Leto IL Poitnina - *JB" - pavSallrana. Ljubljana, petek 12. marca 1920. Štev. Ceno po p ožtis xi celo leto . K Si*— za pol leta . B 25'— za četrt leta. H J3 — za 1 mesec.. B 4*5J Za Ljubljano raesecno VSO Uredništvo in uprava1: Bopltarjeva ulica št. i\ Bredo, teiefoa štev. 50 iievilka30 v!..----------------------- NEODVISEN DNEVNIK famozna Številka 30 vin. prejšn{i la vlada ukradla ljudstvu 1 mlijardo! ^ Milijarda zapravljena v par mesecih. otv .11* marca. Ob pol 10. menta, nabralo polno elektricitete v nas Varja ker°?- m Sr*a" ^>os^ajaec Pečic ugo-.^PisaikT ' IT Jovanovič ne piše točno o*to pa ^ 8a sestavlja tendenciozno, ^ kom* r v zm!&lu čl- 67 poslovnika, levilo nrvd ' )e navzočih zadostno p poslancev. Poslal debati o tem članku govori vlado in ' napada demokratsko tila vladTraVl’ ošoesar delala, da je kvojeva]- samovoljna, dočim so radikalci vr»ti /fržav^anska prava. Zahteva v HBliri Se uyedi promet, da se demo-Pa da so ‘ZVTši rekrntovanje, nato aSi^‘ voL,,,e- NatrT’16 ra^ek odmor 20 mirut. ^ K In*. V CPVfl lr\ ■» n n 1 n /1 O 1 n * t,_ on|* VBHOVOj ix. Uiai vo. *Qstrav ^Cei'ajšnja večerna izdaja k&Gga DennikA« nriobčnin o do- Poljaki do Skarzeczona in Porembe oboroženi od »Kade Narodove« in poljskih plebiscitnih oblasti. I.DU Moravska Ostrava, 11. marca. (ČTU) V politični stavki rudarjev v vzhodnem delu ostravsko-karvinskega okoliša se ni dosedaj zgodila nobena bistvena izprememba. Število stavku-jočih je padlo od 26.000 na približno 24.800. Delavstvo rudnikov Ivan, Albert in Ludovik, kakor tudi rudniške in to-pilniške družbe in rudnikov severne železnice se je povrnilo k delu. Danes je vladal v ostravskem, karvinskem in orlovskem ozemlju popoln mir, dasi obstoja še vedno neka napetost. ."Ues rirvJc, a“‘»UlS»egu un.ui.i3U. j c ■ki, 0h lo grozno noč. Poljski vo- ?kŠkain.0.roženi s strojnimi puškami, i 8tfeli revo^verji so drli P° cestah « do Polnoči. Nameraval se ^bcoaiTi ,na 0rlovo. Preprečili so ga Pred Kn Italijanski vojaki, ki so se je hn1^1110111 Postavili v bran. Pri °Pi8niu u“it francoski vojak. Tešin9ki ?or°eai da je medzavezniška do&n n °mi9ija v Tešinu z ozirom »i Sod v Karvinu proglasila pre- s tešinskem ozemljem. Isto* ^ ^ bodo izvršile preiskave za UhfKl KomuNISTI v norišnicl I^aoaj, 11, marca, (DunKU.) -ae fin • oiam uivs« iuau- , li boln,Vle^dce vlade niso niti umobolni, v? kateri, ,ž.'vclh ha da sploh ne bivajo resnega vzroka ondi, mar-, adminiatrativne naredbe vlade. razeni m1!80 y. Paviljonu, ki je bil že dolgo ' rei ne v sanatoriju. *0l*Utn » V avstrijskih bankovcev U)tt N0VIH državah. hJ^lu * *®al» u* marca. (ČTU) Po in &rja tA^s|ro-ogske banke od 29. fe-uie kro^ vri'021 v prometu 59.2 mili-Odln' j te^a odpade na Avstrijo N. na11JFd> na Madžarsko 15 mili-Čh tvi hi5e l°Važko P° svoječasni i rninj ,ga Cel10Sl°vaškega finan-dr' Rašina 7 milijard, *°siavijo 6 milijard, na Poljsko 5 milijard, na Rumunijo 4 milijarde, ostanek 8 milijard odpade del na ozemlje, okupirano po Italijanih, del pa na prejšnje inozemstvo. IZVOZ IZ RUSIJE. LDU Praga, 11. marca (ČTU) Po poročilih ruskih prijateljev, ki so v zvezi z ruskim poslaništvom, javlja »Cesko Slovo«, da je severna Rusija popolnoma nesposobna za izvoz, nasprotno pa ima južna Rusija take množine surovin, da jih ne more sama porabiti. V južni Rusiji je nakopičenega: 700 milijonov pudov žita, predvsem pšenice, okoli 2 milijona pudov volne, 20 milijonov bombaža. Izvoz iz Rusije bi se mogel predvsem izvršiti preko luk Črnega morja. širite ..Večerni list“! Krokodilove solze. Zadnje dni se je dogodilo, da so demokrati — delavstvo