeti pretepati, kotikor so mogti. Totiko časa so ga pretepati, da so mu polomiti vse kosti. Botj kot je Morski ktobuk je veka) in vpit, botj se je ztobni Potip hahtjat in režat.
Tedaj pa je iz gradu pritekta hči kratja Zmaja.
.Poglejte," je zakticata, .saj sem zdrava. Nič hudega mi ni bilo, samo trebuh me je mato botet."
Da, botezen in zdravito si je Potip izmistil samo zato, da bi se iznebit Morskega kto-buka. Ko je kralj Zmaj to spoznat, se je razjezit botj kot kdajkoli. Polipa je za zmeraj odpodil z gradu, Morski ktobuk pa je postat njegov najtubši dvorjan.
Vidite, zato se polip še danes osamljen plazi po morskem dnu. Vse se ga izogiba in vse se ga boji. Morski ktobuk pa uživa spoštovanje pri vseh morskih prebivalcih, čeprav je še danes brez kosti in čeprav ne zna več tako hitro ptavati.
in poiccch
Vrba ob potoku ntzko sktanja veje, stare s) kosti na soncu greje.
Potok nagajivi ji drži zrcaio:
.Mamka, oj, kako iepi ste, ie pogiejte maio tu se v ogiedaio!"
— Uh, da bi te spak, porednež tak!
Starosti miadina danes ne spoštuje! vrba se huduje.
.H) hi, ha ha!" se potoček smeje in veseio poskakuje čez rumene veje starke samotarke.
Nič ne ve na tej brezskrbni miadi pot), da hiti,
kot vse na svetu, starosti nasproti..
! '
prehiti. Kaj ko bi njega postali po opičja jetra?"
Kratj je brž poklical predse Morski ktobuk in ga postat po zdravito.
A ni tahka reč, najti opičja jetra) Še teže pa je najti opico! Morski ktobuk je ptavat 'in ptavat po morju, ptavat dolgo vrsto dni in noči. Terko je nekega dne priptaval do nekega majčkenega otočka in tam zagte-dat opico, ki je padla v morje.
.Na pomoč) Na pomoči* je vpita opica. Seveda, saj revica ni znata ptavati.
„Veš, v šoti si moraš obuti copatke, matice ne smeš metati po tteh, učitetjici ne smeš kazati jezika," je resno poučevaia Anica svojo mtajšo sestrico Danico. Danica se je odpravljata v veliko in tepo postopje. To je bil njen prvi šotski dan. Mamica ji je obtekta njeno najtepšo obleko, saj veste, tisto rdečo z rumenimi metutji. Danica je hitro smuknita k sosedovemu psičku, da bi se mu pokazala, kako je tepa. Psiček Danice ni razumel in je začel gristi njen novi beti čeveljček. „Ti si neumen pes, nikoli te ne bodo sprejeli v šolo," je rekla Danica, se zavrtela na peti in stekla domov.
Prvega šolskega dne si je Danica ogledala učilnico, svoje sošolce in učiteljico, ki je imela rdeče polakirane nohte. To je Danici še posebej ugajalo in tudi sama si je
želela, da bi imela prav take nohte.
Toda drugi dan, takrat se je zgodilo. Otroci so morati vleči črte po zvezku in Daničine so bile lepo ravne, s sestrico Anico in sosedovo Andrejko se je namreč več-
zadnjič jedla hruško, jo je hudobna čebela pičita prav v tiče in Danica je takrat zelo jokala. Zdaj pa je bila čebelica v njenem zvezku. Nenadoma so ravne črte zaplesale pred njo, oči so se ji namreč napolnite s solzami. Deček, ki
Danica v šoii
krat igrala šolo. Pogledala je k dečku, ki je sedel zraven nje, tedaj je k njej stopila učiteljica, vzela njen zvezek in... Ko je imela Danica zopet zvezek na mizi, je zagledala v njem vijoličasto čebelico. Uboga mala Danica se je ustrašila. Čebelic ni marala. Ko je
je sedel pri njej, je takoj dvignil roko in povedal učiteljici, da Danica joče.
Učiteljica je stopila k Danici, jo pobožala po glavi in jo vprašala, kaj ji je. Danica je vse povedala, sestrica Anica jo je bita poučila, kako se mora obnašati. Uči-
teljica se je nasmejala, potem jc rekla: ^Čebelice so marljive živa' li, ker nabirajo med, ki ga otroc'
radi tižejo. Če jih pohodiš ati ^
se jih dotakneš, takrat se skušajo braniti in pičijo. Če ti zasade sv<r je žeto, morajo umreti. Gotovo sl takrat čebelico razjezila. Ker sl bila pridna kot čebela, ki nabiti med, si dobita v zvezek čebetico-Morda je prav tista, ki je morala takrat umreti." Danica je bila za' čudena. Kako lepo je učiteljic vse to povedala! Ozrla se je na njene rdeče nohte in premišljevati o čebetici. Ni bila več huda nanjo-Toda kje ta živalica najde med? Učiteljica gotovo ve, jutri jo bo vprašala.
Tako je mala Danica vsak daO izvedeta nove in nove stvari. Zdal je v njenem zvezku že vetiko če' betic, ker je deklica pridna pra^ tako kot ta mala nabiralka medu-
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor?
s položaja dva ranjenca in za nameček privtekta še težko strojnico.
Lazar je žeto cenit borce, posebno tiste, ki so bili v požrtvovalnosti drugim za zgted.
Zat mu je bilo stehernega izmed njih. Zato jih ni moget še enkrat pognati v žice.
.Kako, Perne? Kako, Kajtimir?"
Vsi so biti prepričani, da ne morejo izsititi zmage brez vetikih žrtev. Zmanjkalo je min in granat.
