Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo Isto pred plačan 16 rld.« za pol leta 8 gld., za četrt lata 4 rld., za jedea
mesec 1 rld 40 kr. V administraciji prejeman velja: eelo leto 12 rld., pol le1.a 6 rld., za četrt leta 3 rld., u {eden mesec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino !n oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedleija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, isrsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t »le f 6 n - it e v. 74.

V Ljubljani, v petek 14. aprila 1899.
Deželni zbor kranjski.
IX. seja dne 14. aprila.
Deželni glavar Oton pl. De tel a otvori sejo ob V. 11. uri.
Posl. Povše v imenu upravnega odseka poroča o prošnji slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, da se sklene zakon proti razširjenju čebelne gnjilobe.
Prošnja se izroči deželnemu odboru z nalogom, da v prihodnjem zasedanju predloži primerne nasvete.
Posl. dr. T a v č a r poroča o prošnji okrajno-cest-nega odbora v Črnomlju za podržavljenje okrajne ceste Luža Strekljevec-Crnomelj in deželne ceste Črnomelj-Vinica.
Zbornica sklene, naj deželni odbor naprosi c. kr. vlado, da omenjeni cesti prej ko mogoče podržavi.
Posl. Jelovšek v imenu upravnega odseka poroča ,o prošnjah raznih občin v krškem okraju, da bi meščansko šolo v Krškem prevzela dežela v svojo oskrbo. — Prošnje se izroče dež. odboru, da se o tem posvetuje in v prihodnjem zasedanju poroča.
Posl. Jelovšek v imenu upravnega odseka poroča o § 6. letnega poročila, ki se tiče občil.
Deželna cesta Idrija-Logatec: Pri tej priliki se oglasi posl. dr. Žitnik rekoč: Z dopisom z dne 21. februvarija 1896, št. 2877 je naznanila deželna vlada, da bode c. kr. ministerstvo za notranje reči vsprejelo deželno cesto, ki se odcepi od tržaške državne ceste pri Kalcih nad Gor. Logatcem in drži na Gor. Idrijo, med
državne ceste, kakor hitro ne bode treba postavljati v izvanredno potrebščino državnega proračuna stroškov za popravo zagrebške državne ceste v ozemlju Novega Mesta in za napravo mostu čez Krko v Novem Mestu. Ob jednem pa je ministerstvo za notranje reči cestnima odboroma v Logatcu in Idriji za nadaljno vzdrževanje te ceste od 1. 1897 naprej dovolilo letne državne podpore 2000 gld. do tistega časa, da se ta cesta sprejme v državno oskrbo. Ker pa je, ako se ne motim, v državni proračun za tekoče leto postavljen zadnji obrok za popravo zagrebške državne ceste in novomeški most, menim, da se je treba pravočasno oglasiti s prošnjo za podržavljenje deželne ceste od Logatca do Idrije. Govoril sem koncem januvarija o tem z gospodom poročevalcem za cestne zgradbe v ministerstvu Za notranje reči, kateri pa je svetoval, naj pride inicijativa od dež. odbora, oziroma od vis. c. kr. deželne vlade. Zato nasvetujem resolucijo :
»Deželnemu odboru se naroča, naj se prej ko mogoče potom vis. c. kr. deželne vlade obrne s prošnjo na c. kr. ministerstvo za notranje reči, da se deželna cesta od Kalcev na Gor. Idrijo podržavi in v to svrho že v proračun za 1. 1900 postavi potreben znesek.«
Resolucija je bila soglasno vsprejeta.
Posl. Kalan je omenil, da školjeloški cestni odbor ni predložil nobenih računov in sicer zaradi tega, ker bivši načelnik cestnega odbora novemu odboru ni podal nobenih računov zadnjih let, tako da novi odbor, ker nima nobene podlage, ne more sestaviti računov. To so skrajno nezdravo gospodarske razmere, katere je deželnemu odboru dolžnost, da jih prej ko mogoče spravi v red. Deželni glavar Oton pl. Detela pravi, da bo
Sb-S
L ! S T E K.
Iz življenja.
(Slike. Piše Vek. Potočnik.;
(Dalje.)
5. Zopet v domači cerkvi .. .
Orgije so zabučale svečano, veličastno ; gro-meči, visoki, tužni in nekako v višave hrepeneči glasovi so se mešali v prijetni harmoniji.
Nebroj brlečih sveč je trepetalo ob stenah, na lestencih in oltarjih.
Žarki jutranjega solnca so barvali stene, lomeči se v velikih šipah gotiških okenj, s krasnimi hojami mavrice, zdaj pa zdaj so se prikradli tudi do oltarja, kjer je mladi svečenik opravljal skrivnostno daritev.
Strežnik je pozvončkljal.
Vsa množica je pokleknila.
Slišali so se vzdihi, poluglasno ponavljanje Gospodove molitve, kašljanje, težko hropenje starcev . . . Sem od oltarja pa se je čula nerazločno svečenikova molitev.
V zadnji stranski ladiji jo stal gospod Vrtovnik.
Gledal je topo pred se.
Razne misli so mu rojile v glavi ter izpodbijale druga drugo. Dvajset lot... Koliko se je
izpremenilo v tem času, kar ga ni bilo v domačem kraju! — Sami nepoznani obrazi . . .
Stariši so mu umrli. — — Vse mu je tuje, vse ... In vender ! Ali to niso tisti veličastni glasovi, ki jih je kot deček tako rad poslušal ?--
Pač, pač 1 In to petje ? Baš kakor nekdaj . . . Spominja se, kako je vselej bil vesel, ko je mogel v cerkev, ko je poslušal orgije, petje, občudoval goreče sveče, slike, z zlatom obšite prte; vse to ga je vselej tako ganilo, da je vzlic svoji razposajeni, deški mladosti sklenil roke ter molil . . . Dvajset let ni bil doma 1 Zopet je v cerkvi, v domači cerkvi . . .
Ozrl se je okolu sebe, videl je ljudstvo v molitev vtopljeno, iščoče tolažbe in pomoči pri Njem.
In on?
Tudi on bi potreboval tolažbe, pomoči . . . Ali jo naj pričakuje od zgoraj ? — Svet mu je vzel vero, izruval mu je iz srca ono drevesce, koje je gojila tako skrbno njegova mati. — — Mati! . . . Mati 1 . . .
