M»«**»' vsa* ^ raze" 50b°t" nedelJ f jj! praznikov. ^ daily except Saturday«, ^days Holiday«. PROSVETA ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' upr« t) Lav 2Ö57 South Lawndalv Ava. Offlea of Publication: 1657 South Lawndal« Ava. Telephone, Rockwell 4804 0-YEAB XXXIV. Cena lista je $6.00 5* "S^Tuž*^ iSTcjl^S S 2L5T1TUŠ chicaoo. ill. četrtek, i. oktobra (octobir •). it u Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct 3, 1817. authorised on June 4, 1818. Subscription $6.00 Yearly étev.—number 1m aponci ameriških otokov Sest bojnih letal uničenih v napadu na japon-¿o letališče.—Nova ruska armada priskočila na pomoč branilcem Stalingrada. Štiri tisoč Nemcev padlo v bitki z Rusi na leningradski fronti. Bombe potopile tri nemške vojaške transporte na Črnem morju okt.— r.: ahioglon. D. C« 8. grični department poroča, japonske čete pobegnile z otokov Aleutske otoške . na katerih so se izkrcale jtirimi meseci. Otoka sta in Agattu, ki ležita 184 m^j od Kiske. Na slednjem se še nahajajo japonske ridniški poleti naših letal razkrili navzočnosti japon-eet na otokoma," pravi mor-department v svojem po-[ "Fotografske slike, snete poletih, ne kažejo nobene-¿6 za sovražnikom. Iz te-iklepa, da se je umaknil." ¿aAttu in Agattu sojapon-rte okupirale v juniju. Neti potem so se pomaknile v celine Alaske z zasedbo Kiska. Kriška bojna letala so izvr-mnogo napadov na Kisko ijih dneh z novih baz An-sve otoške grupe. Zadnji je bil izvršen v pondeljek jonsko letališče. Bombe, to vrgli ameriški letalci, ble šest japonskih letal na m» 7. okt. — Ruska arma- K) omogočile enote japonske bojne mornarice. Poleg japonskih so se izkrcale tudi nove ameriške čete v zadnjih dneh. Izgleda da se Japonci pripravljajo na odločilne napade, da poženejo ameriške čete z Guadalcanala. Napadi se pričakujejo vsak čas. Japonci so v operacij h proti ameriški sili v zadnjih štirih tednih izgubili že 30 pamikov in 240 bojnih letal. Melbourne, Avstralija. 7. okt. Avstralske čete prodirajo naprej v, gorovju Owen Stanley, Nova Gvineja, dočim zavezniški letalci bombardirajo japonske baze na otokih severno od Avstralije, se glasi vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. Avstralske čete so prodrle že na drugo stran Kagija, ki je od daljen pet milj od prelaza v o-menjenem gorovju. Prodiranje traja že sedem dni in doslej niso Avstralci naleteli na noben odpor s strani sovražnika. Japonske baze pri Buki, Bul nu in Serangu so tarča bomb, ki jih mečejo zavezniški letalci, 80 Tada. katerega Nemci ob-že 44 dni, je prodrla v dva (a in v bitki v predmestjih 670 sovražnikov, poroča poveljstvo. Istočasno ke čete v Stalingradu raz-«daljnjih 29 nemških tan-ubile 500 sovražnikov, armada je v svojem pro-0" okupirala strategični ifl pognala Nemce nazaj na t Nemci niso dosegli no-p uspeha v včerajšnjih na-Inu ruske pozicije na starki fronti. Naciji so vrgli Npoložljivo oboroženo silo Pdena Stulingrad, da ga za-*)« pred zimo. uradna vest pravi, da ■oje sovjetskih čet proti frrc podpirajo topničarke na H«. Te neprestano sip-leapnele na pozicije sovraž- llenmmadski fronti so Rusi P4000 Ni-tn(■ hovnega poveljstva pravi, da so enote italijanske bojne mornarice napadle in potopile ameriško bojno ladjo Mississippi v bližini Freeporta, južna Afrika. Komunike ne omenja detajlev. Washington. D. C„ 7. okt. — Mornarično department ni hotel komentirati poročila ii Rima, da so Italijani potopili bojno ladjo Mississippi. Kairo. Egipt. 7. okt. — Britska bojna letala so obnovila bombardiranje Tobruka, Deme in Goola, osiščnih baz v Libiji ob Sredozemskem morju- Bombe so porušile več vojaških naprav in zanetile požare. Položaj na egipt-ski fronti se ni izpremenil. «'v v bitki, ki je f Časnikarska a- r;' la; . |> Japonci iz-"r'»ča morna-•'•«ponel» če-« otoku Gua-. •vna amer4-iPr^loP4li Hitler snuje veliko državo Priključitev zasedenih dežel k Nemčiji London, 7. okt,—Doznava se, da diktator Hitler namerava ustanoviti "germansko Itonfede-rativno državo" s priključitvijo skoro vseh evropskih dežel, katere so zasedle njegove čete, k Nemčiji. Potrebe povečanja mi litaristične in industrijske človeške sile so povezane s Hitlerjevim nsčrtom. Konfederacijski sistem, ki ga namerava Hitler ustanoviti, je orisan v poročilih, ki so prišla London iz Stockholma. Sved- Odpor proti nacijem na Norveškem . Deset oseb pred vojnim sodiščem Stockholm. Švedaka. 