rfr # -JK Liboje, december 1987 Celje - skladišče D-Per 249/1987 %0S Leto 30 — Številka 3 COBISS e GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE Srečno, uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto 1988 ŽELIMO: VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KIL, KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE, DPD SVOBODA LIBOJE * * * * Položaj KIL v luči novih zakonskih predpisov Samo še nekaj dni nas loči od zaključka leta, ki je bilo v vseh pogledih slabše od prejšnjega in kot vse kaže boljše od prihodnjega. Ni treba biti posebno kritičen in ugotoviti, da so tudi za naše podjetje pogoji gospodarjenja iz leta v leto vse slabši. Že v prvem polletju letošnjega leta smo naleteli na večje težave pri uvozu repro-materiala. Čeprav veliko več izvažamo kot uvažamo, smo že v teh mesecih občutili vse slabosti sedanjega deviznega zakona, ki ga tako vztrajno brani naša vlada, vendar se bo v prihodnjem letu kljub temu moral spremeniti. Vračanje cen v mesecu aprilu je bil drugi večji udarec na naše letošnje poslovanje, ob upoštevanju, da smo isto morali storiti tudi v prejšnjem letu in da so cene naših končnih izdelkov že zaostajale za surovinami, energijo in ostalimi storitvami. V polletnih mesecih se je pričela ustvarjati prodaja na domačem tržišču, kar se nam je zaradi povečanih zalog poznalo že pri devetmesečnem obračunu. Nazadnje so prišli še novi protiinflacijski ukrepi, kateri so postavili naše poslovanje dobesedno na glavo. In kaj lahko v luči teh ukrepov pričakujemo v prihodnjem letu? Težko je v tem trenutku točno napovedati, kaj smo izgubili in kaj dobili. Zavedati se moramo že sedaj, da bo naslednje poslovno leto težko, vsekakor težje od letošnjega. Kupna moč prebivalstva se je že toliko zmanjšala, da prodaja naše keramike stagnira iz meseca v mesec, še posebno v južnih republikah. Še težje kot s prodajo keramike je s prodajo naših grafitnih loncev. Livarne so zaradi izredno dragih vhodnih surovin in drage energije začele zmanjševati proizvodnjo, tako da se je prodaja grafitnih loncev v zadnjem mesecu skoraj popolnoma ustavila. Proizvodnja le-teh se je tudi bistveno podražila z zadnjo devalvacijo našega dinarja. Tudi proizvodni stroški za Program izboljšav za leto 1988 keramiko so z zadnjimi podražitvami zelo narasli. Najbolj nas bo prizadela podražitev plina (65 %), saj bo samo žganje naših izdelkov mesečno dražje za dve stari milijardi. Tu moramo upoštevati še vse ostale podražitve, od elektrike, prevozov, embalaže itd. Devalvacija dinarja nam bi morala kot aktivnemu izvozniku prinesti nekaj koristi, vendar smo z ukinitvijo izvoznih stimulacij dobili manj kot je po prvih izračunih kazalo. Na drugi strani je treba upoštevati, da se lahko naši izdelki podražijo samo za 10,9 % in nikakor ne bomo z njo pokrili vseh ostalih podražitev. Ker se nam bo ob takšnih pogojih sigurno zmanjšal tudi dohodek, ne bomo mogli z osebnimi dohodki v korak z dvigom življenjskih stroškov. Bolj kot dosedaj bomo morali začeti iskati naše slabosti in jih odpravljati. Prvi koraki v tej smeri so že narejeni, vendar nas čaka še veliko strpnega dela. Težki pogoji gospodarjenja v naslednjem letu so nam poznani in prav vsak bo moral na svojem delovnem mestu prispevati, da bomo preskočili vse težave, ki nas čakajo. Sigurno bo tudi v naslednjem letu naša prva naloga še povečati izvoz. Zavedati se moramo, da proizvodnjo, ki jo načrtujemo, ne bo mogoče prodati doma. Realno bi morali na tuje tržišče plasirati blizu 50 % naše letne proizvodnje keramike. Nekaj bo treba storiti tudi glede izvoza grafitnih loncev, saj tudi te proizvodnje ne bo mogoče vse prodati domačim livarnam. Da bomo dosegli, je treba doseči še boljšo kvaliteto tako keramike kot grafitnih loncev. Za doseganje takšnih ciljev moramo prispevati vsi zaposleni. Potrebno bo tudi čim bolj zmanjšati režijo, morda ukiniti kakšno neproduktivno delovno mesto, novo delovno silo zaposliti samo v nujnih primerih, drugače pa z notranjo prerazporeditvijo doseči čim večjo produktivnost. Veliko je še stvari, ki jih bo nujno izboljšati, vendar naj bo za tokrat dovolj. V upanju, da tudi v naslednjem letu ne bo vse tako črno kot nam napovedujejo, želim v imenu vodstva podjetja, družbenopolitičnih organizacij in v svojem imenu vsem zaposlenim, njihovim družinam, kakor tudi našim upokojenim članom srečno in zdravo Novo leto. V tem trenutku nam še ni veliko znano, kaj naj bi program izboljšav za leto 1988 vseboval. Smo šele v fazi zbiranja podatkov, sprejet pa naj bi bil v januarju 1988 skupaj s poslovnim načrtom. Kljub temu nam mora biti vsem jasno, da bo potrebno vzeti zastavljene naloge z vso resnostjo in odgovornostjo. S tem bomo izkoristili del naših notranjih rezerv, ki jih bomo v trenutni situaciji (povečanja stroškov in zamrznitev cen), še kako potrebovali. Francoska firma ”CRICERAM” iz Pariza, ki dela v glavnem s sintezami kristal belega safirja, rubina, korunda, spinela in proizvodnjo čistih mletih snovi za proizvodnjo keramike od aluminijevega in cirkonijevega oksida. Firma zaposluje 120 delavcev, njen zaslužek je 60 milj. fr. frankov izvozi 80 % svojih proizvodov, več kot 15 % dohodka pa porabi za razvoj. Proizvodnja naredi letno 200 karatov sintetičnih kristalov, čistih aluminijevih in cirkonijevih oksidov pa 350 ton. Sintetični kristali so se v začetku uporabl- Program bo predvsem naravnan na: — izboljšanje pogojev za delo — na racionalnejše ravnanje s sredstvi — na varčevanje na vseh področjih in — na kvaliteto dela. Glavni poudarek bo predvsem na izboljšanju kvalitete naših končnih proizvodov. To bo porok za dober plasma na zunanjih trgih, ki jih bomo v letu 1988 še kako potrebovali, saj bo kupna moč na domačem trgu, v dani, situaciji zelo slaba. j ali v zlatarstvu (okras), v industriji ur, sedaj pa je poraba vse večja tudi v ostalih industrijah. Prozorni Al-oksid se uporablja pri izdelovanju stekla — žarnic, novih flourescentnih žarnic, UV-žarnic in za magnetne nosilce. Cirkonij-oksid pa se uporablja za ojačanje keramike in stekla, z dodatkom itrija, pa ta keramika postane prevodna. Najnovejši proizvod je prah safirja, ki se uporablja za prevlečenje surovin v plazma tehniki. Turk Forto VARSTVO OKOLJA Nov postopek za odstranjevanje žveplovega dioksida iz dimnih plinov G. S. NOVOSTI IZ KERAMIKE Proizvodnja sintetičnih kristalov in keramičnih mletih surovin Firmi ”DEGUSSA” in "PLINKE” sta naredili nov postopek za odstranjevanje SOz iz dimnih plinov in pri tem sintetizirajo 38 % žvepleno kislino (H2S04). Žveplov dioksid se odstranjuje z vakuum postopkom — oksidacijo v S03 z vodno raztopino H202- Postopek je primeren predvsem zato, ker se ne nabirajo odpadne vode, ne tvorijo se odpadki kot so gips ali kalcijev-hidrosulfit, lahko pa postopek uporabljamo pri električnih centralah moči od 1 do 50 MW. V procesu se dimni plini s temperaturo preko 140°C hladijo preko toplotnega iz- menjevalca na 50°C, potem se spere z vodo, vodi se v kolono za oksidacijo, iz