Lazar je moral odtočiti sam: umik ati udar. Nerad se je umikat, nerad priznal poraz v bitki, ko je še govorito orožje. Nihat je med strastjo bojevnika, ki ga udarec pekti In siti k povračitu, lin svaritom, ki se je z njim ogtašat razum. Tudi njegov votčji instinkt je govorit, da se razmerje sit na bojišču spreminja v škodo napadatcev. Njihove vrste so prav tako negotovo vatovate v vzgonu volje in v strahu kot on. Črta nihanja je dobivata čedalje gtobtje udrtine. Vedet je, da mora v imenu vseh preboteti samoljubje in se odreči morebitnemu zmagostavju. V njem se je vse to-mito. Zdaj bodo že četrtič ktoniti pred to utrdbo in morat bo priznati poraz prav tam, kjer bi najbolj potrebovati zmago.
.Odjenjajmo, odjenjajmo!" je predtagat Perne in se skticeval na žrtve.
Ko se je megta dvignita in je sovražnik napadet še z večjo močjo in zagrizenostjo, je bito očitno, da se Črni vrh ne bo ponovit. Spopad okoli njih je dobivat vse širši obseg, bobneto in treskalo je iz vseh grap in hrbtov hribovja ...
Zvonito je po vseh dotomitskih cerkvah, kot bi v de-žeto vdrti Turki.
Lazar se je odtočit, da bodo na položajih počakali na mrak, ker podnevi nli bilo moč umikati čet izpod sovražnikovega ognja.
Senca hriba nad vasjo je že tegta v dotino, ko je Perne dobit od svojega pomočnika radiogram.
Njegov agent v tržaškem štabu je poročal, da se bo napovedana ofenziva na osvobojeno ozemtje začeta že na-stednjega dne: enote 188. divizije gorskih tovcev in 10. policijskega potka SS, okreptjenega s tanki, bodo vdrle na osvobojeno ozemtje. Trnovskega gozda in Čepovana. Tam so bila sktadišča vojnega materiala, ki so ga korpusu metati zavezniki. Torej bodo imeti jutri za hrbtom nekaj tisoč Nemcev? tn ofenziva Part)isanenwoche se bo začela, ne da bi brigade zadrževate sovražnikov sunek?
Štab korpusa je skteni! premakniti vse brigade na ogrožene potožaje. Takoj so odhiteti s povetji za nočni pohod. Od predvidenega vdora so biti oddatjenii za ceto-dneven marš, kar je pomenito, da se bodo brigade spo-padte s sovražnikom tačne in izčrpane.
.Lazar! Prepričan sem, da je bit naš načrt izdan. Verjetno agent Atfa še deta," je reket Perne. Spomnit se je Ane in pasti, ki so mu jiih nastavili na drugih koncih. Stutit je, da se Atta vktjučuje v igro samo v pomembnih situacijah.
.iskali ga bomo naprej. Skrajšati bomo pot povetj od korpusa do divizije, brigad in odredov. Štej ko prej se bo razgalit."
O mraku so se brigade umaknite s potožajev. Lazar in Perne sta odjezdita. Med drevje se je spustita jesenska noč, pod svettim obokom zvezd je utripata hladna tihota. Motito jo je te hrzanje konj in ropotanje koles topov po kamenju. Za artiterijo se je umikata kotona z ranjenci. Šli so kot hudourni obtaki nazaj na zahod, brigade v nove boje, ranjenci pa v botnišnico.
18
Brigada Franceta Prešerna se je iz Dotomitov prebita brez velikih žrtev, tmeti so nekaj mrtvih in mnogo več ra-
njenih. Deset borcev pa so pogrešati. Na nepoznane^ svetu so se v gosti megti izgubiti vsti kurirji, ki so vzdrževal' zvezo med bataljoni. Ti so padti ali pa jih je sovražni ujet. S padlimi je brigada izgubita tudi eno težko in en<? tahko strojnico. Preden je prlšta do mejnih žičnih ovir, morati bombaši razbiti nekaj zased.
Brigada se je ustavila na Cerktjanskem vrhu, da b' zavrnita sovražnika, če bi udarit za njimi iz tdrije. tz d"' tjave je bobneto od Svete gore do Trnovskega gozda, kja* je 30. divizija zadrževala sovražnika.
Marko in Ana sta dve uri blodila med samotnimi d°^ mačijami Cerkljanskega vrha, preden sta pri Stabetu naši'* brigadni štab. Pred košato domačijo sredi sadovnjaka, 1^' po obdelanih njiv in senožeti, ki je spominjata na dvore^' je bito privezano nekaj konj. Ko sta se btižata stražarja, Marko ztezel v sedlo svojega ktjuseta, ki ga je druge^ jahata Ana. Hotel se je namreč postaviti.
.Najprej bom sam govorit s Kartom, potem pa bo^** oba. Veš, jaz ga dobro poznam od takrat, ko je še krc"**! pat pri Stavcu in sem mu večkrat dat za kakšno pivo. S^t sem kot miner zastužit bolje od navadnih krampačev.
Ana, včasih je dobro, če se poznaš s kakšnim takim, ki dvigne nekam iz nič, včasih pa je to tudi stabo. Marsikaj ne mara prič svoje nepomembnosti. Toda Karel ni takšen*
Komandanta je dobit za mizo, ko je podpisoval P** pirje; komisar pa je urejal svojo usnjeno torbico, napotijo no z najnovejšim političnim gradivom.	^
Že ko je kurir najavit minerja, se je Kartu razteg obraz in pomežiknit je komisarju.
.No, vidišt Kadar ga iščeš, ga ni, navsezadnje pa ^ dno pride sam, kot star maček k hiši."
(Dd/je pr:Aodw;rč,l
Presenečenje
ob vrnitvi
Vzeta je ključ iz torbice in odpr-0 vežna vrata.
Končno vendar doma. Kakšna ^eča! Kakšno olajšanje po trime-^čnih predavanjih v najrazličnej-jjh krajih! Tako utrudljivo je bilo. °da če je s svojimi besedami, z močjo prepričevanja, kar ga je ^logla, odprla oči le nekaj mladim 'ludem, je mnogo dosegla.