7. okt.— Deset prominentnih Norvežanov je bilo postavljenih pred nemško vojno sodišče v Trondheimu nekaj ur potem, ko so Okupacij ske oblasti razglasile izjemno stanje v centralnih pokrajinah, da zatrejo naraščajoči odpor in sabotažo. (Vest, katero je objavil lon-donsl* list Daily Mail, pravi, da so Nemci ustrelili deset Norvežanov, med temi dva odvetnika, enega urednika, enega upravitelja gledališča, enega inženirja, enega bankirja, enega arhitekta in enega bankirja.) Josef Terboven, nacijski komisar na Norveškem, je razglasil izjemno stanje, ker se je pripetilo več slučajev sabotaže v tovarnah in na železnicah. Potovanje po železnicah je bilo omejeno. Nacijski načelnik Rogstad v Trondheimu je dobil popolpo oblast v zadevah kaznovanja upornikov in saboterjev. Iz Danske prihsjajo poročila o krvavih spopadih med rodoljubi in člani danskega "svobodnega zbora". Ta zbor tvorijo prostovoljci, ki so se borili ns strani nemške armade proti Rusom in so se nedavno vrnili domov. Izgredi so nastali kot posledlcs zahteve iz Berlina, da morajo biti vsi Danci, ki so spoznani za krive sabotaže, obsojeni v smrt. Ogromni ameriški w» mmmW Pritisk na kongres za sprejetje davčnega načrta Waahlngton. D. C.. 7. okt.— Ameriški vojni stroški bodo narasli na $78,000,000,000 v tem fiskalnem letu. Federalni zaklad-ni department bo moral iskati posojilo $60,300,000,000 za kritje teh stroškov, če ne bo kongres sprejel predloženega davčnega načrta, da pridejo nadaljnje milijarde v federalno blagajno. Posojilo v takem obsegu bi prekosilo prihrsnke posameznikov in podjetij, povečalo nakupovalno silo in tako ogražalo program stabilizacije gospodarstva. Zadevno svarilo je izrekel Harold D. Smith, direktor budže-ta, v svojem poročilu, katerega je odobril predsednik Roosevelt. Pritisk na kongres, naj hitro sprejme predloženi davčni načrt, se je povečal. Ta med drugim določa zvišanje dohodninskih davkov in znižanje izjemščin. Samci naj bi plačevali davek na dohodek, ki znaša več ko $500 na leto, porocencl pa na dohodek, ki znaša več ko $1200. Izjemščl-ne za odvisne osebe naj bi se znl-žsle od štiristo ns tristo dolarjev. Churchill Mavri ugibanje glede druge fronte London, 7; okt. — Premier ska "Ta prihsjajo iz nemških vi-j Winston Churchill Je že dvakrat rov v Oslu, Norveška. Holand 1 v enem tednu zavrl ugibanja v ska Danska. Norveška in Slove ; parlamentu glede ustanovitve nija bodo anektirane in postale druge fronte. Vprašanja bistveni del Velike Nemčije. S ritov, ksj -1 temi se bo zgodilo isto kot se je z Avstrijo in Luksemburško. Ko bo sneksijs izvedens. bo Hitler odredil konskripcijo človeške sile omenjenih dežel Ubežne vlade v Londonu trdijo, ds je posulo pomanjkanje človeške sile v Nemčiji zaradi J || | _ ogromnih nemških izgub na ru- pr»vi. da je bila odredba glede skih frontah tako akutno, ds bo konskripcije Slovencev zw voja-moral Hitler mobilizirati vojaško *ko službo ie izdana na Goren j -silo v zasedenih deželah ln jo ukem Nacijske avtoritete so ob-k svoji armadi I javila proglas, da so Slovenci ns labo- misll o Stalinovi izjavi, da morajo zavezniki izpolniti svoje obveznosti neprsm Rusiji, so f* razjezila "MoJ nasvet Je. nij parlament ne prine-šs te zadeve na površje v tem značilnem čss»,'" Je rekel mier. k f "anjeso I V London dospeld poročilo I Gorenjskem potomci Nemcev. AMERIŠKI POSLANIK STANDLE Y SE VRNE DOMOV Razgovori z Mooeevol* tom o večji pomoči Rueiji , vprašanje l usta- novitveoruge FRONTE Moskva, 7. oktf— Admiral WilUam StandJey, ameriški poslanik, bo zapustil Mpskvo U teden in odpotovkl B letalom v Ameriko. V Waahiiigtonu se bo aeetal s predsediitkoi Roosevel-tom in državnim tajnikom Hul-lom in se posvetoval,z njima glede večje ameriške pomoči sovjetski Rusiji. Poslanik se je odujóil za odhod pred desetimi dnevi.