katere se že dobi čista žveplena kislina. Nov postopek za odstranjevanje dušikovega oksida (NOx) iz dimnih plinov Nemška tvrdka "DEUTSCHE BA-BROCK ANGLAGEN” proizvaja postrojenja za čiščenje (NOJ iz dimnih plinov brez katalizatorjev po licenci ameriške firme ”EXXON”. EXXON metoda bazira na redukciji dušikovih oksidov s pomočjo amonijaka na temperaturah 870 do 1100°C. Količina amonijaka se meri s količino dušikovega oksida v dimnih plinih. Z redukcijo nastane elementarni dušik in voda. Postopek za uničevanje industrijskih odpadkov Firma "GAZ de France” je preizkusila nov termični postopek za uničevanje različnih industrijskih odpadkov in povratek nekaterih materij. Tehnologija je zasno- vana na tem, da so odpadki trdi, tekoči in plinasti vodijo direktno v plamen z veliko turbolenco, ki se doseže s posebnimi goril-ci. Gorenje je intenzivno in stabilno, transformacija materiala pa se vrši horizontalno in vertikalno. Postopek je predvsem za materiale iz livarn, kovinske ost-ružke in podobne kovinske odpadke. Turk Forto Emisije kislih plinov v atmosferi Žveplov dioksid (S02) in dušikovi oksidi (NOJ, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv (premog, nafta) se v atmosferi sintetizirajo v žvepleno in dušikovo kislino, ki potem kot kisel dež, sneg ali megla padajo na zemljo. Glavni viri teh plinov so elek- trarne, industrija, vozila in gospodinjstva. V mnogih državah se je že ugotovila povečana kislost jezer in rek. Kisle padavine škodujejo gozdovom, zelenicam, zgradbam in spomenikom in tudi zdravju ljudi. Količine S02 in NO, v nekaterih državah: Emisija S02 Emisija NOx (žveplov dioksid) (dušikov oksid) Avstrija Skupno kt/letno 294 Belgija 612 Bolgarija 1.000 Kanada 4.520 Čehoslovaška 3.250 Danska 408 Finska 360 Francija 2.250 ZR Nemčija 2.750 DR Nemčija 4.000 Grčija 400 Madžarska 1.650 Irska 140 Italija 3.150 Luksemburg 28 Nizozemska 340 Norveška 100 Poljska 4.100 Portugalska 342 Španija 2.633 Švedska 330 Švica 86 Vel. Britanija 3.690 ZDA 20.800 ZSSR 11.800 JUGOSLAVIJA 1.176 Po prebiv. Skupno Po prebiv. kg/letno kt/letno kg/leto 39 216 29 62 385 39 112 200 22 186 1.750 72 211 1.120 73 78 290 55 74 248 52 42 1.693 31 45 3.100 50 239 800 48 42 250 15 154 300 28 40 75 21 55 1.462 25 76 22 60 24 480 34 24 138 35 112 840 23 34 330 33 70 800 21 40 305 36 13 214 33 66 1.689 30 90 18.700 85 74 2.930 18 52 190 8 Po strokovni literaturi in člankih Sv. Ž. priredil Turk Forto Nova knjižnica v Keramični industriji Liboje Že več let smo mi, ki delamo v razvojnem oddelku, uporabljali strokovno literaturo, ki je bila zbrana v laboratoriju. Na pobudo tov. Tilinger Franja se je v lanskem letu začelo sistematsko zbirati vso strokovno in drugo literaturo. V laboratoriju je tov. Gorenjak idejno zasnoval prostore knjižnice in v letošnjem letu so naši mizarji ideje tudi uresničili. Iz majhnega, neuglednega prostora je nastal okusno in funkcionalno urejen prostor. Zbrala se je vsa literatura in se primerno uredila. Idejo, da se v knjižnici zberejo tudi vsi prospekti, članki o keramiki in star strokovni material, je dopolnila še misel, da bi imeli tudi leposlovno literaturo iz nove knjižnice v Žalcu. Vse, ki imajo kakršenkoli material o nastanku tovarne, slike, literaturo o keramiki in važnejše zapiske o razvoju tovarne, pa prosimo, da le-to odstopijo knjižnici. Knjižnica bo začela delovati po novem letu in mislimo, da bo zbrana literatura zanimiva za vse delavce v Keramični industriji Liboje. Turk Fotro N N N P Na iniciativo Komiteja za SLO in DSZ pri Krajevni skupnosti Liboje je bila vaja enot CZ in NZ v soboto 12/9—1987. Enote v KS so s programom, ki je priložen, začele z delom ob 6,00 uri, enote CZ v DO pa so delale po naslednjem redu: 1. Gasilska enota Predpostavka, da gori v modelarni. Voda se vzame iz podzemnega hidranta na dvorišču in začne se z gašenjem požara. Vaja se je končala ob 8,30 uri in jo lahko ocenjujemo kot uspešno. Hidrantna enota iz KS je opazovala vajo. Gasilska enota je imela že ob 7,00 predhodno vajo in sicer suho. 2. Enota PMP Tudi ta enota se je sestala ob 7,00 uri. Pregled opreme in obnovitev znanja v jedilnici. Ob 8,30 uri je bila vaja z navedbo, da je v modelarni prišlo do poškodbe 2 delavk in sicer zloma noge in opekline po telesu. Ekipa je nudila ponesrečenkama prvo pomoč, tehnično reševalna enota pa je pomagala pri evakuaciji. Tehnično re- ševalna enota ni imela drugih nalog. Vajo sta obe enoti uspešno opravili. 3. Del enote RBK zaščite Enota se je sestala ob 7,00 uri. Pregled opreme in strokovno usposabljanje, ki ga je dobro vodil vodja RBK enote tov. Maček Zlatko. Prisostvovala je tudi ekipa RBK iz KS, ki si ga je tudi ogledala in naučila dela z radiološkim in kemijskim detektorjem. Ekipe so tudi odprle zaboj za dekontaminacijo in pregledale funkcijo in delovanje reagentov. Vaja enot je bila zaključena ob 9,30 uri, tako da je bila analiza vaje, pregled poljske bolnišnice in popis opreme zanjo na mestu zbora vseh enot ZC in sicer v Libojah za kamnolomom. Tov. Vodovnik, član gasilske enote (CZ v delovni organizaciji) je z gasilskim kombijem pomagal pri delu CZ v KS (prevoz in postavitev šotora). Od 31 članov CZ, ki so dobili pozive se je vaje udeležilo 30 članov. Vaja je uspela tako v organizacijskem, kot tudi v praktičnem delu. Mesec oktober Na področju varstva pred požari je cela vrsta dejavnosti, katerim moramo v prihodnjem obdobju posvetiti več pozornosti in jih kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja nenehno dopolnjevati. Zavedati se moramo, da na preventivnem področju ne bomo nikoli naredili vsega, da bi lahko brez bojazni bili prepričani o svojih sposobnostih in da ne more priti do požara ali nesreče. Cilji protipožarne preventive so kot na — mesec požarne vseh drugih področjih preprečevanja vseh možnih vzrokov, da bi do požara sploh prišlo in izvajanje ukrepov, ki bodo omogočili hitro posredovanje v primeru nesreče. Predvsem za zaščito življenj, zaščito materiala, tehnoloških postopkov, objektov, kar poskušamo doseči s preventivnimi ukrepi. Sem spada tudi opremljenje z gasilnimi aparati in drugo opremo za gašenje. Težiti je treba k temu, da bi protipožarna preventiva postala aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov. V mesecu požarne varnosti smo organizirali preverjanje znanja s področja gašenja z vodo na hidrantni sistem, preverjanje so opravile vse gasilske trojke obeh TOZD in skupnih služb. Moram omeniti najboljši rezultat tega preverjanja odnosno tekmovanja, ki ga je dosegla trojka iz skladišča gotovih izdelkov, čas vaje je trajal 12,6 sekund, tej trojki velja pismena pohvala. Prav tako smo v mesecu požarne varnosti organizirali praktično vajo gašenja z vodo varnosti na osnovni šoli ”LIBOJE” — izvedena je bila tudi demonstracija gašenja začetnih požarov z ročnimi gasilnimi aparati S—6. Povabili smo malčke vrtca LIBOJE z namenom, da si ogledajo naš gasilni dom in opremo v njem, s katero trenutno razpolagamo v slučaju požara. Od teh malih smo tudi prejeli skromno spominsko darilo. Organizirani so bili tudi drugi preventivni pregledi s strani požarne varnosti, ugotovljene pomanjkljivosti smo sprotno odpravljali. Na koncu, da ne pozabimo povedati, da smo ravno tako v mesecu požarne varnosti organizirali sindikalni izlet članov gasilske enote in to na "BIZELJSKO”. Udeležba je bila polno številna, celo več kot na rednih vajah ob četrtkih. Ob tej priliki se tudi zahvaljujemo OOS za svoj prispevek pri tem izletu. Na pomoč! Polšak Karl Poročilo o delu skupne disciplinske komisije delovne organizacije Keramične industrije Liboje v času od 1. 