Saj je vendar nemogoče, da bi ves njen trud brez uspeha. V ^hu je videla pred seboj rado-''sdne, zamišljene, vprašujoče mla-ds oči. In ko je tem očem govorila ^ vseh strahotah, ki jih povzročajo "tomila, o propadu, ki končno ne-&'ekkcno pride, je v marsikaterih ^eh opazila preplah. Videla je ^blo trzanje mladih ustnic, ko je Opisovala primere, ki jih je dožive-^ v lastni praksi. Bila je prepričajo, da njeno delo ni bilo zaman. j*skaj je moralo ostati v mladih, ki je predavala.
Toda sedaj je to za njo. Zopet je doma. Čaka jo delo na kliniki. V jddelku, kjer zdravijo ljudi, ki jih lo uživanje mamil privedlo na rob
kopasti.
Čaka jo Jeanette.
Jeanette, ljubica!
Kar takoj mora pohiteti k njej. ^olge (ri mesece se nista videli. Joj. toliko si bosta imeli povedati.
Dr. Jeanette Crown ni prižgala na hodniku. S ceste je skozi ^'Pe na vratih medlo sijala luč in Osvetljevala vežo.
Tiho je stopila proti hčerini sobi.
Ne, nič ne bo potrkala. Kar vstopa bo in jo rahlo rahlo zbudila. '"Sprav bo kmalu polnoč, jo je ven-
D0M!SL!CE
Dogma ne pomeni odsotnosti misii, ampak njen konec.
Če v siikarstvu narediš napako, je ne moreš skriti; a če jo narediš v medicini, jo bo skriia zemija. Sovraštvo čvrsteje povezuje kot ijubezen.
Da bi ziomiii rogove svojega ponosa, je potrebno, da čim večkrat zaidemo med ijud).
' Deiaj, kar si doižan storiti, za druge stvari pa se ne brigaj.
t Šovinist je čiovek, ki ceio bogu dodeijuje državijan-stvo svoje zemije.
t Pesimist je čiovek, ki misii, da so drugi prav tako pokvarjeni kot on sam in jih zato sovraži.
t Humor je rešiini pas za piavanje po rek) iivijenja.
i Tiste, k) menijo, da je z denarjem vse mogoče, iahko osumijo, da bi za denar storiti vse.
t Razmišijanje deia iz nas strahopetce.
f Vino pij iz mate posode, učenost iz veiike.
^ So drevesa, ki v svojih srčnjih krošnjah skrivajo veiiko piemenitega; ko jih siednjič posekajo, ostanejo samo še nemi štor).
) Ko čiovek več ne ustvarja, začne uganjati dogmatizem.
^ Ob veiikem čioveku so pogosto tudi veiike napake.
dar želela vsaj pozdraviti po tako dolgi odsotnosti.
Odprla je vrata. Objel jo je lahen vonj parfuma, nekakšen znak intimnosti bivališča dvajsetletnega dekleta.
Stopila je proti postelji. 2e se je hotela skloniti nad ležišče, ko je ugotovita, da je postelja še pogrnjena in Jeanette sploh ni tu.
O, bog, da se ji ni kaj zgodilo?
Spomnila se je, da ji je v zadnjih dveh mesecih večkrat telefonirata takole okoli desetih zvečer, a se ji Jeanette ni oglasila. Naslednji dan se je navadno izgovarjala, da je študirala s prijateljico. Včasih celo, da je bila na plesu.
Zaupala ji je. Bila je prepričana, da dvajsetletno dekle že mora vedeti, kaj počne.
Najbrž tudi nocoj kje pleše. Študira tako dolgo gotovo ne.
Prižgala je luč in mehka svetloba je zalila dekliško sobo. Odprla je hčerino omaro, da bi videla, v kateri obleki je odšla. Poznala je vsak kos hčerine garderobe in hitro bi lahko videla, katero oblačilo manjka.
Odprla je torej omaro in — ostrmela. Na obešalnikih je viselo nekaj dragocenih oblek, ki jih še ni nikoli videla. Celo krznen plašč je visel tam.
Za trenutek je pomislila, da je vse skupaj last kakšne Jeanetfine prijateljice. Toda ne! Tedaj bi ne bilo tu. Bilo bi v sobi za goste.
Na dnu omare je zagledala kovček. Kovček, ki ni bil njen niti Jea-neftin. Podzavestno je dvignila pokrov. Kovček je bil do roba poln. Dr. Jeanette Crown je zastrmela v vsebino kovčka. Strmela je v dobro znane vrečke, napolnjene z — morfijem. Odprla je eno tistih vrečk in med palcem in kazalcem trla droben prah. Okusila ga je s koncem jezika. Ne, ni dvoma. Bil je mortij. Še kako dobro, predobro ga je imela priložnost spoznati. ..
Mrzel srh ji je šel po hrbtenici. Zaloputnila je kovček in zaprla omaro. Ugasnila je luč in hotela oditi iz hčerkine sobe. Tedaj je na
posteljini omarici zazvonil telefon.
Prijela je slušalko in jo ponesla k ušesu. Globok, hrapav, celo prijeten, a tuj glas je vprašal:
,Si doma, Jeanette?"
,Da, doma sem," je odgovorila.
.Je vse v redu?"
.Da, vse v redu je."
.V dvanajstih minutah bom tam. Boš čakata?"
.Da, čakala bom."
V slušalki je zaškrtalo. Dr. Jeanette Crown se je šele tedaj zavedla nesmiselnosti tega pogovora. Hotela je vedeti, kdo je govoril. Hotela je povedati, da sploh in niti najmanj ni vse v redu. Hotela je reči, da je pri telefonu ona, dr. Jeanette Crown, in ne njena hčerka. Za vse skupaj ni bilo več časa, kajti slušalka kdove kje na drugem koncu žice je bila odložena.
Tedaj jo je preblisnilo sporočilo, ki ga je dal neznanec. Tisto, da bo čez dvanajst minut tu. Preblisnila jo je tudi misel na vsebino kovčka v hčerkini omari. To mora biti gotovo v zvezi. Saj tujec vsekakor ne more priti kar tako brez vzroka in najaviti svoj obisk opolnoči.
