Pavel Keller: 21. nadaljevanje tt 1» Shrivnoslni .iuacn_c Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Zaveznika. Propali Jeras se je bil sešel s črnim Jernejem v Blažunovi krčmi: Prišel je iz zapora. Tihotapstva mu niso mogli dokazati, ker ni imel pri sebi sumljivega blaga. Za to, da je streljal na obmejne stražnike, so mu prisodili prav milo kazen. Tako je prav kmalu zopet prišel na beli dan. »Ali nisi bil najprej v ?)olnišnici?« jc vprašal Blažun. »Seveda. Saj so me napol mrtvega odnesli od tam. Krogla, ki me je zadela, je bila dobro merjena. Toda trdoživ maček sera. Že čez deset tednov so mi rekli, da sem zdrav, nato pa so me poslali v dodatno zdravljenje v zapor.« »Slišiš,« je rckel Blažun, »tukaj so potem marsikaj govoričili, da si ti, potem ko si padel v tistem boju, nekaj stokal o Mcdenu in studencu.« Jeras je zarenčal: »Kaj jaz vem? O tem, kar blebetaš, ko si ustreljen, ne veš pozneje nič več. Kaj pa je meni mar tisti studenec? Nič! Veliko več mi je mar Meden!« »Govorica je med ljudmi; mnogo jih misli sedaj, da je Colnar, ki sedi v ječi, nedolžen, in da ima Meden Katrico na vesti.« »Čenče! Meden je velik malopridnež, toda tega nima na grbi. Jaz pa imam nekaj računov z njim! Mene je izdal! Nalašč me je bil poslal tedaj čez mejo, nato pa me je izdal obmejnim stražnikom. Vedel je, da se ne izteče dobro. Rešiti se me je hotel. Za vedno! Smrtimi je želel, ta nič vrednež!« »Moral je imeti vzrok, da se te je hotel iznebiti. Ali no živiš na njegov račun? Zakaj pa ti daje denar? Ali zato, da si tiho?« »Prekleto, sedaj imam že dosti! Ali zato zapijem tu tisto malo, kar sem zaslužil v zaporu, da bi tak star bistrovidec vse izvlekel iz mene? Varuj so, Blažun, vsem izdajalcem bo šla trda za nohti.« »Trda, i*es,« je rekel Jernej. »Tudi raene je Meden izdal. Tudi mene se je hotel iznebiti. Preveč vem o njem, haha! Tudi mene je naročil v past, kjer so prežali name obmejni stražniki. Jaz sem tudi res šel tja in se prepričal, da čakajo tam Btražniki. Seveda me niso ovohali, toda prisluškoval sero njihovemu pogovoru, pa sem si bil na jasnem. Šel sem naravnost k Medenu. UstraSil se me je, ko me je zagledal, kajti mislil je, da sem že na oni strani meje, ki vodi v paradiž ali pa y pckel, meje, kjer moraš pokazati potni list evojega življenja in kjer ti obmejni stražniki pred večnostjo reko: na desno ali na levo. Mislil je torej, da sem že dobro spravljen! Nem za vsclej. In sedaj se je prestražil! Rekel sem: tukaj sem, Meden. Pojdi gori, kamor si bil poslal mcne. Vzemi žganja s seboj, kajti obmcjnim se bo zanohtalo cd mraza. In varuj se me! Nato sem odžel.« Črni Jernej se je glasno zasmejal in je udaril po mizi. »Kalin ne bo lovil orla, ki preleti prepade. In tij Blažun, brezzobi, sivi lisjak, tudi ne uja- meš orla; zapomni si to! Orel te zgrabi za vrat in te požre!« »Jaz nimam nobenega opravka z vami, jaz imam čiste roke,« je oplašeno rekel Blažun. »O,« se je smejal Jernej razsrjen, »seveda imaš čiste roke, saj si umit z vsemi vodami, namazan z vsemi mažami. Torej irnaš čiste r.ke! Le glej, da te ne bomo še balzamirali!« Vrgel je denar na mizo. »Tu imaš! Veliko preveč za mlakužo, ki jo prodajaš!