IZDAJA: Upravni odbor UREJA: Uredniški odbor UREDNIK: Slavko Knafelj Izhaja mesečno v 750 izvodih Samo za interno uporabo! delavski svet, upravni odbor UPRAVA SINDIKAT ZVEZA KOMUNISTOV ZVEZA MLADINE . PROSTOVOLJNO INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO UREDNIŠTVO , INŠTITUT S« K, Za december 1S69 ostanejo proste s_o bote kot je bil predlog (izjemno nekaj ozkih grl proizvodnjo v snu-čariji do 20.12.1939) razen, daSprje dvideni prosti dan 29. 12., to je ponedeljek prenese na 27. 12. 1989 sobota in 30. 12. 1969 na že >crab-Ijeno prosto seboto 1, novembra. Tako se 29. 12. 1969 dela in 30. 12. 1969 do desete ure, kc bo slupni za ključek posl-ovnega leta. 31. december pa ostane prosti dan za vse obrate. S tem bo dosežen enakomeren fond časa in enako število delovnih dni in normalni osebni dohodki« O Potrdil se je prSdlog še prostih dni v letu 1969 in koledar ra leto 1970, kot je bil predložen. O Strokovne službe naj glede na rehon strukcijo in potrobe proizvodnje v posameznih obratih, same določiJ* eventuslno spremenijo koledarja za leto 1970 s ten, da se člane delovnega kolektiva o ter.: obvesti najpozneje 2 meseca pred kolektivnim dopustom. Strokovnim službam laje delavski svet o tem vso pravico odločanja. Strokovne službe se zadolžijo, da naredijo predlog za nagradni dopust za tiste delavce- ki so delali v prostih sobotah (merilo bo število sobot za nagrado). Komisija ki bo na tem delala naj to predloži delavskemu svetu v potrditev. O Potrdi se 3lodeča sprememba v Pravilniku o razdeljevanju osebnih do iodkov za pripravnike, ki so glasi! Za uskladitev s Pravilnikom o razdeljevanju osebnih dohodkov in določitev enakega razpona do sedaj določenih kategorij v 25. čl. Pra-vilnika o pripravnikih za pripravnike z določeno skupino strokovne usposobljenosti • in sicer: za pripravnike z dovršeno visoko solo X. kategorija (do sedaj IX-.) V izj.emnih primerih se lahko pripravniku določi vmesno kategorijo^ če ima že delovne izkušnje in prakso, ki si <-jo je pridobil prod ali med študijem. O Delavski svet je odobril 5000 din za potres v Banja Luki, prav tako pa je tudi sprejel sklep, da v kolikor sc v bodoče pokaže event. potreba po opremi kake telovadnice v Banja Luki, isto opremi delno z našimi proizvodi. rf< d C / irkA^ 2 l Sedaj so uvaja pri nas sistem Dre- i ! yer za tehnični del. to je. za plo-; niranjo ir. vodenje proizv —ijc. Delavski svet je odobril 40.000 DM I za uvedbo tega sistem. I O | MFOR}.IA.CUA 0 03RAVll/i.VI STATUTA. PO i DJETJA! l Na podlagi XV* Ustavnega amandmaja so gospodarske organizacije dolžne ; menjati nekatera načelo v Statutu podjetja. Bistvene spremembe so do lcžonq v strukturi samoupravnih or I ganov, predvsem vršte organov, nji^ j hova funkcija, način volitev, postopek o imenovanju in razrešitvi izvršilnih .organ6v in individual— j nih izvršilnih organov. 1 Načelne določbe amandmaja 3 tem pr 4.99.0,15 • 6.192,20 1.202,05 j Janežič Antop. boluje od 20. 2, 1969. | Primerjava OD od 1, 3. do 31. 10. 1969; prejel ... - če bi delal Razlika nanj 1 Marec j April 1 ^aj 1 Junij j Julij 1 Avgust 1 Septenber l Oktober 623,85 683,55 , , 7 35,45 708,75 765.45 ' 737,10 .737,10 * . " , - 735.45 944,10 936,70 1.111,20 1,009,90 1.044,15 1.136,10 932,90 ?. 