Težke mislii so ji vrele v možganih. Spoznala je, da se je Jeanette zapletla v mrežo trgovcev z mamili. Najbrž še ni zabredla pregloboko. Verjetno so jo s težkimi denarji primarnih k sodelovanju. Kako iz tega? Kako jo rešiti? Kaj storiti?
Spomnila se je inšpektora Brya-na. Dolga leta že z roko v roki sodelujeta v boju proti mamilom. Da, njega mora poklicati. Rešil bo, kar se bo rešiti dalo.
Toda, če bo Jeanette zaprta? Tri leta? Pet let?
Ah, ne! Gotovo ni še padla tako globoko. Le zapeljali so jo. Saj vendar ne more biti drugače. A ta zveza mora biti prekinjena. In brez policije to ne bo šlo.
Odtavala je v svojo sobo. Prižgala je svetilko, zasenčila z dlanjo svetlobo in zavrtela številke policijske postaje.
Inšpektorja Bryana so klicali domov. Ogasil se je zaspano, skoraj
45.—
Priporočamo vam
g KOROŠKA !N KOROŠK! SLOVENC), zbornik poljudnoznanstvenih in leposlovnih spisov, 392 str., ilustr., br. g Blaž Singer: VODNiK NA POT) MED SLOVENC) NA KOROŠKEM, opis krajev s seznamom dvojezičnih imen ter zemljevidom	104 str., ilustr., br
H Jože Šircelj: KOROŠKA ZNAMENJA, ljudje in kraji južne Koroške v besedi in sliki
264 str. vel. (ormata, ilustr., kart. 118.— g Lojze Ude: SLOVENC) iN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST, spisi o slovenskem in juaoslovanskem vprašanju
392 str., pl. 110.—
g Stanko Klinar: KARAVANKE, planinski vodnik,
216 str., slik. priloge in karte, br. 91.— g Anton Slodnjak: ZGODOViNA SLOVENSKEGA
SLOVSTVA, dve knjigi skupaj 592 str., slik. priloge, pl. g Jože Pogačnik: SLOVENSKO ZAMEJSKO iN ZDOMSKO SLOVSTVO, oris izhodišč in ocena vrednosti
152 str., ilustr., br. 30.— Posamezne knjige iahko naročite tudi po pošti.
KNJiGARNA .NAŠA KNJiGA" CELOVEC WULFENGASSE
165.-
nevoljno. A ko mu je zmedeno skušala pojasniti, zakaj ga kliče, je bil ves buden in kratko odgovorit, da pride takoj.
Dr. Jeanette Crown se je sesedla na kavč. Otopelo je buljila v temo. Misel za mislijo se je prelivala za njenim visokim čelom; nobene ni mogla domisliti do kraja.
Tedaj se je v vežnih vratih oglasil ključ. Takoj nato so čez preprogo v veži zatopofali hčerkini koraki. O, kako dobro jih je dr. Jeanette Crown poznala. Toda ni vstala, ni stopila hčerki naproti. Plaz se je začel valiti, naj se vali do konca.
Še preden je hčerka prišla do svoje sobe, je pred hišo zamrlo drdranje avtomobila. Nekdo je s tremi udarci potrkal na vrata. Hčerkini koraki so se obrnili. Odprla je vežna vrata.
Globok moški glas je vprašal:
.Je vse v redu?"
.Da, vse je v redu," je odgovorilo dekle.
.Pojdiva torej v vaše gnezdece in obračunajva," je rekel moški.
.Dobro, da niste prišli prej. Pravkar sem se vrnila."
.Vrnila? Pravkar? Saj sva vendar pred kratkim govorila po telefonu? Kaj to pomeni?" je hlastno sledilo vprašanje vprašanju.
.Govorila? Midva? Ne," se je čudilo dekle.
Vse
ima
svoje
globlje
vzroke
BARDNITZKY
Gospod in gospa Schimmeling stojita pred sodnikom za razvezo zakona.
..Zahtevam, da se zakon razveže po krivdi moža," je vztrajal odvetnik gospe Schimmeling. „Ta človek, ki je imel srečo, da je bil mož tako očarljive in ljubke dame," tu je odvetnik pogledal gospo Schimmeling, ki mu je odgovorila s prijaznim nasmehom, „ta človek torej je naredil nekaj neverjetnega: pri tako čudoviti ženi so ga videli ljudje na ulici z drugo žensko!"
„Kaj lahko rečete na to obtožbo, gospod Schimmeling?" ga je vprašal sodnik.
Gospod Schimmeling je globoko zajel sapo in začel z obrambnim govorom.
„Gospod sodnik. Vse ima svoje globlje vzroke. Zadeva se je začela marca lanskega leta. V kinematografu so vrteli film .Grešne noči*. Žena mi je rekla: .Dragi, kupi no dve karti v tretji vrsti za prvo predstavo'." Šel sem v kinematograf, stal pol ure v vrsti in se vrnil domov s kartama. ..Pomisli, tisti domišljavci Breselmairjevi z one strani ulice gredo tudi v kino," me je pričakala žena. ..Popolnoma nemogoče je, da bi sedela v tretji vrsti, vsa cesta bi se nama smejala. Zamenjaj karti za boljše prostore." Vrnil sem se v kino in zamenjal tretjo vrsto za osemnajsto."
„Prosim vas, preidite na stvar," ga je prekinil sodnik.