« Odšla sta oba. Blažun ni pobral denarja. To sta bila ncvarna sovražnika. Prav neprijetno mu je bilo pri srcu. Kaj vse se lahko pripeti možu poštenjaku še na njegova stara leta! Jeras in Jernej sta korakala po temni cesti proti vasi. »Ne,« je odgovoril Jernej na zaupne besede Jerasove, »ne — izsiljevalec — ne! Tudi ne tat in ropar! Še staremu Blažunu, temu potuhnjenemu lisjaku, bi ne mogel osmoditi kožuha. Vse- Italijanski letaski pcdporočnik Beeola je vz.rajal eno uro v poletu na tirbtu in J9 dcsegel svefovni rekord. Umrl je v Mariboiu upokojeni pismonoša, dolgoletni občinski svetnik in krščansko naroden mož g. Miha Lahovič. Slava njegovemu spominu! Upokojen. Z odlokom g. ministra vojske in mornarice z dne 10. maja t.l., P. I. br. 7091, je upokojen pešadijski narednik vodnik I. klase Kumer I. Gustav, bivši sreski vojni referent sreza Maribor levi breg. Prostovoljno v smrt vsled cbupa. V Rošpohu pri Mariboru se je obesil 58letni Štefan Pulko. Našla ga je na bukovi veji visečega njegova žena. V smrt ga je nagnala brezposelnost in obup jnad preskrbo številne družine. Neznanega utcpljenca so potegnili dne 28. maja iz Drave pri Kamnici. Truplo je bilo že dalje časa v vodi. Obscdba radi umcra. Dne 24. maja je obravnaval mariborski sodni senat zamotan slučaj umora prevžitkarice Marije Huberjeve iz Bukovca pri Slov. Bistrici. 451etni posestnik Franc. Lunežnik je bil obtožen, da je letos 17. februarja radi prevžitnih prepirov zadavil Huberjevo. Obdolženec se je izgovarjal, da je žensko v jezi zagrabil za vrat, ker ga je zmerjala. Ko je videl, da je bable omahnilo, ga je skušal zopet oživiti in zločina ni izvršil premišljeno in namenoma. Sodiš.e je prisodilo Lunežniku 18 lot robije. Smrtna nesreea. V Morju pri Framu si je zlomila dne 26. maja pri padcu s podstrešja hrbtenico 501etna posestnica Marija Kohne. Podlegla je poškodbi v mariborski bolnici. Nehote ga je ubila. Dne 23. maja je obravnaval mariborski sent ta-le slučaj nenameravanega uboja: Dne 1. mecembi^a m. 1. so v Vanetincih pri Frasu pretakali vino. Antonija Grdja iz Cogetincev pri Sv. Antonu v Slov. gor., 22letna viničarska hči, je bila sama v kleti, ko se ji je približal Jakob Par ter silil v njo. Dakle je zagrabilo za motiko in ga hotelo kresniti po roki. Po nesreči je zadel udarec Para po glavi in je kmalu za tem umrl. Obtožnica dolži Antonijo, da je zadala Paru smrtonosen udarec, dckli x_maliji Budja iz Komarnico pa, da je za ufroj vedela, a izpovedala, da se je Par smrtno poškodoval vsled padca po stopnicah. Antonija Grdja je bila obsojena na 2 leti strogega zapora, Amalija pa na 2 meseca zapora. Uboj. Zakonca Josif. in Marija Herič sta kupila pred leti od nad 701etnega Franca Peteka iz Drstelje pri Sv. Urbanu pri Ptuju posestvo. Prodajalec je bil od obeh prevzet kot dosmrtni prevžitkar. Radi najbrž prikrajšanega pre.vžitka so bili prepiri in spori na dnevnem redu. Dne 22. maja popoldne pa je Marija Herič oplazila starega Peteka z železnim drogom po glavi, da je kmalu po udarcu izdahnil. Komaj 241etno ubijalko so izročiii orožniki v zapore ptujskega sodišča. Nočni in še neizsledeni vlomilcl so obi&kall 25. maja trgovca Dragotina Čokla izpod Velke pri Breznem ob Dravi. Odnesli so mu precej raznega blaga. Med okradenim in uzmoviči je došlo celo do izmenjave strelov. Najden utopljenee. Zadnjič smo poročali, da je zginil s pesniške brvi 18letni pastir Janez Vilčnik iz Velovlaka pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Truplo so našli pred zapornicami Toplakovega mlina na Pesnici v Pacinju. Preiskava je dognala, da gre v tem slučaju za samomor. Po tolikih leiih najdea okcstajak. Pri kopanju peska na bregu Mure v bližini Lepenskega mosta so zadeli na moško okostje. Za najdbo okostnjaka je zvedela