„Gorka" izhaja vsaki torek in aoboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. iJredntitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini 8t 9, kamor je naslavljati pisma. »etfrankirana pi»mn se ne sprejemajc, enako se nc uvaiujejo pisma brez podpisa. UoKopiHl dopisov se sie vračaio. TELEFON št. 201. „Kortca* stanf na teto 10 K, zm poi Itiä b K. za četet lets 250. (IpraTnlitvo se nahaja v „Narodni Tiskarnt" ulica Vetturini ft.__9. I* »«la** se plafuje od čvetefostolpn* peui vrste po 14 vin,, za ve^kratnri natis primeren popust. PoNamezn« Itevilke stanejo 8 vin. in ae prodajajo v rxznih gonikih trafikah. Št. 103. Profesliramo! V seji goriškcga mcstnega sveta /< dne 15. t. m. je izrazii g. okrajni glavar Rcbek kot vladni zastopnik željo, naj o- stancjo župan Bombig in podžupana dr. Cesciutti in dr. Venier rnestu še mnogo let ohranjeni (»die il Podestä ed i due Aggiunti sieno conservati alia eitta pei luiighi aiini nclle loro cariche«). Ta že- ija gospoda okrajucga glavarja za gori- ško okolico nasprotuje želji vseh Slo- venecv goriškega mesta brez razlike strank in nasprotiije tudi želji velikega dcla goriškili Italijaiiov. Siovenci in nmogi Italijaiii želijo nanircC, da sc na- pravi konec sedanjemu mestneniu g:>- spodarstvu-, ki je privcdlo (lorico do ro- ba finaiičnega poloma. Tudi sc nc stri- njajo ne Slovenci ne konservativni Lain s političnimi aspiracijami k I i k e. k: zdaj vlada v mestni hiši. In Slovenci imajo še poscbej Uovolj vzrokov, da se ne niorejo pridruziti /x- Iji g. Rcbcka. Saj stremi vse dejanje in nchanje gariških magistratovcev /-a tern, da hi izbrisali v (lorici vsak znak slovenstva in da hi polaSCili Slovene goriškega incsta. Ccz devet tisoč so nas tiaštcli pri zadnjem ljudskem Štetju. In ti tisoči slovenskega prcbivalstva inrijo v niestu cno samo štirirazredno ljudsko solo, katero je goriška obeina ustanovi- la po vcčletnem upiranju Ic vslcd ru/.- sodbc upravnega sodišča. A prctkani sinovi vcč kot »dvatisočletne latinskc kiilture«. Bugattovi »sinovi rimskih jn- nakov< se niso udali. Oa hi oncmo- gočili slovensko solo, so jo postavili v staro Katinelijevo kasarno, ki le/.i m. skrajni periferiji mesta. Tje naj zahajaio slovcnski otroci iz ulic Orčina. Solkan- ska cesta, Livada, Soški most. Nov: most, Straciee, Monte Cucco, iJri barki, Sv. Andrej, Jimii kolodvor, Tržaškn cesta! Nekateri deli teh nlic so oddaljcni od slovcnskc mestnc sole v Katinclijevi kasarni čez 4 kilometre, nekateri pa pri- bližno 4 kilometre! Ker je pouk celo- dneven, naj hi prchodil sestletni otrok štirikrat na dan to pot! Ah ni to barbar- sko, da se sili šestletno dete prehoditi približno šestnajst kilometrov na dan, to je 6 ur otroške lioje? Kje jc tukaj hu- manitcta? K temu pride še to, da je magistrat določil za slovensko šolo bivšo vojašni- co, ki je bila tako nezdrava, da so sc morali celo vojaki izseliti iz njc. Zato so se slovenski stariši pritožili radi šol- skega poslopja. V staro kasarlo je lio- dila komisija za komisijo, in slcdnjič je priznal dež. šolski svet pod predsed- stvom bivšega tržaškega namestnika Rinaldinija, da je tista podrtija primenm za solo. Rinaldini je po svojem upokoje- nju pristopil kot čian k poi tali jančeval- nemu društvu »Lega nazionalea! Slovenski stariši niso hoteli pošilja- h svojih otrok v tako solo in bili so časi, ko ni zahajal v to slovensko štirazred- nicopo več let niti en učenec. Štiri slo- venski Hčitelji so hodili vsak dan po dvakrat čakat učencev, in ko ni nobe- den prišel, so šli na sprehod ali pa po svojih opravkih. — Letos obiskuje to Solo 36 učencev, torej pride na vsakega učitelja povprečno 9 učencev. Stvar je sjnešna in obenem sramotna za civilizi- rano državo, da trpi take škandaloznt razmere. Ko bi imeli gospodje na magistratu Je- trohico smisla za pravičnost, bi po- stavili slovensko stirirazrec'nico v sre- V Gorici, v soboto dne 30. decembra 1911 Leto XII dino mesta in hi ustanovili Še par slo- vcnskili ljudski sol v drugili delih mcsta. A oni tega ne storijo, ker ne privoščijo mestnim Slovencern niti Ijudskih šol. lo so pukazali aidi v zadnji scji nicstncMja sveta, ko so soglasno odbili prošnjo sla- venskih starišcv, ki so zahtevali za (Jr- CiiH) in bližnje ulicc ustanovitcv enoraz- leclnc slov. Ijudskc sole. Vlada vse to vidi in molCi. daM ima na razpolagc» sto in sto sredstev, s katcrirni bi laiiko goriski magistrat pn- silila k pravicnosti do slovenskili nic- ŠČUMOV. Zado.stovala bi žc grožnja. da vla- da nc predlo/.i mcstnega proračiina *. najvi^jn potrditcv. ako goriški magi- stral nc resi slovcnskih Aolskih zahtev \ sinislu praviCnnsti i»i obstojcCih soi- skih zakonov in ako se ne črtajo iz pro- laOima vsi izdatki, katerih občina pu obeinskem zakomi ni dolžna kriti. I'aki izdatki so n. pr. ogromni obcinski stro- ski za vzdrzcvanjc 11 italijanskih otro- i>kih vrtov, italijanskih Ricreatnri fcsti- vi, italijanskcga Convitto friulano, ita- lijanskih vajcuccv (Casa per apprendi- sti). Scm spada tudi podpora iu&kim b.- gtmccin \ Milanu. ki sc skrivajo pod i- menom drustva »Socictu Triestina, vc pozabili in iz gole sebičnosti se nc upirajo več ustanovitvi italijanskc fj- kultcte v Prstu, ker upajo, da bodo ita- lijanski posianci podpirali njih zahtevo, da sc v Brnu ustanovi češko vseuLi!i- Sče. In poslane.Sinodlaka se je zavzel v svoji dahnatinski ljubczni do Slovencev s tako vnerno za ustanovitev italijanskc fakultete v Trstu. da so se mu brzojav- no /.ahvalili celo naši goriški mazzim- janci. Tako smo ostali Slovenci v boju za slovensko pravno fakulteto precej osa- inljcni, A to nas nc straši. Priznavani;. Italijanoin pravico do visoke sole: a isto pravieo zahtevamo z vso odločiu- stjo tudi za-sc. Ce sc torej ustanovi la- ska fakulteta v Trstu. se mora ustano- viti v I rstu tudi za Jugoslovane fakul- tcta, ki zmanjsa ncvarnost, ki bi even- tualno pretiia državnim interesom od ustanovitve laške fakultete v Trstu. In če okrepi prihodnja pametna vlada slo- vanski clement na Primorskem z izvr- .iftvijt, poi olne enakopravnosti. izginc ;udi laška ncvarnost in par sto laškili visokosolcev nc podcre sveta. Naše geslo bodi: Italijanske fakui- tctc ne v I rstu in ne v Primorju! Ako pa vlada da ltalijanom italijansko fakulteto v Trstu, mora dati istočasno Jugoslovanom hrvatsko-slovensko fa- kulteto v (stem Trstu! Bolje pa je >z raznili razlogov, da vlada ustanovi Ju- goslovanom hrvatsko-slovensko fakul- tcto v Ljubljani in Italijanom istoeasno italijansko v isti Ljubljani! X. O p o in b a u r e d n i š t v a. OU uglcdnc strani došcl nam je pričujoči dopis s prošnjo, da ga priobčimo. To smo tudi storili z namenom, da krogi, ki se bavijo s to stvarjo, vzamejo v pretres tudi to ni i s e I. Zasedanje de'egacij. V cetrtek sta se sestali delegacijt. du rešita štirimesečni proračunski pro- vizorij. Ogrska d e 1 c g a c i j a. Ker ima ogrska dclcgaciia pred- nost, ko zborujcjo dclegacije na Dunaju je podal minister za vnanje stvari grot A e h r c n t h a 1 najprej ti delegaciji svoj ekspoze in sicer v proračunskem odseku. Minister je orisal mednarodni poli- tični položaj približno sledeče: Stališčc Avstro-Ogrske napram turško-italijan- skemu konfliktu je popolnoma nevtral- no. Avstrija se je v zvezi z drugimi dr- žavami potrudila, da se sklene mir, to- da brezvspcšno. Želimo konec vojne, kor bi mogla nastati nevarnosi za »sta- tus quo« na Baikanu. Sieer se trudi Turčija in je tudi Italija izjavila da naj se vzdrži »status quo« na Baikanu, ali ni nobene garaneije v tamošnjem ljud- stvu za to. Torej želeti je, da se sklene čim prej mir, ki naj bode časten za obe strani. Nato se je minister dotaknil maroš- kega vprašanja ter pripomnil, da je Av- strija storila svojo dolžnost, da je za- lucvala varstvo svojih trgovskih inte- resov v Maroku in da je tudi posredo- vala za mirno sporazumljenje med Pran cijo in Nemčijo v tej zadevi. Konečno je apeliral minister na nuj- no potrebo pomnožitve moštva armade v svrho ohranitve miru in interesov monarhije. K besedi sc je oglasil nato skupm vojni minister vit. Auffenber?, k\ jc pred vsem pojasnil sedan je mateiijel-- no in personalno stanje armade in pov- darjal, da ne bi bila aneksijska kriza stala države 300 mil., če bi bila država v vojaškem oziru dobro oskrbljena že prej. Nato je omenil nekaj nedostatkov v armadi, katerim se mora odpomoči, tsr /ahteval naj se pomnoži vojna sila že 7 ozirom na to, da smo najcentralnejša država v Evropi. V naclaljnem je govoril minister o brambni predlogi, ki temelji na modern! podlagi. in jo je toplo priporočal v spre- jetje. Potem se je dotaknil tudi podčast- iiiškega vprašanja. Odsek je nato vsprejel proračunskt provizorij. Včeraj je ogrska delegacija imela zopet sejo. Poročevalec o skupnem proračun- skern provizoriju. delegat Pap, je pri- poročal, naj sprejme delegacija prora- čunski provizorij.'Pri tem je povdarjal, da je finančni odsek z zadovoljstvom vzel na znanje poročilo vnanjega mini- stra o mednarodnem političnem polo- žaju. Delegat Apponyi je izjavil v imenu opozieije. da Ogrska neomajno vstraja pri vzdržanju trozveze in prijateljskih odnošajev napram ostalim vladam. Delegat Hollo je rekel, da je napa- Cno ninenje o obstoju kake vojne stran- ke, proti kateri se vodi boj. Take stran- kc sploh ni. Ministerski predsednik grof Khuen- Hedervary je izjavil, da ko se bo rešilo vprašanje grbov in emblemov, bode ves egrski narod zadovoljen. Delegacija je nato vsprejela prora- čunski provizorij. Danes ima ogrska delegacija sejo, da ugotovi sklepe avstrijske delegacije. Avstrijska delegacija. Predsednikom delegacije je bil iz- voljen delegat Dobernig, za podpred- sednika pa grof Merweldt. Po izvolitvi odsekov se je izrocil proračiinski provizorij finančnemu od- seku. V odseku sta grof Aehrenthal in vit. Auffenberg ponovila svoj v ogrski de- legaciji podani ekspoze. Ko je delegat Korytowski predla- gal, naj skupna vlada v bodoče predla- ga proračunski prow :orij za toliko ča- sa, za kolikor jih predlagati obe vladi v parlamentih, je bil proračunski provi- zorij vsprejet neizpremenjen. V včerajšnji predpoldanski seji av- strijske delegacije se je pričelo drugo čitanje skupnega proračunskega provi- zorija. Poročevalec dr. Qrabmayr je izja- vil, da je vzbudila izjava vnanjega ml- üistra, da bode avstrijska politika tudi v bodoče vseskoz konservativna, v od- seku splošno zadovoljstvo. Nato je povzel besedo dr. Koro- sec ter izvajal v glavnem sledeče: »Razumem in odobravam previd- nost in rezervo, s katero je minister za zunanje zadeve grof AeJirental poli- Priloga „Gorici" šfev. 103 z?dne 30. decembra 1911. volji ne najdemo v sebi toliko moraine nioči, da bi lias ganili lejM in rodoljubm klici v »Edinosti« po spravi in mini. S«> bili pae časi in prilike, ko bi bila »f'di- nosttt.lahko mnogo storila za poinirjcnje narodnih bojev na Cioriškem, ali njc:o poseganje v goriško politiko bi bilo nio- ralo biti vse drugačno nego je bilo. Kdor hoče dva nasprotnika spravljati, inora vsaj na videz kazati svojo nepri- stranost, v katero morata nasprotnika zaupati, da jinut je mojjoce zanesti si.