• Domine .. .« se je slišalo izpred oltarja.
Strežnik je pozvonil.
Gospod Vrtovnik se je globoko priklonil ter trkal na prsi'
»— — non sum dignus . . . nisem vreden ;« je zamolklo mrmral. Zdelo se mu je, kakor bi
Letnik; XXVII.
deželni odbor poskrbel, da se zadeva hitro reši ter da se računi pravočasno predlože.
Glede preložitve okrajne ceste od Turna pri Moravčah do Čateža se oglasi poslanec dr. Žitnik, rekoč:
Po daljših obravnavah je dež. odbor 1. 1895 predložil dež. zboru načrt zakona glede preložitve okrajne ceste Trebnje-Catež-Moravče pri Čatežu. Dotični troški so bili proračunjeni na 11.403 gld. Te troške bi pokrili litijski in trebanjski cestni okraj in dežela s primernim prispevkom. Dotični načrt zakona, katerega jo dež. zbor sklenil 15. februvarja 1895, je dobil Najvišje potrjenje z odlokom z dne 30. novembra 1895. Delo se ni pričelo, ker sta menda cestna odbora nato priporočala samo popravo ceste, ker bi stala le 5396 gld. Stvar je zaspala. Dne 3. sušca 1897 pa je dež. zbor z resolucijo naročil dež. odboru, naj vse potrebno ukrene, da se čim preje v smislu zakona prične s preložitvijo okrajne ceste od Turna pri Moravčah do Čateža. Sedaj poroča dež. odbor, da je naročil cestnima odboroma v Litiji in Trebnjem, naj se pri proračunih za 1. 1899 ozirata na potrebščino za preložitev te ceste ter skleneta v to svrho primerno priklado, eventualno najameta posojilo, katero bi vračala skozi več let. Kakor pa mi je znano iz zasebnih razgovorov, sta so baje cestna odbora sedaj iz denarnih ozirov izrekla samo za potrebno popravo ali korekturo ceste pri Čatežu. Vsled tega se utegne zgoditi, da bode zopet poteklo še jedno ali še drugo leto, predno se sploh kaj stori za boljšo cestno zvezo med Moravsko in Temeniško dolino.
Jaz tukaj nisem poklican, pravi govornik, da bi razsojal med cestnima odboroma, ki se sedaj navzlic zakonu upirata preložitvi več klancev za-
vlival kdo hladilen balzam v njegovo bolno, trpečo dušo.
6. Zidar.
Razkril je majhen lonec ter naglo vzel žlico iz žepa.
Kako mu je teknila gorka juha 1. ..
Slastno se je obliznil; juha se mu je zdela prav mastna, izvrstna.
Sedel je na neobtesanem brunu.
In še košček mesa je našel v loncu ! — — Obrnil se je v ono stran, kjer je stala njegova žena ter čakala, da bi odnesla lonec domov ; pogledal pa jo je tako hvaležno, ljubeznjivo ... Ta dobra ženica! Sama si pritrguje ... In danes — dobil je celo meso!
Ljudje so hodili mimo njega; a on se ni zmenil za nje, ampak s slastjo glodal kost.
Srečen mož, ki nosi zadovoljnost v srcu in ga ne moti izobilje mogotcev v njegovi priprosti skromnosti!
Danes, v delavnik pa — meso ! .. .
Srečen si, ogoreli zidar, tam na brunu, srečen, da ti no pride na misel, da se v onih-lo hišah meče pečenka — psičkom, med tem ko ti glodaš — kost, srečen, da si zadovoljen z gorko juho . . .
r
radi razmerno visokih troškov, in pa mej prebivalstvom, osobito na Čatežu, katero želi preložitev ceste na več krajih. To je naloga dež. odbora v prvi vrsti. Opozarjam pa na poročilo dež. odbora pod št. 70 iz 1. 1895, v katerem dež. odbor jako zgovorno opisuje važnost te ceste glede splošnega prometa do dolenjske železnice. Ta cesta je celo za pešca jako težavna, tembolj za težke vozove, ker je na dobrih 3 kilometrih daljave 39 klancev, ki se menjavajo s padcem do 20°/o. Jaz vem, da deželni odbor ne more vsem zahtevam vstreči. Toda v tem slučaju je nujna potreba, zato prosim dež. odbor, da prej ko mogoče v tem oziru dožene potrebne obravnave. Vsprejeta je bila resolucija, s katero se dež. odboru naroča, da s cestnima odboroma v Litiji in Trebnjem dožene obravnave glede prispevkov za preložitev omenjene ceste.
Kmetijska šola na Grmu: V imenu fin. odseka poroča posl. vitez Langer o računskih sklepih kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1897. Pokritje in potrebščina za šolo sta znašala enako po 6612 gold. 83'/, kr., za gospodarstvo pa 8669 gld. 511/, kr., skupaj torej 15.282 gld. 35 kr. Ako se primerja proračunjeni donesek iz dež. zaklada za šolo z dejanskim doneskom, se pokaže primanjkljaj manjši za 403 gld. 46'/t kr., in pri gospodarstvu za 806 gld. 9l/, kr., skupaj ves manjši primanjkljaj za 1209 gld. 56 kr., to je, toliko je dež. zaklad 1. 1897 manj prispel za šolo in gospodarstvo. Ta znesek pa ni čisti prihranek, ker se nekateri krediti niso porabili v 1. 1897, ampak šele v 1. 1898. Ti podaljšani krediti znašajo 1032 gld., torej je pravega prihranka le 177 gld. 56 kr. Vspehi posameznih gospodarskih panog 1. 1897 so bili: Pri vinstvu je bilo dohodkov 5379 gld. 94l/, kr., troškov 6360 gld. 53 V, kr. Ker pa je bilo investiranih troškov 1093 gld. 89 kr., je več dohodkov 113 gld. 30 kr. Pri poljedelstvu je bilo dohodkov 5696 gld. 16 kr., troškov 4027 gld. 55 kr., prebitka 1668 gld. 61 kr.; pri vrtnarstvu dohodkov 732 gld. 37 kr.. troškov 1151 gld. 86 kr., torej več troškov 368 gld. 64 kr.; pri sadjarstvu dohodkov 1281 gld. 22 kr., troškov 537 gld. 46 kr., prebitka 743 gld. 76 kr.; pri živinoreji dohodkov 7117 gld. 63 kr., troškov 8049 gld. 92 kr., več troškov je z ozirom na investirane svote in vrednost gnoja 531 gld. 85 kr.; pri gozdarstvu je bilo dohodkov 995 gld., troškov 349 gld. 80 kr., prebitka 645 gld. 20 kr.