7. 1986 do decembral987 V obdobju od julija 1986 do decembra 1987 se je skupna disciplinska komisija sestala osemkrat ter obravnavala 64 disciplinskih zadev. Od tega je bilo izvršenih 58 disciplinskih ukrepov, zopet dva delavca se je disciplinski postopek ustavil, štirje delavci pa so bili disciplinske odgovornosti oproščeni. Izrečeni so bili naslednji disciplinski ukrepi: 1. Sedemkrat PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA naslednjim delavcem: — KUBURAŠ Asija — neoprevičeno izostajanje z dela več delovnih dni — LUKEŽ Zdenko — neopravičeno izostajanje z dela več delovnih dni — MARKO Branko — neopravičeno izostajanje z dela več delovnih dni — POTOČNIK Franc — neopravičeno izostajanje z dela več delovnih dni — POŽIN Leopold — se je opil zunaj delovne organizacije, fizično obračunaval z vodjem oddelka predorne peči na njegovem domu in prišel vinjen na delo — FURLAN Marica — neopravičeno izostajanje z dela več delovnih dni — OBREZA Sonja — neopravičeno izostajanje z dela več delovnih dni. 2. Petkrat PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE POGOJNO ODLOŽI ZA DOBO ENEGA LETA delavcem: — ŠKET Avgust — s prevaro, neopravičeno prepeljal skozi izhod DO dve vreči mavca namenjenega za potrebe TOZD Keramika z namenom, da pridobi zase ali za drugega materialno korist — MARKO Albin — neopravičen izostanek z dela tri delovne dni — HALUŽAN Henrik — neopravičeno izostajanje z dela več delovnih dni — KELNER Edvard — neopravičeno izostajanje z dela dva delovna dneva — JAKOVLJEVIČ Bariča — povzročanje nereda in pretepa v delovni organizaci- 3. Petkrat PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE POGOJNO ODLOŽI ZA DOBO ŠEST MESECEV — POŽIN Leopold — bil pod vplivom alkohola in ni bil sposoben za delo — ŠUSTER Jože — zapustil delovno mesto med delovnim časom in poskusom vnosa alkoholne pijače v delovno organizacijo — KOS Stanko — neopravičen izostanek z dela — MAKSIČ Sonja — neopravičen izostanek z dela dva delovna dneva — ŠTORMAN Mojca — neopravičen izostanek z dela. 4. Devetkrat PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE POGOJNO ODLOŽI ZA DOBO TREH MESECEV delavcem: — VIDMAJER Franc — neopravičen izostanek z dela — KOS Stanko — neopravičen izostanek z dela — VINDIŠ Vera — lažno prikazovanje svojih rezultatov dela in neopravičeno zapuščanje delovnega mesta — POLAVDER Romana — lažno prikazovanje svojih rezultatov dela in neopravičeno zapuščanje delovnega mesta — KALŠEK Mirjana — lažno prikazovanje svojih rezultatov dela in neupravičeno zapuščanje delovnega mesta — PINTER Darko — zapustil delovno delovno mesto med delovnim časom in poskus vnosa alkoholen pijače v delovno organizacijo — KROFLIČ Roman — neopravičen izostanek z dela — ŠMINTIČ Terezija — neopravičen izostanek z dela — VUČER Marjana — neopravičen izostanek z dela 5. Petkrat PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE POGOJNO ODLOŽI ZA DOBO ENEGA MESECA delavcem: — REHAR Emil — uživanje alkohola med delovnim časom — NOVAK Branko — kršil pravila bolniškega reda — BAJC Radomir — kršil pravila bolniškega reda — ŠIVAVEC Jelka — neopravičena uporaba sredstev DSSS v škodo delavcev — OŠLAK Janez — neopravičen izostanek z dela, vinjenost na delovnem mestu 6. Dvakrat disciplinski ukrep DENARNE KAZNI v višini 5 % od mesečne akontacije OD delavcema: — PERE Bogdanu — nevestno opravljanje delovnih dolžnosti — LUKEŽ Čedu — nevestno opravljanje delovnih dolžnosti 7. Štirikrat JAVNI OPOMIN delavcem: — NOVAK Vlado — neopravičen izost- anek z dela in neopravičeno zapusil delovno mesto in delovno organizacijo — ŠIMONC Radovan — neopravičen izostanek z dela — KRIŽNIK Edo — registriral kartico na evidenčni uri za sodelavca — TEMNIK Jožefa — poskus vnosa alkoholne pijače v DO. V 21. primerih je skupna disciplinska komisija izrekla delavcem disciplinski ukrepe OPOMIN, v 25 primerih pa je poleg disciplinskega ukrepa delavcem naložila še plačilo pavšalne odškodnine. Misli prvošolcev ob vstopu med pionirje Za dan republike sem postala pionirka. KATJA * Bilo je lepo, malica je bila dobra. UROŠ * Bilo je lepo, ko smo dobili čepico in rutico. LUKA * Zelo mi je bilo všeč, ko smo plesali. Starejši pionirji so nam dali rutico in čepico. MAJA * Zelo mi je bilo všeč, ko je Mateja povedala pesmico. SUZANA * Bilo mi je lepo, ko sem postal pionir. JANKO * Bilo mi je lepo, ko sem postal pionir. Bili smo v telovadnici. GORAN 5 MOJA NAJLJUBŠA IGRAČA Doma imam punčko z imenom Tjaša. Mamica mi jo je kupila, ko sem bila v bolnici. Prišla sem domov in jo zagledala na mizi. Mamica mi je rekla, da je to moja punčka. Bila sem zelo vesela in sem se ves dan igrala z njo. Ima črne lase in modre oči. Vsak dan jo preoblačim. Včeraj sem ji naredila dve krili in eno bluzo. Krili sta bili lepi. Ena je bila roza s čipkami, druga pa modra. Včasih jo nesem ven in ji tam delam razne frizure. Zelo rada se igram z njo. Zvečer jo spravim v predal, včasih pa jo vzamem k sebi v posteljo. Karmen Tamše 4. razred MOJA NAJLJUBŠA IGRAČA Moja naj ljubša igrača je kolo. To kolo je dirkalno. Dobil sem ga od brata, ker ima on motor. To kolo je modro, blatnike pa ima srebrne. Sedež ima črn in tudi krmilo. Imenuje se Rog. Na vilicah ima kresničke, ki se mi ponoči svetijo. Ima pet prestav. Velikokrat sem z njim že padel. Imam ga v garaži. Frece Simon 4. razred MOJA NAJLJUBŠA IGRAČA Moja naj ljubša igrača je avto. Dobil sem ga za rojstni dan. Kupila mi ga je stara mama. Je rdeče barve in ima dvoje vrat. Ima tudi štiri luči. Vsak dan se igram z njim. Enkrat se mi je pokvaril, a ati mi ga je popravil. Sedaj se lahko spet igram. Dean Kolar 4. razred MOJA MUCA Moji muci je ime Bari. Je sive barve in srednje velika. Rada pije mleko in je meso. Takoj, ko pridem iz šole, grem k muk-ki. Rada se igra. Ko grem v hišo, mijavka pred vrati. Imam jo rada. Mateja Mejavšek 2. razred COŠ Liboje MOJ DELOVNI DAN Zjutraj vstanem ob sedmi uri. Potem se 6 umijem, oblečem in grem v šolo. Pri pouku sem od osmih do pol treh. Ko pridem iz šole, se preoblečem nato na se učim. Ko prideta oči in mami domov, se začnem igrati. Zvečer grem spat ob sedmi uri. Tako preživim dan. Gregor Gabrovšek 2. razred COŠ Liboje KAJ BI RADA POSTALA Po končanem osemletnem šolanju, se bom vpisala v Srednjo pomorsko šolo v Piranu. Verjetno bom morala stanovati v internatu. Domov se bom vozila ob petkih in se potem ob nedeljah