jih nazivlje s kapitalisti — osedlali novega konjiča. Prej so jahali nesrečno staro kljuse, ki se je imenovalo demokratsko-socialistična vlada. Ko je to kljuse sredi ceste končalo svoje nesrečno življenje, so iskali drugo kljuse, ki bi bilo bolj iskro. Ta gospoda je študirala tako, da bo konjiček opozicije dalj časa mogel nositi njihove stare kapitalistične kosti. Šli so tedaj v opozicijo. Ker pa stari in grešni liberalizem ne ve, kam bi pravzaprav z opozicijo, mu je bridko pri srcu. Na opozicijskem konjičku znajo pač jahati mladi in čvrsti junaki, ne pa gospoda, ki spada že v preteklo stoletje. Liberalna stranka je namreč menila, da postane mlajša in jačja, če pride v opozicijo. Kaka prevara! V opoziciji se jačijo mlade stranke z živimi programi, ki koreninijo v ljudskih masah. Ljudske stranke opozicija krepi in jim daje zanosa. Stari buržua pa ne zna drugega ko biti deležen dobrot vladne mize. Zato sedaj ne ve, kaj bi z opozicijo počel. Pač eno misel ima tudi še stari kapitalizem, politično organiziran v takozvani demokratski stranki. Ta ena misel pa ni nova, starejša je ko on sam, to je laž. Zato se jugoslovanski kapitalizem skuša vzdržati na površju in v opoziciji z lažjo, dokler je še kaj ljudij, ki mu verujejo. Tako smo doživeli 9ledeče: Demokratski bankirji, ki so sedeli v prejšnji vladi, so naenkrat začeli zabavljati zoper rešitev valutnega vprašanja. Res je sicer, da so sami sklenili, da naj se krona zamenja za novi dinar v razmerju 4 : 1. Res je tudi, da so vse ljudske stranke protestirale proti temu ter rotile bankirsko vlado, naj ne začne zamenjave v tem razmerju. Bankirji pa so imeli gluha ušesa. Že zadnji trenutek je dr. Korošec pisal ministru-bankirju pismo, naj se glede zamenjave 4 : 1 ne prenagli. Vse zaman. Po listih, po shodih je ljudstvo protestiralo. Toda kapitalistična vlada demokratov in socialistov se za te proteste ni brigala ter je začela izvajati zamenjavo. Kmalu nato, ko je že polovica bankovcev bila zamenjana, je demokratska vlada morala iti. Prišla je nova, v kateri sede tudi možje, ki so bili in so proti temu, da bi se krona zamenila v razmerju 4 : 1. Sedaj so kapitalisti — neradi in nerodni — zajahali opozicijskega konjiča. Ker pa se na opozicijo ne razumejo, so začeli lagati. Sedaj lažejo, češ da bodo zastopniki Ljudske stranke dopustili, da se zgodi velika krivica, da se krona zamenja v škodo našega ljudstva. Glasila kapitalistov »Slov. Narod«, »Domovina« in drugi taki listi, pretakajo solze, ki 90 prav pristne krokodilove solze. Ta gospoda čisto dobro ve, da se od demokratov započeta izmenjava ne da ustaviti, da so bankovci že davno tiskani, da se sedaj izmenjava mora izvesti. Ta gospoda pa tudi ve, da je sklep v sedanji vladi zastopanih strank, da bo razmerje med krono in dinarjem določil parlament, da tedaj ta vlada razmerja 4 : 1 ni priznala. Če sedaj bankirji točijo krokodilove solze, bi radi dosegli le to, da zopet pridejo — s pomočjo laži seveda — do vlade ter da nadaljujejo svoje valutno »delovanje« tam, kjer so prenehali. Nobene solze, nobena laž in nobeno hinavstvo ne izbriše s sveta dejstva, da je prejšnja Vlada sklenila izvesti razmerje 4 :1, da je s tem hotela oškodovati naše ljudstvo na korist bankirjev. To bi se jim tudi popolnoma posrečilo, da 90 ostali na vladi. Hvala Bogu, da niso. Saj deloma so ljudski žepi ostali obvarovani pod vlado bankirjev. Sedaj bo o tej stvari določal parlament. Če je slovenskim liberalcem «n socialistom na tem* da se uve- ljavi volja našega ljudstva ter da se ne potrdi sklep prejšnje vlade, naj pridejo