PLES Z VALEKOM V SOMBOTELI STR. 5 DELO, STERO SI PLANIRAMO NA SLOVENSKOJ ZVEZI V L. 2009 STR. 6 Gda se gnauk kaj zapre, ukine, tisto je trno težko na nauvo oprejti ali pá začniti. Zatok se trbej raj prva trgati pa boriti za tau, naj se inštitucije, ustanove ne zapirajo. Potistom je že največkrat kesnau, ranč tak, kak gda si po deždji plašč oblečemo. Gospodarsko krizo vsi čütimo na svoji kauži, lidgé doma v družinaj, delavci po fabrikaj, školnicke, mlajši po šaulaj, vrtcaj. Kak bi go pa te nej čütile slovenske organizacije pa inštitucije na Vogrskom, stere, če nej bi bilau pomauči iz Slovenije, bi že do tejga mau tö težko preživele, gorostale, vej pa rosag, v sterom živejo pa delajo, je vsigdar bijo bole skaupi do njij. Ka šparati trbej, razmejmo. Ka trbej ništrne reči bole racionalno, čedno delati, razmejmo. Samo tau ne razmejmo, zakoj se tau šparanje dostakrat začne pri nas. Na koj mislim? Povejmo na varaški muzej. Če se na Vogrskom zapre kakšen vogrski muzej, ji ešče ostane več stau. Dapa če se na Vogrskom zapre te eden (edini) slovenski muzej, steroga mamo v Varaši, se naredi škoda, stero se skurok ne da popraviti. Vej pa, kak je pravo eden od poslancov v slovenskom parlamenti, muzej je nej samo zatok, ka so v njem vöpostavlene kakšne reči, liki je dokaz (bizonyíték), ka so naši predniki (starci) že pred več stau lejti živeli tü. Prauti konci lanskoga leta se je varaškomi muzeji trno lagvo pisalo. Županija je sombotel ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. februarja 2009 • Leto XIX, št. 6 Záplada na zápladi? Varaški muzej je edini na Vogrskom, gde majo razstavo o Slovencaj slovenska samouprava. Ejkstra pogodbo naj bi podpisala Uprava železnožupanijskih muzejev (Vas Megyei Múzeumok Igazgatósága) z dvöma slovenskima organizacijama. Marija Kozar de pa od 8. marciuša 2009 do 8. marciuša 2014 v nikšefajte predpenziji (prémium évek), delala na keden 12 vör za slovenski muzej v varaši pa za slovensko ižo v Škanzeni v Somboteli. Dapa tü se ešče itak postavla pitanje, ka bau s statusom slovenskoga etnologa. Te je ranč tak kak muzej, edini na Vogrskom. Dugoročno pa usoda muzeja odvisi od evropskega projekta, steroga je varaški muzej napravo vküper s soboškim pa lendavskim muzejom. O cejli tej štoriji mi je tau na pamet prišlo, ka so rešitve bola ali menje začasne (ideiglenesek) pa pogojne (feltételesek). Tak kak gda kakšen stari gvant zaplačemo. Gde se ponüca, zašijemo zaplado, če se ta tö prelüknja, go pokrijemo z nauvo zaplado. Gda je na gvanti že več zaplad kak prvotnoga blaga, je več nej za nüc. Gvant leko taličimo, za naše inštitucije pa moramo dobiti nauvi gvant, nauvo blago. Pa vejte, ka je ešče malo smejšno. Gda sam čüla, ka so ednomi od vogrski ministrov küpili za 16 milijaunov nauvi auto, sam brž vözračunala, ka bi varaški muzej iz tauga tri lejta leko živo pa delo, vejpa njegov letni proračun je 5 milijonov forintov. Marijana Sukič Foto: Marija Kozar skomi muzeji vödala, ka trbej šparati. Pa kak se leko najbole špara? Tak, ka lidi tapošleš ali pa kaj zapreš. Tak je vögledalo, ka iz varaškoga muzeja odpošlejo obadvej ženski, Slovenki, stere nej samo, ka red držijo v muzeji, liki če trbej, znajo po slovensko pa po vogrsko tapovedati lidam, ka najdejo v muzeji, ka naj si poglednejo ptt. Če vejmo, ka največ lidi, obiskovalcov pride iz Slovenije, je tau tö nej zadnje, ka obadvej znate domanji dialekt, steroga tej obiskovalci radi poslüšajo. (V oklepaji samo telko. Dja sam na leto s slovenskimi turisti dostakrat v varaškom muzeji, pa moram povedati, ka se vsigdar čüdivajo, kak te dvej ženski lepau vredi mate okolico, kakšne lejpe blegaune pa rauže mate. S toga se tö vidi, ka muzej mate za svojoga, za svoj drugi daum.) Pa ranč nji bi steli taposlati! Pa bi se tau zgodilo tö, če bi etnologinja Marija Kozar nej začnila akcijo, kak rejšiti muzej pa delavke. Za muzej sta se tak postavile obadvej slovenske organizacije (Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava), slovensko veleposlaništvo v Budimpešti, generalni konzulat v Varaši, Komisija za Slovence v slovenskom parlamenti, pa ešče madžarski poslanec v slovenskom parlamenti László Göncz, steri je napiso pismo vogrskim voditelom. Potejm se je zatok nika genilo, županija (megye) si je dolasedla z direktorom muzeja Zoltánom Nagyom, z Marijo Kozar pa Martinom Ropošom pa so napravili plan, kak rešüvati varaški muzej. Ka je najbole pomembno, dvej delavki v varaškom muzeji, istina ka samo za štiri vöre na den, ostaneta do 30. juniuša 2009. V tom časi se mora napraviti »depo« (látványraktár), steroga do si leko obiskovalci ranč tak poglednili kak razstave. Za tau so dobili 2,6 milijona forintov na natečaji (pályázaton). Prekrivala de se streja tö, za stero je dala pejnaze (2,8 mil. forintov) županijska skupščina (megyei közgyűlés). Za delovanje do pa probali dobiti finance prejk manjšinskoga intervencijskoga sklada. Napravila de se pa edna pogodba o sodelovanji (együttműködési megállapodás), stero podpiše županijska skupščina, Zveza pa Državna 2 Na sejmu Turizem in prosti čas se je predstavljalo tudi Porabje Kako najbolje izrabiti dragoceni prosti čas, kako in kje preživeti letošnji dopust, so obiskovalci lahko izvedeli na sejmu Turizem in prosti čas, ki se je letos odvijal med 22. in 25. januarjem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Namen sejma je bil predstaviti obiskovalcem najnovejše turistične smernice v prihajajočem letu ter jim predstaviti tudi konkretno ponudbo in ideje za aktivno preživljanje prostega časa. Na sejmu je bila predstavljena celovita ponudba Slovenije, predstavljalo pa se je tudi osem tujih držav (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Romunija, Srbija, Španija ter Turčija) ter številne slovenske agencije, ki tržijo svetovne destinacije. Obiskovalci so lahko zbrali veliko zamisli za kakovostno preživljanje prostega časa, zato je bil moto letošnjega sejma Pripravljeni na nova doživetja? Predstavile so se lokalne turistične organizacije in turistična društva s ponudbo domače obrti, običajev in kulinarike. Letos se je skupaj s Pomursko turistično zvezo prvič predstavilo tudi Porabje, ki je svojo ponudbo prikazalo na skupni stojnici s Krajinskim parkom Goričko. Obiskovalci so lahko dobili informacije o prireditvah in ponudbi na Goričkem ter v Porabju. Na voljo so imeli raznovrstne zloženke, ki opisujejo značilnosti posameznega kraja, predstavljajo prireditve in razne dejavnosti, kolesarske in pohodne poti ter vsebujejo podatke o raznih hotelih in restavracijah. Zanimanje je bilo predvsem za kolesarstvo in pohodništvo. V času sejma, v petek 23. januarja, je v prostorih Ministrstva za gospodarstvo potekalo 2. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije za turizem, ki je bila ustanovljena v letu 2007. Slovensko delegacijo je vodil mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem, madžarsko delegacijo pa dr. Miklós Kovács, državni sekretar za turizem pri Ministrstvu za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Delegaciji sta pregledali dosedanje sodelovanje na področju turizma in se pogovarjali o možnostih nadaljnjega tesnejšega sodelovanja. Ugotovili so, da se sodelovanje med državama na področju turizma uspešno razvija, da pa obstajajo številne možnosti za še tesnejše sodelovanje na tem področju. Med pomembnejšimi temami je bila tudi pobuda Slovenske turistične organizacije o skupni izvedbi marketinških aktivnosti na oddaljenih trgih, predvsem na področju wellness storitev. »Seja mešane komisije je začrtala nove poti sodelovanja na področju turizma med prijateljskima državama Madžarsko in Slovenijo. Najprej smo ocenili dosedanje sodelovanje, ki je zares izvrstno. V bodoče pa se bomo trudili za dobro sodelovanje na ravni ustvarjanja skupnih turističnih produktov, kot so kolesarske steze, pohodne poti, termalni produkti. Kar nekaj je bilo zanimanja tudi s strani slovenskih vlagateljev, da bi investirali na madžarsko stran. Posebej pomembno področje sodelovanja je promocija, skupaj gremo na promocijo na Japonsko, kjer bomo skušali pritegniti čim več turistov kot regija. Skupaj se bomo trudili pridobiti čim več evropskih sredstev za razvoj turizma. Številni projekti so, ki to omogočajo, tako da sem izredno vesel današnjega srečanja in ga ocenjujem zelo pozitivno,« je sklenil gospod Marjan Hribar, ki je skupaj s slovensko in madžarsko delegacijo obiskal sejem. Člani delegacij so si ogledali tudi stojnice Pomurske turistične zveze, Krajinskega parka Goričko in Porabja. Nikoletta Vajda V premislek! POLITIKA – DENAR – MANJŠINSKA POLITIKA Najprej je vedno politika. Tudi pri denarju. Če je ali ga ni, zmeraj je zraven politika. Zaradi politike ga ni, po zaslugi politike ga je dovolj, zelo poredko preveč. Velja tako nasploh in še kako za denar, namenjen manjšinam. V nenehnem denarnem primežu so manjšine, ki jim vlade odmerjajo denar, po usmeritvi: politika – denar – manjšine in manjšinska politika. Kar se tiče denarja zdaj, so razmere na Madžarskem zaostrene, zato ni nič presenetljivega, če je kriza že oplazila tudi manjšine. Nekoliko očitneje se je pokazalo, na kar je opozoril celo predsednik države László Sólyom, da je bila storjena politična napaka, ko so uvrstili Rome med »klasične« manjšine. Po uradnih podatkih je Romov več kot vseh ostalih pripadnikov dvanajstih manjšin, njihovi problemi pa se razlikujejo od narodnostne problematike. Pri Romih je reševanje socialne problematike pred skrbjo za učenje jezika in ohranjanje kulturnih vrednot, kot to velja za večino ostalih manjšin. Slovenci so ena najmanjših in hkrati zelo ranljiva manjšina, zato bi morala država tudi v najbolj kriznih časih pokazati optimalen finančni odnos do njihovih dejavnosti. Ob financiranju posamezne dejavnosti je zmeraj mogoče postaviti vprašanje, ali denar, denimo za časopis Porabje, predstavlja táko postavko, ki »ogroža« proračun, in hkrati obrniti zadevo ter reči, da ta denar sicer ne, ampak zbir za vse časopise pa ni tako majhna vsota. Problematična je zlasti oblika financiranja, ki v prevelikem deležu temelji na razpisih, ki ne zagotavljajo optimalnega delovanja. Način financiranja manjšinskih programov ni nastal v kriznih razmerah; predlagala in sprejela ga je politika. Na neustreznost so manjšinski politiki opozarjali že takrat in enako delajo zdaj. Preveč prostora bi porabil, če bi opisoval področja manjšinskega delovanja, kjer so razpisi in skladi ustrezna oblika. Omenim naj primer iz založništva: če letos predlagatelj ni uspel, bo knjiga izšla prihodnje leto. Formula, ki pri stalnih dejavnostih, denimo časopisu, popolnoma zataji, kajti Porabje mora med bralce vsak teden. Državi imata dvostranski sporazum o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Za dogovor sta se odločili zavestno in ga verificirali v najvišjih predstavniških telesih, v parlamentu in državnem zboru. Zdaj je slišati, da bi kazalo sporazum spremeniti, kar ni nujno slabo in ne dobro. Narobe ni, če bodo novosti zagotovile korist manjšinama, ni pa avtomatično dobro, ako ga podpisnici ne bosta spoštovali. Prepričan sem, s čimer ne nasprotujem spremembam, da bi že po sedanjem sporazumu morala Madžarska zagotavljati Slovencem optimalne pogoje dela. Kako upravičiti, da država nima denarja za edino, izjemno ustvarjalno etnologinjo ali da razmišlja o zapiranju vrtca in še česa, kar je vitalnega pomena za Slovence. Bolj kot sprememba sporazuma je pomembna odločna in dosledno spoštovana beseda slovenskih politikov madžarskim sogovornikom, da je njihovo ravnanje v nasprotju s poudarjanimi odličnimi političnimi in tudi gospodarskimi odnosi med državama. Slovenija ima ministra za Slovence v sosednjih državah in v svetu, v Uradu za Slovence po svetu dela državni sekretar, ki je odličen poznavalec manjšinske problematike. V prvi polovici leta je predvidena druga skupna seja slovenske in madžarske vlade in seja mešane komisije, ki bo ocenjevala izpolnjevanje »manjšinskega sporazuma«. Gre za