„Sem že pri stvari," je rekel gospod Schim-meling in povzel pripoved. .Ko sem prišel domov, sem našel obisk. Prišla je tašča. Tudi ona bi rada v kino, a šele potem, ko bi povečerjala. Pri predstavi, za katero sem imel karte, to ne bi šlo. Še enkrat sem šel v kino in zamenjal
karti. Vzel sem tri karte v tretji vrsti za drugo predstavo. Ko sem se vrnil domov, tašče ni bilo več. Žena je bila vsa objokana. Skregali sta se zaradi mene. Lepa reč. Žena je dobila strašen glavobol in ni mogla nikamor. Jutri bo gotovo že vse dobro. Zamenjal sem karte za prvo predstavo naslednjega dne. Hm, prav tedaj ko sva se drugi dan odpravljala, je prišla prijateljica moje žene z možem. Tekel sem v kino in zamenjal dve karti v tretji vrsti za prvo predstavo za štiri karte v dvanajsti vrsti za drugo predstavo."
„Nujno vas prosim, bodite kratki!" je vztrajal sodnik.
„Prosim," je dejal gospod Schimmeling z mirnim glosom in nadaljeval. „Na kratko: zamenjava štirih kart v dvanajsti vrsti za drugo predstavo za tri v šesti vrsti za jutrišnjo predstavo, nadalje dveh kart v tretji vrsti in ene v šesti vrsti za drugo predstavo za tri v peti vrsti za tretjo predstavo naslednjega dne, potem dveh v peti vrsti in eno v osmi vrsti za tretjo...
..Nehajte, nehajte!" je zatulil sodnik obupano in doda), ko se je malo pomiril: „In vi ste vse to zdržali?"
..Dobrodušen in potrpežljiv človek sem," je odgovoril gospod Schimmeling. „Tedaj mi je prišlo na misel, da bi pravzaprav moral imeti tako ženo, kot sem sam: dobrodušno in potrpežljivo."
„In ste našli tako ženo?" je vprašal sodnik radovedno.
„Sem," je priznal gospod Schimmeling.
„In kdo je ta žena?"
.Blagajničarka v kinu."
Tedaj so se vežna vrata nenadoma odprla. V vežo je zatopofalo stopanje več moških. Njihove glasne stopinje pa je tisti hip preglasil oster moški glas:
.Roke kvišku. V imenu zakona vaju aretiram. Hkrati bomo izvršili hišno preiskavo. Nalog vam lahko pokažem, če želite. Na delo, dečki! Kje je vaša soba, gospodična Jeanette? Tam bomo začeli."
Dr. Jeanette je stiskala od potu vlažne pesti. Ni vedeta, kako bo pogledala v oči svoji hčerki. In ni vedela, kako naj pogleda v oči inšpektorju Bryanu.
Potajnarjeva jab!ana
Sadje tisto jesen n? obrodi/o. Le ta m tam se je obesi/o kakšno jabo/ko in otroci pač ne bi M: otror:, če ne bi za vsako izmed nj;b vede/i.
Po/ajnarjevi pa so ime/i staro ja-b/ano, ki se je tadi tokrat kar šibi/a pod težo sočnih p/odov in tako vedno znova privab/ja/a pože/jive pog/ede vaških otrok. Seveda so v pr v? vrst: iska/i pri/ožnost, da bi jabo/ka .na-rabata/i"; če n: Mo dragače, so zanje prosi/i Po/ajnarjeve otrobe, ki so M: njihov: /astniki.
On:, Polajnarjev: otroci, so Mi na svojo jab/ano nadvse ponosni in tako niso ime/i razumevanja za prošnje dragih otrok, da hi daja/i jabo/k tadi njim, temveč so jih največkrat kar nev/jadno zavrni/:'. Vaškim otrokom pa se je seveda zde/o za ma/o in v srcih so se jim vedno znova poraja/e maščeva/ne mis/i.
y! kako naj se Po/ajnarjevim otrokom za tako nev/jadno skopaštvo maščajejo? /n otroci spet ne hi hi/i otroci, če ne hi pri teh mit/ih trmasto vztraja/i. Nekega dne se je Sro-hotovem Tončka posveti/o in njegov pred/og je hi/ hrez agovora sprejet.
Od tedaj naprej so vaški otroci skrhno pazi/i, kdaj hodo š/i Po/aj-narjevi vsi od doma. To se je tadi kma/a zgodi/o. /n kakor na pove/je, so takrat prihite/i vsak s svoje strani,* oboroženi z drobnimi žeh/jčki in z njimi zabada/i v dehe/o /ahje stare jah/ane. Prepričani so namreč hi/i, da se ho jah/ana zaradi tega posaš:7a. in tako potem tadi Po/ajnarjevi otroci ne hodo več ime/i jaho/k. Seveda si zaradi tega ne/epega početja niso de-/a/i težke vesti. Ko je kma/a potem zače/o odpadati zaradi jeseni orame-ne/o /istje, so se drag dragema tiho mnza/i, češ, pa smo jih agonobi/i.
Toda spom/adi je jah/ana spet oze-/ene/a, zacveie/a in jeseni obrodi/a obi/en sad. Ker je hi/o takrat sadja povsod dovo/j, so otroci na tisto zamero povsem pozabi/i in hi/i tadi s Po/ajnarjevimi spet dobri prijate/ji.
/ab/ana je rodi/a tadi še potem, ko so tisti navihanci posta/i že očetje in mamice in ker se živ/jenje ponav/ja, so Po/ajnarjeva jaho/ka, kadar jih ni hi/o dragod, .rabata/i" tadi njihovi otroci.
ŠPORTNI VESTNIK
GRAŠKI JUGOVZHODNI SEJEM
Jesenski sejem
od 29. septembra do 7. oktobra
Mednarodna ponudba investicijskega biaga za proizvodna in usiužnostna podjetja
45 % inozemske udetežbe iz 38 držav
Strokovne razstave za:
gradbeništvo, gastronomijo, stroje, transportne naprave, kurjavo in htajenje, pisarniško tehniko itd.
GRAŠKi SEJEM — najboijše informacijsko in posvetovaino sredstvo za kupca
Le kdor je dobro obveščen, ugodno kupuje!