} Zadnjo nedeljo je priletel li Kujbiševa v Moskvo, včeraj pa ae je poslovil od premlerjá Stalina in su-nanjega komisarja V. M. Molo-tova. Prej je imel tažen razgovor s Stalinom v Krenil i nu. "Izgleda, da so nastale ovire v dotoku ameriškega orožja in streliva v Rusijo," je rekel Standley na konferenci & časnikarji. "Nekdo Je vrgel odvijač v mašinerijo." Poslanik je dejal/ da je prečital Stalinovo Izjavo glfde zavezniške pomoči Rusiji injslišsl druge stvari v razgovorih Is sovjetskimi voditelji. On hočje storiti vee glede pomoči Ruaiji. "Ameriko sem zapustil prad šestimi meseci," je dejal. "TiU smo daleč stran od pozorišča razpleta 'dogodkov in ne moremo dobiti točnih informacij. Ako se naša pomoč Rusiji lshko poveča, naj se to zgodi. Tu prevlsduje mnenje, da zavezniki ne nudijo zadostne (xxlpore sovjetom." Vrnitev poslanika Standleyja je povezana z Stalinovo deklaracijo glede potrebe invazije za-padne Evrope in ustanovitve druge fronte. Stalin je v deklaraciji pozval zaveznike, naj izpolnijo svoje obveznosti napram Rusiji v pal nem obsegu in v določenem času, obenem pa je poudaril, da se bo Rusljs še ns-dalje borila proti Nemčiji in vsem ostalim silsm, ki skušajo dobiti dominacije nad vsem svetom. Novi kitajekl poelanih pri Rooeoveitu * 9 Washington, 'O C., 7. okt. — Dr. Wci Taoming, novi kitajski poslanik, se je včeraj oglasil v Beli hiši in konferiral s predsednikom Rooseveltom. Po konferenci )e poslanik povedal reporter jem, da Je Kitajska hvaležna Ameriki za pomoč in bo vztrajala v borbi proti Japoncem do zmage. Razprava o vojni eituaeiji v aVBtralškem parlamentu . Canberra, Avstrslija, 7. okt. -r-Parlament se bo ta teden sestal v zasedanju In rs/.previjal a vojni situaciji. Razširjenost, ki je nastala v Avstraliji pred nekaj tedni, ko ao ae morale avstralske čete umakniti pred Ja-panci na Novi Ovlnejl, se Je polegla Razprava o vojni situaciji se bo vriiia sa zaritimi vrati. Naciji štrli etauho v francoehi tovarni Vichy, Francija, 7 okt — Nacijske avtoritete ao «trle stavko francoskih delavcev v tovarni sa tanke v Parizu s groinjo, de bodo ustrelili SO talcev Stavka je izbruhnila zadnji petek v znak protesta proti komkrlpcijl delavcev za dela v Nemčiji. Domače vesti Oblaki ln poadravl Chicago. — Martin Krušie it Arme, Kens., tajnik društva 434 SNPJ, je 6. t. m. s svojo hčerjo Marge Boilčnlk obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Vesti U Detroits Detroit. Mich. — Albert in Ma ry Naprudnik sta IS. sept, slavi la arebrno poroko. Hčerke so jima ob tej priliki priredila domačo zabavo. Še mnogo let! — Družina Rudy Bernik je 20. sept. dobila krepkega sinčka. Mati ir dete sta sdrava. Rudy je tajnik društva Wolverine SNPJ, k» j« dobilo novega člana. Mary Bernik, znana dopisnikarica Prosvete, je pa s tem prirastkom po* stala še tretjič stara mams. Ca» titke! , Is Waukegana Waukegan, 111. — Pred dnev! je v tukajšnji javni bolnišnici u mrl Anton Ötupar, star 00 let Zapušča šeno, dva sinova, tr. hčere in pastorko. Hov grob v Mlehlganu Iron Mountain, Mich. — Zadnje dni Je tukaj umrla Jerioi Slalk, roj. Rlhtaršlč, stars SO la ln doma Iz Jamnlka pri Selcih V Ameriki Je bila 20 let in aa pušča moža, tri sinove (eden J« pri vojakih), hčer, dva vnuka Štiri brate in štiri sestre. Is Clevelands Cleveland. — pne ft. okt. ji umrl Leopold Campa, star 48 la ln rojen v Travni gori pri So dratici na Dolenjskem. V Ama riki Je bil 20 let ln tukaj ne *a pušča sorodnikov. V zadnji voj nI je"služll v ameriški armadi Dalje je umrl v mestni bolnlšni et Jos. Orebencr star 54 let ln rc jen v PuŠčah prt Velikih Laščat V Ameriki je bil 3* let in tuka zapušča dva rfmovs. KlfRIitMiNttf* brata. Naši člani*vojaki Kcmmerer, Wyo. Od dru štva 267 SNPJ je odšel v slufbc strica Sama John Hund. Southvlew, Pa. — Od društvt 28S sta odšla k vojakom Emil Ru-par In Andrew Blstorky. Vsen gornjim srečno povrnitev! Lewis podprl ameriška Welles o usodi Fran• cozov pod naciji Posledice Lavalove kooperacije s Hitlerjem Washington, D. C.. 7. okt— Držsvnl podtajnlk Sumner Welles je v komentarju govora dr žavnegs maršala Goerlnga, ki J« dejal, da Nemn n<- bodo t»tradni prihodnjo zimo in naglasll, d» bodo prebivalci okupiranih deie* dobili manj živeža, izjavil, d« Francozi Mlaj lahko vedo, kakim« usoda jih čaka pod naciji. Nemn bodo uvedli obvezno delo v zasedenih deželah, da bodo prebl valci teh pridelali dovolj Uveta za nje. Francozi zdaj lahko vedo, kaj morejo pričakovati od Lavalove kooperacije s Hitler Jem. Welles fe v svoji Izjavi nI dotaknil vprašanja ustanovitvi druge fronte v zapedni Evropi dejal pa Je, da Amerika nudi vso mogočo pomoč sovjetski Rusiji Premier Stalin je prej poz vsi ta veznike, naj izpolnijo svoje ob veznosti napram Ruaiji v polnem obsegu in določenem času, obt nem pa Je naglasll, da Je vpraša nje ustanovitve druge from« najbolj važno v sedanji vojni si tuaciji Državni podtajnlk Je podal i/ Javo na konferentl s časnikar)! 'Vi so ga pozvali, naj komentira Goeringovo deklaracijo, da bod" Nemci dobivali živila na f»*u» prebivalcev v podjermljenlh de žeiah Welles Je dejal, da motu tako deklaracijo podati le človek kot Je Goertrfg. Nacljsko vztrajanje glede obveznega dele po meni, da bo na tisoča fiancoakil delavcev poslanih v NemMjo kje* bodo delali kot sužnji. vojna prizadevanja Finančne reforme # l v Braziliji Novi ekonomski dogovori t Ameriko Rlo de Janelro. BrasllUa. 7. okt,—Dalekosežne finančne reforme v Braziliji ln sklenitev štirih novih dogovorov z Ameriko so ojačlle njeno vojno go-ipodarstvo. Predsednik Getulio Vargaa je podpisal tri odredbe, id katerih ae ena nanaša na pro-lajanje vojnih bondov v vsoti 1150,000,000. Ostale bdredbe se tičejo usta lovitve nove denarne enote, konskripcije in omejitve (itda anja bankovcev, če nlao ti kriti i 25 odstotki ilata aH tujo ve uto. Vse smatrajo ta nov uda ec osišču, s kšterim Je Brstilija / vojni. Glavni namen odredb je pre-pročenje grmadenja denarja v -okah podanikov oalšča in aim-Mtičarjev. Grmadenje je posta-o tako akutno, da je morala dr-lavna banka skleniti dogovor llede tiskanja bankovcev v \meriki. Odredba glede vojnih >ondov je obvetnega tnačaja. /ti jih bodo morali kupovati. Willkie za splošno itenzivo < Rooseveltova isjava o drugi fronti, Čungklng. Kitajska. 7. okt.— »Vendell L. Willkie, Rooseveltov ni poslanec, je dejal, da Je Čas prišel ta splošno ofentivo združenih narodov proti oslščnl sili is vseh frontah. Dostsvil je, da s to njegovo osebno mnenje ln la je prišel do saključka, da ta-/ezniki ne bodo zmagali, če ae bodo samo branili, in da Je na ivojem potovanju ugotovil, da ¿avezniki lahko zadajo usodne udarce sovražniku. Willkie Jo na švojetn potovanju obisksl trinajst dožel In opazoval bitke na ruskih in egipt-skih frontah. Svoje vtlae je po-isl v izjavi na konferenci s časnikarji. L "V Ameriki smo mnogo govorili o vojni produkciji, toda M kateri naši zavetniki sö dobili mslo orožja It Amerike," Je rekel Willkie. "Kavurnljlvo Je, «a-kaj ae ti čudijo, kam gre produ-cirano orožje. UA\ se, ria klepetamo kot otroci. Amerika in Velika Britanija nista storili te-ga, kar sta pričakovali Kitajaka in Kualja." Waahlngton. D. C.. 7. okt -Predsednik Rorjsevelt je dejsl, da ne more upoštevat! poročil Iz Moskve glede Willkiejeve lajava o potrebi ustanovitve druge fronte, Vaa ugibanja o tej fronti ne zaalužljo pozornosti. Itoose-velt Je rekel, da je videl le naslove poročil o WillkieJevih izjavah. ni f»e jih prečital, ker se mu nI zdelo vredno. On tudi ni hotel komentirati Stalinovega poziva glede ustenovitve druge fronte, Taylor obiškal Churchilla In Edena London, 1, okt. — Myron Taylor, Kooaeveltov osebni poslanik v Vatikanu, ki se vreča domov It Rime, kjer Je