priložnosti, ki jih državi morata izkoristiti za odkrit pogovor in zavezujoč dogovor. Ernest Ružič Porabje, 5. februarja 2009 3 Kelko narodov, telko šeg – 2. Ja som mal’i žiačik, spievam ako tačik V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin. Tau znamenüje, ka so za Romi pa Nemci tretja najvekša manjšina pri nas. Živejo v 13 županijaj v več kak stau vesnicaj ali varašaj. Dvej tretjine Slovakov na Vogrskom je evangeličanske vöre, te živejo v županijaj Nógrád, Pest pa Bács-Kiskun, zvekšoga na ravnicaj. Rimski katoličani živejo na bregaj na sövernom Vogrskom pa v Prekodonavji (Dunántúl). Luteranski Slovaki so inda v svojoj liturgiji češki gezik nücali, šteroga so zvali »bibličtina«. Na cintoraj so do 1950-i lejt tö ali češke ali slovaške rejči na kamle gorpisali. Slovaki so inda zvün toga, ka so pšenico pa kukarco pauvali, držali krave pa birke, eške drüge meštrije tö poznali. Na bregaj so v gauščaj žgali vaugeldje ali vapno. Redili so glažojne pa delali kak drotoške. Na tau kaže ime »drotoštot«, v šterom je nutri cona za Slovake, vogrska rejč »Tot«. Če so Slovaki gučali vogrski, so od sebe pravli, ka so »Toti«. Depa v maternom geziki so nikdar nej nücali »My sme Toti«, liki »My sme Slovaci«. Pavarsko slovaško lüstvo je vsikši den gelo krü, ništerni so krumpline cujdejvali. Dosta kaše so tö zeli, zvekšoga pa so küjali testau iz mele pa krumplinov (strapačko). Slovaki na bregaj so küjali gobovo župo, drügi pá župo iz šajb ali kapünekak grato »Kohut« (kokaut), drügi pa »Koškar« (kaužar). Ništerni Slovaki so živeli v veuki držinaj. Takšo je tö bilau, ka so v veukom rami živele tri male držine, prejdjen je biu najstarejši moški. Legénge so svoji penez nej meli, na skrüma so odavali pšenico ali kukarco. Spali so v štali, krmili so maro. Samo takšo deklo so si leko vöodebrali, štera je njine vöre bila pa tak bogata kak uni. Dekla se je mogla ženiti nin do dvajsetoga leta, indri do tridvajstoga. Slovaške dekle, če so stele zvödati, kakši bau njini mauž, so trausile šečo. Če je v förtok spadnilo dobro zrno, je dek la mejla bogatoga, ovak pa srmačkoga moža. Če je keber spadno, je daubila pidjanca. Gda je sneja na zdavanje üšla, je nej smejla kaulivrat gledati, z lejvov nogauv najprva staupiti, nej smejla oprejti grob videti, ka bi go nesreča zaojdla. Pri rami mladoženca je mogla brsniti v košaro djabok ali kanklo puno vodé, ka naj bi ležej rodila. Gostüvanje so Slovaki zvekšoga v torek ali četrtek začnili, pred stau lejtami je trpelo en keden, sledik vsigder menje. Gda je sneja kusta gratala, je nej smejla tikvi vkradniti, ka bi dejte plešivo gratalo pa nej smejla piti iz kankle, ka bi dejte veuke čobe melo. Gda so se mlajši naraudili, so kričali »senau« - če je dekla bila, »slama« – če je pojep biu. Stare šege so držali cejli žitek. Gda je nekak mrau, so ma penez ali kamen djali na okau, ka naj bi nikoga nej s sebov zvau. Dekle so za snejo, pojbe za mladožence nutnaravnali, prva kak so šli na slejdnjo paut. V vesnici Me-zőberény so vküper živeli Nemci, Slovaki pa Vaugri. Vsikši so ejkstra krčmau, gorice pa eške ejkstra cintor tö meli. Takše stare šege so v vsigder vekši nevarnosti. Ka bi se slovaška kultura na Vogrskom gordržala, so se leta 1948 odlaučili, ka morajo Slovaki meti cejlo šolstvo v slovaškom geziki – od vrtca do univerze. Na začetki je šest takši šaul bilau, gde so samo slovaški včili. Kisnej so se mlajši včili v dvojezični vogrsko-slovaški šaulaj. Gnes je 130 narodnostni slovaški šaul, največ v županijaj Nógrád pa Békés. Slovaki majo dvej gimnazije, eno v Budimpešti, eno pa v Békéscsabi, zvün toga na pet viski šaulaj tö včijo njini materni gezik. Center slovaške kulture na Vogrskom je Békéscsaba, gde je matični rosag opro konzulat tö. Najvekša slovaška ves je Pilisszentkereszt (slovaški Mlynky), gde do pomali začnili zidati nauvi slovaški kulturni dom, Hišo Slovakov. Nej davnik so se o tom zgučali vogrski pa slovaški politiki. V gnešnjom cajti je tau veuko delo, če pomislimo, kelko se ništerni od toga dva naroda med seuv svajüjejo. Istina pa je, ka vekši tau lidi, šteri na priliko vküper v ednoj vesnici živéjo, Slovaki ali Vaugri, se ne brigajo za politiko pa dale v padaštvi vküper živejo. -dm »Ge sem mali dijak, spejvam kak ftič,« - začnejo svojo betlehemeško pesem slovaški mlajši. Že s toga se vidi, ka majo Slovaki skor takši gezik kak mi Sloven-ci, šteroga uni tö »slovensky« zovejo. Tau je nej čüdno, vej sta pa teva dva naroda pred gezero petstau lejtami vküper živela med Karpatami kak panonski Slavi. Na gnešnjom Vogrskom so té Slavi tisti, šteri so že pred Vaugri na našoj zemlej živeli. Bili so kristjani, med njimi sta predgala sveta Ciril pa Metod, stari slavski gezik so leko v cerkvi tö nücali. Gda so Vaugri med Karpate prišli, so Slovaki ostali na sövernom tali rosaga, Slovenci pa na južnom. Vekši tau Slovakov gnes v svojom rosagi, na Slovaškom žive, depa na gnešnjom Vogrskom je tö dosta geste. S sövera so prišli zvekšoga v 18. stoletji, oprvin kak tlačani (jobbágyok), šteri so vujšli od svojoga gospauda. V bregaj je je vnaugo bilau, na Alföldi pa so bili grünti pa vesnice prazne zavolo Törkov. Kisnej so Slovake poslali inan po rosagi tisti gospaudge, šteri so nücali delavce na svoji drügi grüntaj. Tak so Slovaki prišli v Pilis pa Bakony, med Donavo pa Tiso (na priliko v Kiskőrös), svoje vesi so napravili blüzi Békéscsabe tö. Vsi tej Slovaki so ostali v ednom rosagi, v Vogrskom kralestvi, gde je živo njini matični narod tö. Po prvoj svetovnoj bojni so bili Slovaki na Vogrskom odrezani od svojoga matičnoga rosaga. Živeli so v menši gezikovni krošlaj, gde so svojo kulturo pa gezik žmetno gordržali. Po drügoj bojni se je viska poli tika odlaučila, ka Slovake na Vogrskom pa Madžare na Slovaškom vöminijo. V tistom cajti je blüzi 73.000 Slovakov odišlo nauve domauve iskat na Češkoslovaško. Vaugrov na drügoj strani je dosta več bilau, zatau so program dojstavili. Leta vaške korenjé ali guči té gezik. ste. Gesti, štero se zové »točni«, pečéjo v žirej z zribani krumplinov pa mele, cüjdejejo lük. Slovaški pavri so se lidam v svojoj vesi radi conali. Tak je Porabje, 5. februarja 2009 4 Držinske štorije (3) Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. Najstarejša sestra »Moja najstarejša sestra se je 1924. leta narodila. Kak je gorazrasla, ona je bila nam drugim druga mati. Mlajši smo eden za drugim bili, mali, menkši pa eštje menkši. Tak smo bili, kak gda edna koka pištjance ma pod sebov. Ona je materi dosta pomagala. Dapa boža pomauč je velka, kak pravijo, če ti Baug dosta birk (ovčic) da, te ti šonžete tö da, gde do se (h)ranile. Pa smo, Baugi vala, vsi gorazrasli. Najstarejša sestra je eštje nej15 lejt stara bila, gda je na Štajersko išla slüžit pa svoj krü iskat. Materni brat go je tavö spravo, prvin kak je druga bojna vövdarila. Srečna je bila, ka je materni brat emo sabaulstvo (krojaštvo), gde so gvant šivali. Ona je tam pomagala. V sabaulstvi so delali trgé inaške, eden je bijo z Gorenjoga Senika. Njemi se je povidla moja sestra, zgučati sta si tö znala, ka sta obadva znala slovenski, tak sta se te oženila. On je te že izpit (vizsga) za sabaula emo, pa je leko na svojo rokau opro eno sabaulstvo. Samo edno dejte sta mela, edno dekličino. Gda je že dejte malo zraslo, te je sestra tö delat išla. Lejpa rame sta si zozidala na štauk. Gda se je (h)či oženila, ona se je na štauki držala, njeni starištje pa spodkar. Tam je bila delavnica (műhely) tö, gde so šiva li. Sestra se je navčila auto voziti, vsikši mejsec je prišla domau, gda so eštje starištje živali. Po tistim je tö večkrat prišla, na graubišče je prinesla rauže pa svejče. Vsigdar je pravla, tau je moja rojstna ves, mojo srce me vsigdar nazaj vlečé. Gda je moža zgibila, po tistim je eštje večkrat ojdla »domau«. Trno rada se je tü zdržavala. Dosta spoznancov je mejla, njau je vsikši človek rad emo, ka je ona trno rečliva bila. Zdaj dvej leta, ka več ne ojdi, ka go je ena nesreča dosegnola, gda je 83 lejt stara bila. Eden auto go je tavdaro pa v križeca go je poškodovau. Dugo je v špitalaj bila, ka so go malo vred vzeli. Zdaj z dvömi palcé ojdi, liki od daumi kraj več ne more titi. Zdaj mi demo kaj do njé pa go poglednemo, zet me pela, vej pa Gradec je nej daleč, samo 70 kilomejterov od nas. Najstarejša sestra je zdaj 85 lejt stara, lejpa lejta je njoj Baug dau doživeti.« (se nadaljuje) Zapisala: Ema Sukič Porabje, 5. februarja 2009 5 Ples z valekom v Somboteli Na svete tri krale se je v Somboteli tö začno fašenski cajt. Skor vsikši konec kedna se dobijo lidgé na plesaj razni organizacij, od županijskoga, varaškoga do manjšinski balov. Od tej je najvekši rovački ples, depa letos je bilau na slovenskom bali tö telko lüstva, kak eške nikdar nej. Kauli šeste vöre se je začnilo zberati lüstvo v obedovalnici (ebédlő) Univerzitetnoga središča Savaria (SEK – nekdešnja Viska šaula), gde so je organizatori čakali z žmano gorenjesinčarskov palinkov. Plescom so krepko piti poslali strina Ilonka Braunstein, šteri so samo telko prosili, ka če rejsan uni ne morejo priti, aj dun na njino zdravdje pigejo. (Vüpajmo, ka so ozdravili, ka je edna krapla nej ostala.) Letošnji deveti slovenski bal v Somboteli so s plesom oprli čestni gostje (díszvendégek), med njimi so bili župan va raša dr. György Ipkovich, predsednik SEK dr. Karel Gadanyi pa predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Ranč na te den se je pred desetimi lejtami 19 sombotelski Slovencov odlaučilo, ka napravi svojo drügo organizacijo, Slovensko kulturno drüštvo Avgusta Pavla. Na tau so se na bali po večerdji spominali z veukov tortov, v jubilejnom plesi so se na parketi sükali najbole aktivni člani, šteri so v preminauči deseti lejtaj največ napravili za Slovence v glavnom varaši Železne županije. Vküper sta plesala Judita Pavel, čestna članica drüštva pa dr. Štefan Pinter, šteri je kak prvi predsednik samouprave dosta pomago pri ustanovitvi drüštva tö. Svojo organizacijo so Slovenci napravili v istoj zidini Viske šaule, gde je zdaj ples biu, marciuša pa škejo meti na šauli svetešnji občni zbor (djilejš). Na ples so prišli z dalečnji mest tö, na priliko Slovenci iz Andovec pa Mosonmagyaróvára. Bili so iz Köcska pa eške z edne vesi pri Székes fehérvári, iz Szabadbattyána tö. Prišlo je dosta Hrvatov iz Sombotela pa takši, šteri majo slovenske korenjé ali samo slovenske padaše. Zbralo se je kauli stau štirideset lüdi, šterim je igro Lajči Nemeš s Hodoša. Muzika je nej samo slovenska bila, navzauči so leko plesali na rovačke pa na vogrske naute tö. Nagnauk so samo med stole prišli v paverski gvant naravnani goslarge. Čüdivanje je bilo veuko, niške je nej čako, ka Gorički lajkoši z občine Gornji Petrovci svoje škeri tö s seuv prineséjo pa ka do veselo igrali. Zvün prekmurske muzike so se čüle porabske naute tö. Kak vsikšo leto je letos tö dosta tombole vküpprišlo. Domanje ženske so cedale flajsno odavale, lüstvo pa kipüvalo. Med dari so lejpi cekri tö bili, štere so splele strine Ilonka Braunstein pa Micka Ropoš z Gorenjoga Sinika. Letos oprvin so Sombotelčani odavali drakše tom-bole, za štere so leko plesci vekše dare dobili. Glavni dobitek (főnyeremény) sta bila vankiš pa valek. Gospaud, šteri je gvino, je mogo odabérati. Un si je valek vöodebro, tak ka je mogo plesati ž njim. Šker je med nogami držo pa je pleso z ednov ženskov tak, ka je mogla una tö tisti kratek valek med nogami držati. Pari so se minjavali, veseldje je velko bilau. (Tombolo so dali: Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava, Sombotelska varaška samouprava, Andovska slovenska samouprava, Radio Monošter, Hrvati iz Sombotela, gostje iz Köcska, člani sombotelskoga drüštva Av- gust Pavel, med njimi posaba Géza Doma – vsejm lepau zavalimo.) Plesci so po paunauči, gda so hrenovke (virsli) dobili, eške dugo plesali. Šteri so vömordjeni bili, so si malo vseli pa sledik dale plesali. Na konci so si vsi gorzamerkali – če januar, te slovenski ples v Somboteli, pa si