neka žena iz Goričan, ki je po zobeb. spoznala svojega moža, ki je zginil že leta 1919. Ukvarjal se je s švercom. Istega dne, ko se ni več vrnil, je vzel s seboj 150.000 kron. SodišCe zadevo preiskuje. Ustreljen od cbnaejne siraže. Mladi posestnik Jakob Ignacij iz Mostja pri Dolnji Lcndavi se jo podal z dovoljenjeni in po opravkih preko naše meje na madžarsko ozemlje. Vračajoč se v noči domov, je šel po stranski bližnjici, ni obstal na klic obmejnega stražarja, ki je oddal strel in je obležal Ignacij, oče treh nepresikrbljenih otrok, mrtev. Rotaarjem na Briojevo goro. Marija pomoč- nica na Brinjevi gori veis zopet kliče. Najide-  aJnejša Marijina božja pot na Slovenskem Štajerskem je gotovo Brinjeva gora v Zrečah. Dobod z vlakom iz postaje Radanavas ali pa Zreče pri Konjicah. Dobre pol ure v hrib, pa smo na prijaznem hribu. Tukaj najdeš, kar želiš: mir, tolažbo, oddih, pa tudi postrežbo. Prvi veliki shod je na binkoštni pondeljek. Na predvečer bo ob sedmih pridiga, nato pete litanije Matere božje z blagoslovom in spovedovanje romarjev. V ponde.j&k zjutraj bo prva sv. maša že ob petih, potem sv. obliajilo, nato pridiga in peta sv. maša za romarje. Urejeno je tako, da lahko daJjni romarji odidejo že s prvim vlakom zjutraj ob osmih. Vlomilec je obiskal žcpnišče g. župnika Martina Agreža v Gotovljah pri Celju. Udrl je skozi okno na pisarni in sicer ob času, ko je bil g. župnik v cerkvi. Odnesel je srebrno uro, 200 Din, razne dokumente, do cerkvenega denarja ni prišel, ker so ga Ijudje poprej prepodili. Smrtsa nesreča pod avtomebilcm. — Dne 22. maja je padel pri Šmarjeti pri Celju s tovornega avtomobila tvrdke Rakusch iz Celja tik pred voz 36letni delavec Maks Žerjav, stanujoč na Cesti na Dobrovo pri Celju. Kolo avtomobila je zdrobilo nesrečniku lobanjo in je obležal takoj mrtev. PcžsrL V Zibiki je uničil požar gospodarju Orbotu gospodarsko poslopje z brcjo svinjo. V Gradiškem dolu je pogorelo vsled zanikernega ravnanja s petrolejko gospodarsko poslopje posestnika Krivca. V Tuntovcu je upepelil ogenj posestniku Drofeniku: hišo, gospodarsko poslopjc z živino in z živežem. Vsi našteti pogorelci so bili le malenkostno zavarovani. Pcd vlak. Dne 23. maja še je vrgel pod vlak na kolodvoru v Domžalah 20ietni Albin Grošclj iz Preserja pri Lukovici, uslužben v Domžalah. Vlak mu je odtrgal obe nogi, roko in ga tako poškodoval na glavi, da je par ur po samovoljno smrtonosnem dejanju umrl. Tcžka nesreča na kolodvoru. Dne 23. roaja je padel po nesreči na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani v 3 m globoko jamo, ki se nahaja pod napravo za montažo koles, železniški ključavničar Peter Vilfan, doma iz Gorenje Save pri Kranju. Ponesrečeni je dobil težke notranje poškodbe. Nesreča ra«Ii neprevidnosti. Zadnjič smo poročali, kako je na Ljubniku pri Škofji Loki smrtno ponesrečil Boguš Budych, sin škofjeloškega lekarnarja. Smrtna nesreča je zvabila na Ljubnik; radovedneže, ki so si ogledovali kraj, kjer je spodrsnilo Budychu, da je strmoglavil prefco sfcalovja na cesto in se ubil. Med radovedneži je bil tudi Tone Tojkar, ki je stopil preblizii nevarnega mesta, padel preko skalovja in obležal na cesti z ncvarnimi notrajnimi poškodbarai. Obsodba radi umora tete. Dne 26. rcaja sta sedela pred ljubljanskim senatom na zatožni klopi: 321etni oženjeni posestnik Anton Voinbcrger iz Tunjic v kamniški okolici in 281c.ni oženjeni čevljar Avguštin Hafner iz Podboršta. Obtožnica je očitala, da sta