982,25 320,25 253, m 345,75 301,15 278,70 •_ 399,00 195.80 216.80 5.786*70 8.097;30 2.310,60 1 \ i Oba imata po 4 plansko- neprehlbrialjeno družino. CILJ: 100-0 DOLARJEV vključiti v mednarodno delitev dela. da z vso enakopravnostjo konkurira-no v tehnoloških dosežkih - no rano ' hitreje razvijati znanstveno dele-in uvesti najširšo no demo tehniko in tehnologijo" je podčrtal Popovič. V ten smislu se bodo v prihodnje še povečale vloge, naloge in obveznosti inženirjev in tehnikov nb vseh področj ih nj ihove 'dej avno 3ti. Milentije .Popovič je v nadaljevanju poudaril, da, '9o neposredni proi_, zvajaloi nosilci novih samoupravnih odnosov, da so družbena sila, ki se bo barila za zna go sampupravlj anj c. ha vseh področjih.•Dejal je, da so tudi inženirji in tehniki v. prete— .žni večini neposredni proizvajalci. "Sanoupravijanje je vaše, vi ste sa ho upravlj aVo i skupaj z' delavskin ra zrodor: in z drugini visoko izobraženimi strokovnjaki. Vaše nos to jo potemtakem v vrstah tistih, ki so borijo za sanoupravijanje in pr c—; ti ražličnin birokratsko- tehnokra^-tskin težnjan, nonopolom, struktm*an in praksi. Dejstvo, da inate visoko izobrazbo, jo razlog več, da ste aktivni v razvoju samoupravljanja"t je na koncu poudaril Milentije Popovič. 5 DELOVNI KOLEDAR 1970! >1 | 23 T di 24' 23 delovni iaevi .loseei 1 I i~T nedelje cm prazniki ISt sobote IfcS j letni dopust -L delovni dnavi Pri izračunavanju časovnega plana proizvodnje se jo po slutil o 'okvi--rnega delovnega koledarja, ki ga je načelno sprejel BG dno 17. 11. 1969. Analiza delovnega koledarja poka-že, da je upoštevan popolni 42-ur ni delovni tednik. Tako je: 38 prostih dni (sobot) 52 nedelj 6 praznikov (3 v prostih dneh) 11 dni kolektivnega let. dopusta 253 delovnih dni (2064 delov, ur) 335 skupno koledarskih dni V gornjih delovnih dnevih (253) ni upoštevan ostanek dopustov nad L1 dni kolektivnega dopusta in pa bolovanja, katerih je v povprečju leta cca 7 _ Tako je treba pri planiranju proizvodnje upoštevati najnanj 10 f> delovnih dni nanj od 258, t.j. 232 efektivnih delovnih cini. ali 1856 delovnih ur. To je le 63,5 jo koledarskih dni ali ravno 2/3 lota. Kako se izračuna popolni 42-urni tednik: od koledarskih dni 385 se odšteje nedelje 52 ir. praznike 6 307 dni x 3 ur = 2.456 ur I • . « Od'fonda dobljenih ur 2.456 se od-vzane 12,5 t.j. 303 ur ; 3 ur = 38 prostih sobot Delavski svet je pri načelners ^pre jetju delovnega koledarja i: .el v vidu čindaljši nožni skupni kolektivni dopust, t.j. 11 Cil1X (od r:i-ninalnih 12) zaradi oinnanjšega no tenj a proizvodnje prav z vnosnimi dopusti. Nadalje s priporočilon da naj se porabi čin več dopustov nad 11 dni v prvi polovici leta, ker je v drugen polletju vedno zadrega zaradi rokov odpren. To edino no bi veljalo'sa obrat plastiko, ki prav v prven polletju zaključuje svoje planske obveznosti. Delavski svet je tudi 3porazunen s, ten, da je v času kolektivnega dopusta združeno čin več nedelj in -prostih dni - sobot, tudi tisti dve ki sta do sedaj še nanjkali do popolnega 42-urnega tečbika. Tako je od 12. 7. dc 2. 8. skupno kar 22 dni prosto, čeprav je vnes le 11 delovnih dni. Ta sprejen koledarja je pogojno vezan na našo rekonstrukcijo, t.j. na preselitve v nove obrate. Tako je nožno, da bo noral narsikateri'obrat celo preje na .letni dopust, ta-v krat, ko bo ta preselitev dozorela. Delavski svet si dopušča tozadevne sprenenbe, toda najnanj 2 meseca \ preje, da se delavci lahko tenu pri lagodijo. Novi delovni koledar za leto 1970 v načelu vsebuj o V3uk nesec po prve tri proste sobote (tudi noVenbra) razliko pa ned koloktivnin dopuston. Možno bo eventuelno spremeniti proste 3obote take, da bi bile po štiri v prven polletju nesečno in po dve v drugen polletju (razen obrata plastiko). Te naj bi bilo rešeno na delavsken svetu še pred Novir. leton 1970. Vse to zavisi tudi od fonda ur vsakega nesoča, da ne,bi bili pri ten preveč okrnjeni osebni dohodki. ing« Jurij Hočevar n | Se nekaj mesecev je preteklo od : kar dežurajo v popoldanskem ,času. j Predvsem so to tehnični kadri. Ob-I ratovodje sno izuzeli, ker le-ti | si po?