obečali, ka kleti gvüšno pá pridejo. -dm Porabje, 5. februarja 2009 6 Delo, stero si planiramo na Slovenskoj zvezi v leti 2009 Na Slovenskoj zvezi plane tradicionalne Porabske dneve ramov pa vse dela z domanjiprogramov pa drügoga dela tü, na steri program že par mi kulturnimi skupinami pripravlava s kolejgaricov Bi-lejt nazaj tak na velko zove-smo se vzeli, ka mo vse staserko Bajzek, vö speleva pa s mo lüstvo kak na srečanje. rinsko vküper brali po vasaj, pomočtjauv drügi lidi. Plane Zatau de po tejm na leto samo ka eštje geste pa nam lüstvo vsakšo leto v roké dobijo do-eden velki program. Porabske tá dá. Tau nam je na zvezi mau člani predsedstva, steri dneve mo vsakšo drügo leto lansko leto taostalo, letos nas majo pravico kaj dola vzeti ali pripravlali na Slovenskoj zve-pa več šké delati s tejm, ka je vcuj djasti, s svojim mišlenjom zi, Državno srečanje Porabski dobro zatok, ka té nika eštje potrditi, če na dobro pauti Slovencov pa vsakšo drügo döjn leko obranimo. Tadale odive ali nej. Tau je od lani leto Državna slovenska samo-mo delali na tejm, naj eštje 18 lidi pa eške 3 v nadzorni uprava, s sterim se Martin vcuj najdemo lüstvo, steri do komisiji, s toga so 21. janua-Ropoš tü strinja. Državna slo-po potrejbi skaus leta pekli pa ra 2009 zvöjn ene članice vsi venska samouprava vküper s küjali indašnjo domanjo poleko prišli, zakoj se njim lepau Slovensko zvezo si je že pred rabsko gesti. Lansko leto smo zavalimo. lejti 28. avgustuš, den rojstva iskali pa meli najbola samo v Kak pri vsakšom deli, töj se Avgusta Pavla, odabrala za Varaši pa Slovenskoj vesi, letos tü trbej pripravlati, gora po-Den Slovencov na Vogrskom. mo po drügi vasaj tü šli. Letos nöjcati tisto, ka človek vidi, Samo ka je na konci mejseca mo spravlali mlado lüstvo tü, če se nazaj obrne na prejšnja že na pragi šaulsko leto, zatau steri naj prejk vzemejo, se lejta. Gvüšna sam, ka smo v smo meli velko srečanja furt navčijo tau znanje v küjanji zadnji lejtaj trno dosta prog-kaulek 20. avgustuša, pa za-od tej vertinj. Ranč tak mo se ramov pripravlali, ponöjali tau tü, ka pauleg toga svetka tadale spravlali s starimi melidam, tau je na leto kaulek v cejlom rosagi gnako mamo štrijami. Lončarski krožek na tresti, od najmenši do najvek-fraj dneve. Naj lüstvo ne mau-števanovskoj šauli trno lepau ši. Na srečo v Porabji vse vasi, timo vküper, zatau smo na dela, pri sterim nam školnik Varaš, slovenske organizacije, zvezi Porabski den tü prejk Laci Kovač tü dosta pomaga, športna drüštva pa bola na djali na té čas, etak vsakši leko vej pa ne dojda samo ceringo rejdko gasilci tü majo svoje vej že na začetki leta, kak naj plačüvati, je eštja dosta drüprograme. Tau je trno dobro špara, nota vtala svoje dneve. goga dela tü. Najvekši asek pa lepau, ka se Slovenci na Letos za vekške programe bi emo naš narod té, če bi iz Vogrskom mamo zakoj sreča-planiramo Den slovenske tej mlajšov bar eden odebrau ti med seov pa z drügim na-kulture, Revijo mlašeči fol-lončarsko meštrijo za svojo rodom ranč tak. Ali, če je pre-klorni skupin iz Porabja pa živlenjsko delo. Tadale račuveč, je že nej za asek. Zatok Prekmurja, Srečanje gleda-namo na lüstvo, steri pletejo ka vsi, steri pripravlamo kaj, liščnikov s kratkimi igrami, košare, drvenke, mekle, cejdelamo zatok, naj vse več lü-Mednarodni likovni tabor kare, redijo leseno škir, štijle, stva pride vküper, ovak nejma (nemzetközi rajztábor), Med-papirnate rauže, ejglajo, pr-dani dar v pejnazi. Eštje ne stov, ka drügo vse mamo eštje razmenja nika. Če je lidam narodno likovno kolonijo čece vö šivajo. Če mo samo vejm kak, dapa tröjdili mo se v plani za delo, bi bilo že prekaj dosta, više, té moramo tau (művésztelep). Za menše goučali pa čakali, te mo se za na tejm tü, naj dosta bola vö-več dugo. Vödavanje novin pa vpamet vzeti, poštüvati. Tak mlašeče programe mo meli par deset lejt na tau se tü že ponöjcamo tista vrednosti, ka knjig, spravlanje vcuj valaun brodim, ka je pošteno tak, ka kviz (vetélkedő), tekmovanje leko samo spominjali. Zatau Slovenci mamo v Porabji, za-pejnaz pa drügo kaj pa prejk na Slovenskoj zvezi moramo v recitiranji (szavalóverseny), moramo nagučavati, pridobi-tau trbej staupiti na delo, ka je ma Uredništvo novin Porabje. meti menje programov pa srečanje s slovenskimi pisa-ti tašno lüstvo, stero de včilo povezano s turizmom. Pa tau, Tak držim, ka je Slovenska si vö najti drügo tašno delo, telji, premiero mlašeči gleda-pa tašno tü, stero de se stelo naj slovenski narod v Porabji zveza dosta knjig, kazet pa nistero pá ovak slöjži sloven-liški skupin, lutkovno gleda-navčiti. Na tejm tü delamo, s toga má nišen asek tü, naj sterne prospekte že vödala, ka stvo. Ali programi pa morajo lišče (bábszínház) za vrtce, naj lidgé s tejm delom v da-ma prejk toga pomagamo je trno dobro. Dapa tak vidim, meti svoj nivo! Lanjsko leto je vküper z drügimi organiza-nešnjom žmetnom časi nika leko v živlenji. Ali povejmo, ka je fejst potrejben en pošten emo mišlenje predsednik Dr-cijami Slovenske dneve na zaslöjžijo tü leko. Delo tak ma ka je opazo naš kolejgar Karči prospekt od Porabja od Požavne slovenske samouprave varaški šauli, jezikovni tabor razmenje, če de se tau bola Holec, ka je porabska pokraji-rabski Slovencov, če se štjemo Martin Ropoš, naj Državno v Pirani pa izlet v Prekmurje. na velko delalo, de se odavalo na nin pa nin nej označena, bola oprejti pred svejtom, če srečanje Porabski Slovencov Za vözraščeno lüstvo do men-leko turistom iz Slovenije pa ka je tau Slovensko Porabje, štjemo meti asek s turizma, če potejm mamo samo vsakšo ši programi: premiere porab-drügi rosagov. Pa ka je najbo-nej vogrsko pa nej slovensko. štjemo pomagati preživeti té drügo leto. S tejm bi eštje ski gledališčnikov, turnir z la fontoško, gora se drži! Tau Tau se računa za pomauč pri žmeten svejt Porabje d.o.o.