letos dne 28. apriia ponoči po zrclem preudarku in iz koristoljubja zadušila 73Ietno Vombergerjevo teto, gostilničarko in posestnico Ivano Rakefovo v Tunjiški mlaki. Voraberger je še pustil tcto pred zločinom zavarovati pri Vzajemni pomoči v Ljubljani na ime Avgusta Hafncrja za 20.000 Din. Starka je napravila za nečaka Vombergerja ugodno oporoko, a je Ie že predolgo živela in iz pohlepa po večji dedščini je prišlo do — umora. Anton Vomberger je bil obsojen na 20 let in Avguštin Hafner na 10 let robije. Ei-k.rič-ii tok ga Je ubil. V Vižmarjit. pri Ljubljani je prišel 191etni mizars3-:i pomočnik Ciril Arih v dotik z električno napeljavo v hiši posestnika Ivana Tometa. Eliktri.ni tok je fanta omamil do nezavesti, a so bili poskusi za obuditcv zaman. Lokomoiiva ubila konja. Na Šentvidski cesti v Ljubljani sta se vstrašila ko- nja veležganjarne Ivana Zalele.a iz Stanežič lokomotive gorcnjskega vlaka dne 26. maja. Konja sta zdivjala na progo. Hlapec Matevž šušteršič je Łe srečno ušel z enim konjem, pae pa je lokomotiva ubila drugega in povzročila lastniku 5000 Din škode. Zadnji trenutek rešen smrti. V kamnolomu v Dolini pri Novem mestu je kopal grarnoz Martin Matko iz Vinice pri Šmarjeti na Dolenjskem. Naenkrat se je usul plaz kamenja proti Matkovemu vozu. Ogroženi se je hotel umakniti groze.i nesreči, ki ga je pa prehitela in ga je deloma zasulo. Matko je imel še toliko prisotnosti duha, da je zagrabil za vago konjske vprege. Vsled ropota plazu in vpitja Ijudi so se Matkovi konji splašili, skočili, potegnili voz in z njim vred tudi za vago se držečega gospodarja. Trenutek za tem se je skotalil z vrha proti mestu, kjer je bil M. Matko podsut, 1000 kg težki kamen in bi ga bil razmaličil kot zrelo hruško. V baš zadnjem trenutku rešen sigurne smrti je odnesel izpod plaza le lažje poškodbe na nogi. Stroj poškodoval otroka. V Kumnišču pri Šmarju, nedaleč od Ljubljane, so rezali pri posestniku Erjavcu slamo na stroj. Triletna deklica Anica se je motala krog stroja, ki je otroka zagrabil, ga zavrtel parkrat okrog, zadel z njim ob železno ogrodje in ga močno »oškodoval na glavi in na znotraj. Zastrupijenje. V Ljubljani so pili 3 železničarji neko alkoholno pijačo, ki je bila strupena. 541etni Franc Rožič je na zastrupljenju umrl v ljubljanski bolnici dne 28. maja. Stanje drugih 2 je opasno in je Valentin Drobež vsled učinka strupa ob vid. Ogenj je uničil dne 23. majja zvečer y Dobu pri Domžalab posestniku Logarju kozolec dvojnik, šupo in hlev. Rešili so le živino in vozove izpod kozolca. Vlom. Na Primskovem na Kranjskem je vlomil neznanec pri belem dneyu v stanovanje tamošnjega šolskega  upravitelja in mu je odnesel raznih reči za 2500 Din. Samoinoriica na s.ares.. Dne 24. t. m. zjutraj so našli v Radovljici na mrt zastrupljeno 771etno Barbaro Zupanc in njenega moža Janeza, katerega so pa oteli z opranjem želodca. V petek dne 26. maja pa se je star.ek obesil na podstrešju. Pod vlak se je vrgel iz samomoriljiega namena v Ljubljani 241etni delavec Franc Pirc. Lokomotiva mu je odrezala glavo. Otrck utonil. V Tržiču je padel v naraslo vodo iz podstrešne sobe 41etni Peter Kosmač in iitonil. Blage piijalelje revae mladine iz celjskega okrožja psrosimo, da bi izkazali usmiljenje našim ubogim družinam ter blagohotno vzeli na počitnice njih otroke. Sporočite, ali želite deklice, dečfce ali morda celo kakega dijafca. —Vincencijeva iconferenca sv. Daniela v Celju, Carkarjeva ulica 4. »Sveia birma«, pouk za birmance, za ataršs birmancev in za botre, je zelo priročna spominska knjižica na sv. birmo. Stane samo le 3 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manufakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjskaulica 15, dobiš koledai »Siovsnsbega gcspodarja« zastonj. STERU svila v 200 krasnib desenih meter Din 15.