-jo po lastni uvidevnosti • I urejati izredne prihode v obrat in j in zaradi tega ne predpisujeno | kdaj naj prihajajo. j Dežurstvo sno uvedli na vsako de-j lovno popoldne štiri are, ker no-j ra vsak dežurni praviti sv;je ra. j dno dopoldansko delo 8 ur. Sestav dežurne skupine je pester, I od šefa sektorje., raziskovalca, tehnologov, kontrolorjev, ob1iko— I valcev, varnostnega tehnika in la— I borantov. I I V popoldanske:’, času je čas prime— j rnejši za nirnc opazovanje poteka j življenja in dola in s tako pestro izbiro strok, naj bi dežurni pred- ] vsen sledili dogodkom tudi v popol danskem Sasu. S širokega strokovne ga spektre dobivamo sliko dela z acaregc, zornega kota. Posamezni!"u je dana možnost, da se prav posebno posveti problemu,-ki ja zanima in zraven mu je pa nogo-Se obnavljati v določenih obdobjih pregled preko cele tovarne, tudi sedaj,.ko je v gradnji. i Ker je .struktura dežurnih tako pestra in ker jo dežurni le 4 ure v obratih, ni mogoče.zahtevati, da bi posameznik odločal in nadomeščal vodstvene kadre, n.pr« obratovodje, ki so redno le dopoldne na delu. Hi torej mo^pče, da bi vse enako odločali in s tem tudi prevzeli ne ko določeno odgovornost za delo, ~ organizacijo in poslovanje ali ce~ xlo disciplino. s < Dežurni so. lahko le pomoč kadrom, ki so sicer takrat na rednem delu. Lahko in morejo pa seveda odločati, če gre za vprašanje iz njihovega rednega delovnega delokroga. 0 dežurstvu vodimo Im j igo, kamor re dno vpisujemo pripombe in opažanja. Dolžnost vodje tehničnega sektorja pa je, da opombe in predloge ocenjuje in skrbi, da se predlogi in pripombe t.*di izpeljejo. Knjiga je vsakomur nr vpogled. PRODAM.... Za 300 din prodam otroški športni voziček s sedežem za. v avto znanke Miki-Jet (nemški) Praprotnik Priprava dela 8 ELEKT.RAČUNALNIKI V zadnji številki "Smučine" sen pi- ■ sal, koko strežemo računalniku in v kakšni obliki moramo pripraviti poJatke, da jih bo računski stroj pravilno razumel. Namen današnjega j sestavka pa jo, da seznani 'bralce z -.snovno zgradbo elektronskega aritmetičnega računalnika. Da bomo lažje razumeli njegovo ses- l tavo in delovanje, ga primerjajmo s človekom..Vsi nisleni procesi se i pri človeku odvijajo v možganih in j tudi vsa zaznavanja se dagajajo tam, Ce si pa vsega le ne moremo zapomniti', potem si pa pomagamo na j ta..način, 'da zapišemo nekam in ka- i dar želimo vedeti to stvar., enostav no pogledamo v beležko, pa vidimo i k.aj smo tedaj mislili. Destilirat \ i pa imamo mnoge stvari, ki jih cesto' potrebujemo, n- . si vseh ne noro 1 mo zapphniti, napisane v knjigali j in raznih priročnikih. Vse kar pa lahko zaznano, ali premlevamo v glavi, pa posredujemo možganom s pomočjo oči in ušes in izdajamo na ! Se misli s pomočjo govorice in rok, Ce torej na kratko povemo, je vse naše miselno dogajanje povezano 'v glavnem s sprejemnimi organi (oči, i ušesa), možgani in oddajnimi orga- [ ni (usta, roke), Računalnik v nekem smislu lahko primerjamo s človekom, ! čeprav še zdaleč ni -tako popoln. Hi ma rok, oči, ušes, ima pa tako ime— i novane enote, I Podatke in navodila sprejema preko vhodne enote in jih obdeluje v cen- j tralni enoti (—glavni spomin raču- | nalnika), obdelane podatke pa izda- j ja preko izhodne enote ali po jih shrani na neki posebni enoti, ki se \ imenuje zunanji ali počasni spomin, To grobo shemo računalnika bi lahko narisali takole: \ Vsaka od teh enot pa je lahko sestavljena iz več različnih tipov in modelov, v Ge primerjono to shemo s človekom, kaj lahko ugotovimo, da'je nekaj podobnosti. Zgradba teh enot pa ni ma nobene analogije'več s človekom, 'Najvažnejši del računalnika so njegovi možgani, .ki smo jih imenovali glavni, spomin, V osnovi so grajeni zelo en6stavno in ni nobene primer*-jave z možgansko zgradbo človeka« Najmanjša "možganska celica" računskega stroja je zgraj.ena iz obročka iz mehkega železa. Dimenzije in obliko nam kaže naslednja slikaj /\ I v A Talile obroček ia nehkoga železa ina to. lepo lastnost, da se s*lo ■' hitro..namagneti in razmagneti, ‘če ' težo' v bližini1' električni tok, Na-nagnetenje ina lahko dve sneri, kot kaše Slika. Računalnik je ta— ko grajen, da eni sneri predpiše številko 1, drugi' pa 0. Takole nar* gnetno jedro'v elektronski temino logi ji inenujeno bit. V spominu je poten povezanih ,ned seboj več, tisoč bitov, ki so razporejeni v prostorski ureži sin skozi jedro je 'napeljana električna žicas 7>CA JE O V 0 : ' . Biti pa niso popolnoma sanostojni d®li, pač pa jih je po 10 ned seboj združenih v posebno celico, ki jo inenujeno byt (beri: bajt). Osen bitov v bytu je na voljo uporabniku stroja za shranjevanje podatkov in računanja, dva pa sta kontrolna in jih uporablja str,j za preverjanje podatkov in napak, ki lahko nastanejo. V vsaken bytu lahko 3hrani.no dve številki ali eno črko. Številko bytov glavnega sponina je določeno 3 tipon računalnika. Čin več jih jo. to:", večji in dražji je računalnik. Seveda ~a jo s ten tudi večja . 'ožnost obdelave. ..j3.cz2,co, 1024 i . ibytov inepujeno S. Računalnik, ki ga dobi naše podjetje" ina .'1^ K glavnega spomina. Kako pa so 'Števila ali črke shranjene v pocaceznih bytih in koko stroj računa, si'bono pa ogledali v naši«dr.ji številki "Šnucine". 6 • informiranje v STATUTE "Interne Informacije" št. 5l/VX. Gind. miZAD3ViUIJE ZL P(mOKWQ OKSmSLI-X3V V m$2ŠWI 3/-KG1J0- 3AJI. Ha Sladkem vrhu na severnem Štajerskem ja bilo v soboto, 22, novembra posvetovanje, urednikov glasil delovnih organizacij r.,ariborskega področja, članov komisije občinskega' sindikalnega sveta Maribor za tisk in informiranj:? v delovnih or ganizacijah ter predstavnikov ne-. kateri., vsej ih delovnih organizacij is l&ribora« ?rav gotovo je najbolj zaciniva ugotovitev delavcev mariborskih delovnih organizacij, ki skrbijo za obveščanje svojih sodelavcev, da je treba sedaj - ko v delovnih kolektivih izpopolnjujejo interne akte - najprej v boj za podrobno opredelitev informiranja, v interni zakonodaji vsake delovne organizacije. 10 \ tokrat le z eno smučko j NAŠ PRIJATELJ m VEL K ŠPORTNIK A. i Prva ura na snogu je bila prav ko»- I l V3NGU3T IZ LJUBLJANE, MM JE POSLAL l nična. Bil sen tako negotov na s::oi J 1 SLEDEČE POROČILO: j čki kot pravi začetnik. Po nekaj I poskusih sen kar lepo vozil v bla- i ! Lansko leto sen v tuj en časopisju j šji strnini. Tudi padcev ni bilo zasledil sr.:učanje na eni snučki (no S preveč. Zelo okoren sen bil v za— i noski). Ker ne novosti vselej pri-” ! vojih, ker nikakor nisen ujel rav- j ! tegnejo, sen takoj začel načrtova- ] 'notežja. En zavoj je bil igrača, | ti takšno pripravo, ki bi ono go čj- i ne pa drugi ali tretji. Po nekaj | la realizacijo te novotarije, j urah sen sc počutil že bolj dona— | če. No kaj več izkušenj še ninan i Vaša tovarna ni je priskočila na l in jih bon nadaljeval na pr^fen sne j pcnoč s sriučko in vezni, res hvala. ! S11« Bojanu- sinu je nonoski tehnika ■' Prepričan sen, da ste radovedni, i s^a precej bolje od rok, še