-ji vsakšo drügo leto itak dva biciklini, pejški prejk Porabja tü ne čakamo, ka bi lüstvo našom deli! tö. velkiva programa bila za vse (pohod), božični koncert pa nam zaubston delalo pa včilo Od tejm, kak spravlamo po-Porabske Slovence. Zatok, ka razstave. drüge, delo je plačano po pra-trejbne pejnaze, kak poma-Klara Fodor na Slovenskoj zvezi mamo Zvöjn pripravlanja svoji prog-vičnoj pauti ali na konci leta gamo delo porabski penzioni-sekretarka ZSM Samo v slovenskoj rejči Slovenska zveza letos vsevküper štiri djilejše planira, pa tau v vsakšom frtau leti gnauk, furt po srejdaj, 21. januara, 15. apriliša, 15. juliuša pa 18. novembra. Tak brodim, ka je že čas bijo tomi tü, ka napravimo red, ka slovenske drüštva, samouprave, šaule, vrtci na Vogrskom gda pa kak leko prosijo pejnaze za svojo letno delo od Slovenske zveze. Eno je, ka prejdnji, steri vodijo kašne organizacije, šaule, na začetki leta morajo naprajti svoje plane za delo pa zatau tü, kak spravijo vküp za tisto potrejbne pejnaze zatok, ka je tau tak normalno. Sto leko dajo pejnaze za tau na Vogrskom pa v Sloveniji, tisti tau že tak vönapišejo, vöoznanijo v prvoj frtau leti, do pau leta pa se zagvüšno zvej, sto kelko je leko daubo za svoje plane. Drügo je pa, ka Slovenska zveza v prvoj frtau leti eštje tü ne dobi pejnaz za svojo delo, mora vödržati z iz prejšnjoga leta prišparanimi pejnazi. Zatau smo se odlaučili tak, ka mo dva djilejša meli, gda mo se spravlali s tau temov. Prošnje za pejnaze (podporo) se leko nota dajo oprvim do 1. apriliša, od drügim pa do 1. juliuša. Že se zdaj vej, ka de djilejš na tretjo srejdo v obadvaujom mejsaci, etak vsakši pri cajti leko planira tadale svojo letno delo. Drügo je pa tau, ka prošnje morajo biti napisane v slovenskoj rejči, leko je v domanjoj ali knjižnoj rejči. Rejsan je smejšno, ka smo na Slovenskoj zvezi za pejnaze, stere dobimo iz Slovenije, tašnim organizacijam tü davali podporo, steri so se eštje telko nej potröjdili, ka bi tau v slovenskoj rejči napisali. S tejm smo že tak dosta pomagali, ka smo pred lejti vküper postavili formular za prošnje (kérelem) v slovenskom pa vogrskom geziki, na sterom smo samo tašna pitanja postavili, od koj nam je potrejbno znati pri tejm, kak se odlaučimo. Formular se dobi na Slovenskoj zvezi, steri se leko kopira, zvekšoma je tau že nin nej problem. Pri taračunanji vödani pejnaz so nisterni (dobro, ka je tašni malo) tü preveč nerédni, skur se njim moliti trbej. Pri tau tali mo po tejm tü od vsakšoga gnako prosili, naj se drži reda. No, največ organizacij pa leko postavimo za peldo, tak, gda prosijo pejnaze kak gda ta računajo, njim se lepau zavalimo. Klara Fodor sekretarka ZSM Porabje, 5. februarja 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Sraka Črnamlaka je, kak vsikši den, lejtala više trej drejv pa vse koulivrat. Že trno dugo je nika čednoga nej vkradnola. Že dugo je nej zavolo toga bila nika gizdava. Če dugo, dugo je nej na glas po svojoj šegi raščala pa krakala. Kak bi pa, vej je pa nej mela zavolo koga! Pa je zatoga volo nej bila najboukše vole. Pa je v toj svojoj nej najboukšoj voli dun nika vpamet vzela. Venej na ednom dvouri je za stolom na trnaci edna mamca prebirala dinsko kašo. Tou jo je začnilo migati. Najprva se je sedla na stari orejo pa go gledala. Po tejm je priletejla malo bole bliže. Doj se je sedla na grajko pa gledala. - Tou mora biti nikaj dosta vrejdnoga, ka mati tou tak prebirajo, si je brodila pa kuman čakala, naj začne kradnoti. Nej dugo čakala. Ženska je odišla tanut. Vejn se je v künji na špajeti kaj küjalo. Brž se je dola sedla pri kaši. Gledala jo je pa gledala. Takšo je eške nej vidla. - Tou je gvüšno velka vrejdnost, si je brodila. - Tou je gvüšno velka vrejdnost, ka je tak drouvno gé. Tou je gvüšno velka vrejdnost, ovak ne more biti! Eške dobro, ka je pravi čas čüla, kak mati vö iz rama dé. Brž je odletejla nazaj na grajko. Una pa je tadale prebirala kašo. Depa znouva je trbelo nazaj KAŠA nut titi. Ranč tou je čakala sraka Črnamlaka. Kak najbole brž je bila na stoli pa vkradnola edno zrno dinske kaše. Pa kak najbole brž je s tejm zrnom v klüni letejla v svoje gnezdo. Kak je zrno spistila vanga, že je začnola krakati pa raščati. -Na, naša Črnamlaka je znouva nikaj dosta vrejdnoga vkradnola, so si brodile druge srake. Sraka Črnamlaka pa je napravila više nji tri gizdave kroge pa odletejla nazaj do rama z dinsko kašo. Kakšna sreča! Nin je nikoga nej bilou. Z velko silo se je s klünom zagnala v sklejco pune kaše. S takšno silo, ka je sploj nej vpamet vzela, ka je vertinja znouva prišla skouzi dveri tavö. Ka pa bi nesreča bila eške vekša, je v rokaj mejla meklou. Nej ena pa nej dva, se je zagnala prouti sraki Črnimlaki. -Išla ’š, ti sraka grda, kradljiva! Ti boš meni kašo kradnola, ti boš meni kvar delala, je z meklou zamajnola prouti njoj. Eške sreča, ka je sraka Črnamlaka trno bistra stvar. Brž se je pognala v zrak pa že letejla. Depa malo, malo je falilo, ka bi z meklou dobila po glavej. Vcejlak prestrašena je kak perün letejla do svojoga gnezda. Tam si je kuman odijavala. Gda je malo k sebi prišla, si je začnola broditi. Pa si je zbrodila, ka je istino mejla. -Tou zrno je trno dosta vrejdno blago. Kak bi pa nej bilou? Kak bi nej bilou, vej se je pa vertinja tak groubo doj svadila, gda me je zaodila. Če bi nika nej bilou vrejdno, bi se gvüšno nej tak zaganjala za meuv. Ge sam rejsan prava sraka, ka vejm velko blago vkradnoti, si je zgučavala sama s seuv. Zato je brž po tejm, gda si je spočinoula, začnola lejtati više strej, više drejv pa vse koulivrat. V tom lejtanji je raščala pa krakala, kakšno velko blago je znouva vkradnola. Gizdava je bila, kak se tou rejdko leko vidi pa čüje. Druge srake pa so se spitavale. - Ka je li vkradnola? - Nika trno dosta vrejdnoga. - Ja, nikšno trno drago zrno. - Kakšo? Zlato? - Nej, dinsko! - Ka pa je tou? -Ka ge vejm! Sraka Črnamlaka tou gvüšno vej. Vej go pa čüješ, kak se zaganja. Ja, sraka Črnamlaka se je tadale zaganjala po zraki pa raščala pa krakala od velke gizdavosti. Miki Roš ALI STE VEDELI ... ZAKAJ RIBE NE ZMRZNEJO V POLEDENE LEM RIBNIKU? ZATO KER RIBNIK POLEDENI LE NA POVRŠINI. Zato, ker je voda najgostejša pri 4 °C. Voda, ki je hladnejša od 4 °C, se zato dviga in zmrzne na površju. »Ribe tako ostanejo na toplem«. Maturanti monoštrske gimnazije so imeli svoj ples 24. januarja v avli gimnazije. Pred plesom so jim v gledališki dvorani svečano podelili trakce z letnicama 2005-2009, ki jih bodo s ponosom nosili do konca mature, kajti le-ti simbolizirajo, da so tik pred zrelostnim izpitom. Na fotografiji eden od dveh 4. letnikov z razredničarko Marto Racker-Háklár. foto: Š. Bedič Porabje, 5. februarja 2009 PETEK, 06.02.