vračala nazaj v Piran. V tej šoli se bom naučila vse, kar bom pozneje potrebovala za opravljanje poklica častnika na ladji. Kot častnik se bom vkrcala na trgovsko ali pa potniško ladjo. S svojim znanjem bom dajala navodila mornarjem, kako naj vodijo ladjo, da ne bi prišlo do nesreče. Potovala bom v različne tuje dežele in spoznavala način življenja ljudi v teh deželah. Najbolj si želim ogledati afriška pristanišča, saj mi je ati, ki je že plul na trgovski ladji, povedal toliko zanimivosti o tem delu sveta. Rada bi videla tudi Japonsko, Indijo in pa če bo le mogoče tudi Ameriko. Želim si, da bi hitro zrastla, da bi lahko šla na potovanje od koder vam bom pisala razglednico. Saša Kotar, 4. razred BILI SMO V PIRANU Hodim v četrti razred. Bili smo v šoli v naravi. V torek popoldne smo se napotili v Piran. Pot je bila ozka in strma. Ko smo prišli v Piran smo hodili po ozkih piranskih ulicah. Prispeli smo na Tartinijev trg. Občudovali smo njegov spomenik. Potem smo si ogledali akvarij, videli smo veliko različnih rib, rakov in želv. Po ogledu akvarija smo šli na pomol, kjer je bilo polno različnih ladij in čolnov. Na poti domov smo se najbolj razveselili sladoleda. Klemen Naglič 4. razred MOJA TORBICA Moja torbica je modra. Na njej imam nalepko smučarja. Imam dve kresnički in naramnice, da jo lahko nosim na hrbtu. V njej sta dva predala. V torbici imam tudi šolske potrebščine: zvezke, knjige, delovne zvezke in peresnico. V peresnici imam flomastre, radirko, nalivno pero in dva svinčnika. Imam jo že eno leto in pol. Tudi nosim jo zelo rada. Katica Gozdnikar 3. razred JESEN Prišla je jesen. Kmetje so pridno pospravili pridelke. Nekatere ptice selivke so odletele v tople kraje, gospodinje so se tudi pripravljale na zimo. Tudi živali se pripravljajo za zimo. Veverica si pridno nabira lešnike, žir in orehe. Nemirno skače po stari bukvi in gloda žir. Kar naenkrat nekaj zašumi. Veverica hitro odskaklja v svoje gnezdo. Čez nekaj časa se prikaže polh. To je majhna siva žival. Kar naprej se masti. Jeseni se narava zelo spremeni. Ksenja Baloh 4. razred ********* Ne izzivaj nesreče z nepremišljenim prečkanjem ceste! KAJ STE VPRAŠALI? ČE JE RES TREBA TOLIKO KRVI? Srečanje upokojencev Kot je že leta nazaj ustaljena navada, se vsaki dve leti srečujejo delavci naše delovne organizacije z delavci, ki so svojo delovno obveznost zaključili z upokojitvijo in odhodom iz Keramične industrije Liboje. To srečanje je bilo organizirano na sicer lep, vendar hladen tretji oktober. Ko so se zbrali prvi povabljeni in vse do 11,30 ure, ko jih je povabil predsednik Konference sindikata tov. TURK Porto na ogled tovarne, so bili nemalo presenečeni, saj jih je poleg običajnih zadolženih poslovodnih delavcev in funkcionarjev sindikata in ZK pozdravil pri vhodnih vratih tudi predsednik OO ZSMS ter mladinke in mladinci s cvetjem in aperitivom. V jedilnici so se poleg zadolženih našim gostom pridružili še "pripravniki” za upokojitev, to je delavci, ki bodo izpolnili pogoje v prihodnjih petih letih. Snidenje je bilo resnično prisrčno in polno lepih želja, nasmehov, pa tudi kakšna solza radosti ali žalosti ni manjkala vmes. Ogled proizvodnje je potekal kar uro in pol, pa bi bilo še premalo časa, saj so se naši bivši delavci zadrževali pri vsaki novosti, pozdravljali svoje sodelavce. Nekateri so si celotno proizvodnjo ogledali prvič, ker pač v času dela niso hodili po oddelkih, v katerih niso bili zaposleni. Na splošno so zadovoljni z izgledom in ureditvijo delovnih mest, saj so predvsem starejšim oz. dalj upokojenim delavcem še vedno v spominu takratni pogoji dela (masa, mrzla voda, vročina, prepihi, okrogle peči, smrdljivi generator, ročni transport itd.), ki se s sedanjim sploh primerjati ne dajo več, saj stroji opravijo večino težkih del, na pipah teče topla in hladna voda, zmanjšani so prepihi, urejeno ogrevanje in še bi lahko naštevali. Ko so se naši gostje zbirali v jedilnici so jim predsedniki OO sindikata TOZD in DSSS poklonili skromno finančno pomoč in spominsko darilo. DPD Svoboda Liboje in OO ZSMS Keramične industrije Liboje so pripravili lepo proslavo, na kateri je gbvoril direktor URISEK Mitja in se je končala s skromnim kosilom ter prosto zabavo. Resnično upamo, da so se naši upokojenci dobro počutili med nami in bodo še prišli na prihodnje srečanje. Upokojili so se: Terezija Goričanec Trezika je bila doma v Križovcih v Medži-murju. Od tam sta z možem odšla v Ljubljano, kjer je nekaj let delala pri gradbenem podjetju, ko pa so prijokali na svet otroci, je ostala doma, da jih je vzgajala. 15. junija 1961. leta se je zaposlila v naši tovarni. Šestčlanska družina je prebivala v eni sobi pri Romu, naslednje leto pa so kupili staro Govekovo hišo, se vselili, jo preurejali, zidali in zidali, tako, da je popolnoma spremenila svojo podobo. Prvo leto je Trezika delala pri peči na-stranki, potem pa je vsa leta polnila in brisala izdelke v loščilnici ter glazirala vsakovrstno robo. Na delo je prihajala dobre volje, saj je vsaj za nekaj časa pozabila na domače skrbi, letos pa se je starostno upokojila. Milica Beškovnik S kmetije-v Voči Gornji pri Varaždinu je življenjska pot pripeljala sedemnajstletno Milico v Savinjsko dolino. Doma so bili trije otroci, dela pri hiši je bilo vedno zadosti, nikamor od doma ni šla, zato je neko poletje sedla na vlak, ki je njene sovaščane popeljal v Petrovče na obiranje hmelja. Tu je izvedela, da v Keramični tovarni rabijo delavce, zato se je po končanem obiranju zglasila pri obratovodji Kvedru in bila tudi takoj sprejeta. Delala je v Samotnem oddelku z Godlerjem in Marovtom ter vozila in nosila Samotne kapice k prodornim pečem. Po letu in pol je pričela razkladati biskvitne izdelke pri peči nastran-ki, nato pa je bila prestavljena v loščilni-co, kjer je vozila glazuro in prinašala k mizam biskvitne izdelke. Ko smo pričeli z regalnimi vozovi, je skoraj vse do upokojitve nalagala regalne vozove in pri tem delu je zelo zbolela. Milica je bila pripravljena prijeti za vsako delo in je bila vedno na tekočem z vsem in če si kaj potreboval, je znala vse priskrbeti. 1964. leta se je preselila v Zagreben in 1966. leta sta se z Lipetom Beškovnikom poročila. Tudi Lipe je delal pri nas, potem pa je postal kmet in sedaj se ukvarja z lesom, zato je na njihovem dvorišču tudi po pet avtomobilov in traktor, vsako vozilo pa ima svoj namen. Če je kdo željan domačih klobas in vina, naj se kar oglasi pri Milici, saj je vsakega obiska zelo vesela. Janez Antolinc Ko se je Janez 1965. leta preselil v vinorodne Porance nad libojsko fabriko je še delal v cinkarni Celje. Na delo se je vozil s kolesom, zato se je že 20. maja naslednje leto zaposlil v naši tovarni. Pet let je v strugami oblikoval krožnike in skodelice, nato pa je delal v gmoti do prometne nesreče, ki jo je imel 1972. leta. Po tem je bil upravljalec dvigala, ko pa smo pričeli pri peči madžarki sestavljati regale, je opravljal to delo. Medtem je opravil izpit za viličarja in postal viličarist vse do svoje invalidske upokojitve v letošnjem letu. Jože Lipičnik Jože je svojo mladost preživel v Galiciji, kjer še sedaj prebiva s svojo družino v hiši, ki sta jo z ženo temeljito uredila, saj je iz stare hiše zrasla nova. Po končani osnovni šoli se je pri Redna-ku, kjer je bila doma tudi naša delavka Olga, izučil za kovača. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil v tovarni usnja v Šoštanju. Tja se je vozil s kolesom, ali pa z vlakom, odvisno pač od vremena. Dve leti po poroki sta se z ženo preselila iz Raven pri Šoštanju na njen dom v Galiciji in ker je bila najbližja tovarna na Ložnici, se je zaposlil na opekarni. Bil je kurjač parnega kotla in skrbel je, da je proizvodnja nemoteno tekla. Kakšni so bili takrat pogoji dela v opekarnah, si mladi ljudje ne morejo niti zamisliti. Stroji so bili stari, vse je poganjala lokomotiva preko transmisije, prostori so bili odprti, izpostavljeni so bili prepihu, pozimi so se hodili v delavnico samo pogreti. V glinokopu je bilo treba popravljati bagerje in buldožerje, ki so navadno odpovedali v najslabšem vremenu, ko je bilo blata do kolen. Vzdrževalci niso poznali prostih sobot, nedelj in praznikov, če je bilo treba zastoj odpraviti, so pač morali delati. Po ukinitvi opekarne Ložnica, je Jože delal še nekaj časa pri razstavljanju strojev in naprav, potem pa se je pridružil delavcem v KIL, kjer je ostal vse do svoje bolezni, ki ga je prizadela tako, da se je moral invalidsko upokojiti. Predlog plana letovanja za leto 1988 Vsako leto se pričnemo odločati za letovanje že v mesecu januarju. Vzrok temu, da se za koriščenje letnega dopusta odločamo že "tako zgodaj je v tem, da imamo tako možnost načina odplačevanja letnega dopusta na obroke (na 6 mesecev). Prav je, da je letovanje že ^plačano, ko se prične največja sezona, oz. "drugače rečeno, da imamo vse plačano že pred odhodom na dopust. Cene letovanja bodo vsekakor višje od letošnjih. Če upoštevamo porast cen v letu 1987 napram letu 1986, bi bile v letu 1988 cene naslednje: Letne kapacitete Prikolice — predvidena cena dnevno — najem 10.000, — din do 5 oseb Stanovanje večje — dnevno — najem 15.000, — din do 6 oseb Stanovanje manjše — dnevno — najem 13.000, — din do 4 osebe Terme Čatež — hišica — letna sezona — dnevno 18.000, — din do 6 oseb Terme Čatež — spomladi in jeseni — dnevno 7.875,— din do 6 oseb Terme Čatež — zimska sezona — dnevno 7.000, — din po osebi. Tuje kapacitete: Hoteli — toplice — polni penzion 29.000, — dnevno po osebi Hoteli — morje — polni penzion 32.000, — dnevno po osebi. V letu 1987 je klub visokim cenam letovalo 212 družin, od tega 45 družin v hotelih in 167 družin v naših počitniških objektih. V letu 1988 bo letovanje v naših lastnih počitniških kapacitetah povsod 10 dni. V prikolicah (Umag, Mali Lošinj in Novi-grad) bo lahko letovalo 42 družin, v Miho-laščici 24 družin in v Stinici 14 družin. V skupnem bo v naših počitniških objektih letovalo 78 družin na morju in 50 družin V Termah Čatež — počitniške hišice (od 27. 4. do 31. 10. ). Sezona letovanja: V vseh hotelih Črne gore in Srednje Dalmacije se letovanje začne 20. 6. in konča 15. 9. Severni del Istre začne z letovanjem nekje od 1.7. do 31. 8. Terme Čatež: NON-STOP Mali Lošinj od 10. 6. do 20. 9. Miholaščica od 10. 6. do 30. 9. Stinica od 20. 6. do 20. 9. Umag od 20. 6. do 10. 9. Novigrad od 20. 6. do 10. 9. Naši delavci ob ureditvi stanovanj v Stinici O Stinici je bilo že nekaj napisanega v "Keramiku”, vendar se še vedno pojavljajo vprašanja kje se nahaja ta kraj. Stinica je oddaljena 300 km iz Liboj. Najbližja pot je Ljubljana — Reka. Iz Reke proti Jablancu je še 100 km. Pri odcepu za Jablanc, je treba zaviti desno. Ko se pripeljete do pol poti (navzdol), se zopet zavije desno in že se vidi novo naselje, katerega imenujemo "Stinica”, kraj pa je označen z imenom vasi "MRSIČI”. Stinica je za tiste letovalce, ki imajo svoj avto, kajti prometne zveze so za enkrat še zelo slabe. Tuje usluge: V letu 1988 bomo lahko letovali še v drugih krajih, kjer bomo koristili polne in polpenzione. Povprečna cena penziona po osebi na dan bo 32.000,- din. AVIO paketi (tedenski) bodo približno 200.000,— din po osebi. AVIO paketi bodo organizirani za kraje: - VIS - KOMIŽA - BRAČ - BOL, SUPETAR - DUBROVNIK - KUPARI - KORČULA - VELA LUKA - HVAR - VRBOSKA - BEČIČI - HOTELSKO NASELJE SLOVENSKA PLAŽA in še v mnoge kraje, ki si jih lahko ob priliki prijave za letovanje sami izberete. Za letovanje je posebej privlačna Črna gora in otoki. Tu je vreme stalno, tako da se lahko vse dni sončimo in kopamo. Še vedno imamo dogovor za letovanje v: Poreču, Novigradu, v Puli, na Rabu in v Portorožu. Povsod v hotelih. V Fiesi — hotel Jezero letuje vsako leto nekaj družin. Iz letovanja se vračajo zelo zadovoljni. V sezoni 1988 bomo imeli po potrebi nekje v Istri apartma za 4 osebe. APARTMA bo tako opremljen, da si bo lahko vsaka družina sama kuhala. Za najetje apartma-na bo približna cena okrog 400.000,— din za 7 dni (od 4 do 5 oseb). Ta naš plan letovanja je bolj kot ne okvir- no informativen. Lahko se do začetka le-tovalne sezone še kaj spremeni, vendar od začrtanega ne bomo kaj dosti odstopali. L. B. Vesti iz športa Končujejo se sindikalne športne igre. Bolj ali manj uspešno smo se jih udeleževali tudi mi. V času od avgusta do konca novembra so bile igre v naslednjih disciplinah: ribolov za množičnost — udeležencev 40 ping-pong — moški dosegli drugo mesto košarka — starejši člani 5. mesto, mlajši člani 5. mesto košarka — ženske — udeležba naše ekipe v programu množičnosti streljanje — program množičnosti — udeležilo se je cca 20 strelcev, ki so zasedli v posamični konkurenci L in 3. mesto Najbolj aktivni pa so bili kegljači. V III. OKS ligi Celje je bil po 20 kolih sledeč rezultat: Športu bomo morali posvetiti več prostega časa. Sindikat je tudi letos preskrbel za vadbo v telovadnici in sicer vsak četrtek v telovadnici OŠ v Petrovčah v času od 18. do 20. ure. Udeležite se v čimvečjem številu. Turk Porto točke zmage neodločeno porazi točke 1. ŽIČNA 20 15 0 5 30 2. LIBELA 20 13 1 6 27 3. KLIMA 20 13 0 7 26 4. LJUBNO 20 12 0 8 23(—1) 5. LIBOJE 20 5 1 14 11 6. METKA 20 1 0 19 2 Poleg tekmovanja v III. OKS ligi so kegljači sodelovali na drugih srečanjih: Praznovanje 60-letnice TN Polzela borbene partije — rezultati: L) mesto KK Keramična 538 kegljev 2. ) mesto KK Invalid 479 kegljev 3. ) mesto TN Polzela 411 kegljev 4. ) mesto Garant 370 kegljev Ekipa Keramične se je še dvakrat pomerila z ekipo KK Hmezad, kjer je dvakrat izgubila tekmo in s KK Metka, kjer je izgubila za 7 kegljev. Iz rezultatov vidimo, da so kegljači najbolj organizirani in se tudi udeležujejo velikih tekmovanj, kar za druge ekipe ni značilno. Tradicionalno ribiško tekmovanje v Preserjih Kakor vsako leto smo tudi letos priredili tradicionalno ribiško tekmovanje. Bilo je 27. septembra in vreme nam tudi tokrat ni bilo naklonjeno. Letos je bilo istočasno tudi sindilano tekmovanje za