* NAJLEPŠA !GRA: 7:1
V	doslej najlepši nogometni igri letošnje sezone je nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba minulo nedeljo izven premagalo moštvo iz Guttaringa 7:1. Na ta način je slovensko nogometno moštvo ponovno napredovalo v lestvici, kjer zavzema 3. mesto z dvema točkama zaostanka za vodečim moštvom iz Launsdorfa. Zmaga je tem bolj razveseljiva in veljavnejša, saj je v spopadu s Slovenskim atletskim klubom „padlo" eno izmed najboljših moštev 2. C razreda.
Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so tokrat igrati fantastičen nogomet. V prvi vrsti je treba poudariti odlično tehniko pri igri z dvojnimi podajami, ki so konec koncev vodili do zadetkov. Tokrat je omembe vreden tudi napad, ki je bil kakor prerojen, Fera pa je bil odličen strelec. Preko kril so si sledili hitri napadi, krila pa so odlično zaposlila sprednjega napadalca, ki je štirikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Najprej je presenetil nasprotnikovega vratarja s strelom od šestnajstmetrovke, v drugi polovici pa je poskrbel za tretji, četrti in sesti gol. Med ostrolstrelce se je vpisal v prvi polovici še Peter Waldhauser, ki je s prostim strelom ukanil vratarja Guttaringa.
V	drugi polovici je prvenstvena tekma trpela zaradi nešportnosti gostiteljskih nogometašev. Pri stanju 3:1 za slovensko moštvo je sodnik, tokrat eden redkih koroških objektivnih sodnikov, izključil dva igralca Guttaringa. Prvega je doletela izključitev zaradi nešportnega prekrška, drugega pa je kaznoval sodnik zaradi žalitve. Pri izključitvah je nastala splošna zmeda in ogorčenost s strani gostiteljev in zdelo se je, da bo sodnik predčasno ukinil tekmo. Odlični sodnik je tekmo nadaljeval, ob koncu pa se je rezultat povečal na 7:1 za SAK. Gole sta še dala Folti Wa!dhauser in Woschitz, ki je kot branilec špektakular-no dosegel zadetek od daleč.
* !ZVRSTN! ZAHOMČAN!: SCHNABL DRUG!
V	sosednji Sloveniji sta bili ob koncu tedna veliki mednarodni skakalni prireditvi, katerih se je udeležilo 90 skakalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Madžarske, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije in Kanade.
V	soboto so se skakalci pomerili na 50-metrski skakalnici s plastiko v Mostecu pri Ljubljani. Prvo mesto je osvojil jugoslovanski reprezentant Peter Štefančič z dvema skokoma po 51 metrov in oceno 222,6 točke. Drugo mesto je osvojil Branko Dolhar iz Slovenije z daljavama 51 m in 52,5 m ter oceno 221,3. Odlično sta se odrezala avstrijska reprezentanta iz Zahomca Karl Schnabl in Hanzi Wallner, ki sta dosegla tretje oziroma šesto mesto. Schnabl je poletel na 50m in 51,5m in za skoka dobil oceno 219,7 točke. WaHner pa je doskočil pri 50 m in 50,5 m in dobil 212,4 točke. Zahomčan Seppi Gratzer se je uvrstil na odlično 12. mesto (48,5 m, 49,5 m, 206,9). Da so zahomški skakalci letos že v izvrstni formi, pričajo ne le dobri rezultati, temveč tudi to, da so bili izmed avstrijske reprezentance najboljši.
V	nedeljo 16. septembra pa je bila velika skakalna prireditev v Kranju, kjer so se za mesta potegovali isti skakalci kot dan poprej. Tudi na 50-metrski skakalnici s plastiko na Gorenji Savi si je najboljše mesto med Avstrijci priboril skakalec iz Zahomca. Karl Schnabl je tokrat zasedel za Brankom Dolharjem iz Jugoslavije izvrstno drugo mesto. Schnabl je dvakrat poletel na 49 metrov in bil ocenjen z 220,9 točke. Če bi sešteli obe tekmovanji, bi Schnabl zasedel za Dolharjem (443,3) drugo skupno mesto (440,6 točke). V Kranju je Hanzi Wallner bil deveti (48 m, 48 m, 209,3).
* ALPSK! POKAL 1972-73 NA JESENKE
V povratni hokejski finalni tekmi za alpski pokal 1972-73 je hokejski klub z Jesenic premagal Augsburg 11:0 in tako prepričljivo osvoji) pomembno lovoriko. V prvi finalni tekmi za alpski pokal so Jeseničani zmagali v Augsburgu 13:6 (3:1, 7:4, 3:1). S pomembnima zmagama je hokejski klub Jesenice, letošnji nasprotnik celovškega KAC v novoustanovljenem Karavanskem kupu, pričel letošnjo hokejsko zezono.
Izdajate)], založnik )n lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tet. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
RAD!0 CELOVEC
Poročfla: 5.00 — 4.30 — 6.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 - 20.00 — 22.00 - 23.00 — 24.00.
SOBOTA, 22. 9.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.30 Veselo In dobre volje — 14.00 Zdraviliški koncert — 14.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Mednarodne koračnice
—	19.50 Note In beležke — 20.10 Moppelsove pustolovščine — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 23. 9.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Oddaja Heinz Conradsa — 9.45 Brezskrbno nedeljsko jutro —
10.30	Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.05 Zrcalo mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 ljudska igra „Srce na pravem mestu" — 17.05 Veselite se življenja! —
19.00	Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj!
PONEDELJEK, 24. 9.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik
—	8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.30 Vesele note mojstrov — 11.03 Ljudske viže Iz Tirolske — 13.30 Knjižni kotiček — 14.45 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 15.00 Komorna glasba — 16.30 Za otroke — 17.10 Kaj radi slišimo ... — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgled! — 19.05 Priljubljene melodije — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.00 Ekonomičnost železnice — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja
—	22.10 Šport.
TOREK, 25. 9.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 ..Dunajska mešanica" — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.03 Ljudske viže iz Tirolske — 13.00 Vesela glasbena oddaja — 15.00 ..Okrog In okrog se slišijo zvonovi . . ."