- na spraviteljeve dobrc namciic in vei- ieti njegovini besedam. Ali morcmo pa mi priznati »Edinost« za tako spravi- tdjieo? Njena goriška politika izza mi- nolih petili let nas imperativno svari: Ne in ne! »Edinost« naj Ic vzatne n. znanje, da bi bili prcj pripravljeni vci- ieti »Soči« nego njej. Zvijačnost in hi- uavščina ste bili doslej §e vselej orožje « Kdinostinc« goriške politikc. Kdor nain bodi torej porok, da ni tudi sedanja po- tenciraua spravljivost »lüliuostina" hinavščina!? V goriško politiko se ]e začela vmešati. da bi bila spravila zo- pct na noge (iabrščekovo stranko«, zdu) vidi, da ji je poskus izpodletel, in bi ho- tela s spravo Sc rCšiti, kar se da. Pri km pa ji razjeda obisti strankarska strast, da ne more eelo »po dolžnosti kronistov« sporočiti svoji publiki niti roIcru dejstva o re/.ultatu ravno mino- liii volitev v goriski okrajni sol. svet. dočim je o slučajni lihcralni zmagi pr obCinskih volitvah v kaki obskurni \a- sici pela dol^ove/ue slavospcve kr \ picroAkcm dulni deklamirala: »UtidMvi» se obrača od kkrikakev.« Ne, ne! takib nespravljivih spraviteljev mi prav nič ne upoStcvamu. Bot čolca. Prctckli petck, dne 23. decembra popoldne, razdelila se je Bo- žičnica mcj najboj .siromaSne otroke zavodov druStva .Solski Dom" v (io* fici kakor sledi: Obuvalü Je dobilo 43 dekllc; obkko 67 dečkov in 122 deklic; klubuke 10 dečkov; kape 14 deckov ; jopiče 15 deč- kov, hlače 16 dečkov, predpasnike 30 deklic, jopice 4 dcklice. nogavice 3 de- klice. Obdarovanih je torq bilo Io5 dečkov in 182 deklic. Vst otroci otroških vrtcev in dveh najnižjih razredov so bili obdarovani s kolači. Obdarovani otroci in njihovi rodi- lelji se tem potcm zahvaljujejo za pre- eet darove. Bog povrni ! Božična veselica, ki se je prirediia na dan sv. Skiana v korist slovenskega >-StrotiSča« je izpadla prav dobro. Obisk je bil kot navadno pri vscli dose- danjih prirulitvah za slov. »Sirotišče« obilen. Vsc točke vsporcda so se dobro izvršile, tako da so obiskovalci veselini lieem zapustili dvorano. Veselica se ponovi na praznik sv. treh Kraljev. Vstopniiia se tako zniža, da se je bodo mogle udclcžiti tudi manj premožnc družine z otroci. Nov geometer v Gorki. V prihod- njib dneb odpre v (iorici svojo lastn» pisarno, avtorizirani državni geometer ii. Karol 0 a s s c r. PriJ&telJem učeče se mladlne v Goricl. — Društvo „D jaška niiza", ki ima nalogo, preskrbovati ubogim in prid- nim dijakom goriSkih Sol kosilo in ve- čerjo, se obrača do vseh blagih prija- teljev slovenske mladine s prošnjo, da mu pristopijo kot člani (članarina 20 K) aii pa da ga po močeh podprejo z da rovi v denarju a!i v poljskih pridelkih. Denarne prispevke sprejema prof. Ivan Tabaj, gimnazijski katehet, Gorica, uüca Bar/elini, Št. 8, darovi v blagu pa naj se izročajo v slovenskem „Alcjzijevišču". Aretacije. 331etni kmet .losip Bratl- na iz Št. Tomaža pri Ajdovščini je bil te dni v Ajdovščini aretiran, ker je hodil na lov brez dovoljcnja. Avgust Susie iz Podgore in Pet'ei Dean iz Italije sta bila aretirana, ker sta kradla v podgorskj papirnici stai baker. Trgovsko in obrtno društvo za Go- riško naznanja, da je bil tečaj za eno- «tavno knjigovodstvo z 19. dec. t. 1. za- ključen. Dne 2. januarja 1912. od «. un zveeer prieue pouk v dvostavnem knji- govodstvu. Dostop iniajo le oni, ki so prisostvovali pouku. v cnostavnem knji- fcovodstvu. Z ozironi na važnost pred- meta je želeti, da se vdeleže vsi dose- danji učenci pouka tudi v dvostavneni knjigovodstvu. Vlom na Sveti Gori. Hod tern na- slovom je priobčil »Slovenec« od srede brzojavko iz (ioriee, v kateri, je rece- iio, da so dne 26. t. m. neznani tatovi vloinili v cerkev na Sv. Oori, pokradli denar v pušicah in oropali podobo Ma- tere Bozje, ki je bila opremljcna z vc- likiini dragocenostmi. Ali srno o ti stva- r\ poizvedovali. Neka gospa, ki je bila dne 26. t. in. na Sv. Oori, ni o tern vlo- nii! ničesar slišala. Ravnotako ni o teir. \ loinu nič znano tukajšnji policiji. iz tt- ga bi sc dalo sklepati, da je goriški .»Slo venčev« poročevalec najbrže zanienjal cerkev Sv. (iore s cerkvijo .-Madonna delle (irazie« v Vidniu, v kateri se ;e niiniilc dni res izvršua vclika tatvina. Dczelna zveza za promet tujcev v Gorki uljudno vabi vsc članc podruznic •Slov. planinskega društva«, ki žclijo ziiusko-Sportne vozne listkc iz (ioriee po državni zeleznici za razne postajc do Celovca vporabljati, da se zgiasijo pismeno ali osebno pri nacelnikn Zveze dr. Dritgotinu Treo v Oorici, Corso \ erdi 24. Zglasitvi je treba priložiti fotogra- iijo (v kolikor inogoče majbni obliki) in pa drustveno izkaznko za leto 1911. N'oznc listkc. katcrim je cena prav ./datiiu zni/Uma, bode oddajala na vsa- kokratno priglasitev za scdaj Zveza >;ima. Tat vine. Soprogi zidarskega nioj- stra Justini Makuc iz Volčjedrage je iz- maknil italijanski podanik Alojzii B<^ti ?:a /ivinskeiu trgu pri senniju denarni- i(», v kateri se je nahajalo 215 K 28 vin. MakuCevo je nato opozoril nek mlade- iiič in ona je koj zaecla teei za tatum. 1 ega je koncčno ustavil redar ter ga odvcdcl na policijo. \ bo^.iCni noči so neznani zlikovci vlomili v trgovino u. Ignacija Korituik ter odncsli razne stvari. Redar, ki je šel malo časa po izvrseni tatvini miino tr- Kovine. je naSel v njeni bli/.ini z razüeni- tiii reeini napolnjen kovCeg s skupr.i vrednosti 1.^0 K, kater.'ga so tatovi naj- br/.e mislili pozneie oduest'. Seveda ni <» tatovib nobene^a sledu. Po dveh letih vrajen ukradeni voz. l(\ nov. 19(W je bil v bližini rdeče hiše stanujočeniu posestniku Antonu Cej u- Kradeu stirikolesm voz. Vse iskanje po tem vozu je bilo brezvspešno in Cej \v. niti več niislil na ukradeni voz. Kako so jo pa /ačndil. ko je v nedeljo zjutrai za- Klcdal pred liišnimi vratmi pred dvemi Icti ukradeni voz. Voz rnu je namree oni Ki mu gujeodpcljal,črez noč pustil pred vratmi, brez da bi se izvedclo kdo da je,. Dr. Karl Štrekelj vseučiliški prof, v Oradcu — naš slavni rojak, je hudo obolcl. Tako se nam poroča iz Oradca. Za naše Ijudstvo! Okrožnica vsem županstvom dežele. Nesrečne knietijsko razmere so letos ncugodno nplivak tudi na pridelovanje krme in naši mali po- sestniki so radi tega v budih stiskah. ker ne bodo mogli s pridobljeno krmo ohraniti svoje živine. Ta nesrečen gospodarski položaj je dal povoda c. kr. ministerstvu za polje- delstvo. da je na predlog deželnega od- bora blagovolil podeliti izdaten prispt- vek za nakiip knriil (kakor oljnatih po- gač, otrobov, ltd.), ki naj bi se po zni- žani ceni oddala potrebnim živinorej- cem. Želee to naredbo takoj izvesti, rar.:- pisuje dežclni odbor naročbo za sledeča niočna kruiila: 1. Oljnate pogače. 