množičnost v ribolovu, kjer smo s 40 sodelujočimi dobili največ točk na občinskem sindikalnem tekmovanju. Po uvodnem pozdravu in "šilčku” proti mrazu in boljšemu ulovu se je pričelo zares. Kljub raznovrstnim trnkom, palicam in metanju vabe, ribe niso imele pravega "veselja” da bi se dale ujeti. Izgledalo je tako, kot da bi lovili v "mrtvem morju”. Nekateri so že skoraj izgubili veselje do ri-bičije, ko je začel hoditi okoli jezera oskrbnik doma ojačan s samokolnico polno tekočih dobrot, ki jih je veselo prevažal naš Milko. Tako so ribiči lažje "izdrža-li” do konca dveurnega boja z ribami. Od štirideset ribičij in ribičev jih je le 5 ulovilo ribe. žrebanje nagrad, ki so ostale zaradi premalo ulovljenih rib. Po uradnem delu pa je bil veseli del, kjer so se izkazali naši upokojenci: Marjan Ha-ladea, Tina in Anica Zemljak, ki so pekli in servirali. Kljub slabemu vremenu so nekateri lovili na suhem še do večera. Drugo Rezultati Število rib Število točk ženske: 1. mesto PERE Marija 2 100 moški: 1. mesto VRABEC Janko 1 1.125 2. mesto ROM Jože 1 750 3. mesto AŠENBERGER Valentin 1 125 4. mesto VIDEC Marjan 2 100 Ekipno je zmagala ekipa TOZD Kerami- leto bomo organizirali tekmovanje že v ka. maju in upamo do bo še večja udeležba. Po razglasitvi rezultatov je bilo še dodatno Turk Forto Mladinsko delovanje v KIL je oživelo Še pred časom bi lahko rekli, da v naši DO sploh ni nobenega člana mladinske organizacije, kajti o delovanju mladine bi ne mogli reči, da je bilo zelo živahno, kot se za mlade spodobi. Zato že sam naslov tega teksta pove, o čem se bo pisalo v tem sestavku. Beseda bo tekla o mladih, ki so bili pripravljeni delati, toda manjkal je nekdo, ki bi jih vodil in usmerjal na vseh področjih njihovega delovanja. Mislim (in marsikdo se bo priključil mojim mislim) da je bil že skrajni čas, da je novo vodstvo mladinske organizacije, že kar uspešno prijelo za "krmilo barke” in popeljalo našo mladino (prej razkropljeno) na skupno pot. Mladinska organizacija je na najboljši poti, da ponovno oživi in postane to, kar je pravzaprav njen osnovni namen. Skupno delovanje mladine je bilo vidno že na treh akcijah, katere so mladi imeli v svojem sprejetem programu. Te akcije so bile sledeče: Ekskurzija mladincev v rudnik lignita Velenje, ta ni prav blesteče izpadla, pa vendar je to že nekakšen znak oživljanja delovanja mladinske organizacije, sledi akcija "očistimo okolico tovarne”, ter sodelovanja mladine pri sprejemu in srečanju upokojencev naše DO. Dne 2. oktobra smo mladi organizirali očiščevalno akcijo in že tu je sodelovalo okrog 20 mladincev, kateri so pripomogli, da je okolica tovarne dobila prijetnejši videz. Naslednji dan, 3. oktobra smo mladi pripravili jedilnico, jo očistili in jo napravili tako, da je delovala bolj svečano kot običajno. Tudi skupina recitatorjev ni mirovala. Vsak dan se je pripravljala za izvedbo recitala, katerega je sestavila Barbara Korenko in v katerega je povezala 10 verze najbolj znanih pesnikov. Vse skupaj je nekako uspelo, čeprav je treba priznati, da je bilo storjenih tudi veliko napak, vse pa se je nekako pokrilo in popravilo z dobrimi deli. Kulturnemu programu je dodala svoj pečat tudi godba na pihala iz Liboj, tambu-raški orkester in ansambel Francija Zeme-ta. Vsi nastopajoči smo se trudili, da bi našim upokojencem pripravili čim bolj prijetno vzdušje in jih tudi malce razvedrili, tako da bi pozabili na vsakdanje skrbi in težave v življenju. Mislim, da nam je uspelo in da smo jim popestrili dan. Kljub temu nas mlade čaka še veliko dela, kako nam bo uspelo še ne vemo. Upajmo, da smo na pravi poti, da bi zaživeli v popolnem "zamahu” in da ne bi obupali, čeprav se bomo na naši poti morali srečevati še z mnogimi težavami. Mislim, da bomo morali še v večjem številu pristopiti k delu in še bolj složno delovati. Predvsem pa se bo potrebno povezati tudi z drugimi DPO v DO in skupno reševati probleme širšega pomena. Upati je treba in biti pripravljen na razne "akcije”. Toliko do naslednjega javljanja! Z-D-R-A-V-O! Dopisujte v naše glasilo! Mladinska ekskurzija v rudnik lignita Velenje in termoelektrarno Šoštanj Dne 5. septembra smo se člani mladinske organizacije udeležili mladinske ekskurzije v Titovem Velenju. Vse lepo in prav, ker smo začeli uresničevati sprejeti program, vendar se je že zjutraj "zataknilo”. Vsi mladinci, kateri so se za to ekskurzijo prijavili so se psihološko pripravljeni na ta izlet zbrali pred tovarno že ob 6. uri zjutraj, predviden odhod je bil ob pol sedmih, vendar je nekaj ali nekdo zatajil in avtobusa ni bilo. Čakali smo in čakali, končno smo se odločili za prevoz s kombijem in lastnimi osebnimi avtomobili. Že malce utrujeni smo se pripeljali do rudnika, kjer so nas že pričakovali trije tovariši, kateri so nam v "improvoziranem” rovu prikazali del strojne opreme, katera se uporablja v jaških. V "pravo jamo” nismo šli, ker bi bila proizvodnja preveč motena, vendar mislim, da smo kljub temu lahko dobili neko predstavo o tem, kaj pomeni biti rudar. Ogledali smo si moderne naprave za vrtanje in izkop premoga, videli smo tudi, kako izgledajo podporniki, kateri delujejo po principu hidravlike. Tudi sami pogoji (zrak, svetloba) so bili taki kot v jami, tako, da si lahko dobil pravo predstavo o tem, kako je v jami. Ob vsej tej moderni tehniki bi človek pomislil, da sta "kramp in lopata” že izgubila svoj praktični pomen, vendar temu ni tako. Še vedno obstaja tako delo, da je potrebno uporabljati tudi ročno orodje. Sicer pa je pomembno to, da je moderna tehnologija in uporaba najrazličnejših naprav in avtomatov omogočila večjo proizvodnjo. Rudnik lignita se lahko pohvali, kajti letna proizvodnja premoga znaša 5 milijonov ton, od tega največ premoga porabi termoelektrarna Šoštanj. Po skoraj dveurnem ogledu "improvizirani" jami smo se napotili še v glavnega odjemalca premoga termoelektrarne Šoštanj. Tudi tukaj so nas že pričakovali. S pomočjo televizorja so nam prikazali tehnološki proces v termoelektrarni. Povedali so nam, da je bila kmalu po drugi svetovni vojni v okviru obnove in industrializacije naše opustošene domovine zgrajena elektrarna skupne moči 135 MW. Leta 1956 sta pričela obratovati dva proizvodna bloka skupne moči 60 MW. Sledi še nadaljnji razvoj, leta 1960 je bil zgrajen nov proizvodni blok moči 75 MW. Tako je postala termoelektrarna Šoštanj največji proizvajalec električne energije v SFRJ. Potrebe prebivalstva po električni energiji pa so še naprej naraščale, zato je leta 1972 pričel z obratovanjem blok moči 275 MW. Z vse hujšim zaostrovanjem energetske situacije v svetu in tudi pri nas je premog postal pomemben vir pridobivanja električne energije in ker zaloge premoga še zadostujejo je prišlo do odločitve za postavitev še enega proizvodnega bloka v elektrarni. Termoelektrarna Šoštanj ima sedaj skupno zmogljivost 755 MW. Letna proizvodna zmogljivost je do 4 milijarde kWh, tako da je pokrita polovica vseh slovenskih elektroenergetskih potreb. Ogledali smo si