v parlament in naj glasujejo s poslanci ljudstva! Koliko pa je verjeti v resničnost, liberalnih 9olza, smo izvedeli iz včerajšnje seje parlamenta, kjer 9e je ugotovilo, da je prejšnja vlada ukradla ljudstvu z odtegnjenimi 20 % celo milijardo, ki jo je v štirih mesecih zapravila! In ljudje te vrste govore še o valuti! Krokodilovim solzam liberalcev pa na Slovenskem ne verjame noben otrok več. Preveč so že sleparili naše ljudstvo! IZJAVA ČEŠKEGA ZUN. MINISTRA O DOGODKIH NA TEŠINSKEM. • LDU Praga, 11. marca. (ČTU) Mi-nister za zunanje stvari je odgovarjal v današnji seji narodne skupščine na interpelacije glede terorističnih dogod-kov v tešinskem glasovalnem ozemlju. Minister je konstatiral, da so te dogodke povzročili Poljaki ter je opozarjal na delovanje poljskega narodnega sveta. Cehoslovaska vlada je ukazala vsem podrejenim organom, brezpogojno in takojšnjo izvrševanje vseh naredb in odlokov ententne komisije v Tešinu. Edino od poljske atrani so se delale težkoče. Minister je opozarjal na nasilnosti poljskih agitatorjev. V času od 3. do 25. februarja se> je poročalo ministrstvu zu zunanje stvari o 25 ugotovljenih nasilnostih. »Dzennik Czeszin-ski« poroča, da je izjavil minister, da so vsi Poljaki v šleziji pripravljeni na vojno s Čehi, ki bo najpopularnejša v T oljski, vidijo, da bodo svojo bitko pri ljudskem glasovanju neodložljivo izgubili, a s svojo nepravilno politiko so oškodovali prave interese svoje lastne države, ki potrebuje za svojo konsolidacijo v prvi vrsti miru. Bilo je zelo neprevidno, da so poljski krogi sledili svetu lokalnih hujskačev, ter da niso imeli nobenega razumevanja za to, da bi uredili odnošaje med obemrf narodoma. Vem, da za večino teh dogodkov varšavska vlada noče biti odgovorna, ter sem prepričan, da še danes nj poučena o mnogih stvareh in da jih drugače razlaga kakor bi jih morala. Poživljam varšavsko vlado, naj ne tripi takih stvari, ki se v Tešinu vsak dam dogajajo v imenu varšavske vlade. Govornik je nadalje omenjal poljske pamflete, ki se objavljajo proti predsedniku čehoslovaške republike, ter je izrekel nad tem svoje globoko obžalovanje. Minister je nato apeliral na zavezniške države, naj ščitijo prebivalstvo, ki se je izreklo za čehoslovaško republiko. Vedno sem, je končal minister, in tako tudi danes pripravljen za pameten sporazum in sodelovanje s Poljaki. Bolj kot kdaj prej smo tudi danes pripravljeni za lojalno politiko bodisi napram poljskemu narodu, bodisi napram varšavski vladi, toda s tega mesta moram zagotoviti vsemu tešin-skemu prebivalstvu, da ne moremo opustiti na«ih pravic na tešimko ozemlje in da jih ne bomo opustili. Hočemo, da se vrši boj pri ljudskem glasovanju, ki smo ga le neradi sprejeli, ki pa nam je bil vsiljen od Poljakov in aliirancev, s pametnimi in poštenimi sredstvi. Nočemo groziti niti Poljakom, niti ali-irancem z orožjem, svarimo pa pred nadaljevanjem dosedanje taktike. Hočemo, da se čimprej izpremeni položaj v tešinskem ozemlju, ter sporočam zato narodni skupščini, da bom v smislu te izjave podvzel pri mirovni konferenci v Parizu nove korake. Politične novice. + »Najbolj zanimivi in vsabinsko popolni dnevnik Naprej« se priporoča v naročbo. Sicer res zadnje in sc število njegovih naročnikov znatno puda, i možje okrog njega so fantje od fure in se znajo postaviti po robu »klerikal- Stran 2 , > Večerni Us{«, 'dne 12, marca 1920, Štev. 59._____ nim zvijačam«. Socialistično resnico branijo na sliodih a pestjo in polomljenimi dežniki, v »Napreju« pa z izrazi: »pristne, krščanske laži«, »duševna reva«, »plačani