nekaj j j kako. so se poskusi obnesli ih ali ! ur precizne vaje pa bo kar. lopo vi | V |. je norda colo kaka perspektiva za J jugal. Lošedanje izkašnje že dajo ! tovrstno snučanje. Naj kratko opi— I m e liti, kaj Bo z novo nonoski te- | ! šen svoje dosedanje izkušnje. | hniko. Morda bo le nulia enodnevni- I i ca. Kaj pa če se bo tako snučanje Pri načrtovanju nastavka za snuči ■ j' uveljaviiOi I sen se poslužil olike iz italijans- | '| koga časopisa, kako si je italija- I ITn na eno in ne na drugo no bi pov | I nski snučarski učitelj onislil snu- 8<3° pritrdilno odgovoril. Meni je I Čanje z eno snučkc. Nastavek za ! ^ovo snučanje- všeč in prepričan j snuč i je iz aluminija in j c spodaj sen, da oodo maai snucarji navdu— i l tako širok, da se priloga širini \ 3eni. Naj povzanen nekaj nisli: j snuči, zgoraj pa je nnogo širši, ; i take širok, da* je noč stati in nanj o) Monoski tehnika je enaka tehnl J j pričvrstiti oba čevlja. Nastavek ki snučanja na vodi po eni sraz \ I jo visok 9 en. Ta višina onogoča čki; i snučanje v večji strnini. b) Navadno snuSanje si težko izrisi i kako novo tehniko - nono siki daje obilo možnosti: c) Tisti, ki obvlada vijuganja, se bo kaj hitro privadil novi tehniki; d) V današnjem Času je na o:iuči-Sčih. dovolj sedežnic in vlečnic. Hoja navagor jo postala odveč, kot nalašč za monoski; e) Moaoski tehnika je a-a oči izrc dno atraktivna - to inajo ljudje radi. Smučanje po eni smučki ima tudi ne katere omejitve. Ni moč napraviti nobene ture, za kar so pravzaprav smuči iznajdli. Za začetnika je 'no noski tehnika nesprejemljiva. Od ~ smučarja zahteva nova tehnika snu— .čanja več dinamike, skero ne pozna mirovanja. Je precej preskakovanja, ker ni noč samo z nagibon napraviti primeren zavoj. Najbrž bi bila potrebna določena modifikacija običajne smučke« Nava dna smča je malo preozka in se za to preveč vdira. To je razumljivo saj sta za enako težo' smučarja nor mino dve smučki. Razmerje širine rk-1 sredino, konico in repor bi mo ralo biti večje, da bi bil v nagi-** bu radij, zavoj manjši. Tudi o dol_ žini bi se dalo kaj spremeniti', la hko bi bila krajša za kakih 10 do 15 j>f kar bi povečalo gibljivost smučke. Komercialno gledano bo novo smučanje spodbuda za novo posle in zaslužek. Monoski bodo vsekakor drugi "par" smuči. Ko bom imel nove izkušnje, vam bom poslal novo poročilo. n SVETOVNA PROlZ V 0 D N J A JEKLA G3UUBLJij.'0 P0VECA1U3 CEH od 1.1. 1S70 naprej za 7 oo "./irt3chaft—u" Nemčija ■ 41 milj.ton 7,9 ^ Francija 20’ milj .tim 3,9 'jo Italija 17 milj,ton 3,2 $ Nizozemska 4 milj.ton. 0,7 Belgija 12 mil j. ton. 2,3 ^ Luxemburg 5 mil j. ton 1 fo Anglija 26 milj.ton. 5 $ ZDA.. 122 mil j. ton 24- $ ' SSSR • 105 mil j. ton 21 f, Ost.vzhod,države 35 milj.ton 7 $ Japonska 07 milj,ton 13 J> Ostali v svetu 59 milj.ton 11 c/o Slcupno na svetu 514 mil j. ton 100 $ ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so mi ob nesreči priskočili in nudili prvo .?or.’oč, kakor tudi rešilni avto. Moje zdravje, je zadovoljivo. O Mirjana in Marjan ter Ema Rijavec. 12 L. novembra Franc 7a 1 .i avoc O 0TA1U3 DELOVNA SILE MIE 30. 11. 