—. Samo dokler traja za.oga. Stermecki — Celje. Odvetnik dr. Jakob Hodžar v Celju je preselil svojo pisarno iz I. nadstropja Ljudske posojilnice v pritličje is.otam. 601 Ljubljasski vslese.ezn in naš kmečki ro spodar. Težka gospodarska depresija, ki je prizadela velik del sveta, je tudi našemu kmetu zamračila pogled v bodočnost in ga navdala z bridkimi skrbmi. Brsz dvoma je, da si je po svetovni vojni naše kme-čko gospodarstvo opomoglo. Sto in sto zadolženih posestev se je otroslo morečega dolga. Racijonalizacija kmetijstva je vidno napredovala. Zlasti v naši banovini srno mogli razveseljivo opažati, da se slovenska vas dviga, gospodarsko, kulturno higijensko razvija. Železna zavesa trdih dejstev pa se je začela vedno bolj spuščati na le- pi vidik, ki se je odpiral naši vaai po prevra-i u. Standard kmečkega življenja, ki se je v, zadnjih desetletjih dvignil ia privedel znaten del kmetov do tega, da so se priključili neka-i terim pridobitvam naše tehnične dobe, n. pr. večja raba strojev in umetnib gnojil, elektri. fikacija vasi itd., se maje. Zaradi silnega pad. ca cen kmečkih pridelkov, padca, ki zanj vsa]_ za dogledno dobo ni videti .emeljitega zdra« vila, naš kmet v prav posebnl meri čuti vso trdoto današnjega časa. Njegov položaj v na. šem socijalnem življenju pa vendarle olajšuje; dejstvo, da ima vzlic vsej krizi in vsem tež. kočam, vendarle zasigurana dva osnovna pcn goja človeškega življenja: lastno strebo nad glavo in z lastniini rokarai pridelani kruh na mizi. Če začenja nižje sloje mestnega prebi-i; valstva razjedati rak brezposelnosti, če je in-. dustrijski delavec neprestano v strahu za1 str8bo in kruh, ima kmet vendarle zagotovlje. no neko mesto na tem božjem svetu, katerega se lahko s polno pravico oprime in na njem prebije vse viharje časa, ki mu besnijo nad glavo. Četudi se mora zlasti kmečki gospodar, ki živi samo od zemlje in nirr.a kakor bajtar, ali kmečki obrtnik, stalnib dohodkov od za-i služka v gotovera denarju, odreei marsičemu, na kar se je v zadnjih desetletjih navadil, bo vendarle ostal. V zmedah in iskanju danaSnjega časa sla kos zemlje, ki rodi kruh, in hišeL, ki daje varno zavetje, edina kolikor toliko štaJni točki. Zaradi tega kmetu i_i treba ob> upati. Treba pa mu je opore in pomoči. Treba mu je pokazati in ga opozarjati na vse, kar, mu more koi.sliti, da bo racijonalneje gospo-: daril in da mu bo pri manjšem trudu in pri manjših izdalkib zemlja prinašala več sadu. — Ljubljanski velesejem nudi celo vrsto reči, ki so našemu kmetu koristne, ki mu zamorejo dati novih pobud in poglobiti njegovo izobraz-. bo. Zato je za vsakega kmečkega gospodarja nujna zahteva časa, da s: velesejem ogleda. Vsom priporočamo, da si ogledajo to našo največjo go?podarsko prireditev, ki se vrši od 3. do 12. junija t. 1. Legitimacije se dobi prt vseh večjih denarnih zavodih, župnih in ob. činskih uradih, podružnicah Kmetijske druž. be, biletarnah Putnika in večjib postajah x Dravski banovini. ga tega — ne! Samo boj na meji! Tam država, tu država, v obeh smešni carinski predpisi, cela vojska obmejnih stražnikov, ki svoji državi niti toliko ne koristijo, kolikor stane sol za v njihovo juho, in po.em v te klešče, nato pa vedno, ko že mislijo, da te imajo, iz klešč! To je nekaj! To je življenje! Oh, to te upijani! Draži! Lepše je ko vse druge zabave na svetu! Ljudje le tega ne vedo. Prelepo je, če ti gre pri tem za glavo in za nobte, pa si le pošten človek, kajti tihotap^tvo ni nič slabega. Vsi, ki le enkrat gredo čez mejo, tihotapijo kaj.