Prisilna delavnica. V imenu fin. odseka poroča posl. grof Barbo. Vsa potrebščina za 1. 1897 je znašala 101.788 gld, 88'/, kr., pokritje 101.656 gld. l'/j kr„ torej je bila potrebščina višja za 132 gld. 87 kr. Potrebščina za 1. 1899 se preračunava na 100.098 gld., pokritje na 94.586 gl., toraj znaša primankljaj 5512 gl.
Občini Bloke se za popravo občinske ceste čez Lahovo na Rovnik dovoli 500 gld. podpore, okr. cestnemu odboru v Ložu pa se naroča, da cesto vsprejme med okr. ceste. (Poroč. Jelovšek.)
(Konec sledi.)
Hiti mažarsko, niti evropsko, nego slovansko vprašanje.
Mažari so zares čudni patroni. Ko je hrvatska opozicija v zadnjem zasedanju hrvatskega sabora med ostalim zahtevala, da se zedini Dalmacija s Hrvatsko, vzdignili so se vsi proti temu zahtevu, češ, da je sedanja politična situvacija v državi jako nepovoljna za reševanje takih vprašanj; sicer pa je to stvar ogerske vlade, da poskrbi za združenje vseh dežel krone sv. Štefana, in ne hrvatske opozicije, ki misli s tem zedinjenjem le na hrvatsko državno pravo in na samostalnost Hrvatske, kar je seveda vsakemu Mažaru nekaj odurnega. Mažar si misli to zedinjenje le v onem obliku, kakor je storil z Erdeljem, ki je zgubil vsako samostalnost in neodvisnost, celo svoj deželni zbor, ter se zdaj šleje le med mažarskimi županijami. Tako hočejo Mažari narediti s Hrvatsko in Dal macijo, a ker jim za zdaj še to ni mogoče izvesti, protivijo se zedinjenju pod onimi pogodbami, kakor so bile sklenjene leta 1868. Kar se tiče zedinjenja same Hrvatske z Ogersko, je stvar z omenjeno nagodbo izvedena na škodo Hrvatske in na veliko korist Ogerske že radi same Reke, katero so si Mažari prisvojili, samo da imajo vsaj jedno luko na Jadranskem morju. Dalje za sedaj še niso posegli, če tudi imenujejo vse hrvatsko
Primorje mažarskim, ker se vendar ne upajo jemati hrvatske zemlje s silo, saj je bilo že tako preveč nasilja pri Reki. Poskušajo na druge razne načine to zemljo pridobiti za-se, toda vsa podjetja njihova propadajo, kar se je pokazalo posebno pri Cirkvenici, ki je prišla že večkrat na boben. Pač pa se osvečujejo Hrvatom, ker ziste-matično zanemarjajo celo Primorje razven Reke, ter jih mislijo na ta način prisiliti na zvezo. Toda na ta način gotovo ne bodo vspeli, če tudi je vsak Mažar prepričan o tem, da je to njegova zemlja in Jadransko morje njegovo morje.
Glede Hrvatske se tedaj Mažar ne boji nič več, pač pa za Dalmacijo, katero si prisvaja po onem državnem pravu, kakor Hrvatsko. Pisali saio že o tem, kako je mažarski geograf Havary proglasil Dalmacijo za mažarsko zemljo in kako je poživljal v svojih govorih in razpravah, da se Ogerska zavzame za to krasno deželo. Havarjr je tudi zatrjeval, da so Dalmatinci privrženi Maža-rom in za zedinjenje z Ogersko, kar pa se more trditi le o dalmatinskih Italijanih, a nikdar o dalmatinskih Hrvatih, kajti' le ti hočejo zedinjenje s Hrvatsko po hrvatskem državnem pravu, a ne samo z Ogersko po mažarskem nasilju. Zadnje zasedanje dalmatinskega sabora je dalo zopet povod mnogim razpravam glede dalmatinskega vprašanja.
Mažare je osupnil sklep večine mažarskega sabora, ki je bil vselej za zjedinjenje s Hrvatsko in je tudi še zdaj, da pod sedanjimi političnimi okolnostmi v Avstro-OgerBki ni prikladno zahtevati zjedinjenje, nego da je treba čakati boljše priložnosti. Mažarski političarji vidijo v tem sklepu vpliv avstrijske politike, ki hoče Dalmacijo pridržati zase ter jo upotrebiti za svoja velika morska podjetja. Znano je, kako je hotela Avstrija potrošiti znatno svoto za pomorsko brodovje, da povzdigne avstrijsko trgovino po zunanjih morjih; Mažari so se temu uprli, češ da njihova država ni tako obrtno razvita, da bi mogla industrijelno robo izvoziti, pa zato tudi ni treba brodovja, a če ga hoče Avstrija imeti, naj si ga sama preskrbi, Ogerska noče za to nič potrošiti. Avstrija je morala popustiti, ker ni imela sredstev zato, vender pa se je pri vsem tem začelo resnobno misliti, kako bi se povečal izvoz iz Avstrije, posebno v zamorske zemlje. Odkar se skoro vse evropske države trgajo za Kino, pomislilo se je tudi v Avstriji dobiti kos tega nebeškega carstva, toda Mažar se je zopet uprl, ker ve, da bi mogla Avstrija na ta način le doseči svoj namen ter razširiti svoj izvoz. In Avstrija to tudi more. ker ima razun Trsta dovolj krasnih luk v Dalmaciji. Po trditvi mažarskih časopisov je tudi radi tega potoval po Dalmaciji in obiskoval vse znatneje luke jeden avstrijski nadvojvoda ter pripravljal pot za taka podjetja. Toda Mažar je proti temu, kajti Dalmacija je mažarska in o tej zemlji smejo odločevati le Mažari.