2. Pšenični otrobi debeli in drobni. 3. Ječnicn in koruzo (sirk) za krmo. Prosilci naj podajo svoja narocila po dotičnih županstvih do 20. januarja 1912. deželnemu odboru in naj v njifi navedejo, kakšna krmila in koliko vsa- kega ze!e dobiti. Na 'očena krrna se priskrbi takoj in deležniki jo bodo plačali, kadar se jim izroči blago, za sedaj :;. 20% popustom. Ce bi pa po končani poniožni akciji o- stalo kaj denarja, odkaže se ta v prid deležnim živinorejcem. Opomniti se pa mora, da se smejo ponu- jane ugodnosti deležiti sanio potrebni zivinorejei. Zato bodo morala zupan- stva, i>redlagaje podane prošnje dežct- ncmu odboru, izjaviti ali in kateri pr>- silci so res potrebni in vredni, da se jim pomaga. Dalje bode moral vsak deležnik po- rabiti dobljcno blago samo za svojo po- trebo in ga ne sme nikakor prodati. To- zadevna obveznost niora biti v prošnji izrecno omenjena. Posamezna niočna krmila se po- tuzdele in izroee na tistih železniških postajah, ki so bivališču naročnikov najblizje ali ki so jim najpriležnejše. Vsak naj navede v svoji prošnji, kje želi dobiti blago. Olede pogač se opaža, da bodo se- zaniove aii orehove, kakor bodo trznc razmere bolje kazale, da se naroči te ali one. Okrožnka. Novodobne življenskc razmere nalagajo javnim upravarn tudi nove dolžnosti v pospeševanje Ijudske- ga gospodarskega blagostanja. Take naloge iniajo v prvi vrsti oh- činske uprave, ki jim je že z občinskim itdom naročeno, da mora jo ukrepati vse, kar jr potrebno v varstvo javne higijene in morale, kakor tudi v ojajšc- vanje uboštva. I ej nalogi zamorejo občinski za- stopi najbolje zadostiti, ako priskrbe revnejšim obcanom lastne biše, zgraienc- 7. najveCjim varcenjem, ampak tako, da odgovarjajo vsem zahtevam moderne higijene: Cloveka se mora le na ta način privezati k domačemu ognjišču, ako sc mu da to ognjišče v izključno last. Še drug moment je, ki priporoča uresničenje te misli, in sicer prilika, dn se Ijudstvo navadi varčiti in odvadi pi- jančevanja, kjer je ta grda razvada raz- širjena. Ako se Ijudstvo moralno in gospo- darsko povzdigne, imajo od tega tudi ja- vni zalogi dejanske, nepreracunljive ko- risti, kajti potem se znižajo bolniški tro- ški, stroški za vzdrževanje umobolnih. za potepuhe, izgnance, invalide in prisil- ne delavce. Deželni zastop je z ustanoviivijo deželnega občinsko - kreditnega zavoda omogočil občinskim upravam zgradbo ljudskib bis. ne da bi jim bilo treba pre- vzemati visokih bremen in troškov. Obeine bi morale spoznati svojo dolžnost in brez odloga pričeti z zgrad- bo ljudskib bis tako, kakor n. pr. Ronke in druge obeine v Furlaniji. Pe/.elni občinsko-kreditni zavod da- je občinam v ta namen sredstva po naj- ugodnejsih pogojih. Tudi zavod za pospeševanje obrti v (lorici je na ukrepe deželnega odbora sklenil uspešno podpirati obeine pri re- šitvi važnega vprašanja o zgradbi Ijud- skih his. Obeine, kjer razsaja pelagra, opo- zarjamo še, da namerava pelagrologi- čna komisija v Oradišču podeljevati iz- datne podpore iz svojih sredstev v po- speševanje pričujočega namena. Plačevanje osebne doiiodriine. Od its. kraljev. finanenega ravnateljstvu sino prejeli: V smislu § 201 zakona od 25. okt. 18% drž. z št. 220 mora vsakdo, kdor jc v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru dolžaii izplačevati za eno osebo prejemkov na placilu ali po- kojnini, oznacenih v § 167, na leto vec nego 1200 kron, podati vsako leto dav- čneniu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, na- vedši njihovo ime, stanovališče in poscl, potem viširio in vrsto v prejsnjem Ictn izplaeauih prejemkov. V naznanilih je povedati tisti zne- sek, ki so ga izplačali stalui in izpre- menljivi prejemki v resnici dosegli v le- iu pred davčnim letom ako pa se m* drži spodaj navedenega izročilnega ro- ka, pa v dvajsetniescčni dobi pred izro- čitvijo. Pri izpremenljivih prejemkih je sluzbodajaicem prepusčeno, da napovc- dim, zadevajočim zadnje leto, pristavijo <>b preračunu priredbene postave v po- Stev. Kadar se še niso stalni ali premen* Ijivi prejemki piačevali skozi vse leto, aii so se izpreincnili med letom, tedaj je povedati način (nastop službe, zvišanic ali znižanje prejemkov, izstop iz službe) iii čas te premembe (dan katerega ali do katerega so bili izplačani prejemki), in pa letni znesek ter ci izplačairi znesek. Radi priprave za odmero osebnecra dohodninskega davka za leto 1(>!2 se pozivljajo delodajalci, ki plačujejo pre- jemke imenovanih vrst, naj predlozijo ona naznanila, in sicer v neposrednu- državnem mestu Trstu in okoličanskih občinah na c. kr. davčnih administra^i- jah Trst I in II, v pokneženi ^rofiji go- riški in gradiščanski in v mejni grofii; istrski na pristojnih c. kr. okrajnih gla- varstvih, kakor davčnih oblastih prvc stopinje in sicer v času od 1. do najka- sneje 31. januarja 1912. Uzorci za na- znanila se dobivtjo brezplačno na pri- stojnih davčnih oblastvih I. stopinje (to- rej za Trst in okoiico na gornjih c. kr. davenih administraciiah, na Ooriškem- Oradišeanskem in v Istri pa na pristoj- nih okrajnih glavarstvih). Odborova seja »Alatice Slovenske« cine 20. dec. t. 1. Tisk zemljevida slo- venskega ozemlja napreduje. Vendar zemljevid pred enim letom najbrž ne bo natisnjen. - Knjige razun Letopi.sa ">o natisnjene in obsegajo 67 tiskanih poi. Nakažejo se honorarji pisateljem in ure- clnikom. Heloma se določi prograiTi za 1. 