lažnjivec«, zapriseženi lažnjivec«, »trdobučno kot fanatičen norec«, »mastno nafarbati«. Delavci, ki vkljub tem »vsebinsko popolnim« dokazom še vedno ne verjamejo, da so v Brnu res zmagali nemški socialisti, dobt? s stolom po glavi. + Za ureditev naše trgovine. Sedanje trgoysko ministrstvo se je obrnilo na vse trgovske in obrtne zbornice v državi z zahtevo, naj podado svoje mnenje, kako naj bi se uredila naša izvozna in uvozna trgovina ter je stavilo v to svrho 7 vprašanj: ali bodi uvoz in izvoz svoboden ali omejen ali koncentriran, katero blago naj se prepove za izvoz ali uvoz, ali naj se zunanja trgovina monopolizira, ali naj se carina pridrži ali ukine, kakšna bodi nie-na višina, ali naj se izvoz vrši proti zamenjavi z blagom ali za domačo ali tujo valuto. S tem korakom trgovinskega ministrstva je važno vprašanje naše trgovine končno prišlo na pravo pot — govOre naj tisti, ki o tem res nekaj razumejo. Na vsak način pa gre tu beseda tudi konsu-mentom in kmetom in upamo, da se je ozir. da se bo trgovinsko ministrstvo obrnilo tudi na njihove zastope ali organizacije. + škandal v Kropi; Škandala, ki so ga izzvali liberalci in socialni demokratje, še ni konec, ker ga je Žerjavov vladn’ aparat do svojega poloma vneto podpiral. Nad g. župnika Oblaka, neumornega prosvetnega in socialnega delavca, je vlada poslalo cerkvenosodno komisijo, ker ga je tožil radovljiški glavar, da je župnik vzrok vsem razprtijam v Kropi in da se je s svojim državi nevarnim obnašanjem osvoražil pri ljudstvu, Ker pa ta komisija s svojo preiskavo ni mogla dognati ničesar drugega kakor dejstva: da je g. župnik popolnoma postavno postopal; da ga vsi župljani spoštujejo, izvzemši dacarja, žan-darje in tisto žlahto, katere krvavega jarma so se ljudje po prevratu z velikimi napori otresli, da je velika večina župlja-nov tudi podpisala za g. župnika zelo laskavo in priznalno izjavo, tedaj je slavno radovljiško glavarstvo pognalo svoje (za liberalno-demokraška podvzetja zelo vnete) žandarje korak 'naprej. Dva orožnika sta vse tiste, ki so i&abirali podpise za g. župnika Oblaka, zasltišavala in skušala izsiliti iz njih izjavo, dia so bili od kake gotove strani siljeni, da pobirajo podpise. Ponižnim slugam 'tiberalno-demokratične vlade pač ne gre v glavo, da bi se mogel preprost delavec iz lastnega nagiba potegovati za nedolžno, preganjanega duhovnika. Toda Kroparji znajo že izdavnaj ločiti, kaj imajo od duhovske in kaj od posvetne oblasti, kaj jim je župnik, kaj pa žandar. Čudijo pa s'e, da zastopniki vlade in njihove sluge tako sovražno nastopajo proti ljudstvu in ljudskim napravam, kakor da b^ bili naistavljei in plačani, da ljudstvu nair in red motijo, ne pa da ga branijo. Cas je pa že, da dobi škandal v Kropi sv »oj konec.1 Tujci, ki so nastopili sovražn o' proti ljudstvu in njegovim prijateljem, naj gredo narod osrečevat drugam! Ali ni oblasti, ki bi znala in hotela pomesti škandal iz Krope in poživiti vero v pravičnost državnega vodstva? Kroparski deb.vci zahtevamo popolnega zadoščenja za vse krivice, ki so jih nad nami in našimi požrtvovalnimi voditelji zagrešili Žerjav in Žerjaviči, -j- Jas.ua beseda o Franku in njegovem delu. Glasilo Hrvatske ljudske stranke »Narodna Politika« priobčuje članek, v katerem jasno in odločno obračunava s Frankom in njegovim sedanjim izdajalskim počenem. Med drugim piše: »Ako je na Hr-vatskem kdaj bilo lahkovernih ljudi, ki so verjeli v poštene namene frankovcev in sodili, da je v možganih te izdajalske družne vsaj nekaj pameti, potem mora sedaj tudi tem ljudem pasti mrena z oči.