Po izjavah teh predrznih mažarskih političar-jev sme v dalmatinskih lukah zapovedovati le mažarski kralj in ne avstrijski cesar. Kako so bezstidni v svojih zahtevah, vidi se iz trditve, da je Dalmacija bila mažarska že 1. 1089, ko je vender znano, da je prvi Arpadovič kralj Koloman prišel v Dalmacijo z dovoljenjem hrvatskih velikašev šele le 1. 1102 ter se dal v Belgradu kronati za hrvatskega kralja s hrvatsko krono, kakor je bilo poprej v pogodbi sklenjeno, da je samo oni kralj hrvatski, ki pride na Hrvatsko ter se d& kronati s hrvatsko krono.
Mažari to vse taje, ker to ne govori za njih, nego za Hrvate. V svoji oholosti napadajo dalmatinski sabor, da ni domoljuben, ker hoče ostati avstrijski, mesto ogerski, kamor spada. Sicer se pa po izjavi teh mažarskih prenapetežev to vprašanje mora kmalu rešiti v korist Ogerske, ker to vprašanje je tako le mažarsko in pa evropsko. — Tedaj, kar je mažarsko, je tudi evropsko. Mi pa mislimo, da se Mažar jako vara. Dalmatinsko vprašanje je vprašanje hrvatsko in potem tudi slovansko. Slovani so pozvani, da to vprašanje rešijo in sicer najprej Hrvati sami in potem avstrijski Slovani, katerim mora biti čez vse ležeče, da se osnuje jaka Hrvatska poleg jake Češke in Poljske ter tako dejanjsko izvede federalizem. Na jugu trebamo jake Hrvatske, da si obvarujemo morje, po katerem stegujejo roke Italijani, Nemci in Ma žari. Tukaj moramo biti gospodarji Slovani, če se mislimo sploh vzdržati. Čeh in Poljak sta dolžna,
da nas na jugu podpirata pri naših osnovah, ker tako se bosta tudi ona dva lažje vzdržala v svoji borbi. Morje Adrijansko mora postati zopet slovansko. naj bode geslo naše slovanske politike.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. aprila.
Posvetovanje izvršilnega odbora desnice, ki je bilo prvotno določeno na včerajšnji dan, je, kakor znano, preloženo na nedoločen čas. Najbrže se Bnidejo zaupniki desnice pričetkom meseca maja, ko bodo zaključena zasedanja deželnih zborov. Ta odpoved posvetovanja zastopnikov desniških strank pa je zelo neprijetno iznenadila češke in poljske radikalne kroge, ki v svojih glasilih »Narodni Listy« in »Nova Reforma« naravnost grajajo tako postopanje. Cela slovanska javnost v Avstriji, piše prvi list, je bila zelo neprijetno iznenadjena ter je prepričana, da je tu morala poseči vmes s kako željo vlada in tej želji se je vitez Jaworski udal. Poljski list pa si je želel posvetovanja posebno vsled tega, da se čim preje pojasni politični položaj in se izreče sodba o vladi § 14. — Kaj je te kroge prav za prav dovedlo do tega, da tako hrepene po seji ekse-kutivnega odbora, z navedenimi razlogi pač ni po-jasneno, nasprotno se pa zdi \sakemu, ki trezno presoja sedanji položaj, jako umestna preložitev v sedanjem trenutku, ko traja nekako zasedanje nemških opozicijonalnih zaupnikov, ker bi potem ti sami pripisavali preveliko važnost svojemu zborovanju. Bolje je toraj počakati, da se nekoliko očisti nemški opozicijonalni zrak, ki bi slabo vplival na kake druge razgovore.
O pogajanjih mej vlado in italijanskimi poslanci, ki so bila, kakor znano, popolno brezvspešna, poroča neki dunajski list iz kroga italijanskih poslancev sledeče: Akoravno poroča neki dunajski oficijozni list, da so se tikali dogovori moj posl. dr. Kathreinom in zastopniki italijanskih poslancev le nekaterih neobveznih vprašanj, in da vlada s temi dogovori ni bila v prav nikaki dotiki, je vendar resnično, da je dr. Kathrein v sporazumu z grofom Thunom in baronom Dipaulijem nastopal kot posredovalec ter razodel vladne nasvete glede avtonomije južnih Tirol, da na ta način pregovori italijanske poslance za vstop v deželni zbor. Prvi poskus pa se je popolno izjalovil, ker italijanski del ni bil zadovoljen z vladnimi predlogi. Tako je toraj prišlo, da se je pričelo deželnozborsko zasedanje brez italijanske manjšine in se bo najbrže tudi zvršilo brez nje. Pričela so se baje nova pogajanja v Tridentu in je dr. Kathrein poskusil z novimi sredstvi, toda nade na kak vspeh je izredno malo.
Razmerje mej Ameriko in Anglijo je navidezno res kar najbolje in glede postopanja napram ostalim evropskim državam sta skoro vedno jednih nazorov, ker obe hrepenita po novih pridobitvah v inozemlju in skušata izpodriniti druge tekmece. Dejanjski pa je mej njima kaj malo odkritosrčnosti in vsaka izmej teh držav dela največ le za svojo korist, kar je konečno seveda umevno. Neumevna pa je zvijačna politika zveznih držav severoameriških, ki se hočejo okoristiti s prijateljsko zaveznico Anglijo. Že davno se namreč Amerikani poželjivo ozirajo na angleške zahodno indijske otoke, katere skušajo zdaj za vsako ceno pridobiti v svojo oblast. Nastopiti seveda ne marajo s silo in očitno, marveč na tihem podpirajo razpor mej kolonijami in osrednjo vlado v Londonu. In res se jim je delo že precej obneslo. Na otoku Jamaika raste nezadovoljnost z vsakim dnem. Amerikani so že posegli vmes ter ponudili prebivalstvu svojo znano darežljivo roko, ker je londonska vlada odbila neko prošnjo za podporo v svrho povzdige sladkorne produkcije. Sicer pa Amerikani sedaj še ne mislijo planiti po teh otokih, marveč hočejo počakati popolnega razpora in potem svetovati Angležem, naj zamene svoje kolonije v indijskem zahodnem morju 8 filipinskimi otoki, ki Amerikanom prav nič ne koristijo.