1912: Zbornik z različno vsebino. zlasti z bibliografijo §lebingerjevo za zadnjih 5 let; Narodne pesmi; Dostojev- skega »Spomini iz mrtvega doma«: ' §tajerska« kot nadaljni del »Slovenske ztmlje« za sedaj ne more iziti; za ta spis bo treba najbrž dobiti drugega av- torja. Poroča se o predlogih glede Ma- tičine petdesetletnice; 1.) literarna iz- ložba kot nazoren r Jgled našega kui- turnega razvoja do ustanovitve »Mati- ce«; 2.) zgodovinsko-znanstven spis o razvoju »Matice«: 3.) Akademija. — Članarine za leto 1911 manjka še 2000 kron. Zanimiv slueaj draginje. \ »Slov.« citamo: Iz §kofje Loke nam poročajo: Te dni je kiipil mesar »Iiren« od neke zene v Stari Lopi prašiča. kilogram pu C2 vinarjev. Zgovorila sta se tako, da bo ona od svoiega prašiča vzela slanino nazaj po tekoči ceni. In res, ko je bil prašič slečen, sta slanino stehtala in iz- računala, koliko imata eden drugenni placati. Slanina je toliko znesla, da je rnorala žena dati mesarju za slanino svojega prašiča vse prašičevo meso za- >tonj in navrh še štiri krone. --- Nam se zdi, da je ta slucaj marsikako draginj- sko skrivnost odkril. Ponesrečeni paniik. Parnik »Isea» ki je last parobrodne družbe »>Dalmatian je popolnoma zgorel. Ogenj je nastal vsled eksplczije špirita. in se je tako litro razširil po celem parnikiu da je bilo gašenje onemogočeno in da se le t;ioštvo v zadnjem trenotku z velikimi težkočami rešilo. Parnik je popolnonut zgorel, ostauke ladje pa je potopila ne- ka torpedovka avstrijske vojne morna- rice z nekaj streli iz topa. »isea« je bila 42 n\ dolga, 6 m široka in je bila zgra- jina 1. I8NN v Stabiliniento Teenieb v Trstu. Trdnjavska sola za brzojavljenje v Puli. V prihodnjem letu bo ustanovila vojaška uprava v Puli solo za brzojav- Ijcnje v trdnjavskem onirežju. Določenu je poveljnistvo in učne moči za to šolo. Pouk prične dne 15. jan. Cene sladkorju. Ceuc sladkorju sc s 1. januvarjem znižajo za 4 vinarje pri kilogramu. tični položaj obrazložil. Bilo bi pa po- grešeno, če bi delegaciji o našem ra» merju z velesiiami molčali. Zlasti i>a čutijo delegati iz južnih pokrajin nuj- no potrebo. da govore o razmcrju mo-' tiarhiie do Halije. Slovcnci so pristaši zveze z Italijo in odkritosrčno želijo, da se to razmei- je vzdrži. Žalibog pa bi morala ta zve- za razpasti, ako se gotovim stvarem, ki v zadnjem času zvezno razmerje med Avstrijo in Itaiijo čedaljebolj za- strupljajo, ne napravi enkrat za vselej kcncc. Itaüja, ki stoji čedaljeboii pod vplivom Franeije, pri vsaki oficielni '.n oficiozni priliki izjavlja, da je v tro- zvezi in hoče v p.iej zvesto ostati, >ic facto \rd njena zunanja politika ni ved- no s teini zagotovili v soglasju. Tako Neitičija kakor Avstrija mo- reta konstatirati, da se ;e Italija zopc. pri zaveznikih samoposebi umevno na- Čelo, da se zavezniki in, prijatelji v kn- tičnih časih ne smejo nahajati na stra- r,i nasprotnika, že večkrat pregrešila. V krečanskem vprašanju se je Ita- lija od nemškega stališča oddaljila .1. postavila na stran zahodnih velevlast», lcta 1906 pri maročanski konferenci pa je istotako podpirala nasprotnike svo- je zaveznice, Nemčije. Kar se tiče Avstrije, ie Italija ob- priliki aneksijske krize jasno dokaza- la, da se nam ni mogoče nanjo zanesti. in je takrat zoper nas celo mobilizi- rala. • Nasprotno pa, kako lojalno se ve- dje Avstrija nasproti Italiji povodom tripoliske afere! Ceprav nimamo oü Italije nieesar pričakovati in je na drugi strani v našeni naivečjem inte- resu, da z ozirom na Balkan živimo v prijatcljstvu s Tureijo, snio se posta- vili na stran Italije in ji s svojim pri- jateljskim vedenjem izkazujemo najve- čje usluge ter koristi. V Italiji pa slavijo v Vidnm Ober- danka, novi zemljevidi Italije, na kate- rih se Primorje in Dalmacija prišteva- ta h kraljestvu, so javno razpostavljeni in naši voini poročevalci iz Tripolisa .o nam povedali, zoper katerega bo Ita- lija po prepričanju laških častnikov morala po porazu Turčije v boj iti. Vse to mirno prenašamo in smatr - tno celo kot provokacijo ako se naš vo;- ni minister poda na inspekcijsko po* - vanje v južne Tirole, da si ogleda dislo- kacijo čet. Govornik svari ministra Aehren- thala, naj se toliko ne zanaša in naj zaupa preveč na svoje mnenje. Qov>r- nik priznava velike vspehe, ki jih je do- segla avstrijska diplomacija ob priüki aneksijske krize, njeno spretnost t premišljenost, dvomi pa, ako je bilo nujno potrebno, - daj bila v naših rokah, izročili tuiii rokam. k Popoinoma umljivo je, da so bi!: avstrijski domoljubni krogi jako '->nd- ko zadeti, ko so videli, da je moral ge- neral Conrad svoje mesto kot šif <^e- neralnega štaba zapustiti. Od gotov. strani se, obravnavajoč to krizo, govo- ri o boju med mirovno in vojno stKan- ko. Jaz imam vtis, da se gre tu zy po- tvoro, za zmišljotino, ki se z nane- Tiiom razširja. Mi nočemo niti pedi ita- liijanske zemije, noben človek v Avstriji moče napasti Italije, dejstvo pa je, da Italija meče na našo mejo vedno vee vojaštva! Zato je samoposebi umljivo, če na- še vojna uprava skrbi za to, da se prl- merno zavaruje in ustvari nasproi: ?biranju in koncentriranju italijanskega vojaštva na naši meji protiutež. Vzrok za vznerairjenje je izšel od italijanskc strani. Nobena politika ni, ako vojnn uprava stori vse potrebne korake za t,- brambo meje, nasprotno, to je njena dolžnost. Mi smo slejkoprej /a z\e/no raz- pierje z ltalijo. To razmerje pa morc- ino !e na ta načiu vzdr/.ati, ce snio mu- üii iii Ce svoje meje kar mogoče zaw- rujemo. Vojna nevarnost je v tem, ako se kažemo slabotno in pretirano zaup- live nasproti Italiji. Mi tudi ne znamo voditi pametne 1.1 vspešne politike na Baikanu. Italija, o na! O tem smo si v Avstriji v^i .:dini. Ker je splosno prepričanje. da ne more in ne sme biti vojne z Italijo, lu-Ji ne eksistira V Avstriji vojna stru. k i Ce- mu torej oboroževanje. (iov ^rniiv \1*- iiecno upa, da bodo tudi v italiii'pi'ftli do tega prepričanja. Nato je bil vsprejet i..