—	16.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov
—	17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Zveneča Avstrija — 21.10 Pogovor preko meje — 21.40 Veselo zaigrano — 22.10 šport.
SREDA, 26. 9.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	Ljudske viže iz Gradiščanske — 9.30 Vesele note mojstrov — 11.03 Ljudske viže Iz Tirolske — 13.30 Nd obisku pri koroških zborih — 15.00 Orgelska glasba iz Koroške — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.54 Oddaja združenja Industrialcev
—	18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja pla-
nin— 19.50 Note in beležke— 20.10 „Srce na pravem mestu" — 21.10 Na obisku v studiu Gradiščanske ____
21.30	Zvezne dežele poročajo: Gradiščanska — 22.10 šport.
ČETRTEK, 27. 9.: 5.05 Za tiste, k) zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Glasbeni avtogrami — 11.03 Ljudske viže iz Tirolske — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Komorna glasba — 14.30 Za otroke — 17.00 Kviz na potovanju — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note In beležke — 20.10 Koroška pratika — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.10 šport.
PETEK, 28. 9.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.30 Klavirska glasba — 11.03 Ljudske viže iz Tirolske —
13.30	Veselo zaigrano — 15.00 Zborovska glasba —
16.30	Za otroke — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.56 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Zobava — beseda — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDA1E
SOBOTA, 22. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 23. 9.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želj).
PONEDELJEK, 24. 9.: 13.45 Informacije — Koroški ansambli.
TOREK, 25. 9.: 9.30 Dežela ob Dravi — 13.45 Informacije — športni mozaik — Za krmilom.
SREDA, 26. 9.: 13.45 Informacije — Narodno zabavni ansambli — Nova slovenska literatura.
ČETRTEK, 27. 9.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK, 28. 9.: 13.45 Informacije — Tam kjer so trojne Libuče.
RAD!0 LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24 00.
SOBOTA, 22. 9.: 6.50 Beseda na donošnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Slovenski ansambli zabavne glasbe — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo In besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana in gostjo Ditko Haberl — 17.10 Glasbena medigra — 17.20 Gremo v kino
—	18.15 Dobimo se ob Isti url — 19.15 S štirimi kovači — 20.00 Radijski radar — 21 00 Zabavna radijska Igra — 21.37 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za noše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 23. 9.: 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi boja In dela
—	10.45 Voščila — 13.15 Zabavna glasba — 13.50 Z domačim! ansambli — 14.05 S slovenskimi ansambli in orkestri zabavne glasbe — 15.05 Popevka ..Vesela jesen 73" — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra „Aleš in Razora" — 18.38 Melodije z velikimi orkestri — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	V nedeljo zvečer — 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.40 Vedre note — 23.15 Nočni coctall.
PONEDELJEK, 24. 9.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb —
9.40	Z velikimi zabavnimi orkestri — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo —
14.30	Voščila — 15.40 Simfonični plesi — 16.40 Zvoki In barve orkestra Mary Gold — 17.10 Zveneča Imena — 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru — 19.15 Z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Operni koncert — 21.30 Zvočne kaskade — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 25. 9.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan —
12.40	Slovenske narodne pesmi — 14.40 „Na pot! s kitaro" — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Popularni popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje! — 18.45 Tipke In godala — 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev —
20.30	Radijska Igra: „MI" — 21.56 Glasbena medigra
—	22.15 Od popevke do popevke — 23.15 časi v zrcalu glasbe.
SREDA, 26. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Mladinski zbori pri nas In po svetu — 10.15 V veselju in smehul — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.30 Voščila — 15.40 Majhen recital pianista Janeza Lovšete — 17.10 Operni koncert — 18.25 Listi Iz pop albuma — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Vedno lepe melodije — 22.15 Revijo popevk — 23.15 Plesni zvoki.
ČETRTEK, 27. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz partitur operetnih mojstrov — 11.20 Z nam! doma In na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Popoldne za mladi svet — 15.40 Majhen popoldanski koncert — 17.00 ..September 73"
—	17.50 Mejniki v zgodovini — 18.15 Koncert po željah poslušalcev — 19.15 Z ansamblom Francija Puharja 20.00 četrtkov večer domačih pesmi In napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Med predstavniki jugoslovanske avantgarde.
PETEK, 28. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja 9.05 šolska oddaja — 9.35 Glasovi v ritmu
—	11.20 Z nami doma In na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Ljudske pesmi drugih narodov
—	14.30 Voščila — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Blaž Arnič: Slike Iz mladosti — suita za klavir —
16.40	Popoldanski sestanek z orkestrom Sender Freies
Berlin 17.10 Iz domačega repertoarja Slovenske filharmonije — 17.50 človek In zdravje — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 S triom Vitata Ahačiča —
20.00	Iz jugoslovanske zborovske literature — 20.30 Top-pops 13	21.15 Oddaja o morju In pomorščakih
—	22.15 Besede In zvoki Iz logov domačih — 23.15 Paleta popevk In plesnih ritmov.
nnnmmn!mnmmt!tnt)tnmmMm)tinMttitH)tHHm]tmHH]]H)HH<
AVSTRIJA
	
E	
SOBOTA, 22. 9.: 14.05 Za otroke
16.30	Za družino — 16.35 Naš dragi ^ — 17.00 Kiub seniorjev — 18.00 Mneli' sem — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Novo kuitur! — 18.55 Dober večer ieii Heinz Conrads
19.20	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — šport — 20.15 Ha)o... hote! Sacher... vrataf
21.20	šport — 21.50 čas v sliki — 21.55 Storilec je , nami, film.
NEDELJA. 23. 9.: 14.30 Za otroke — 16.40 Za mladi';
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ob nedelj? ob šestih — 18.30 Na koncu poti — 19.30 čas v
—	19.40 šport — 20.15 Vrtnice za državnega tožilce' 21.50 šport in čas v sliki.
PONEDELJEK, 24. 9.: 18.00 Novo v znanosti — Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laurel in O!!"' Hardy — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled reda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — ^ šport — 20.15 Ljudje s farme Shiloh — 21.20 Otrod našem okolju — 21.30 O filmu — 22.20 čas v sliki.