Samoaško vprašanje se kaže vedno bolj zamotano. Po zopetnem vstoličenju »kralja« Tanu se je sicer sodilo, da bo sedaj zavladal mir in da bodo združeno velesile preprečile vsak boj mej obema domačima rodovoma. Toda 1. t. m. se je bil zopet krvav boj na neki nemški plantaži v bližini mesta Apie, v katerem boju je padlo več angleških in ameriških mornarjev, mej temi nekaj
častnikov. Mataafovi somišljeniki so ogorčeni padli po njih. Toda ves dogodek ima pa še drug pomen. Boj jo vodil in prebivalstvo nahujskal lastnik nemške plantaže, rodom Nemec. Skoro gotovo pa je, da je ta mož postopal sporazumno z nemškim zastopnikom admiralom Kautzem, o katerem je nemški zastopnik Holleben v Washing-tonu sam priznal, da je njegovo postopanje prvič razžaljivo, drugič nezakonito in tretjič škoduje nemškim trgovinskim interesom. Admiral Kautz je bil torej že v drugič začetnik in provzročitelj nemirov in je torej umevno, da so s tem dogovori glede rešitve te zadeve znatno ovirani. Pa tudi nemška vlada sama je pri tem mnogo zakrivila, ker ni takoj spočetka stopila na prste svo jemu proti njenim interesom delujočemu zastopniku. Morda je hotela z lepa poravnati preporno zadevo ali pa vedoma provzročiti razpor mej ostalima državama.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. aprila.
(Obletnica potresa.) V noči 14. aprila 1. 1895 je Ljubljani in bližnjim krajem temelje zmajal oni grozni potres, katerega se vsi še vedno s strahom spominjamo in čegar hudo posledice čutijo vzlasti ljubljanski hišni posestniki, obrtniki in trgovci. — V stolnici je bila danes ob osmih obljubljena sv. maša v ta namen, da Bog Ljubljano in našo deželo v prihodnje milostno obvaruje takih usodnih nezgod.
(Deželni zbor.) Koncem današnje seje je poslanec Pfeifer utemeljeval svoj predlog, da se zniža kontingent pridobitnega davka za našo deželo. — Prihodnja seja je v torek ob desetih.
(Štajerski deželni odbor) predlaga deželnemu zboru, naj bi v vsakem oziru podpiral zadružno gibanje ter ustanovil mesto gospodarskega strokovnjaka, ki bi vodil to gibanje. Predlog je dober, toda slovenski deželni poslanci naj zahtevajo, da se za Spodnji Štajer ustanovi posebno mesto za strokovnjaka, ki bode tudi slovenščine zmožen.
(»Društvo za krščansko umetnost«) je imelo včeraj dne 13. aprila odborovo sejo v knezo-škofijski palači. Izvoljeni so bili z vsklikom v na-čelstvo : Kanonik Josip Smrekar (predsednik), ravnatelj Ivan Šubic (podpredsednik), kanonik Ivan Sušnik (tajnik in blagajnik), Viktor Steska (kustos). Odseki za posamezne stroke so ostali večinoma nespremenjeni. Za odborove seje se je določil čas. Odslej bodo redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob petih popoldne; ko bi bil pa ta dan praznik ali praznika predvečer, bo seja drugi četrtek v mesecu. Župnik Sitar prebere predlog domačega slikarja, naj bi društvo skrbelo, da se omogoči vsakoletna razstava cerkvenih slik in sploh cerkvenih umetnin. Odbor soglaša s tem nasvetom pristavljajoč, da bi se dala ta razstava strniti z vsakoletno raz-tavo cerkvenih paramentov bratovščine presv. R. Telesa. Monsgr. T. Zupan je predlagal, naj se odslej piše zapisnik odborovih sklepov in poroča o društvenem delovanju ' tudi javnosti. Prihodnja izvenredna seja bo prihodnji četrtek, 20. aprila, ob 5. uri popoldne v knezo-škofijski palači.
(Imenovanje.) Blagajnik pri finančni deželni blagajni v Gradcu, Anton Reich je imenovan predstojnikom dež. plačilnega urada v Ljubljani. — Začasni finančni koncipist dr. Karol Š a v n i k v Gradcu je imenovan začasnim davčnim nadzornikom za Kranjsko. Finančni svetnik pl. Kucha-cevich in J. Sablič ter finančna višja nadzornika baron Kober v Trstu in Rottini v Polju so imenovani višjimi finančnimi svetniki; baron Kober jo zajedno imenovan ravnateljem glavnega carinskega urada v Trstu.
(Iz Logatca) dne 13. aprila. 12. aprila 1.1. je umrl najstarejši mož logaške fare, Janez Turk; rodil se je 8. dec. 1804. 1. ter v vsem 94 letnem dolgem življenju ni bil nikoli bolan. Poznal je v (ari 9. gg. župnikov, ter vedel povedati mnogo zanimivega iz starih časov. Živel je lepo krščansko. Bog mu daj večno plačilo za to!
(Šolo j«duorazrednico| bodo razširili v Preski Dotični komisijonalni ogled se vrši 24. t. m.
(Celje ali Maribor.) »Slov. Gospodar« v zadnji številki razpravlja vprašanje, kje naj bi se namestil deželne vlade oddelek, v Celju ali Mariboru, ter pride do zaključka, da v Mariboru. Imenovani list piše mej drugim: »Višjim ozirom se
morajo podrejati nižji, in kaj je za naš narod pač važneje, nego da samega sebe ohrani! Maribor je ključ do germanizacije celega Spod. Štajerja. Tedaj ko bo Nemec prekoračil pri Mariboru Dravo, prekoračena bode naravna meja in germanizacija povspešena z nemškim kapitalom se bo razlila kakor povodenj proti Celju. Število Slovencev moramo v Mariboru množiti vsakim načinom, da imamo tukoj tem več duševne in gmotne obrambo za mejo . . . Vsakdo ve, da štajarski Slovenci zahtevamo deželnovladni oddelek. »Proč od Gradca!« Ta klic odmeva po spodnještajerskih hribih in dolinah že dolgo in od dne do dne močneje. Prav tako; stvar je dobro preudarjena, sicer v svojem početku le naravna posledica nemškega brezčlo-veškega odiranja in najkrutejšega tlačenja ... V Mariboru narodne dolžnosti z ozirom na mejo mi sploh ne zanemarjamo, ali v primeri z nemškim silnim pritiskom nas je premalo, smo preslabi, prešibki. Meji je treba močne opore. Deželnovladni oddelek torej v Maribor, mora se glasiti v našem programu«.