1369 V podjetju z obraten družbeni prehrane je bilo skupne sapo s Ionih 640 delavcev, > ,od tega: no ških žensk 350 290 V inštitutu pa je bilo skupno zapo slenih 32 delavcev, od tega: moških žensk GIBA!JJE DELOVNE SIK 27 O V podjetju so tekon neseca zaposli_ li sledeče nove delavce: KOBAL Jakob - ključavničar, na de-1 ovnen' ne o tu remontne ga' kl/jju čavničarja v ponosnem obratu AMBROŽIČ Marija - delavka, na'delovnem nestu izdelovalke -izdelkov iz'plastike v obratu plastike na Fortuni HANŽIČ Janez - orodjar, na delovnem mestu remontnega ključavničarja v pomožnem obratu DEŽMAN Anica - delavka, zaposlena na delovno me c to pomožnega skladiščnika v trgovini v Lescah - za določen Sas ^VsjLv’ ZUrlOIČ Julijana - delavka, na delovnem mestu izdelovalke iz_ delkov iz plastike v obratu ilastike na Fortuni O V inštitutu pa sta oe na novo zaposlila: POGAČNIK dipl,ing. Anton - diplomirani inženir arhitekt, na delovnem mestu pripravnika "VOGELNIK Jurij - tehnik lesnoindustrijske stroke, na delovnem' ; ,ie a tu delovodja proti-ti ene delavnico Iz podjetja pa so odšli; O HRIBAR Albina - delavko PK, zaposlena na lepljenju v obratu sr.uci - samovoljna zapusti-" tov dela T01.I3IČ Janko - delavec PK, zaposlen na ro: .enih mizarskih de lih v obratn smuči - po sporazumu POKLUKAR Janez - ključavničar, zaposlen na delovnem mestu voznika viličarja v pomožnem obratu - po sporazumu 13 SREBRNJAK dlaka - delavka PTC, zapo_ o lana :ia delovnem rje s tu pomoč v razrezu lesa -po sporazumi JAGODIC Vinko - delavec PK, zaposlen na delovnem nestu ročna r-iaarska dela v obratu 3nuči - po sporazulnu • 2E3MAN Franc - precizni mehanik, zaposlen na delovne::: nestu remontnega ključavničarja v pomožnem obratu - JLA ERZAR Janez - delavec PK, zaposlen na ročnih mizarskih delih v oblatu smuči - JLA. POROKE O Poročila sta se ERMAN Alojz, zaposlen na delovnen nestu strojnega rezkalea v kovinskem oddelku in KLEINDIENST Jožica, zaposlena na delovnen mestu kovinska dela v kovinskem oddelku. RAKAR Marija - delavka v smučariji __________________ROJSTVA ^ Hodili so ses LUZNAR Janezu deček URH Jožetu deček gibljivi del OD IZPLA-JAIIO ZA 1.3SEC N0VEM3ER 1989 GMUČARUA 134 fo TELOVADNO ORODJE 119 F. V. V NOVBMBBU GO PRAZNOVALI SVOJ JUBILEJ SKUPNE DELOVNE 2033 V PODJETJU: 1. Perko Anica 23 let 2. Benedik Jože 22 let 3, Justin Stanko 18 let. 4. Zina Janez 18 let 5. Papler Valentin IG let 6. Volčanšek Anton 16 let 7. Knavs Alojz 15 let 3. Miki S Frančiška 14 let 9. Mežek Marija 14 let 10. Bergant Terezija st. 13 let 11. Janežič Marija 13 let 12, Klinar Janez 13 let 13« Knafs Marija ni. 13 . let 14. Leskošek Pavla 13, let 15. Sčančar Terezija 13 let 16. Arh Silva 12 let 17. v * O.mar Marija 12 let 18. Gašperin Florijan 11 let 19. Košir Janez ral. 11 let 20. Janežič Anton IC let 21. Janc Marija 10 let 22. Koren Magdalena 10 let 23. ILe^ovc Justina 10 let 24. Antolič Alojz 9 let 25. Gogala Mara 9 let 28. Eijavec Ema 9 let 27. Hribar Francka 8 let 28. Fiesnan Oto 8 let 20 „ \ 3o3ter Jože 7 let 30. Janša K,ozalija 7 let 31. Mihelač Anton 7 let 32. Arih Anica 6 let 33. Blažič Miljana 6 let 34. Bojane Minka 5 let 35. Dragan. Anton 5 lat 36. Slivnik Gregor 5 let 37. Vavpotič Olga 5 let 38. Kolman Franc 5 let 39. Mertelj Marjan 5 let VSEM .JUBILANTOM ISK3ENC 'Dl ŽELIMO . M JOGO USPEHOV rP-I I3JIH0-VEl.'i it-DALJNEH DELU! (oo) V PROTOTIPNI DELAVNICI SO DOBILI ŠE EHEGA JUiSJA GOil! /5 Jožef Prontrl E \ f% 0 LAN JE I. EKIPNO OBČDISKO SINDIKALNO PR-VENSTVO V KEGLANJU NA. ASFALTU ZA LISTO 1969! I Čod pokroviteljstvan Občinskega sin dikalnega sveta Radovljica in I Občinske zveze za TK Radovljica ter v počastitev 50-letnioe revolu . cionarncga 'delavskega gibanja v .Ju goslaviji, je kegljaški klub Diod : organiziral tekmovanje od 6. 10. I do 25. 10. 