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARCO POLO, RIS., 9.35 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.45 DJ BRAM, KRATKI DOK. FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: METALURG, 11.50 OSMI DAN, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PREŠEREN, SLOV. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: KVIZ, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 18.10 LOJZEK, RIS., 18.20 ZAKAJ?, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: STAROST JE ROKENROL, HUM. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 DRUŽINA: KO SO NASPROTJA PREHUDA, DOK. SER., 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 06.02.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL PETEK, 06.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 ČRNO BELI ČASI, 10.15 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 10.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, 12.25 EVROPSKI MAGAZIN, 12.55 OPUS, 13.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 06.02.1991, 13.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, 15.15 GLASNIK, 15.40 ŠPORT ŠPAS, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.25 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA, 20.00 ARHITEKTURNA POTEPANJA ,ANG. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 NEPREMAGLJIVA SILA, AM. FILM, 22.55 ZIMSKI POLJUB, NORV. FILM, 0.10 LEPA ZA UMRET, ANG. NAD., 1.15 INFOKANAL * * * SOBOTA, 07.02.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE, LUTK. NAN.; S SONCEM V OČEH, NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; RIBIČ PEPE, OTR. NAD., 9.15 IZGUBLJENI ZAKLAD TEMPLJARJEV, DANSKI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: HALO -PROSIM?, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 ODDAJA ZA OTROKE, 14.00 PIKICA IN TONČEK, NEMŠ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 19.55 PREŠERNOVA PROSLAVA, 20.55 PREŠERNOVI NAGRAJENCI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 07.02.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 07.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 TV PRODAJA, 7.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 07.02.1991, 8.00 POLEMIKA, 9.05 POSEBNA PONUDBA, 9.25 PRIMORSKI MOZAIK, 9.55 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 10.20 ŠTUDENTSKA, 10.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SMUK (M), 11.55 HANNOVER: HOKEJ NA LEDU, KVALIFIKACIJE ZA OLIMPIJSKE IGRE, SLOVENIJA -JAPONSKA, 14.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.20 TV PRODAJA, 15.55 SV. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH - EKIPNO, 17.45 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.10 ROKOMET (M), TRIMO - CIMOS KOPER, 20.00 KOŠARKA (M), TEKMA LIGE NLB: UNION OLIMPIJA - BOSNA, 21.45 BLEŠČICA, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.40 SOBOTNO POPOLDNE, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 08.02.2009, I. SPORED TVS 6.50 PREŠERNOVA ZDRAVLJICA, 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANICA -ANICA IN ŠPORTNI DAN, OTR. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 FRANCE PREŠEREN-VLADO KRESLIN: O VRBA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 14.45 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.15 NLP, 15.25 ŠPORTNE NOVICE, 15.35 GLASBENI TROBOJ, 15.50 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 16.00 ŠPORT, DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 PORTRET DOBITNIKA PREŠERNOVE NAGREDE ZA ŽIVLJENSKO DELO 2008, 23.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 08.02.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL NEDELJA, 08.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 DR. FRANCE PREŠEREN: PEVCU, 8.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 08.02.1991, 8.30 GLOBUS, 9.00 TRANZISTOR, 9.35 Z GLASBO IN S PLESOM, 9.35 PREŠEREN V GLASBI IN PLESU, 9.40 26. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV, 10.10 PREŠERNOVA PROSLAVA, 11.20 PREŠERNOVI NAGRAJENCI, 11.50 TURBULENCA, 12.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SMUK (Ž), 14.25 SV. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 16.55 HOKEJ NA LEDU, SLOVENIJA -NEMČIJA, 19.35 PREŠERNOV SPOMENIK V LJUBLJANI, 20.00 PO RUSIJI, ANG. DOK. SER., 21.00 JESENIN, RUS. NAD., 21.55 LJUBICE, ANG. NAD., PREŠEREN V GLASBI IN PLESU, 22.55 L.M.ŠKERJANC-M.VIPOTNIK: GAZELE, 23.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 09.02.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 OTROŠKA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 13.40 ZGODBA O NEKI INOVACIJI, DOK. FELJTON, 14.00 TO JE LJUBEZEN, KONCERT NUŠE DERENDA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS. NAN., 16.05 PUŠČAVSKI MAROKO, OTR. NAD., 16.25 RAČUNANJE, NAN., 16.40 BUKVOŽER, OTR, ODD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.15 DRAGI DOMEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER: ZBOR ACCENTUS, FRA. ODD., 0.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.02.1991, 0.35 SAM MED VOLKOVI, ANG. Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič ODD., 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.25 SOBOTNO POPOLDNE, 9.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPERKOMBINACIJA SMUK (M), 11.15 TV PRODAJA, 11.45 SLOVENCI V ITALIJI, 12.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.02.1991, 12.35 OSMI DAN, 13.20 POSEBNA PONUDBA, 13.