tudi prostore za upravljanje blokov. Proizvodnja električne energije poteka avtomatsko, imajo pa tudi računalnik. Za termoelektrarno Šoštanj je značilno to, da poskuša ujeti korak z razvojem in v tem svojem prizadevanju je že uspešno napredovala. Po končanem ogledu v Termoelektrarni Šoštanj smo se napotili ob jezero v restavracijo in prijetno zaključili našo ekskurzijo. Z-D-R-A-V-O! M. V. 15. jubilejna revija domačih ansamblov LIBOJE ’87 Predzadnja nedelja v novembru je že petnajsto leto rezervirana za revijo domačih ansamblov v Libojah. Kot vsako leto, je bila tudi letos dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Škoda, da je tako samo enkrat letno, čeprav tudi drugih dobrih prireditev ne manjka. Od sonca obsijana libojska kotlina je na svoj jubilejni dan sprejela v goste kar 20 ansamblov iz cele Slovenije, lahko rečem da zares kvalitetnih, saj med njimi ne manjka zmagovalcev "Lojtrce domačih” ter ptujskega in števerjanskegas festivala. Tako so na reviji sodelovali: Fanfaristi libojske godbe na pihala Ansambel Toneta Čučka, Maribor Ansambel Vikija Ašiča ml. Ansambel Vinka Cvrleta, Šentjur Ansambel Franca Flereta, Domžale Ansambel Nika Zajca, Radomlje Ansambel Marela, Mengeš Ansambel Vita Muženiča, Ljubljana Ansambel Mira Klinc, Liboje Ansambel "Bratje” iz Oplotnice Gališki fantje Laški instrumentalni kvintet Podkrajški fantje Rogaški instrumentalni kvintet Hmeljarski instrumentalni kvintet Šaleški fantje Planšarji s pevcem Bracom Korenom Celjski instrumentalni kvintet Vokalna skupina Frankolovčani ter ansambel Francija Zemeta, ki je za vseh petnajst nastopov prejel še posebno priznanje. Poleg festivala v Ptuju in Števerjanu ter v zadnjem času še "Lojtrce domačih”, je revija v Libojah tovrstno največje prijateljsko netekmovalno srečanje ansamblov, kjer so si vsi enaki, vsi dobijo enaka priznanja, ločuje jih samo aplavz občinstva, ki je tudi edina nagrada za sodelovanja. Po izjavah nastopajočih se prav zaradi tega in pa dobre organizacije v Liboje radi vračajo. Da so revije tako uspešne, pa gre zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način priskočili na pomoč. Med prvimi naj omenim Keramično industrijo, kot stalnega pokrovitelja, Sadjarstvo Mirosan, Liko Liboje, KS Liboje, Kulturno skupnost in ZKO Žalec, Vrtnarstvo Medlog, Zarjo Petrovče, Ljubečno Celje, Merx Celje, Namo Žalec, LB Celje ter zasebnike iz Liboj, Griž, Zabukovice, Žalca, Celja, Ljubečne, Vojnika in Sevnice. V imenu organizacijskega odbora vsem iskrena hvala. Pravijo, da glasba druži prijatelje. Da je temu res tako, so dokazali nastopajoči na zaključku predstave, ko so združeni zaigrali in zapeli himno revije: ”Od Celja do Žalca”. Bilo je lepo, zato nasvidenje v Libojah na 16. reviji novembra 1988. B. M. Naša krajevna skupnost — Liboje Kot je navada vsako leto seznanimo kolektive na našem področju z delom krajevne skupnosti. Tako smo že v "Keramiku” objavili poročilo o delu krajevne skupnosti v prvi polovici leta, iz katerega je bilo razvidno, da planskih nalog nismo izpolnili. V drugi polovici leta smo zato pohiteli in v glavnem izpolnili vse naloge. V letošnjem letu smo končali z deli pri ure-jaju naselja Grič, seveda s pomočjo krajanov tega naselja. Ravno tako je po dolgem času urejen otroški vrtec, pri katerem bo še potrebno urediti otroško igrišče. V naselju Liboje je bila asfaltirana cesta Tominšek — Govedič, katera pa ni bila v planu v tem letu. To nam je uspelo urediti z veliko podporo krajanov tega zaselka, kateri bodo do konca leta zbrali 3.500.000,— din prostovoljnih prispevkov. V tem zaselku je bilo precej tudi asfaltiranih privatnih priključkov, katere pa so lastniki sami financirali. Za naselje Slovenski dol je bila predvidena sanacija jezera in preureditev ceste v ta zaselek. Zaradi malih finančnih sredstev vsega ne moremo urediti, ampak je krajevna skupnost sklenila pogodbo z DO NIVO Celje in tudi nakazala sredstva za sanacijo jezera in ureditev kanalizacije. Ta dela bodo izvršena do 31. 3. 1988. Investicija pa bo stala 11.800.000,— din. V zaselku spodnje Kasaze je popravljena cesta ob Savinji in asfaltirana cesta proti Avsecu in Goričancu. Tudi za to cesto so krajani v tem naselju sofinancirali in je bila popravljena izven plana. Vsa ostala dela po zaselkih so bila izvršena po planu, kot so nasipavanje makadamskih cest Brnica, Porance, Zabukovica in Zagreben. V naselju Košnica so krajani s svojimi prispevki in prispevki samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste Žalec razširili cesto Liko — Košnica tako da bo čim več sredstev ostalo za leto 1989, ko je po planu iz samoprispevka predvidena asfaltna prevleka za to cesto. Politika krajevne skupnosti je, da podpira prostovoljno delo krajanov, ter jim tudi finančno pristopi na pomoč. Imamo pa tudi zaselke, kjer krajani nimajo interesa za delo in čakajo le na tujo pomoč. Največja naloga katere se je lotila krajevna skupnost je napeljava telefonskih priključkov na našem področju. Za to investicijo je potrebno finančna sredstva zbrati v prihodnjem letu in to približno 16 milijard starih dinarjev. Kako bomo zbrali toliko sredstev še ne vemo. Zbiranja sredstev za to akcijo se bomo lotili na vseh področjih, tako da bodo krajani do konca leta seznanjeni z vsemi podrobnostmi, zato zdaj ne bi opisoval problematike s katero se ubada krajevna skupnost oziroma režijski odbor za telefonijo. Dodam naj še to, da je kabel do Keramične industrije položen, do konca leta pa bo poravnan tudi račun za ta dela. Vsa ta dela so bila izvršena s sredstvi iz samoprispevka in samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste občine Žalec ter iz sredstva krajanov in krajevne skupnosti. Poleg teh finančnih sredstev so nam pomagale še delovne organizacije: Sadjarstvo Mirosan z uslugami (prevozi in izkopi), Kamnolom Liboje (300 m3 nasipnega materiala), in ostale delovne organizacije na našem področju, ter Zarja Petrovče, katerim se v tem članku najlepše zahvaljujem. Naj se še malo dotaknem planskih nalog, ki nas čakajo v prihodnjem letu 1988. To je predvsem nadaljevati z izgradnjo telefonov v krajevni skupnosti, za kar bodo potrebna finančna sredstva širše družbe, saj krajani sami ne bodo mogli zbrati toliko sredstev. Iz sredstev samoprispevka so po planu predvidena naslednja dela: 1. Dograditev ceste v naselju "Rom”, ker je ta cesta že urejena, bo ostali del sredstev vložen v druge namene 2. Sanacija ceste Liboje-Zabukovica, na tej cesti je potrebno podaljšati asfaltno prevleko v okrivu sredstev, ki bodo na razpolago 3. Elektrifikacija do domačije Kozovinc v Zagrebenu, ki je še edina domačija v naši krajevni skupnosti, ki nima električne napeljave 4. Za denar, ki ostane iz samoprispevka zaselkom pa je potrebno plane še narediti. Upam, da bomo pričeli z deli tudi pri izgradnji doma krajanov na Brnici, kar pa je odvisno od finančnih sredstev. Kljub temu, da se s težavami srečujemo vsak dan, upam da bomo z malo volje in truda premagali težave in uspešno končali