konferiral s pa- I* /« m. je imel al noči razgovor s premier jem Churchillom In eunanjlm ministrom Edenom. Diskusija se Je nanašala na Tay-| lorjevo misijo v Vatikanu, katere namen nI bil ratkrit. Okrqg 70,000 članov ru-dar$ke unije v armadi roosevelt po-zdravil kon-vencijo adf Cincinnati. O.. 7. okt. — John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA ln liolacioniat pred japonskim napadom na Pearl Harbor, je v govoru na konvenciji svoje organizacije tagovarjal tvoje prejšnje ttallšče ln naglasll, da zdaj on in njegova unija podpirata ameriške vojne napore. Lewis, ki je podpiral Wendella Willkieja, predsedniškega kandidat* republikanske stranke, prad dvema letoma in napadal Rooae-veltovo administracijo, ja dejal, da ja ponosen na stališče, ki gs je lavsemal pred vstopom Amerike v vojno. "Naša organi tacija je v vseh vojnah podpl-rals vlado," Je dejal. "V sedanji vojni sledi (ivoji tradicionalni politiki. To ne pomeni, da Je ta vojno med civllltlranlmi narodi, kajti v svojih resolucijah aa Ja neštetokrat larekla proti vojnam, katerim se bi lahko izognili Jat senr eden ismed onih, « so glssovall ta ta resolucije. To je bilo moje stališče do momenta, ko je bilo očitno, ds se Amerika, na more Itognlti vojni. Potem tem potisnil vse ratloge na stran in podprl vlado, Nihče ne mort dvomiti v mojo lojalnoat ln članov rudarske uril je. fWttr t s < * • drugače, ne govori resnice.** Na konvencijo rudarske unjje Je prišlo 2800 delegatov, rapre-tentantov rudarjev v Ameriki in Kanadi. Ti so ploskali Lewlau, ko Ja Itjsvll, da to člsni unije prlspevsli skoro $40,000,000 sa vojne nsporo t nakupom vojnih bondov in da se nahaja okrog 70,000 rudarjev v armadi. Nobe-~ na druga delavska orgsnitacija se ne more ponašati ■ takim rekordom. I.ewls Je v svojem govoru udrihal po kongreanlklh in senatorjih, ki skušajo ivalitl glavno dsvčno breme na grupe, ki imajo najnižje dohodka Is so že sedaj preveč obdavčene. Toronto, Kanada. 7. okt. — Predsednik Roosevelt Je naslovil poslanico konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se vrši v tem mestu, v kateri Je pet-hvalil rekord emerlAHh delavcev v produkciji, raeno pa Je itratil obžalovanje, ker nt more osebno nastopiti prod delegati. "Na mojem obisku vojnih industrij sem ugotovil, da so delavci storili vse, kar srno pričakovali od njih gladu produkcija vojnega materiala, in več," pravi Rooae-vel t v i »osla n ici, "Povsod so me zagotovili, da bodo napeli vae svoje sile, da Amerika tmaga v tej vojni." William Greeo. predaednlk A. D. f., Je dejal, da bo niegova organizacija storila vae, aar ae * zahteva od nje, in podpirala Rooseveltovo administracijo v vaeh otirih. On smetrs Rooae-velta zs vrhovnega poveljnika ameriške oborožene sile In bo ugodil vsem njegovim sahte-vam. Delavska tajnica Francas Per-kins je tudi poadravita konvencijo ADF in izjavila, da sistem Itravna vanja sporov med dela v» . ri in delodajalci na miren način in brez stavk izvrstno funkrtoni- ' ra. Ts sistem naj bi ostal, ko pride mir. Dalje J« nsfiasila. da ao delavci vrgli vso svojo energijo v vojne napore po Japonskem napadu na Peaii Harbor Odpov^iali ao ae stavkam kot orotju sa i/vojeven)è svojih zahtev ln s tem «iokatali lojalnost nsprsm Ameriki. ^ PROSVETA THE ENUOHTEMMEMT OLAMLO m LA*TUINA BIX)VEVŠKE NARODNE el aed publlshsd br 1» Ifta, SMS sa pol lote. U M sa tatet lote* S7.S0 m oolo loto. $3.7» BS pol Istai ss tool ta O"«^* »ChicopoTc live 91.90. CScwe »iSoYi^S^uLSi gBOtf» ar VEDCRATED PRSSf 130 Datum v oklepaju na primer (October 31, 1043), polog valega imena as naslovu pomen«, ds vam je s tam datumom potekla naročnina. vtis je prsvotasno, da ss vs» U» na oslovi___ Ker ni cenzure, je—konfuzija Glasovi iz Predsednik Roosevelt je bil dva tedna na potovanju po Ameriki in javnost je izvedela o tem šele potem, ko se Je vrnil nazaj v Wsshington. Opozicijs gs Ja brž obdolžile, da je to potovanje bilo "politične agitacija za kpngrepne volitve," kateiH bi bila