(Pretllno pismo), v katerem nekdo preti, da bodo v teku jednega leta pogorele vasi: Goriče, Brda, Šmihel, Slavinje in Brinje, prejel je te dni hrenoviški župan. Pismo je bilo oddano minulo nedeljo v Postojni. Neznanega pisca zasledujejo.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 2. do 8. aprila bilo je 22 novorojenih, 1 mrtvorojen, 32 jih je umrlo, med njimi 6 za jetiko, 3 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 2 vsled nezgode, 20 za različnimi boleznimi, med njimi je 10 tujcev, 15 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za vratico, 1 za erysipelas.
(Zahvala.) Pogorelcem vasi Osterc so blagovolili naslednji visokočastiti župni uradi sledeče milodare, katere so v dotičnih farah nabrali, poslati: Sv. Križ 57 gld. 31 kr., Mirna 51 gld., Št. Jernej 13 gld. 15 kr., Kostanjevica 10 gld. 86 kr., Radovica 3 gld, Dragovšak 1 gld. 50 kr., Le-skovec 5 gld , Krško 5 gld., Vel. Dolina 5 gld., Raka 12 gld., Čatež 2 gld. 50 kr., Svibno 2 gld. Podpisano županstvo je te milodare med ponesrečence razdelilo ter izreka tem potom v imenu istih svojo najtoplejšo zahvalo. Županstvo Kostanjevica, 8 aprila 1899. Župan: Sever.
(Kmetijska zadruga v Cvenu) pri Ljutomeru je kupila cvensko pristavo, da ustanovi drevesnico, trtnico in redi nekaj lepe plemene živine. Ta zemlja je ostanek nekdanjega graščinskega posestva na Cvenu, katero je bilo pred letom razkosano.
(V Gornjem Gradu) namerava vlada vpeljati uradne dneve celjskega okrajnega glavarstva, da ne bode treba ljudstvu hoditi v oddaljeno Celje.
(Iz Št. Vida ob Glini.) V velikonočnih praznikih sem prejel knjige Matice Hrvatske. Začuden ogledujem naslov na zavitku, pri katerem je z velikimi črkami natisnjen prilepak: »Aus Ungarn tlber Marburg.« Ni-li najkrajša pot iz Zagreba v Št. Vid skozi Ljubljano? Omenjeni prilepak menda ne potrebuje komentara. Hrvatska je pri poštnih in železničnih uradih zginila raz zemljevida, se potopila v veliko mažarskem morju, Vsaj za zunanji svet obstoji samo »Ungarn«. S kako vestjo s tako vlado vlečejo sinovi pristno hrvatske matere? — V zaničevanju svojega jezika smo Slovenci gotovo pred vsakim narodom in gotovo v tem oziru jedini Pregovorimo n pr. v tukajšnji bolnišnici z Italijanom ali s komur koli v njegovem jeziku, če tudi njegov jezik lomiš, da se le razumeta, kako se mu obraz zjasni, nikdar pa te drugače ne nagovori in ne pozdravi, ko v svojem jeziku. Prideš do Kranjca. Nad glavo na listku stoji črno na belem : Okraj Kranj, okraj Radovljica. Na vprašanje v domačem jeziku: »Kaj pa vas boli?« dobiš odgovor v spačeni nemščini, še le ko mu primanjka kakega izraza, sc posluži materinščine. Ni čudo, da se »das deutsche Lied« pri nas glasi večinoma iz slovenskih in čeških grl, če tudi so povsod zasajene lipe in je nad proda-jalnicami mnogo slovenskih imen. Z neumornim naporom delajo Nemci. Vse v imenu in za »Siid-mark«. Veselice, razprodaja raznih reči do užiga-lic, da c^lo konček, katerega odrežeš od smodke v gostilni, pobere natakarica za »Stidmark«. Po-snemajmo!
(Cvetje v tržaški okolici.) Vkljub hudi zimi in pozebi, ki je bila pred nekaterimi dnevi še tudi ob morju, je vender sadno drevje najlepše pognalo svoj cvet okolu Trsta. Vse je v cvetju.
Tržaško podnebje je prav ugodno sadjereji in ako bi ne bilo po kedaj prehudega vetra, bi se ta del domačega kmetijstva lahko prav dobro razvijal.
(Portret biskupa Strossmaverja) izdeluje slovenska umetnica gospodična Ivana Kobilca. Minolo jesen je naredila načit, katerega sedaj izdeluje. Minolo leto je umetnica izgotovila portret nadbiskupa dr. Stadlerja v popolnem ornatu, katerega so nadbiBkupu poklonili sarajevski meščani.
*
* *
(Iz šole) V neki ljudski šoli je župnik izpra-ševal otroke o zakramentu sv. zakona. Župnik vpraša dečka: »Kdaj in s katerim) besedami je Bog postavil zakrament sv. zakona ?« — Deček: »Bog je postavil zakrament sv. zakona v raju, rekoč Adamu : »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo«. — Župnik otroke pouči, da deček ni prav odgovoril, vendar pa komaj smeh zadržuje. Nato vpraša dečka: »Ali se sme zakrament sv. zakona enkrat ali večkrat prejeti«. Deček hrabro odgovori: »Zakrament sv. zakona se more sicer večkrat prejeti, a dobro in koristno je le enkrat, in sicer pred zadnjo uro . . .«
(Pojoč petelin.) V Hamburgu je nedavno so-dišče sodilo o pritožbi, da petelin s svojim petjem moti nočni mir. Sodišče je zatoženca oprostilo, češ, da njegov petelin pač poje v noči, a s tem ne moti s hudobnim namenom nočnega miru.
Društva.
(Društvo zdravnikov) zboruje v saboto 15. t. m. ob 5. uri popoludne v društveni sobi. Poleg razgovora notranjih zadev se bodo vršile demonstracije.
(»Bolniško inpodporno društvopo-možnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko«) vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 19. aprila t. 1.. ob polu osmih zvečer v gostilni »Miramar« (štev. 19 na Starem trgu, 2. soba). Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajni-kovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Sprejem ženskih članov. 5. Oproščenje od zdravniških spričeval za ljublj. člane. 6. Volitev odbora. 7. Raznoterosti.