dela tudi v prihodnjem letu. Toplak Ivan Turistični center Liboje Že nekaj let nazaj je prisotna ideja zgraditi turistični center Liboj na bližnji razgledni točki Brnica. S posamezniki, ki so predvidevali, da bi se turistična točka na Brnici razvila, so pričeli z delom. Pobudnik zato je bila KS Liboje, kateri tedanji predsednik sveta KS je bil tov. Jože Avsec. Pričeli smo z delom, postavljena je bila lesena baraka, v kateri je še danes bife, prav tako so bile postavljene mize in klopi. Od tega je že minilo najmanj pet let. Zagnanci izgradnje turističnega centra so pri delu popustili, kakor tudi turistična sekcija društva. Turistična sekcija in društvo so si edini, da je potrebno turistični center obnoviti. Nadvse zadovoljni smo lahko, da se je začelo s prostovoljnim delom, saj finančnih sredstev v ta namen primanjkuje. Prostovoljci so delali in pri obnovi turističnega centra opravili 350 prostovoljnih ur, katere pa so v pretežni meri opravili starejši ljudje. Prav bi bilo, da bi se pri delu angažirala tudi mladina. Priznati moramo, da smo pri organizaciji prostovoljnega dela bili organizacijsko pomanjkljivi, predvsem pri naših skupnih prizadevanjih planincev, Zaključeno prostovoljno delo. ki so vključeni v planinsko društvo Griže. Turistična sekcija društva Svobode in KS Liboje si prizadevata, da bi turistični center na Brnici zares zaživel. Tu pa je potrebno združiti naše skupne napore in upamo, da nam bo na pomlad, ko bomo še naprej obnavljali naš turistični center, to tudi uspelo. Š. D. Kadrovske spremembe V letošnjem letu so se zaposlili: 1. KOSTREVC Romana — režija keramika, 19/1 — 1987 2. VESELINOVIČ Boško — modelarna, 17/1 — 1987 3. HIRSCHBERGER Dušan — predorna peč, 24/2—1987 4. POTOČNIK Franc — predorna peč, 26/2—1987 5. ŽIVKOV1Č Nevenka — strugama, 19/3—1987 6. STEFANOV Dagmara — strugama, 23/3—1987 7. NAREKS Igor — modelarna, 1/4—1987 8. FELICIJAN Franc — loščilnica, 1/4—1987 9. KRAJNC Danilo — skladišče gotovih izdelkov, 1/4-1987 10. MAČINKOVIČ Vida — predorna peč, 21/4—1987 11. HLUPIČ Matjaž — predorna peč, 27/4—1987 12. ČIŽIČ Slobodan — predorna peč, 13/5—1987 13. PRAŽNIKAR Nada — strugama, 18/5-1987 14. GRUM Zvonko — mizarska delavnica, 28/5—1987 15. LEVOVNIK Bojan — predorna peč, 8/6—1987 16. PLANINŠEK Mitja — strugama, 22/6—1987 17. NEMIVŠEK Zdravko — modelarna, 14/7—1987 18. GRABAR Nevenka — loščilnica, 16/7—1987 19. RIBIČ Ljubica — livarna, 20/7-1987 20. KRAJNC Feliks — loščilnica, 21/7-1987 21. GERM Simona — loščilnica, 23/7-1987 22. GROBELNIK Leonida — strugama, 1/8—1987 23. DRAŠKOVIČ Marjana — slikama, 1/8-1987 24. VREŠAK Jožica — loščilnica, 1/8—1987 25. PODLESNIK Tanja — loščilnica, 1/8—1987 26. METLIČAR Nataša — loščilnica, 1/8—1987 27. KUKRIČ Milan — komerialna služba, 1/8—1987 28. KRIŽAN Marjanca — strugama, 17/8—1987 29. POLŠAK Karl — kadrovsko-splošna služba, 17/8-1987 30. VIDEC Mirjana — slikama, 20/8—1987 31. KLANČIŠČAR Vesna — strugama, 27/7—1987 32. JERMAN Zdenko — slikama, 24/8-1987 33. PUClC Robert — predorna peč, 14/9—1987 34. VAŠ Miran — predorna peč, 1/10—1987 35. HABJAN Janez — komercialna služba, 1/10—1987 36. PETROVČ Barbara — tehnična služba, 28/10—1987 37. VINDIŠ Aleksander — loščilnica, 24/11 — 1987 38. DONČIČ Terezija — loščilnica, 24/11 — 1987 Delovno razmerje so prekinili: 1. GODLER Ivan — modelarna, 12/2—1987 2. LUKEŽ Elizabeta — predorna peč, 14/2—1987 3. ZLATKOVIČ Mirjana — razvojna služba, 1/2—1987 4. VODEB Stanislav — komercialna služba, 28/2—1987 5. KOKOL Zofija — strugama, 13/3—1987 6. MAČEK Marija — slikama, 31/3—1987 7. KERLE Miladinka — livarna, 1/3—1987 8. PLESNIČAR Dušanka — kadrovsko-splošna služba, 1/3-1987 9. MARKO Branko — predorna peč, 23/12—1987 10. GOLEŠ Franc 22. MUJČINOVIČ Bahrija — predorna peč, 14/5—1987 23. OREŠNIK Majda — loščilnica, 15/6-1987 24. PRAŽNIKAR Nada — strugama, 12/6—1987 25. ŠTAJNER Julijana — loščilnica, 21/6-1987 26. ŠMINTIČ Ljubica — loščilnica, 30/6—1987 27. BURJAN Metka — loščilnica, 30/6—1987 28. PODLESNIK Angela — livarna, 30/6—1987 29. OBREZA Sonja — loščilnica, 24/6-1987 30. POTOČNIK Franc — predorna peč, 30/8-1987 31. GORIČANEC Terezija - loščilnica, 28/9-1987 32. KNEZ Bojana — komericalna služba, 13/9—1987 33. BEŠKOVNIK Milica - loščilnica, 18/9-1987 34. LIPIČNIK Josip — tehnična služba, 24/9—1987 35. FURLAN Marica — kadrovsko-splošna služba, 23/8-1987 36. TORKAR Dušanka - TOZD Grafit, 2/12-1987 37. KALŠEK Mirjana - loščilnica, 2/12-1987 HA, HA, HA, HA, HA, HA,... TRINAJST Tujec spozna v nekem bam v Ameriki mlado dekle. Povabi jo v sobo in ko se sleče, jo vpraša: "Koliko pa si stara?” "Trinajst!” "O madona, potem pa se takoj obleci in ven iz sobe!” Mladenka ga užaljeno pogleda in reče: "Praznoveren, a?” — gmota, 3/4—1987 11. OBLIŠAR Irma — loščilnica, 22/4—1987 12. VIDMAJER Franc — predorna peč, 28/4—1987 13. ŠUSTER Silva — slikama, 25/5—1987 14. ZUPANC Ivan — delavnice, 23/5—1987 15. POŽIN Leopold — predorna peč, 4/5—1987 16. SLAPERNIK Martin O JOJ! Pri študiju medicine je profesor vprašal študenta: ”Po čem spoznate, ali je to moško ali žensko okostje?” Fant je ogledoval predmet od vseh strani, stopil bliže, preudarjal — in naposled nebogljeno pričel šteti rebra... TEČAJ "Vi ste prvi moški, ki me je poljubil”, reče dekle fantu, katerega je komaj spoznala. "Potem ste se vse drugo zanesljivo naučili v dopisnem tečaju!” — loščilnica, 24/5—1987 17. KOLAR Dragica — slikama, 25/5—1987 18. RIHTER Marjan — livarna, 31/5—1987 19. ZUPAN Olga — razvrščevalnica, 31/5 — 1987 20. BOBOVNIK Jelka — 21/5-1987 21. TIL1NGER Franjo — vodstvo, 28/6—1987 V ŠOLI Učitelj vpraša za šalo: ”Ali si morete zamisliti kaj hujšega kot žirafo, ki jo boli vrat?” Učenec mu odgovori: "Seveda, stonogo, ki ima kurja očesa!” OTROŠKA Mihec je prvič v življenju videl ježa, pa je presenečen zaklical: "Mamica, glej krtačo, ki sama hodi!” Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: Odbor za Informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja, štirikrat letno. Telefon: 063/776-311. Tisk REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 850 izvodov. NAGRADNA KRIŽANKA Kil DEL DREVESA Odtitovo DREVO SUHA "VRkvA AUMivliJ EloVi 5A$ .[ tvečto OtODlE vHU-il. HA čiLotoRsA« CLAHiflSU TTiek UJEDA o AR PREKVAvCi VAVPČ£ v AVi tteHlsM, ELA DELAVEC v MODElAMl ODKleV 1C-6SRA foRBAJiMA SoDo2.Mil. trnov uteUj k'ni5- ČftUA otosrdE 1R.SIA lahtah itALiJAHUA PotiVdiHA AEklobA Akri ni a mvlh KiL se STAVI L Z-UPflHS KlAVtC-VtAAS,! . rpvftRAJi MESto mA M0RAV51SM ReSeLAUA evAokA vjL.iHSiH fcltVCEV iČEHSto Ime Kanj ti.iilis. afm SLRstciL SRBSKO Mbštfl ittE ilA«Ati«o D&EMftfO Kil SpoRT X 1.06,0 PiopA'MomT zsvisto i ME DEL sMMAfce oKusHosT )BWEtJ3U a;.ih 15. e m Abecede .MesTo^A bTnXU Burni bA-1e(R SfloTfK UdEVIAME 2ESE1 UK HnkKUVHgA ftiiHAtifer SMEŠNA SEVA R. NA1AV DoBi-vEH- E*i ifoRTiJilA Q6R\ rJUtteU tfiKAUJtCA wa ®SVO|\N* iHStiAiJSIffi obuvalo VEz.Hi'IA roje MKfoitAE ■PoMflČE Mož to iME Ao.ivm. ip-u KiL PREBiVACi llEOftVte UU6DANE WW'3 5M1ZH1EM SM£