lahkp javna in cenzurs ni bila potrebna, čeprav je bila plostovoljna. Zdaj je znano, da je predsednik obiskal le tovarne, ladjedelnice in vojaška vežbališča; kakšna agitacije torej ni bilo. Kolikor se ljudstvs v splošnem tiče, e vera dokaz sposobnosti sa operiran je tegs ali onega stroj* oziroma pravilnega piljenja sil vHao> telesa' gati vsaj delno svojem** trpečemu narodu, pridimo torej v nedeljo v velikem Številu na to priredbo za pomožno akcijo. Dalje se opozarjajo člani društva V boj, da se vrši redna seja v nedeljo dopoldne, il. oktobra. Društvo potrebuje malo boljša udelržbe na sejah. imamo še vodno bolnike in reševati je treba tudi druga vprašanja. Pogovorili se bomo tudi o naši veselici, ki se vrši 8. novembra, kajti mi ne smemo Še zaspsti. Da je bila zadnje poletje bolj slaba oideleŽba, so bili gotovi vzroki, ampak od časa do časa se vi, člani, le udeležite teh soj. Znano nam je, da so pri nekaterih društvih 6e slabše udeležujejo, ali teh mi ne smemo posnemati. Torej ne pozabite svoje dolžnosti in pridite od časa do časa na društveno sejo. Naš društveni zdravnik mi je poslal dopisnico, v kateri nam pove, da je šel ftidi on k vojakom kot zdravnic in da ho njegov urad zaprt 'fir the duration'. In ker nam je bil na uslugo do sedaj, ga bomo upoštevali tudi potem, ko se vrne in nam bo ponovno na uslugo. : Frank Bsrblč. 53. O krožku In obisku Bon Al», Pa.—Citam rasne dopise v ftrosvetl, kako so proslavljali dan ali dneve SNPJ v Clevelandu. Tudi, jaz bi šla rada enkrat v Cleveland, da bi potem lahko rekla, "zdaj sem pa Ame-rikanka," kajti v metropoli le nisem bila, dasi sem videla Že precej naše dežele. Bo mogoče drugič prilika nanesla, da obi-Ščem Cleveland. Prav lepo je opisal proslsvo brat Kuhal. Kot upraviteljica krožka "fctarligktersVsem ponosna, da imamo tako nadarjene člane v krožku in da so bili deležni take ovacije. Želim pa in še ta dva jo urežeta popraviti poročilo brata Kuhla. smo imeli v tem, Kar je skoro ves las našega obiska deževalo kot za sfavo. Lokalna novine so pisale, da niso imeli toliko dežja v tako kratkem času Že od leta 1903. Menda se nismo dopadU vremenskim bogovom, ker »mo drugačne barve kot So Jolletča-ni. Pa kaj se hoče, je že tako menda — božja volja. V torek po Lator dayju se odpravimo proti Chicagu, da si ogledamo wyv«&i zo^ogični vri JBrookfield Zoo. Komaj pridemo v park, se zopet začne dež si-pati na na« in kaj smo hoteli drugega kot hajdi nazaj v Joliet. Imeli smo namen, da obiščemo tudi glavni urgd in urednUrtvoi Prosvete, ampak kakor pravi pregovor, da človek Obrača, Bog pa obrne. 'Kako so tudi nam naši računi spodnesli. Ker dežja le ni hotelo biti konec, smo se v sredo proti večeru odpravili z illinoiskih ravnin nazaj v nase Alegenijske gore. Lepa je ravnina srednjega zapada, toda tudi naše gore imajo svojo pri-tlačnost. Taka je narava. Bliža se lovska sezona. Tone Valentinčič ima* gotovo že svoj "¿ver" pripravljen, da bo šel nad zajčke in mogoče tudi nad kosmatince. Samo toliko mu priporočam, ako gre nad rogače, da ne dobi "buck feverja", ker to \>i bilo slabo, kajti lovcu da visok krvni prftisk. Potem hi pa ne bil dober niti za Strica Sama, ker bi mogoče dobil tudi "Jap fever." j Ker sem ravno pri Stricu Sa-mu, naj omenim, da on kar na- P|ej pobira naše fante. Sedaj je nafega društva poklical dva nadaljnja člana, namreč Josepha Medleta ml. In Stanleyja Mar-hefka. Oba se nahajata nekje v Illinoisu. Tako je od našega društva sedaj že devet fantov pri vojakih. trlvia F. Skedel. Glas od sina-vojs^a Panonla, Colo. — Priloženo Vam pošiljam pismo od mojega *ina, člana društva 298 SNPJ. On KI je pisal, kako so invadirali ilomonske otoke 7. avgusta. Tu-caj v Panoniji je vsakdo hotel >rati to pismo, taka da ga nisem videl ves teden. Potem gS je vzelo še uredništvo lokalnega lista Panonian in ganriol^jMp • Sedaj so me ¿Janj fialega društva nagovorili, naj ga pošljem tudi Prosvoti. Zato sem ga isre-zal iz lista in vam ga pošiljam? če ga hočete tudi vi priobčiti. Sin je član jednote od prvega^le-ta svoje starosti (vpisan je bil pri društvu 98 v La Sallu, 111.). On je šel prostovoljno k pomorščakom takoj po napadu na Pearl Harbor. Vletor Koklkk. 