(Dolenjsko pevsko društvo) priredi v soboto 15. aprila v Novem Mestu pomladanski koncert, pri katerem sodeluje novomeška »Glasbena Matica« in nje učitelji. — Vstopnina za člane prosta, za druge 1 krono za vstop in sedež, 40 kr. za vstop, za dijake pa 20 kr.
(»Celjsko pevsko društvo«) uprizori v nedeljo dne 16. aprila v veliki dvorani »Narod, doma« v Celji burko » čevlj ar baron« s petjem in godbo v treh dejanjih, poslovenil I. Alešovec. Iz posebne prijaznosti sodeljuje slavni čitalniški orkester pod vodstvom gosp. A. Munda. Vstopnina: Sedeži v parterji: l in 2 vrste (naslanjači) 1 gld., 3 do 7 vrste 70 kr., 8 do 16 vrste 50 kr. Sedeži na balkonu 70 kr. Stojišče 30 kr. Dijaki in redni udje del. podpor, društva 20 kr. Vstopnice ima v predprodaji trgovina Dragotin Hribar-ja. Blagajna se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob l/i8. uri. Slavno občinstvo se uljudno opozarja, da Be bode s predstavo točno ob V, 8. uri pričelo ter naj pozneje dohajajoči blagovolijo svoje sedeže še le mej odmorom zavzeti, da ne bodo s premikanjem stolov godbe in petja motili. Mej 1. in 2. dejanjem je '/< ure odmora.
(Jadranska vila,) hrvatsko pevsko društvo na Sušaku, priredi v ponedeljek 17. aprila ob '/,9. uri zvečer veliki koncert v dvorani narodne čitalnice na Reki. ČiBti dobiček je odločen v podporo gimnazijskih dijakov na Sušaku. Vspo-red koncertu je zelo raznovrsten.
(V novi odbor) pevskega in bralnega društva »Triglav« v Radovljici so bili izvoljeni: Ljudevit Stiasny, predsednikom; Hugon Roblek, podpredsednikom ; Ivan Vurnik. blaga)nikom ; Jos. Peharc, tajnikom ; Frančišek Ropret. knjižničarjem ter Karol Bezeg. Vinko Hudo vernik, Anton Res-man in Alojzij Vengar, odborniki. *
(Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) je razposlala računski sklep za četrto upravno leto, iz katerega je mej drugim razvidno, da je imela koncem 1. 1898 583 članov z 942 deleži v znesku 20.491 63 K. — Vloge z obrestmi vred so znašale 835.920-54 K ali povprečno na vlagatelja 422-60 K. Stanje posojil je bilo 757.819-43 K. Čisti dobiček znaša 5248 98 K, reservni zaklad pa 18.362 48 I< ali 2 2% vseh vlog. Prometa je bilo 1.327.738 83 K._
Darovi.
Za zastavo pevskega društva R a-titovec v S e 1 c i h so darovali: gg. Matija Er/ar 20 K. Jakob Uranič 20 K. Jožef Grošelj 10 K. Dr. Franc Kos 10 K. Franc Tavčar 10 K. Franc Krek 10 K. Valentin Sedej 10 K. Fran Šmid 10 K. Peter Šmid 10 K. Kosmač Ivan 10 K. Ivan Kop-
čavar 6 K. Ivan Klemenčič 6 K. Anton Klemenčič 6 K. Ivan Čenčič 4 K. Franc Boncelj 2 K. Franc Šlibar 10 K. Anton Mezeg 4 K. Franc Kej-iar 2 K. Ivan Žumer 4 K. Ivan Pfajtar 6 K. Avgust Auer 4 K. Gdč. Etna Peče, Anica Šliber in Mi lica Krek nabrale za trakove 133 kron 50 beličev. — Vsem gg. darovalcem se najtopleje zahvaljuje odbor.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj, 14. aprila. Pil. Abram je od cesarja imenovan senatskim predsednikom najvišjega sodišča.
Dunaj, 14. aprila. Cesar je na prošnjo posl. Zallrngerja obljubil svojo ali svojega zastopnika prisotnost pri prvi sv. maši v novi cerkvi Srca Jezusovega v Bolzanu.
Dunaj, 14. aprila. Cesar je vsprejel komponista Perosija v posebni avdijenci.
Dunaj, 14. aprila. Odbor, ki se je osnoval pri posvetovanjih pri kardinalu Gruscbi, je sklenil protiagitacijo proti gonji zoper Rim.
Dunaj, 14. aprila. Izšel je pastirski list kardinala Gruscha, ki svari katoličane, ustavljati se gonji nemško-nacijonalcev z geslom : Proč od Rima! — Škof omenja, da vsa ta agitacija ima svoj vir v političnem strankar-stvu, da pa je vera vzvišena nad dnevna vprašanja. List zatrjuje, da ni izraz strahu, marveč da ima le namen vspodbuditi katoličane, da vztrajajo pri cerkvi in papežu.
Dunaj, 14. aprila. V naučnem mini-
sterstvu je dovršen načrt zakona, s katerim se preosnuje pouk na učiteljskih pripravnicah.
Dunaj, 14. aprila. Železniški minister je ukazal, da morajo priti 1. maja vsi uslužbenci v službo. Prvi majnik ni praznik. Vlada poskrbi vse potrebno, da se ta dan ohrani javni red.
Praga, 14. aprila. »Narodni Listy" pišejo, da je posvet izvrševalnega odbora desnice odložen vsled vpliva vlade, ki ne želi, da bi se ji še od te strani stavile zopet kake nove težave.
Praga, 14. aprila. V Ašu so uprizorili sinoči nemški nacijonalci velike demostracije povodom razpusta nemško-nacijonalnih društev na Dunaju, Alej prepevanjem prusaških pesmij in demonstrativnimi klici so korakali po glavnih ulicah v večjih gručah večinoma nedorasli mladeniči. Policija in orožništvo sta preprečila nasilnosti.
Dubrovnik, 14. aprila. Princ Danilo črnogorski se zaroči s princesinjo Meklen-burg-Strelitz.
Atene, 14. aprila. Teotokis je po daljšem razgovoru s kraljem vsprejel sostavo novega ministerstva in morda že danes predlaga nove može.