*oračun*ki provizorij v drugem čitanju. Ob SV« uri zvečer je imela awin;- ska delegacija zopet sejo, ua /amcni nuncije z ogrsko delegaciio. i-.'o m- je konstatiralo soglasje sklepov. ;c til pro- računski provizorij vsprejet v tretjem Citanju, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se naznani pismenuM potom. Dopisi. Solkan. Društvo »-Otroški vrt« na- pravi božičnico na novega leta dan v prostoru «Kat. slov. iz. društva« s sle- dečini vsporedom: 1. Prizor »Sirota. 2. deklamacija: ^Jeftejeva prisega'f. X Prizor: »Cigani v gozdu«. 4. Igra: »Snegulčiea« v dveh dejanjih. 5. BožiC- no drevesce. 6. Šaljivo srečkanje. Zače- tek ob 4. pop. PoliHčni pregled. Zunanji minister grof Aehrenthal. »Reichspost« od četrtka je priobči- la z ozirom na pričeto zasedanje dele- uacij članek, ki je vzbudil v dunajskili političnih krogih veliko pozornost, po- sebno pa iz razloga, ker se sumi, da je ta članek inspiriran od najvišjih kro- gov. »Reichspost« piše: »Minister Ae- brenthal bo moral v mnogih ozirih raz- bistriti položaj. Na našo zunanjo politiko je legla senca negotovosti. Naša vlada je navidezno še konservativna, v resni- ci pa je stopila pod nove vidike od časa aneksije. Mnogo se govori o zaupanju, ki je uživa grof Aehrenthal in mnogo su govori tudi o zaupanju, ki je prinaša Italiji nasproti, kljub vojaškim pripra- vam, ki so namerjene proti Avstriji. - Grof Aehrenthal se drži načela, da proti Italiji ni tiv,ba posebnih pozornosti. To- da grof Aehrenthal ni bil vselej tega innenja. Še pred tremi leti je poudarjal, da Avstrija proti Italiji ne sme kazati nobene slabosti. Danes je svoje mnenje izpremenil. Vzrok je psihologičen. V zadnjem času je postal bolj občutljiv proti Nemčiji, zato pa prinaša Italiji na- sproti bolj gorko srce. Razveselil je \w- zanesljivega, ker ni hotel ah mogel rai- veseliti zanesljivega. Orugi važni ni'i- ment leži v postopanju proti Nemčiji.. ki ni tako, kakoršno bi moralo biti. Govo- re, da je na tem kriva postupinska en- tenta. Od oniii dni je opažati Nemčlli nasproti nekaka rezcrva*, ki se je po- sebno jasno pokazala v drugi maroški krizi. Razmerje z Italijo ni zanesljivo, uiznierje z Nenicijo pa je uiucrjeno. v>: pa popoinoma prosto osti. \ razmerju /. Rusij; opažiuTio v zadnjem casu nekako (dtujitev. Od Turčije smo se odločili ;n tako zavzema monarhija sedaj osatnlj»}- no stališče v svetovni politiki. To je facit, pred katerim stoje delegacije.« Dodatek drzavnemu proracunu za leto 1912. Finančni minister je izročil v če- trtek predsedniku poslanske zbornice naknaden predlog k proracunu za leto 1912, ki se mu priklopijo sledeči novi izdatki: a) tlnkratni prispevck državnim uslužbencem za izboljšanje njih gospo- darskega stanja. Oržavnini dehwcem 12,1(10.000 K. b) Izboljša.nje železničarjem v ztic- sku 20,800.000 K, za katero akcijo je \ proračunu že izkazan znesek 2,400.000 krön in znaša zato koncna potrebščina 18.500.000 K. c) Za nabavo novih žetezniških voz državnih železnic 20.CHMMHM) K. d) Za izpopolnitcv telefona 20 mil- jonov krön. Kranjski deželni /bor Deželni zbor kranjski je v Cetrtek \ - sprejel provizorieni proračun za leto 1912, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se naznani pismenim po- tom. Italijansko - turška vojska. V Tripolitaniji imajo sedaj slab i vieme, ki ovira opcracije na obeli stra- neh. Dne 25. t. m. so Turki napadli itu- lijauske pozicije pri Bcngasiju. Po ita- lijanskih porocilih je bil napad odbit, pri čemui" so imeli Turki velike izgube. Se- daj vlada v Bengasiju mir. Turki so zopet za.scdli opuščene Po- zicije pri Bu-Mariam-u, južno od Tripo- lisa. ltalijani so o turski nioči v nejas- nem, kajti )'Messagero<« poroca iz Tri- polisa, da bodo šele ob ugodnem \tl- menu in sicer z aeroplani poskusali rc- kognoscirati turškc pozicije. V Bengasiju pričakujejo ojačenja, posebno pa karabiuirje. ki bodo oprav- ljali tako v mestu kot v okolici varno- stno slu/.bo, ker se pojavljajo ondot tur- ?ki mešetarji, ki šuntajo Ijudstvo k upo- rii proti Italijanom grozeč mu z orož- jem. V Bengasiju je prepovedana trgo- vina z orijentom, ker se boje. da bi s trgovskimi ladijarni prihajali tudi sum- ljivi elementi v mesto. Pri Oerni nadlegujejo Turki nepre- nehonia ltalijane, čeravno imajo slabo vreme. Dne 26. t. m. so ltalijani hoteli popraviti vodovod za mesto. IJri tem so jih Turki napadli, na kar so ltalijani z vecjo silo odbili napad. Slabo vreme ne dopušča, da ni se izkreavalo in ukreavalo na ladije.Ladije so usidrane na visokem morju in čakaio boljšega vremena. V Tripolisu je izbruhnil dne 28. t. in. požar v nekem skladišču za volne. ^kode je za 57.000 lir. Kakor se zatrjuje v diplomatičnih krogih je italijanski poslanik na Dunaju, vojvoda Avarna, obiskal v imenu ital. vlade avstr. min. za vnanje zadevc, Kiofa Aehrenthal, in mu priporočal, naj se Avstrija pridruži akciji velesil, ki bo- do vplivale na Turčijo, da čimprej skie- ne mir z Italijo. Qrof Aehrenthal je od- govoril, da bi bila Avstrija le tedaj pri- pravljena posredovati, če bi se sklenil tak rnir, ki bi ne škodoval moči in uglc- du Turčije na Baikanu. Zopetni nemiri v Maroku. Kakor se poroča iz Feza je zavla- dalo med okoliškimi pleineni, ki so sc udeležila tudi zadnje vstaje, zopet veliko rnzburjenje in je pričakovati zopetnih uemirov. Po svetu. Na Kitajskem je torej proglašena rcpublika. Za predsednika republike je hü te dni soglasno izvoljen dr. Sunia- tsen. V Perziji vlatlajo še veduo kr- vavi nemiri. Rusi vedno bolj prodirajo. 