TOREK, 25. 9.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom lahko noč — 18.30 Živalski raji — 19.00 Slike Iz strlje — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddaj' „Kaj sem jaz? — 21.05 Mestni pogovori — 22.20 če! sliki.
SREDA, 26. 9.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Prog'^ za delavce — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom lahko noč — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 1^ Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 ^ v sliki — 19.45 Nogomet Anglija:Avstrija — 21.35 M' rizontl — 22.20 čas v sliki.
ČETRTEK, 27. 9.: 10.00 Šolska oddaja — 18.00 !t°' janščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Šp' ni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregl*' sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti 20.06 šport — 20.15 Svet Roberta Stolza — 21.20 J spet sevrnem". Literati v Gradcu — 22.05 čas v sl
PETEK, 28. 9.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Prog^ za delavce — 18.25 Otrokom za lahko noč — Pater Brown — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Preg^ sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novost! 20.06 šport — 20.15 Report v rdeče belo rdečem
21.20	Zgodilo se je pojutrišnjim — 22.10 čas v slik' 22.15 Lov skozi Havano.
AVSTRUA
se—
SOBOTA, 22. 9.: 1410 Saga o ForsJ' — 15.00 Mednarodni jahalni in skok"^ turnir — 17.20 TKX ne odgovarja vež' 18.55 Glasbena poročila — 19.30 čas v sliki — 20*, Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — ^ Blato— La čase — 21.35 čas v sliki.	,
NEDELJA, 25. 9.: 15.00 Mednarodni jahalni In skok** ni turnir — 18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerez' '
19.30	čas v sliki — 19.40 Novo v kuituri — 20.10 Vzg""
—	20.15 Na obisku pri TV Norveške — 23.30 čas sliki.
PONEDELJEK. 24. 9.: 18.30 Pester denar Iz vse9'l sveta — 19.00 Sesalci v muzeju — 19.30 čas v stik! kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 2š"[ Šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Velike bitke: Bitk" Pacifiku — 21.15 Literatura v sliki — 22.05 Telerepd*', TOREK. 25. 9.: 18.30 Kaj je učenje? — 19.00 Mo)'"* biologija — 19.30 čas v sliki in kulturne novost!
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzg<"
—	20.15 Kriminalka — 21.50 Telereprlze.
SREDA, 26. 9.: 18.30 Prometna vzgoja — 19 30 ča* sliki — 19.38 Pregled sporeda — 19.45 Neruda In
nik — 20.10 Vzgoja — 20.15 Sablja in tri čipka' hlačke — 21.40 Telereprlze.
ČETRTEK, 27. 9.: 18.30 British Life and Literature 19.00 Kontakt — 19.30 čas v sliki in kulturne nov"'
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzg"'
—	20.15 Svet In znanost — 21.15 Vesoljska ladja ^ terprise — 22.00 Telereprize.
PETEK. 28. 9.: 18.30 Kar noj bi vedeli —18.45 O e!*^ tronikl — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti —
Za konec tedna — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — ? , Trgatev — 21.50 Slike iz Avstrije, čas v sliki In k'* turne novosti.
TV JUGOSLAV!^
SOBOTA, 22. 9.: 9.35 šolska oddaja
17.30	Plesi plemena Zahgawa — Obzornik — 18.15 Guliver — 19.10 zaik — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dne?"'
—	20.30 Ob koncu poletja — 21.10 Skrivnosti morja 22.10 Starinarja — 22.35 Kažipot — 22.55 Poročila.
NEDELJA. 23. 9.: 8.50 Skrivnosti morja — 9.40 tijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška m" neja — 11.55 Poročila — 12.00 Kažipot — 18.00 čila — 18.05 Retrospektiva jugoslovanskega filma Kekec — 19.45 -Risanka — 19.50 Cik cak — 20.00 P"' ^ nik — 21.15 Baletna oddaja — 21.45 športni preg!"
-	22.05 Poročila.	^
PONEDELJEK, 24. 9.: 9.05 Odprta univerza — ^ "
šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled Krikec
in Plkec — 18.15 Obzornik — 18.30 Encik!" pedija živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za m!"
— 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik 20.35 M. Krleža: Leda.
TOREK. 25. 9.: 9.35 šolska oddaja — 17.15 Mad!" skl pregled — 17.40 Mo] prliatell David — 18.10 ^
d"
pregled — 17.40 Moj prijatelj David zornlk — 18.25 Pevski zbor iz Postojne — 18.55 zaik — 19.00 Osebna nega — 19.20 Od Grmečd Dinare — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 P"" nik — 20.35 Bratje Karamazovi — 22.10 Poročila SREDA. 26. 9.: 8.20 šolska oddaja — 16.45 Madi"^ skl pregled — 17.45 Mačkon In njegov trop — Obzornik — 18.30 Od filma do filma — 18.50 Arh!'"^ tura in družina — 19.15 Mozaik — 19.20 Kaj hož^ — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik 20.35 Celovečerni film.
ČETRTEK, 27. 9.: 9.35 šolska oddaja — 14.20 Mad^ ki pregled — 17.40 Iz slovenske književnosti —
19.30	Dnevnik — 19.55 Evropsko prvensj^
skl pregled — 17.40 Iz slovenske književnosti Obzornik — 18.25 Izvor Nila — 19.15 Risanka Cikcak
v košarki — 21.30 Kam In kako na oddih Germinal — 22.30 Poročila.	j
PETEK. 28. 9.: 9.30 šolska oddaja — 14.45 Madi"'^ pregled — 17.10 Kuhinja pri violinskem -ključu -* Obzornik — 17.55 Evropsko prvenstvo v -košorkj^
19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik
Iz zakladnice svetovne književnosti tetje — 22.45 Poročila.
22.20 XXI
nmntmmumnnnnmtffnmttnnmnmmmtmmmmimn"'"
tih"^