Listek.
249
prirodoznanske vsebine) brezplačno. Denar se pošilja »Muzejskemu društvu za Kranjsko« v Ljubljani.
Stanley in njegovo potovanje po Afriki. V Ljubljani. Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1892. 122 str. Cena 20 kr. — Vsebina lične knjižice je razvidna iz naslova. Brez dvojbe se bode hitro omilila po svojem živem in zanimljivem pripovedovanji, vender bi želeli, da so se zatrle nekatere jezikovne hibe. Ker je delce (prevod) namenjeno zlasti mladini in preprostemu narodu, nepotrebne so do malega vse tuje besede,  katere  čitamo kaj  pogostoma.  Sicer bodi knjižica toplo   priporočena.
Stabat Mater. Naša dična »GlasbenaMatica«je dne" 24. in 27. sušca proizvajala najslavnejše delo češkega skladatelja A. Dvofaka »Stabat Mater« za soli. zbor in orkester, op. 58, Ako pomislimo, da bi bilo še pred nekaterimi leti v Ljubljani do cela nemogoče izvesti takšno monumentahio skladbo, in sicer izvesti zgolj z domačimi močmi, tedaj moramo zavzeti obstati pri teh koncertih in iskreno častitati našemu glasbenemu zavodu na njega prekrasnem napredku in uspehu. Danes nam seveda še ni mogoče priobčiti obsežnega poročila, pač pa bode »Ljubljanski Zvon« v prihodnji številki svojim čitateljem podal obširnejšo oceno, pisano s strogo glasbenega stališča. To pa moramo vsekakor poudarjati že sedaj, da se je gospod M, Hubad, najodličnejši dirigent, kar jih je kdaj vodilo naše pevske zbore, z rečenima koncertoma oslavil pred vsem slovenskim svetom in izven meja naše zemlje ! Gospod Hubad vodi oba pevska zbora »Glasbene Matice« z jekleno roko, ne plašeč se nobenih težav in ne trpeč nobenega polovičarstva; njega zasluga je, da se pri nas vzbuja zmisel in ljubezen do visoke glasbene umetnosti, in samo tako je bilo mogoče, da se je skladba Dvofakova proizvajala in tudi poslušala, rekli bi, z ono iskreno pobožnostjo, ki se zamaknjena topi v veličastne glasbene lepote. Zabele-žujemo še, da je zbor gospa in gospodičiu poklonil svojemu pevovodji lovorjev venec s prekrasnimi trakovi, na katerih so zapisana imena vseh sodelujočih pevk, in sklepamo svoje začasno poročilo s ponosnim prepričanjem, da se je slovensko petje dne" 24. in 27.  sušca vzpelo na  vrhunec  glasbene umetnosti.
Slovensko gledališče. Meseca sušca so bile v deželnem gledališči tele slovenske predstave: dne" 1. sušca burka »Čevljar baron«, dne 5. sušca prvikrat »Krivo p ri-sežnik«, ljudski igrokaz v treh dejanjih, spisal L. Anzengruber, preložil J. K.; dne" 8. sušca veseloigra »Trije klobuki«, dne 11. sušca spevoigra »Teharski plemiči«, dne" 16. sušca veseloigra »Bratranec« in opera »Cavalleria rusticana«, dne- 19. sušca opera »Cavalleria rusticana« in veseloigra »Starinarica«, končno dne" 22. sušca prvikrat »Lepa Vida«, drama v petih dejanjih, spisal dr. J. Vošnjak. — Anzengruberjev »Krivopri-sežnik« se je predstavljal na korist učitelju, režiserju in igralcu »Dramatičnega društva« , g. Ignaciju Borštniku, in je uspel sosebno krasuo. Imeli smo že pogostoma priliko na-glašati izredne zasluge g Borštnika za slovensko gledališče; kak<5 jih ceni in čisla naše občinstvo, to je ta večer poleg vencev pač razločno dovolj pokazala viharna pohvala, ki je zvenela g. beneficijantu od vseh stranij. Predstavo zabeležujemo med najboljše v vsi gledališki dobi, bodisi kar se tiče dela samega, bodisi glede" igranja. — Pri obeh predstavah Mascagnijeve opere je sodelovala kot gost gospodičina Mafenka Volnarova s češkega gledališča v Plznu s sijajuim uspehom. Takih ovacij, kakeršne je priredilo občinstvo tej umetnici (prvemu gostu slovenskega gledališča) sosebno pri drugi predstavi, ni bilo še nikoli v našem gledališči. Gospodičina Volnarova je pela Santuzzo nenavadno krasno; nje glas je takisto zvonek v nižjih kakor višjih ležah, predavanje izrazovito, lepo nijansirano, nje igra se ponaša z veliko mimiko. Upajmo, da je nismo videli zadnjikrat! — Dr. Vošnjakovi »Lepi Vidi«, s katero se je završila letošnja gledališka doba, zajeta je snov iz jednakoimenovanega   Jurčičevega   romana,   vender jo je  izvedel   gospod