« Nato se peča list z namero frankovcev, da o bodočih občinskih volitvah v Zagrebu zopet nastopijo kot stranka, dasi so bili sami proglasili svojo stranko za razpuščeno, in zaključuje; »Poštena naša javnost mora odločno obsoditi tako frankovce v tujini, kakor tudi frankovce, ki ponovno dvigajo glave v središču hrvatskega kulturnega in političnega življen:a. Ne smemo dopustiti, da bi naše ozračje zastrupljali mrlič, ki spada v grob. Ako bi pa hotel kdo tega mrliča šiloma ohraniti med živimi, naj ve, da se bodo našli ljudje, ki ga bodo znali in hoteli s silo pokopati. Ni poštenega Hrvata, ki ne bi obsojal Italijanov in njihovih frankovskih slug. Upamo, da istotako ne bo Hrvata, ki bi pomagal Ivici Franku, Sachsu, Gagliardiu in Klobučariču, da usta" nove v Zagrebu stranko, na katero bi se mogli potem pred svojimi italijanskimi gospodarji in našimi tlačitelji sklicevati kot na svoje zaledje,« — Frankovci so v zadnjem času kot plačani hlapci Italijanov razpredli nesramno propagando proti naši državi. Z ■'.eroplam tazširjao po hrvatskih pokrajinah hujskajoče letake, posebno pa nadlegUiejo hrvatske ujetnike v Italiji; na njihovo pobudo so Italijani Hrvate ločili od drugih jugoslovanskih ujetnikov, da bi jih lažje pridobili za frankovske veleizdaj-niške cilje. Frankovcem pomagajo tudi nekateri črnogorski častniki, sluge bivšega kralja Nikole. + Belgija pix>ti Judom. Belgijo so preplavili židovski verižniki, tihotapci z dragimi kameni in trgovci z diamanti v taki meri, da so ljudstvu postali skrajno neprijetni. Ogorčenje je tako veliko, da se je bati pogromov. Vlada je začela zato Žide izganjati ter pripravlja zakonski načrt, ki bo Židom onemogočil daljše bivanje ali naselitev v Belgiji. Ali se pri nas ne bo nič ganilo? Dnevne novice. — Državna stanovanjska komisija v Mariboru javlja, da je pomanjkanje stanovanj v Mariboru tako s-trašno, da naj se nihče več ne preseli v Maribor, ker bi moral sicer Ostati na cesti ali v vagonih — JSZ. skupina Kropa. Dolga leta smo bili Kroparji hlapci svojih hlapcev. Od nas zidružanov nastavljeni uradniki so se preobjedli naših žuljev in nas med vojsko začeli tepsti s škorpijoni. Nismo bili še organizirani v JSZ., v katero j^nio po svojem mišljenju vedno spadali. Zato pa zdaj, po težkem boju rešeni svojih tlačiteljev, toliko bolj cenimo korist organizacije, strokovne m politične. Stari, posebno pa mladi, z vso vnemo prihajamo k pogostim sejam, shodom, sestankom in večerom naših društev in odsekov, namreč: Jug. strok, zveza, prosvetno društvo, pevski krožek, Orel, dramatični odsek, krajevni odbor Slov. ljudske stranke, žensko društvo. Za naše fantine smo ustanovili tudi orlovski naraščaj. Lepo je gledali in poslušati delavske fante, kako vodijo seje, debatirajo, pojejo, telovadijo, so skupaj cele večere bre^ alkohola in brez kletvine. To je rp« zd^av napredek. In naši bratje sociji? Njih delovanje je: pomenki, kako bi delili, kar niso zaslužili, in pa oles. Upamo, da bo pamet zmagala tudi v njih glavah. — 7000 sirot je v Sarajevu, za katere mora skrbeti javna dobrodelnost s pomočjo države. — Velik dar zn dnnstjske otroke. Zaklop mestne občine San Sebastian na Španskem je poslala za dunajske otroke 1 milijon peset, kar znaša v avstrijski valuti približno 42 milijonov kron. — Za vajence. Avstrijski državni urad za socialno upravo pripravlja dalekosežne reforme tičoče se obrtnih vajencev, nj;h vzgoje in izobrazbe ter vsestranske dobro-biti. — Zvišanje uradniških plač v Avstriji. 