London, 14. aprila. Dogodki na samo-aških otokih so vzbudili v Angliji, in kakor poročajo listi iz Washingtona, tudi v Ameriki splošno pozornost prebivalstva. Vlada še ni dala nikakih pojasnil, ker neče z resnico še bolj razburiti prebivalstva in meni, da se zadeva vendar še poravna mirnim potom.
London, 14. aprila. Reuterjev urad objavlja poročilo iz Apie 3. t. m., v katerem se glasi, da vstaši vkljub oklicu angleškega in ameriškega konzula nadalje ropajo in po-žigajo. Razdrli so tudi več mostov. Pripoveduje se, da se je hotel Mataafa že trikrat udati, a mu je vselej odsvetoval nemški konzul. Sedaj se hoče boriti do skrajnosti. Vedenje nemškega konzula je zelo sumljivo, tembolj ker javno odobrava počenjanje vstašev.
Umrli »o:
11. aprila. Jakob Kramar, sluge sin, 2 leti, Cesta na loko St. 10, jetika.
Meteorologifino porodilo.
Višina nad morjem 30H'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm,
7 zjutraj I 727 7 2. popol. I '27-4 Srednja včerajšnja temperatura 2'4
si. vzjvz. I oblačno si. zah. | dež
normale: 9'3°.
Pod varstvom.
Marija R e s m a n . posestnikova hči iz Srednje Dobrave, radi slaboumnosti Varuh je posestnik Luka Resman od-ondot.
Jera P e t r i C , 301etna dninarica na Kranjski Gori, radi slaboumnosti. Varuh je Jan. Petraš v Trbižu. Janez Slapar, 2Metni posestnikov sin, in Marija Slapar, 281etna posestnikova hči, oba iz Loma, radi slaboumnosti, varuh Janez Kralj od ondot.
Jožefa Wi n t e r , 351etna šivilja v Tržiču, radi blaznosti. Varuh je Jožef Winter, čevljar v Trži-u.
Štedilno leštilo za tla K^fn^:
cenejše in najpripravneiše sredstvo za doma-o porabo pri Ieštenji parketnih lužilnih in ličilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	228 8 11—2
Razpošiljanje sukna le privatnikom!
gld.
Odstrižek 3 10 m
dolg, dosti za Jednega gospoda, stane le:
2.80 iz dobre
3	10 iz dobre
4	80 iz dobre
7	50 iz fine	OVČje
8	70 iz fine	volne 10-50 iz najfinejše 12'40 iz angleške 13 95 iz kamgarna
Odstrižek zn črno salonsko obleko gld. 10-—. Blago za površnike meter od gld. 325 više; loden v lepih barvah odstrižek gld. 6-— do 9 95; peruvijen in doskln, blago za opravo državnih, železniških uradnikov in sodnikov; najfinejši kamgarnl in cheviot-blagg za uniformo finančne straže, žandarmov itd. razpošilja 100 po tovarniški ceni najboljše znana 12—7
Xaarnsšukkanaa' Kiesel-Amhof v Brnu.
Uzorce brezplačno in franko. Pošiljatev prav po vzorcu.
Pozor! P. n. občinstvo posebno opozarjamo, da je blago pri naravnostni naročitvi dosti ceneje, kakor pri vmesnih prodajalcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu
pošilja vse po res tovarniški i-eni brez podražbe rabata.
367 1-1
Globoko užaljeni in potrtim srcem naznanjam i vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nocoj v noči na 14. dan aprila t. 1. po dolgi, mučni bolezni naš iskreno ljubljeni, nepozabni oče, oziroma tast in stari oče, gospod
c. kr. poštar, župan dobrnnjskl ln posestnik
previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 76. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v nedeljo, dnč 16. aprila t. 1., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Božjemu Grobu.
Svete maše zadušuice se bodo darovale v petek, 21. t. m., v podružnici pri Sv. Štefanu ob pol 8. uri.
Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Spodnja Hrušica, dne 14. aprila 1899.
Fran in Anton Korbar, sinova. — Joslplna Korbar. Fanl Flere roj Korbar, hčeri. — Josip Flere, c. kr. poštni ofic;jal, zet. — Emil, Viktor,
Mira, vnuki.
Severonemški Lloyd v Bremi.
866 30-19
Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvpčpr. IzSouthamptonadotaknivši seev.
Cherbourga vsako sredo in nedeljo lz Genove dotaknivši se Neapnla via Gibraltar
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
Brema - Sev. Amerika
Do Novi-Jorka. 'k
dva ali trikrat na mesen.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna Sydneja.
Do Baltimore.
v ozuja po morji čez ocean do Do BfflmaBBM Novi-Jorka traja
. , H	6 do 7 dnij.
Japonskega, g NaJlepša ^ najoeneJa pri-
SES?S5!ES3gia®!Bwu ložnost za potovanje.
Gin vni zastopnik v Ljubljani ;
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.		Miim	Ml lakso Veršec	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
	V L		JUBI.JAN1.	do dnč po 4'/a%. Poštno - hranllnlčne položnioe na razpolago.
13 u n a j $ k a 1> o

Dne 14. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0. 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
30 mark............
iO frankov (napolcondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 85 kr.		
IGO	>	50 »
120	»	— »
ICO	>	65 »
119	»	65 »
97	»	40 »
918		— »
357	»	75 »
120	>	62 V
6!)	»	— »
11	>	79 »
9	>	67 »
44	>	45 »
6	>	68 »
Dn6 13. aprila.
4c/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/u .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
171 gld. 60		
157	»	—
194	t	75
98	»	60
138	»	25
129	»	75
108	»	25
112	»	—
98	»	25
98	>	—
217	»	20
179	»	25
124	»	60
99	»	50
Kreditne srečke, 100 gld......199 gld	—	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid.	1^2	»	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	30	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	75	»
St. Gendis srečke, 40 gld.......85	»	—	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........24	»	—	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	1B8	»	—	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3385	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	453	»	50	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	62	»	50	»
Splošna avstrijska stavbinska družba .	106	»	50 »
Montanska družba avstr. plan..........242	»	65	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld	191	»	—	»
Papirnih ruhljev 100 ..............127	•	25	»
JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. -- Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
mMmBammamBmmMmmsm
Menjarnična delniška družba
E 81 C U
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2 mmmsmMmmBammmmmmm
66
Pojasnila "Sta v vseli gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JBST naloženih g I 11 v n i c. Iffl