298. Uredniška pripombi! Pismo je bilo priobčeno včeraj v angleški sekciji Prosvete. jev. Mejne delajo brez odmora pat dni v tednu. Kompanija bi rada pričela z obratom šest dni v tednu, in sicer brez plače in pol za šesti dan, kar pa je v konfliktu z unijsko pogodbo. Jerry Zorte. 523. MekaJ o "veldanju" Le Salta. IU. — Delavske razmere v t$j okoli so sedaj kx?Jj$e. Sedaj tudi stari možje dobe de- prijaznem kraju na D^ lo, bodisi v tovarni ali premogo- Ce " ' rovu. ♦ -»u Nekako pr^iUdmi m^aci so To muhasto Taylorvllle. I1L—LetAi imamo muhasto vreme, ds takšnega ne pomnijo niti stari ljudje. Vso pomlad ln poletje ja skoro neprestano deževalo, v septembru smo pa dobili že dvakrat slano. Prvi mraz smo dobili 21. septembra, toda ni povzročil posebne škode. Dne 25. septembra pa je pritisnil tako hud mraz, ds je domalega vse požgal. Farmarji so hudo priaadeti na poanl koruzi in fižolu. Kar smo imeli v vrtovih, Je tudi vse poparjeno. Veliko škode Je tudi na sadju, posebno na hruškah, ker sedaj po mrazu padajo na tla, da je vsa zemlja pokrita z njimi pod drevjem. Po slani izgleda kot v novembru. Well, kar ne bo vzela vojna, te oškoduje še narava, tako da bomo občutili od vseh strani. Je res velUta vremenska razlika na 150 milj daljave. V West Frankfortu «kopljejo krompir Že v Juniju, kajti drugače bi ga nič ae dobili, ker bi se ves spekel ln segnil v zemlji. V srednjem Illinoisu je pa drugače. Tukaj pričnejo krompir kopati v septembru in nekateri tudi v oktobru. Kar ie Angležev v tej naselbini, tako o^vijo, ko dosežejo 55 let starosti, da imajo popolnoma bele lase. Toliko sivih oziroma belih glav še niaem videl nikjer drugje Čuden narod. Danes, oktobra, čitam v Prosveti, da bo Edmundson poklical 8000 premoearjev na stavko v pondeljek Število premo-garjev Je prenizko Samo tukaj v štirih mejnah Peabodv Coal Co. dela več kot 2000 majnar tukaj odprli tečaj za "veldanje" i|li varenje. J oz sem pustil sve^ biznif - prodajSnje krtač in np* tel - ip se pot te4*oy ufll v ot- tvski srednji šoli. Potem sem 1 poklican na delo kot "tack alder" v ladjedelnico v Stneco, se nahaja ob reki Illinois š*-\ 30 milj od La Salla. Naše de-je železje skupaj devati, potem pa izurjeni varilei (welders) skupaj zvarijo dva kosa, da sta kot eden. Naj malo opišem, kako *e vari. Od posebnega električnega Stroja je pritrjena bakrena lica na ladjo, katero gradimo. Druga, tudi v gumij zavita žica iiha držalo, v katerega vtakneš posebno jekleno žico'— te so razne debelosti. S koncem to žice se prčvidno približaš robu dveh kosov železa ali jekla, katerega hočeš zvariti Ko prideš kako de-setinko palca od železa, dela električni tok tako vročino, da se Sačne železo topiti in obenem t udi žica v drogu. In tako JteJezo skupaj Svari. Ako se dotakneš železa, tse ga prime tudi Žica in jo moraš takoj odtrgati. hko se odmakneš z držalom in žico za četrt palca od železa, ti fcareče železo preveč škropi in potem ti tudi tok ugasne. Nosimo usnjene jopiče in posebne čelade s temnim steklom za oči. kdor ima slabe oči in pa nervozne roke, ni sposoben za to delo. V tej ladjedelnici imamo začetniki kot tudi pomočniki 83 Centov na uro, delamo 64 ur nä teden, kar znese okrog $50. Izurjeni delavci imajo $1.20 na uro. Izurjeni varilci zaslužijo öd $80 do $120 na teddn. V tej ladjedelnici, kjer jaz delam, so pričeli 'delati na 15 lad-iah- Prva Wftfbgrajena čez kq-ke tri tedne, pričeli p* so jo graditi pred približno štirimi meseci (Kako Kaiserjevi delavci v Oregonu in Californiji zgrade ladjo v dveh tednih ali v desetih dneh, kot je bilo zadnjič po-ročano, mi je uganka.) Na vsaki ladji dela od začetka petnajst delavcev, proti koncu pa okrog 125 delavcev. To so posebne in-vazljske ladje ali barke, dolge 329 čevljev in 55 široke, na koncu