10. t. m. so se dovršila dolgotrajna pogajanja med vlado in državnim uradništvom v Avstriji radi končne ureditve dač. Vlada je dovolila za zvišanie plač dve novi milijardi ter znaša sedaj le^na postavka za uradniške plače 6.4 milijarde kron, okroglo toliko, kolikor znaša o kosmati dohodki avstrijske države. Potemtakem pride na vsakega Avstrijca 1000 K davka samo za uradništvo. Po sklenjenih določbah mora znašati najnižja plača vsakega samskega uslužbenca na Dunaju 10.000 K, — O, ta valuta! V Avstriji stanejo sedaj moški čevlji okroglo 800 K in vsak navaden Avstrijec smatra nakup čevljev za veliko, važno kupčijo, ki jo opravi s potrebnim tehtnim premislekom. Vse drugače tujci, n, pr. tuji vojaki. Tem je nakup par novih čevljev v Avstriji šaia, saj stanejo zanj le — 20 frankov. — Vinske cene v Avstriji, V Avstriji prodajajo slabša lanska vina po 40 K liter, starejša pa po 60 do 80 K liter v kupčiji na drobno, — »Kako to, da ste šli v tuj gozd, pa ste kar 9 smrek posekali?« vpraša sod* nik Franca Dorjaka, kateri je skupno z Valentinom in z Janezom Dorjakom posekal graščaku Wittgensteinu 9 smrek, »jugoslovanski vojaki smo bili, »nv."-J vojaki so nas martrali in so nam vse vzeli. Odnesli nismo nič.«. »No, Janež, saj tist, gozd ni Vaš?« — »Seveda ni.« Lesd niso imeli in nemški graščak ga Slovcncem ni hotel prodati, sekali so les brez dovoljenja tudi drugi premožnejši posestniki. Deželna sodnija v Ljubljani je obfxžence oprostila od obtožbe Janez ni stonl ničesar; posestniki imajo, kakor je razvidno iz spisov, pravico tam pasti in les trebili; pc sekani les so pustili mirne vesti tam ležati; če so kaj napačnega storili, so storili to v pravni zmoti, — Ukradeno gospodarsko orodje. Anton Ambrož inl., kateri stanuje na Borovnici, je novembra 1, 1919 iz vojaškega vlaka na Drenovem Griču vzel 1330 K vredno orodje in 1 voz vreden 100 K; njegov oče Anton Ambrož je pa te stvari skril, dasi bi bil moral vedeti, da so ukradene. Anton Ambrož ml, pravi, da se je to godilo leta 1918 in ne leta 1919 in sicer ob razpadu avstroogrske armade. Voz sem dobil na Viču, ko sem bil pri straži. Poročnik sam mi ga je izročil. Sicer so pa vsi splošno vozili. Nadsvetnik Vedernjak sinu: »ICako to, da Vas je oče ovadil?« — »Nelcnj sVft prišla navskriž pri hiši,* — >Voz sem po- pravil«, pravi Ambrožev oče, ki pristavi: »Sina sem ovadil, ker sva prišla s sinom navskriž.« Sodišče je Ambroževa oprostilo, ker da si nista bila svesta, da sta kaj krivega storila. » — Valute na zagrebški borzi 11. t. m.: dolar (100): 14.400 K; avstrijske krone (100): 60 K; bolg. lev (100); 180 K; carski rubelj (100): 195 K; češka krona (100): 182 K; angleški funt (1): 180 K; froncoski frank (100): 1090 K; marka (100): 225 K; rum. lej (100): 245 K; švic. frank (100): 2450 K; lira (100): 835 K. Uubllanike novica. lj Kardinal Dubois v Ljubljani, V nedeljo ob 6. uri zvečer se pripelje iz Zagreba francoski kardinal Dubois. Na kolodvoru ga sprejmo zastopniki organizacij. V ponedeljek ob 8. uri zjutraj bo kardinal bral v stolnici tiho sv, mašo, katere se udeleže zastopniki kršč. organizacij z zastavami. Ob 9. uri dopoldne bo Nj. Eminenca kardinal Dubois sprejel v škofijski palači zastopstvo naših organizacij, — V ponedeljek ob pol 7. uri zvečer bo v veliki dvorani Uniona slavnostna akademia, pri kateri bo sodelovala pevska zveza »Ljubljana« ter vaditeljska zbora Orlov in Orlic. Vstopnice za člane naših organizacij se dobivajo v društvenih prostorih. Za člane naše delavske organizacije bodo vstopnice na razpolago jutri zvečer v pisarni Jug, Strok. Zveze, Jugoslov. tiskarne II. nadstropje. V ponedeljek bodo ha razpolago v Jugoslov, knjigarni, lj Orliški krožek Ljubljana—Sv, Jakob vabi k družabnemu večeru, združenemu s slovesnim sprejemom članic. Prireditev se vrš! v nede1:o. 14. marca v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Spored je jako bogat, med drugim telovadba članic in gojenk, — Svira godba dravske divizije. Vri prijatelji naše organizacije so uljudno vabljeni. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri g, Češnovar'evi Stari trg. lj Narodna Galerija v Ljubljpni, V ne-del o je bila otvorjena v drugem nadstronju Kresije, Šolski drevored št. 2 Narodna Galerija. Odprta je vsako nedeljo cd 10. do 12. ure in ob četrtkih od 3. do 5. ure popoldne. Vstopnina znaša 2 K za osebo, za dijake 1 K. Člani društva »Narobna Galerija« ne plača;o vstopnine. Član lahko postane vsak, kdor plača letno č’anarino 30 K, ustnnovniki plačajo 500 K. lj Ben Hur, Opozarjamo na igro Ben Hur, ki se bo znova uprizorila na Ljudskem odru v nede'jo. dne 14, t m. ob 7. uri zvečer. Ta zgodovinska igra iz Kristusovih časov ima polno privlačnosti po svojih pest: rih slikah in pisanem življenju, ki vlada v nji. Vsakdn naj si jo ogleda še enkrat. Pozneje se igra ne bo ponovila. Vctopnice se dobe v predprodaji v trafiki gospe Modicev e nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu že od danes naprej. lj Glasbena Matica. Ruski operni pevci, gospod čna Tatjana Rozova iz Moskve, Andrej Šelkov, baritonist iz Petrograda in basist Evgenij Mari ašec iz Odese bedo v sredo, 17. t. m. v Ljubljani v Unionski dvorani koncertirali. Izvajali bodo izključno samo pristne, izvirne ruske klasične skladbe skladatelja Glinke, Bcrodina, Grečan;i-nova, Rahmaninova, Rimski-Korzakova. Musrgskega, Rubinsteina, Arenskega, Čajkovskega, Dargomižskega itd. Ti umetniki so v zadnjih petih letih peli z velikimi uepe-hi v Itali.i v Rimu, Neapolju, Palermi, Milanu, Turinu, Florenci, Genui itd. Od intendanta Beogradskega kraljevskega opernega gledališča Grolla so vsi ti tri;e umetniki od junija t, 1. naprej angažovani za novo Bel-grajsko opero kot glavne operne moči. Zagrebška opera jih e angažovala za desetkratno gostovan,e v Rubinsteinovi operi »Demon«. Prijetno in veselo bo za Slovence slušati v koncertu skladbe ruskih skladateljev, ki so pn nas še premalo znani. Umetniki hočejo razširjati rusko glasbo med Jugoslovani in s tem dosezati kulturno zbližanje. lj Glasbena Matica, Veliki koncert pevskega zbora in orkestra, ki je bil nameravan 15. t. m., se bo izvršil teden dni pozneje, 22. t. m. Unionska dvorana se 15. t. m. rabi za sprejem- v Liubliano došlega francoskega kardinala. Drugi koncert zbora in orkestra br- pa nekaj dni po prvem koncertu, najbrž v ponedeljek 29. t. m. Vstopnice za oba Matičina koncerta se že prodajajo. lj Delegat ministrstva financ dr, Šavnik je službeno odpotoval v Belgrad. lj Kako olajšati pomanjkanje stanovanj. Pišejo nam: Ni mi znano, ali so tudi vojašnice tako prenapolnjene, kakor so tačas prenapolnjena zasebna stanovanja, vendar večkrat mislim, da je eno gotovo: da bi morala vojaška uprava skrbeti članom armade pravtako za stanovanje, kakor jim skrbi za vse drugo. Na vsak način bodo morali vsaj neoženjeni častniki imeti stanovanje v vojašnici, kjer služijo ali pa naj jim vojaška uprava v bližini postavi primerna stanovanja. Vojaška uprava, ki razpolaga z vsemi potrebnimi delavni- mi močmi, tako za ročno kakor za -no delo, bi danes še najlažje in ca.ut gradila. Na ta način — ako bi c*il. . • j . podčastniki dobili stanovanje v v°;tS‘_ ’ bi postalo prostih znatno število s - ^ vanj in sob v zasebnih hišah za c*1" . prebivalstvo. S tem bi se odprava marsikak drug nedostatek v secian.em stanjevanju vojaštva in bi taka Pre0f? aj. mogla zadovolijti tako civilno Pre 1 stvo kakor tudi vojaštvo. T lj Neusmiljeni detektivi gospoda W biča so zaprli Jožefa Kemperla iz Zgo . Šiške, ker je kradel mazilke beton drogov. lj »Kaj imate na vesti?