1400 ruskih vojakov se sedaj nahaja ne- daleč od Teherana. Iz belgijske ko- lonije Kongo se poroča o veliki vstaji zamoreev. Ozemlje terorizira 3000 a- stašev. Beligjska vlada je odposlata na- sproti ustašem 2000 vojakov. Darovi. Za u^olski Dom« so plačali pred- sedništvu: dr. Ferdinand Terkuč, c. kr. notar v Kunalu 48 K; dr. Anton (iregor- Oič v (jorici 2t> K; Peter Cotie, ccvljar- ski mojster v (jorici, pri poravnavi ra- cuna 5 K. Našemu upravništvu je došlo: Ivan Vogric nadučitelj v p. v (lorici 5 K. Z a b o ž i č n i c o so plačali: Ne- imenovau v Kotu 4 K; Stari mladim 20 K (in prej po upra ništvu >(jorice>< 5K). Srcna hvala! Veselo svidenje vno- vcm letu! Domače in razne vesfi. Mnogo sreče v novetn letu vosLI vsem naro^nikom, dopisnikom in prlja- teljem (iorice- UrednBtvo in upravnlsivo. ^estdesetletnica. Učitcljstvo uC- nih zavodov društva »*i>otski Dom«, v (iorici bo praznovalo sestilesctletnic« wlezashiznega gospoda dr. Ant. (irc- gorCiea se slovesno sv. mašo v Kapu- cinski cerkvi dne 2. januarja 1912. Zn- četek točno ob 8. uri M) niiimt. Za vocKtvo: llrovatin. Premcščenja in imenovanja v sodni službi. Premesčeni so: iHržclni sodru svetnik in voditelj okrajncga sodisca v Motovimu Silvij Tujach v Kopcr, sodnika dr. Anton Ahram \/ Roviuja v Konnin in dr. Alojzij (i r a d n i k iz \odnjana v (lorico. Imenovani so: okr. sodnik dež. sodisča v Trstu dr. Sil- van S i n <; o v i c h dcželno-sodnim svc- tnikom v Rovinju, sodnik in voditeij okr. sodišca v Puli Spiridion P c r u č ič dežehnsodniin svetnikoiii^ ravnotatn, sodnik dr. Diego Ziegler v (lorici okr. sodnikom ravnotam in sodnik dr. Peter C a n e v a okr. sodnikom na dcz. sodišču v Trstu. Natnestnik drž. pravd- nika dr. Edmund Zum in v Trstu Je imenovaii državnim pravdnikom ravno- tam. Iz finančne siužbe. Davčni oficijal F.merich T o m i eh je imenovan za dav- čnega upravitelja v IX. cin. razr., dav- čna asistenta Atnadej O r b a n i c h in Maksimilijan P e r c o v i ch pa za dav- čna oficijala v X. čin. razredu. Ko- misarji finančnc straže II. razr. Ivan N a g 1 i č, Al. P o n t o n, Josip L o g a i. Fran K a p f c r, Ludovik P o 1 a g n o I i in Alojzij (i e r b i t z so imenovar.i za finančne komisarje I. razr. v X. čin. ra&. »ad perso::anv<. Primarijem tukajšnje bolnisnice usmiljenih bratov je imenovan s 1. jan. 1912 g. dr. Anton Brecel j. Iz veterinarske službe. Imenovana sta: c. kr. okrajni živinozdravnik Just R eb e k v Pazinu višim okrajnim zdra- vnikorn ravnotam; živinozdravniški asistent «Arminij T o m a š i č pa c. kr. okrajnim živinozdravnikom v F^oreču. Besede slisiino, a nedostaje nam vere. Piskanje na piščalko mini in sprave odmeva po tržaški »Edinosti« nadalje. Nič čudnega, saj je celo takrat pretakaia solze miroljubja, ko je udri- hala po nas z vso silo strankarske so- vražnosti. Zato pa tudi pri vsej dobn (Dalje v prilogi.) DrobMnice. Za&trupljenje v prenociišču za ubo- ge. V enum (akin nrenočišč v Beroiimi k ic tlni hiido oboicli) \ c.. ( tfcrih je tudi nmogo nrnrio. i'irocj • .. da je dosedaj it 5n r;irtviit in Cx? lnf> holnih. Oboleli so u rc\c/i na zrutküi zast.rui)Ijcnja. ki jc nastopiio vslod zav- z'tja slabih jedil bajc rib. Samomur pred policijsUm raviiate- Ijetti. 1/. Bukurešta poročajo: l.astnik tt- - kame Auridi iz Revala ie vsled slabite Kupeij pobejinil s svojo žciio ter vzcl s scboj WXOOfl rubiicv. Preteklo soboto so ßa v hotelu v Bukareštu .irciirali. Wed zaslišamem pri poliüji se je /cna kar naenkrat inrtva zgrudila, pet minut na to tudi Auris.li. Ko sta bila aretirana. st;i se zastrupila s strihninom. Šest oseb ubil elektrlčni tok. Iz Ri- ma poroeajo: Grozna nesreča se je zgo- dila v norišnki Margarita. \ sled luide- ga viharja se jc podrlo vee drogov z e- lektričninii žkanii ter padlo čez zid na vrt norišniuc. l')va bolnika. ki sta bila na vrtu, sta hotela pobrati '/ice. Z«[ru- dila sta sc pa mrtva. Trije drusi bolnik' so prihittii r.a poinoč in so prisli tudi v dotiko z žico ter se tudi mrtvi zgrudill. Ravttatelj norisnice, ki ie videl mrtvece na tleh ležat». je mislil, da se je vrs'l 1 j:; pretep. Polru¦'] ic. da jih pomiri, pri ti.-m :;e ie pa tudi zamešai med žke. Bil j ny mestu mrtev. Ova strežaja sta se nevarno opekla. Boj s pariškinii ropsrji v svtomobilu. V Parizu so napndli štirje roparji. ki si se pripeljaü v avtomobihi, banč.ie^a slugo (labyja. Izstopili co iz avtomobila, eden je dvakrat ustrelii v Qabyja. ki :c je zgrudil ves krvav na zemljo, ostu: trije p:i so vzeli ranjencu 15.000 frankov denarja in za 200 tisoč frankov vredno stnih papirj. \". Roparji so nato skoeili \ j»vtomobil nazaj in se hoteli odpeljati. a Pcisanti so I b poizkušali iMaviti in so nekateri streljali na roparje, ki so pa streljali nazaj. Med t^jem je bil Gaby zopet zadet s krogljo in je oblezal mr- ttv. Roparji so končno ušli s svojim av- toinobilom. K poroki srbske princezinje Helen:*. Srbska skurština je v svoji seji v sreoo sklenila izplaeati priiKezinji Meleni« ;• se je pred kratkim poročila, namesto iv.-, n era vane letne apanaže 60.000 dinarjev cnkratno doto v znesku 1,400.000 di- narjev. Vlom v rakev Karcgjorgievieev. V nedeljo popoldne so neznani zločin-..: vlomili v rakev staršev srbskega kralja Petra na pokopališču St. Marksa. S s'lo so odprli kn.to kneza Aleksandra in od- trgali nirliču giavo, nakar so se tako hitro cdstranüi, da so blizu rakve izgu- biii čeljust, ki jo je našel pokopališk: čuvaj. Roparji se niso dotaknili drago- cenosti. Srbski princ Jurij je v Parizu ne- varno obolel ter se mora podvreči opo raciji. Viharji v zapadni Evropi. Minine dni so po zapadni Evropi razsajali moč- iii viharji, ki so napravili velikansko škodc Jubilejna razstava v F korisi! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj jja takoj pošlje ernajlirat ki slane K 6, v različnih barvah K S pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ÜLICA 2 4. Mehanična deiavnica. Prodaja tudi na obroke '"S i* 2 a. v .s ;' 5» ¦'¦ O : a. Us : B Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsako- vrstnih strojev. NIŠA z gostflao v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in supo, gostilniškim in vrtom za zelenjavo; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet. liisa je pripravljena tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let davka prosta — se proda radi bolezni. Poizve se: Prisojna ul. 5. Nanut & Bregont aut. sfaobena tvrdka v Gorki, ulica Adelaide Frisson it. 5. Se priporoča p. n. obiinslvu za vsit stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko lavdacij po najnižjih cenah. Julio Mein! * upoz kaue ' Nova podružriica — Gorica — Cerso Giuseppe Verdi 30. Dobro krepilo zaželodčno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si pa z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevrofiih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče. boiečine, napihnjenost itd. NT je dr. Eigelrov „B A L D H 8 A N ü M". "«8 .Baldrianum" se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjune tudi slabe posledice, kakor \ nervoziteto, nespečnosi omotico, «fisko itd. Vsled njegovih sestavin. ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, mali- novcc in črešnjevec, vplipa .Baldrianum* tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jtdno krepiino na eel človeški Organizern. Dr. EngeJnov ,.BALDRIANUM k ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, če se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje, Za otroke in slabotne osebe se razredči -Q€>€> „BALDRIANUM" -ooo- 11 iniiiiiiiiiii z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iiiiiiiuiiiiin Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu. Čedadu, Vidmu, Palmi, Cervinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „B a i d r i a n u rn" -----------po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske.------------ ----------|n svarl se prcd ponarejat\Jem \ ul Zahtevajte izrecno Dr. Engel ~nov „J3aldrianum". ivojl k svojim! Svoji k svojim ! M1HALJ TURK na Kornu št. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVMICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za masklranje po primerni ceni. Klobucar H. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini Postrežba strogo poštena. ALTENA Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Oo- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in L dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanjc. Na za.htevo brije in striže na doniu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje Ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Xovak, Gospodska ulica, St. 1. Kupujte! ie priitvrdki Kupujte! Keröevani & Cuk G O Rl C A — Stolni trg štev. 9— (Piazza Duomo) fttr i« vain nuui u^najm'ijst; in uajceneje sivame stroje, d\okolesa, puške, samokrese, »Gramofo- nov« in plošče, vsakovistno kmetijsko orodjp, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za -- masteuje grozdje) orala, brane itd., itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so prif raviii za umelno vezanje in krpanje, iniajo Ilahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitii in počasni tek, so po 20 lctni rabi še ^dio brezšumni. Z „Original^Victuria" stroji i se napravi v eni minuti od 2000 do 8000 ubo- I dov (štihov). Za .Originalui Victoria' Sivalne stroje jamčimo 10 let. Trvdka KERŠEVAM & CUE, topazarja cenj. kolesarje, da ima ko- lesa raznih tovarn, kakor Pucb, Styria, Wa[ffenrad, Dürkopp ter domače izdelke. Vsak ko)e?ar, haten kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Č u k dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vraČuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki L Kerševani in Čuk po m ceni blago. M tvrdka EERŠEVANI & Q<ÜK daje tudinarresečne obroke. Ceniki se razpošiljajo z^JOSV Jp?*^0' Lekarnarja A. THIERRYjev BALZAM. Cdino pristen i zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. i ^<7^~^1' I Vfaka potvoritev, ponarejenje in vsak prekup drugega baizama s provanji- vimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasltduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zarn je dobrcga učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, pljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v pri*ih, boleznih na pljučah, posfbtio pri influenci, zelodfinib boleznih, vnetju jetcr in vranice, olabi prebavi, te- lesneni zaporu. zobe bolu in ustnili Lok-znih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih ild. itd. 12|2 ali 61 ali 1 ve!. posebna steklenica K 5*60. kharnarja THItHHV - jEJo «AziLotztk"™ i je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, A NBMf H vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v lelo vnnil»» se reöi in ftCM DIEN 1 stori, da so bolestne operacije . epotrebne. Zdravi tudi pri kB-U^STTl zastarelih ranan itd. 2 Škallji staneta K 3*60. A SfSSimvth^i» Kupl se: Leksrna pri angelju varuhu, Adolf *3ŠBhi!nlE?--a Thierry v Pregradu pri Rogatcu. - Dobi se skoro v vseh lekarnah Ka debelo pa v medicinalnih ' mirodilnicah. MT fiova wjqylflSii^fteleznlno ~W& Piiiter« Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- ', nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d, sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. \ Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava ; Pinter & Lenard. '^ndPll^TliPQ ^Ljubljanske treditne banke" tt OAT) TO I I f I If ------se bavi s vsemi v banöno stroke spadajoöimi posli.-----V I I I I a J UULl vlulllvlAJ VIoqb na hnjižice obrestuje po Ifv2%, vIoqe v tBhocem računu po dogoooru. I \A \J Lv JL \J - • Delnlika glavnlca K 8,000.000. Ceiltrala V LjubljailU — Rezervnl zaklad K 800.000. - =====^^ PODRUŽNICE: Celie, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.-------------------------^ 1^B^j^^^^_ a _ i • ^_ ^^^.-^.,>-.-.„; ..-.^ A nils \r\*r\rt PI a y n. a r ^ Tiska «Narodna Tiskarnau (od^ov. L. L u k e ž i Č.)