1969 na klubskeč dvos-i teznem kegljišču na Toledu. < Za to tekmovanje se je prijavilo j iz 13, OSO 29 tekmovalnih ekip, oss. I 192 tekmoval cev. Ekipa je Stola G | članov z anin članom rezervo, tek— I novalo :pa se je s 50 lučaji na i polno v treh kolih po tec ovalnih j pravilih KZS. I Naša osnovna sindikalna organizaci | ja je nastopila kar s petimi ekipa I ni in ji gre j>osebno priznanja za I omogočanje tako množično udeležbe j na ten tekmovanju, kar je tudi oa-| novni pomen in smisel. Pugled vseh važnejših rezultatov naših ekip. Številke pomenijo šte | vilo podrtih kegljev v 3 kolih po I 50 lučajev na polno« ELAN I.: 1« PSTJfcCJEL Janez 754 2„ TAVČAR Janez 687 3. BALOH Franc 654 / 3UL0VEC Franc 587 5P JUSTIN 7ranc f 100 luč.) 483 6. 3G :niC Janez (l00 luč.) 417 7. PANGEKC Silv.(100 luč*) 360 ELAH II.: 1. KOLMAN Janez 754 2. L01.i3AR Marjan 753 3. HROVAT Alojz 732 4. LIKOZAR Milan 731 5. PRESTRL Jožef 713 6. VIDIC Matevž 1 711 ELAN III.s 1. PINTARIČ Franc 647 2. RAKOVEC Franc 637 3. KUNČIČ Janko 608 4. KILER Andrej 579 5. SLIVNIK Gregor 569 6. ČISilE Milan 539 SLAN IV.: I. H10VAT Anton 712 2, PEHEIT I7R Matevž 704 O t • VIDIC iinton 870 4< KAVČIČ Anten 652 5„ BERGANT Franc 650 e, PEINKETiR >uiton 565 ELAN V. s 1. LEGi.T Franc 695 2, SVETILU Alojz 631 O O C KOZAMERNIK Stane 614 4. ARH Julij 807 5* JANC Janez 576 6o RESMAN Andrej (100 luč.) 410 7. MEVUA Brane (50 luč.) 154 | Vrstni red ekip po končičien tekmovanju je bil sledeči 1. 'oso TSAtTSTUIlIST Škofja Loka, obrati *Bled . , ■ 4.b#l iregljev 24 030 Tovarna industrijske oprez- ne (TIO) LesCfc, ekipa I. 4.408ikegljev 1 — • ■VPJj&IC ing. Maks 4 točke 3. OSO LIP Bled uprava ekipa I. . 2. Vinko 4 točke * 4.403 kegljev 3. LEGAT Frandi 3 točke 5. OSO Tovarna pa II. 3LA1I Begunje, eki-4.394 kegljev 4. 5. EHAFELJ Slavko JAGODIC Stane 3 0 točke točk IS. OSO Tovarna SLAN Begunje, ekipa IV* . 3^953 keglj0V Za 1. konstrukcijo pa: PflESTBL Jožef 5 točk 20. OSO Tovarna ELAM Begunje, 2. KOZAMEKIJIK Stane 3 točke ekipa I. 3.942 kegljev 3. ASI! Julij 1 točko 22. OSO Tovarna.ELAlI 3ogunje, 4. M3VUA ' 'Branilo 1 točko ekipa V. 3.G87 kegljev 5. SVETINA Alojz 1 točko 24. OSO Tovarna ekipa III. 3L/1iJ Begunje, S.579 kegljev S Možno je bilo doseči 5 točk! od 29 ekip O PRIPRA.DELA;14 KONSTRUKCIJA; 1 1 Pretekli nesec so se že tretjič penerili Sahisti pripravo dela in konstihikcijo. Dva dvoboja jo gladko dobila konstrukcija, tretjega pa priprava dela s treni točkoni raz1ike * Za pripravo dela so igrali: /Z • . / ' , * • KINO RADOV[JlCA VOJNA G&itA TRAJANA - romunski zapa-dnonemški zgodovinski C3 film 15. IS. 1LJ9 ob 20 uri^ 17.12. 1939 ob 10 uri TARZAN E! iEČEK IZ DŽUNGLE - ameriško švicarski barvni filn 15. 12. 1969 .ob 20 uri 20. 12. 1939 ob 13 uri 21. 12. 1969 ob 14 in 18 uri DALEČ OD PONORELE MNOŽICE - angleški barvni GS film 18, 12. 1989 ob 20 uri 17. 12. 1969 ob 20 uri 20. 12. 1969 ob 20 uri ADI0 TEXAS - italijansko španski vestern film 19. 12. 1S89 ob 20 uri 21. 12. 1539 ob 16 in 20 uri KEKČEVE UKA!E - slovenski barvni mladinski film 10. 12. 136S ob 17 uri PET M/lCCEVALCEV - italiJanuko Španski vestern filn. 22. 12. 1969 ob 2£ uri 24. 12. 1969 ob 10 uri SIEF0NIJA HEROJEV - ameriški barvni vojni filn i 24. 12. 1969 ob 20 uri | 25. 12. 1369 ob 18 uri ! 26. 12. 1969 ob 20 uri MORILEC HA KONJU - ameriški barvni j vestern rili.*; 20. 12.‘ 1930 ob 1C uri 27. 12. 1939* ob 20 uri 2.8. 12. 1039 ob 16 uri SKRIVNOST 3ENGALGKE DŽUNGLE - italijansko španski barvni pustolovski film 25. 12. 1C09 ob 20 uri 25. 12. 1939 ob 20 uri 27. 12. 1939 ob 13 uri i NE VTIKAJ 3E V 0JC '/ENO - suieriški barvni zaberrai filn 20. 12. 1039 ob 20 uri 80. 12. 1339 ob 20 uri 31. 12. 1969 ob 18 uri KORAKI REVOLVORASA - ameriški barvni vestern film " 28. 12. 1969 ob 13 uri 29. 12. 1969 ob 20 uri 2. 1. 1960. ob 16 uri S./INGERI - ameriški barvni zabavni film 31. 