« vpraša nik Antona Zupana. — »Petlal sem, P še nikoli nisem.« — »Zakaj ste šli »P klat?« —• »Zaradi potxe.be, ..ker.- zasl ^ samo 20 kron na dan; s tem ne m . živeti; nekaj fižola sem pripet!sli ?ai(T | liciji so mi ga vzeli.«'— Res una za roke. Dobil je 4 dni strogega zaP?ra’tji0l je »petlal«. — »Gospod, ali* j,0. nazaj?« — »jDa, pri nas ga nimamo, g ste že na policiji-dobili nazaj.« lj Brez vežnega listka se je vozi rnar Kobald iz Ljubljane v Logatec ' _ zaj. Kobald je že zaradi tatvine. seci® j krat 16 in .drugič 6 mesecev. Okrajni n!k g. Avsec ga je nagradil, ker se J® y zil »brezplačno« po južni, železnici, dni zapora. »p P a Pšenični zdrob za otroke . do tret' jega leta se bo prodajal za mesec letos v mestni prodajalni v Gosposki t od ponedeljka 15.. t. m. naprej 'in-. sic£ dobi: št. 1 do 400 dne 15. t. m., št. SCO dne 16. t. rn„ št. 8C:l do 1200 en*, t. m., št. 1201 do 1600 dne 18. t. «•< f j0 1601 do 2300 dne 20. t. m., št. 2001 ° 2300 dne 22, t. m., št. 2401 do kon^ 23, t. m. Kilogram zdroba stane 7 **. 17. r Parižanke proti nenravni riška ženska zveza je poslala vsem f riim salonom, in 'trgovinam ekrp?-«^0'^' katerih jih poziva, naj iz svojih 'del®' in izložb izključijo vsako obleko, 1« .0 Sila nravni čut. Zlasti se obrača P jfl proti preglobokemu izrezu za vratci , proti prozornim tkaninam, poziv )e Potreben, saj smo prišli tako daleč,; da ge obleka na zgornjem delu života ^ markira š par trakovi, a krilo, ki sC®a, ^ kolen ima namen, markirati, kar ™ ue zakrilo. Kaj čuda, da so tudi A*^Ic j#* napovedale boj pariški modi in’ se vržejo iz svOje srede vsako žensko* , l g, drzne v izzivajoči, nedostojni obtiči4 kaza*i v družbi, ŽenstVo ima ves r® da' se re?no veraša, kam jadra? . r Telefonski brezžični pogov0r* velike daljave. Zadnje čase so pv^cC v Eerolinu telefoničen razgovor_ n^spe« km daljave, ki so se posrečili z lepim hom. Ta brezžični razgovor je p°s‘, posiaja v Moskvi v razdalji 1700 km vse dobro razumela. •a? c n o $ 'i © €8 ššl&s« Iz jjleiiaJLske pisarne. Slavno Činptvo blagovoli vzeti na enanje, ^ ^ operni repertoir v sledečo up V petek, dne 12. t. m. se vprizori P. stava »Mignon« za abon. E,2 povedane predstave. »Faušt«'za, abon. Zc kupljene vštopiiiipe. M stavo' »Faust« za petek, veljajo.zfl ■ predstavo v soboto. ^3, Iz gledališča. V soboto marca se vrši v dramskem glet^ premijera Ibsenove »Kore«, . , ter» vlogo igra gospa Borštnikova, je pred časom kreirala v stari je i prvo slovensko »Noro«. NadalJ® * igrala »Noro« v hrvatskem jezjr. ^ Zagrebu vsa leta in potem v SofjJ ^ dvornem gledališču v bolgarščini-. cg® žijo vodi gospod Danilo in igra ' > doktor Banka. - ■ : Jj Opera. ^ 12. marca, petek: »Mignon -nement E/2. . 13. marca, sobota: »Faust«, abon. Gosiovanje g. Nikole Zihtu- I' ga basista drž. opere na Dunaju- ^ 14. marca, nedelja: »Fausta 1 vj. abon. Gostovanje g. Nikole Zeca, P . ga basista državne opere na Dunaj 15. marca, ponedeljek: Zapri Drama. /V' 12. marca, petek: »Vrag«. 13. marca, sobota: »Nora«, vpi<- »r 14. marca, nedelja, pop. • ; v Izven abon. Zvečer: »Beneški trg • ec« Izven abon. 15. marca, ponedeljek: trgovec«. Abon. D. »Be«e gKi Odgovorni urednik Jo*# Kutar . ^ izdajatelj konzorcij * V ečeroetfa * ^ H i tuD'1 Tiska »Jugoslovanska tiskarna« *