« »Poslušaj,« je rekel Jeras hripavo. »Blažun je slišal nekaj zvoniti o tem, kar sem blebetal jaz tedaj, ko sem padel — o Medenu in studencu. Na tem je nekaj!« »Kaj je na tem? Ali je Mcden res utopil Katrico? Kaj veš ti o tej reči?« Jeras je skomiznil z ramami. »Mnogo! Vse!« »Ali mi ne zaupaš tcga?« »Greš z menoj k Medcnu? Dva bova, ukrotiva cra. V škripcih bo. Ali greš z rnenoj?« »Ne — izsiljevat — ne! Ali mi n. misliš povedati?« »Ne! Le pojdi svojo pot. Pobožnjakar si, prikrivaC, čeprav si črni Jernej.« Jernej mu ni odgovoril. Zavil je na stranpot, ki je peljala proti meji, in je izginil. Jeras pa je šel k Medenu, in zopet se je pričela zoperna kupčija med izsiljevalcem in izsiljevanim. Preokret. Graščak je bil rešen skrbi. Prišel je bil k njeniu agent neke banke in mu je ponudil neverjet-« no vsoto za posestvo. Pravega kupca ni povedal. Posestvo je kupila banka in plačala zanj ogrom: no denarja na roko, ne da bi ostala kaj dolžna, brez hiipotek. In graščak je bil zopet, če že ne bogat, pa vsaj premožen mož. Njegova živahna narava je zopet prišla na dan, bil je objesten kakor fant, stregel svoji hčeri in ji prinašal darov ter se sukal z njo po grajskih dvoranah. Naročil je tudi žlahtncga vina in dobrih cigar, povabil prija- teljev in prebil z njimi lepe ure. Najlepše pa je bilo to, da je smel ostati v gradu še deset let. Kupci so si lastili le upravna in gospodarska poslopja, ne pa gradu in parka. Lepše bi ne moglo poteči. Večkrat pa je graščak razmišljal drugače in rekel: »Ema, jaz tega ne razumem. Ta nenavadna cena! Izplačali so mi na roko, danes, ko denarja niikjer ni! Čudno! Res ne razumem! Ali kdo deli danes denar? Še hudič v peklu bi se smejal, če bi ga tako vprašal. Mora torej biti nekaj drugega, česar ne moreš videti, spekulacija skrivnostnega kupca. Na kaj pa spekulira, on ali pa banka? Na dobiček iz poljedelstva gotovo ne. Tako neumen danes ni nobeden človek! Čo ti kupci nimajo kakšnih posebnib dobičkanosnih namenov, morajo izgubiti. In ker takib namenov najbrž nimajo, potem je kakšna druga vclika reč, s katero računajo. In glej, Ema, jaz sem prišel na to. Ko sem hotel, pravzaprav moral prodati svoje posestvo, se je pogajal z menoj neki agent, ki mi Je ponujal tis^o oderuško ceno, o kateri veš. Na- zadnje je rckel, da mu za stvar ni, da mu je cena previsoka, in je šel. Stara Debeljakovka pa, ki je biJa tedaj ravno tu in prosiia fcosila, je šla za agentom. Naročil ji tega nisem. 0, to je prava vohunka! Zvita ženska, ki na vse preži. Drugo jutro mi je prišla pravit: moža, ki je bil včeraj pri vas, poznam. Z grunti kupčuje. Trikrat sem že naietela nanj pri Colnarjev.h, vselej pa leze nato k Medenu. Tudi v mestu sem že videla oba skupaj, ko sem nesla tja jajca in maslo naprodaj. Nekaj imata med seboj. Tako mi je pripovedovala. Nazadnje pa je pristavila: »Meden meri na Colnarjev studenec. Zasačila sem ga tam in hakajkrati že sem ga videla stati ob Colnarjevem plctu, kako je strmo glcdal proti studencu. Hlepi po studencu. Ej, ej, mislim, da so v studencu toplice.« Dalje sledi.