12. 1969. ob 20 uri 1. 1. 1969 ob 16 uri 2. 1. 1939» ob 10 uri VODNIK ZA OŽELjJElIE MOŠKE - ameriški bai*vni zabavni film 2. 1. 1969 ob 20 uri 3. 1. 1939’ ob 18 uri 4. 1. 1969. ob 14 uri I1TVABNA LINIJA 7000 - ameriški bar vni film X. 12. 1969 ob 13 uri 3. 1. 1939 ob 13 uri 1. 1. 1969 ob 20 uri 'AKC GE JU JE ZAKON III r-RGPADA ŽI ,r_JEIUE - ameriški barvni filn 1. 1. 19S9 ob 10 in 20 uri 4. 1. 1939 ob 16 uri FRInCLV-i! D/. UBIJE - ameriški barvni vestem film 3. 1. 1969 ob 20 uri 4. 1. 1969 ob 10 url N A Gr R A Z H A I®IŽANKA 1 2 r» j O 1 4. | 5 6 7 ’ 8 O 10 1§8 11 12 13 ti 14 H 15 16 17 18 11 16 h 20 fcj lil 21 22 Itf m 23 24 25: 26 27 28 29 H IBlH! 30 31 32 33 34 35 36 37 sl 38 iHE 39 40. 41 42 43 n 44 45 46 47 48 49 #1 50 . . M 52 53 H 54 \ C# lit# 55 ■ 56 tj 57 IPlIP V 58 - 1 59 60 61 • 62 Janez VODORAVNO* 1. polkrožno gledališke, 10. požigalec iz strasti, ll.Ober, 13. predstojnik fakultete*, 14. grška črka, 15. popust pri podajni ceni, 17, očka, 10. koroški ljudski ples', 19. pozitivna elektroda, 20, japonska denarna enota', 31, tenarni zavod, 23. utežna riera, 24. števnik, 25, tip anoriškili hitrih avtonobi— lov, 27, irie več staro judovskih krci ljev, 28, noč, krepost, 30. izumrli ptič arktike, 32. avtomobilska oznaka Turžije, 33. nalik, 34. grič, 36. kratica za "Slavistično društvo", 38. pogosto arabsko ine, 39., kostnica, 42. velika posoda, 44* letoviški kraj pri Koprar 47, avtomobilska oznaka Valjeva, 48. piši AEAT, ,50. dober namiznoteniški igralec, evropski prvak, 51. izrt>-stek na glavi, 52. obmejni utrjeni pas, 54. konica, 55. upravno središče Zahodno Nemčije, 56. sloj, 57. oziralni zaiaek, 58. češki lu— \ 19 tkar (jirži), 59, ine igralke Ili-elsen, oO, starodavno kraljestvo v Mesopotaniji, 62. s po en ji del rast line (pomanj*) NAVPIČNO* 1, sodobni ameriški lirik, 2. poltena, .3, merska ‘enota za glasnost, 4. nas največji kipar, najslavnejši, 5, naše ime za mesto v jušni Italiji, S, enica, 7. teža embalaže, 8, pravi priimek angl. pisateljico Georg Eliot, 9. delo, težaš-10 delo, 10, peti del celote, 12, veselje, 13, polog Kira močan staroperzijski vladar, 16, mongolski narod, 18, bilka, 21. kompas, 22, puščavnik, 25, sodoben način oblačenja, 28, besednjak, slovar, 29, dve Srki, 31, keltska rodovna sku£ nost, 35, okrajšava za "gospod" (angleško), 38. indijanska bojna trofeja, 37. .poklon, darovi, 40» ženske; ime, 41. narodno žensko ime, 43, glavno mesto Sirije, 45, ken^u ru, 46, mestece v srednji Italiji, 49, surovina za pečenje kruha, 51, reka v Slavoniji, 53, v letih, prileten, 55. prebivalec Brd, '61, veznik. I MAROKO ■ 7 - ameriški barvni ikrini-i nalni film 5, 1, 1969 ob 20 uri 7, 1, 1969 ob 20 in 1C uri j lOVCI NA. SKALPE - ameriški barvni I vestern film 8, 1, lfX\E ob 20 uri 11, 1, 1969 ob 20 uri I PO SLEDI VELIKE I^iAVANE - ameriš-j ki barvni vestern OS film l 9, 1, 1963 ob 20 uri I 10; 1, 1969 ob 17 uri | 11. 1. 1969 ob 15 uri M0LILEC H1EZ 0DGC702NCSTI - angleško ar.ieriš':i barvni fantastični OS I film 8. 1. 1969 ob 20 uri ; :.0.i 1. PQ£ ob 20 uri j 11. 1. 1969 ob 18 uri i‘ SKRIVNOST Ls30LATCloIJA st. 4 -francoski barvni zabavni film 12. 1. 1969 ;b 20 uri 14, 1. 1239 ob 1C in 20 uri 10. 1. 19C9 ob 16 uri ' Ji j f immn PIŠTOLE - ameriški barvni vestern film | 13, 1, 1089 ob 20 uri 15, 1. 1969 ob 20 uri 18. 1. 1969 ob 18 uri i V IEEJ.1LJIH 0?UA — zapadno nemški barvni kriminalni film 16, 1, 1G69 ob 20 uri 17, 1, 1969 ob 18 uri I 18, 1, 1969 ob 20 uri DAN JEZE - italijansko nemški barvni vestern film 18, 1, 1969 ob 14 uri 19, 1, 1969 ob 20 uri ! 21, 1. 1969 ob 18 uri