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPERKOMBINACIJA SLALOM (M), 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.40 PRVI IN DRUGI, 15.55 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 16.25 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPERKOMBINACIJA (M), 18.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 19.05 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 20.00 SAM MED VOLKOVI, ANG. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 DIGITRON, 22.40 GLAVNI MAHOWNY, KAN. FILM, 0.25 INFOKANAL * * * TOREK, 10.02.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GEORGES BIZET: OTROŠKE IGRE, 9.20 GUGALNICA, LUTK. PREDSTAVA, 10.00 PUŠČAVSKI MAROKO, OTR. NAD., 10.20 RISANKA, 10.30 RAČUNANJE, NAN., 10.45 BUKVOŽER, 10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.35 PORTRET DOBITNIKA PREŠERNOVE NAGREDE ZA ŽIVLJENSKO DELO 2008, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 POTPLATOPIS, ANDOVSKE ZGODBE, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE ASTRA, 18.10 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 18.15 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 10.02.1991, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL TOREK, 10.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.35 SAM MED VOLKOVI, ANG. ODD., 9.25 NLP, 12.20 TV PRODAJA, 12.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.20 DIGITRON, 13.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.40 BLEŠČICA, 15.10 STUDIO CITY, 16.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.02.1991, 16.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 KONCERT OPERNIH ARIJ, 20.00 MUZIKAJETO: BOSSA NOVA, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 GORAN VOJNOVIĆ: MOJ SIN, SEKSUALNI MANIJAK, SLOVENSKI KRATKI FILM, 21.50 OTROCI S PETRIČKA, SLOV. DOK. FILM, 23.25 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.20 INFOKANAL * * * SREDA, 11.02.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.55 POTPLATOPIS, ANDOVSKE ZGODBE, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 11.25 DRUŽINA: KO SO NASPROTJA PREHUDA, DOK. SER., 11.55 DOSJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 DIGITRON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE LOTA, 18.10 TINČEK, RIS., 18.15 BACEK JON, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 PETELINJI ZAJTRK, SLOV. FILM, 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 SVETO IN SVET, 0.40 TURBULENCA, 1.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 11.02.1991, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL SREDA, 11.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SPET DOMA, 9.40 HRI-BAR, 10.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, EKIPNA TEKMA, 13.15 PRAVA IDEJA!, 13.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, EKIPNA TEKMA, 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 11.02.1991, 15.55 SV. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 17.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, EKIPNA TEKMA, 18.55 KMETJE, POLJSKA LIT. NAD., 19.50 TURBULENCA, 20.40 PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA, BELGIJA -SLOVENIJA, 22.45 SAMUEL BECKETT: O, KRASNI DNEVI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IRENA VIDIC KVINTET, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 12.02.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 MAKS, DANSKA NAD., 10.50 TURBULENCA, 11.40 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PETA HIŠA NA LEVI: STAROST JE ROKENROL, HUM. DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS. NAN., 16.10 MOJE SANJSKO KOLO, KRATKI DOK. FILM EBU IZ TURČIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PASTIRSKE HIŠE NA KRASU, DOK. ODD., 18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RIS., 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 BEGUNCA - PRIMER DR. RADOVANA KARADŽIĆA IN GENERALA RATKA MLADIĆA, NIZOZ. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 12.02.1991, 0.00 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL ČETRTEK, 12.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.15 TV PRODAJA, 9.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, VELESLALOM (Ž), 11.15 TV PRODAJA, 11.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.02.1991, 12.10 PO RUSIJI Z JONATHANOM DIMBLEBYJEM, ANG. DOK. SER., 13.15 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, VELESLALOM (Ž), 15.05 GLOBUS, 15.35 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, VELESLALOM (Ž), 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 KVARTET FLAVT NEREIDE, 19.25 26. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 20.05 LIGA PRVAKOV V ODBOJKI, ACH VOLLEY BLED -ZENIT KAZAN, 22.00 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.40 TEMNOPOLTI ARIJEC, NEMŠ. NAD., 0.15 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabi na proslavo ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, ki bo v nedeljo, 8. februarja 2009, ob 16.00 uri v konferenčni dvorani v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. **** O pomembnosti praznika in kulture bo spregovorila Marija Kozar iz Sombotela. Kulturni praznik bomo počastili s predstavitvijo CD-ja ljudskih pevk ZSM Monošter in Števanovci. V programu bodo sodelovali: Pevski zbor ZSM DOŠ Gornji Senik, pevska skupina Sombotelske spominčice, Tamburaško društvo Drotmantraši (Radenci) in Prleški frajtonarji (Ljutomer). *** V sklopu programa ogled razstave Pustne maske iz ptujskega območja Pokrajinskega muzeja Ptuj v razstavnem prostoru v Slovenskem domu. Vljudno vabljeni! Spoštovani gostje! »Tüčen četrtek« tudi v Monoštru v restavraciji Lipa! 26. februarja 2009 vam nudimo 50 %-ni popust na hrano in pijačo. Rezervacija: 0036-94-383-060 Vljudno vabljeni! Kedves Vendégeink! Torkos csütörtök Szentgotthárdon a Lipa Étteremben is! 2009. február 26-án 50 %-os kedvezmény az étel és italfogyasztásra. Asztalfoglalás: 94-383-060 Várjuk Önöket!