pa imajo velika vrata. Po deželi je 15 sličnih ladjedelnic. V šestih mesecih bo izdelanih že veliko število teh bark. In ko pristanejo n* obrežja Evrope ali Japonske in bo z vsake zropota lo v nekaj minutah okrog 60 tankov, potem bosta šla pa Hitler in mikado kmalu k vragu. Sedaj moram pa poročati žalostno vest, da je danes (v nedeljo, 3. okt.) ob desetih dopoldne umrl moj sosed, dobro znani rojak Frank Kotar. Bil Je skrben družinski oče, zmožen društveni predsednik, delegat na konvenciji jednote in delaven odbornik Slovanskega narodnega doma. taelüT^o v premogorovu. Anton Udovteh. Harmlnl je pa res je komaj bil v Cleve! SNPJ baval med tuj bolje rečeno rojaki, ki so pri vetrov dežele. R dovoljen s tem metropole. Dne 28. septem spet tako nanesla, isti cesti tj« do kjer sem obiskal m Charlleja Možino družino. Ta je še m soma bo že zrastla. lieju in njegovi ulju vso naklonjenost^S vasovanju Pa^-Država Ohio dežela. Preteklo tednov, odkar sem du na slavnosti v podomaČe za- narodom, ali nepoznanimi z vseh štirih sem prsv za-iskom slsvnc je pe pot sem bil na arrena, Ö., ijega svaka njegovo ali s če-vala Charlen! Nte in moji de, če je petek ali svetek. p no danes pa tudi vlada Uf1 pritiska za produkcijo stvaT tare potrebujejo za obrambo žele. In je v resniciHH da vsakdo nekaj pač more. Ta moj svak dela pn ReDU Steel korporaciji že leta ml Menda bo tudi tam ostal u on ima v Warrenu svoj ^ ■Poti* stori, kou ras odgov "P*1 'tako hišo, b, sem družini. Ksdsr boste I?otovsll v tej okolici ne pozsbit^ oglasiti * pri nas in vam bokno prav tako postregli kot ste vi l nam. Zal. da Je moral Chkrles na delo predno smo odpoto\Vll proti domu. Ali kaj ae h»h I kadar te kapitalist potrebuje ti pokli-1«** čejo, čeprav o polnoči in le gle- rr'nk r_ w _ r milijonar, l govarja vsem potrei delovnega človeka. No, on je šel na delo, mi, se pa odpravili pmti ^ Ustavili smo se še v venski naselbini Sharon-Fan ki se držita skupaj. Seveda smo šli po hišah poizvedovat 50 ljudje doma in kaj del marveč smo ustavili na| pred Slovenskim domom, pridem do stranskih vrat c krepko zafcučem kljuko in'v¡ se mi na stežaj odpro. Malo dam okrog, če me kdo vidi. tri je bilo polno ljudi, ki so hitro zagledali. Ali popotni vek se ne upa med neznane di, vendar sem se opogumi sem jo mahnil naravnost kjer natakar deli dobrote ter hteval eno pivo in štiri sodai In kot vsak pastir pozna s ovce, tako pozna tudi natj svoje odjemalce. Vpraša mi sem Slovenec. Kajpak, nič i gega, dasi res izgledam kot ljak. Ali Poljaki me tudi ne rajo, zato pa se moram dri z nsiimi Slovenci. Vpraša kdo sem in kje sem bil. Pot da sem Fink iz Herminieja, in da smo bili tukaj in tam. ¡ smo na (poti proti domu, ali nas je zalotila na poti in ta želimo malo dušo priveza njih Domu in se seznaniti Natakar pravi, da je vse bro in se mi predstavi kot Godina. "Tale kelnarica ja žena, drugi so pa ta in Vprašam ga, če je navzoč tisti Tone Valentinčič. "Gle tamle je—ali se poznata?" vem, da sem ga že videl 1927, ali sedaj ga gotovo n< znam razen po njegovih 51 h in "medvedih". Joe pravi, da se bova v tem pri] lahko na ozko in široko sp la in še dostavi, da je Vale fič oče njegove žene. Res racam proti njemu mu predstavim. Zakaj, medvedu ne bojim predi Se, se ne bom bal predstal tudi človeku. No, potem prav do grla seznanila, tudi z vso njegovo družin je bila z njim—žena, sinovi, re in zetje. Nazadnje sem povabil, naj enkrat pride stega medveda v naše Mož me je debelo pogled me vpraša, če so pri nai medvedje, ali se samo Nič se ne šalim. Potem mi vi, da bo šel rajši v empor hribe, kajti tam se dobe tu< ne in medvedi, če ni dru pa prideš domov vsaj s kak jazbecom. "Divjih koko« itak ne maram, kajti imam mačih dovolj," še pristavil .Kot sem te ljudi razum« strastni lovci ns vsako živs mo ds ima več kot dve nog gre z njimi. Eden je hujši drugi. Well, vsak človek veselje do gotove obrti sli ta. No, glsvno je, da se ni dobra menaža, pa magari ii jih rac. Vidite, tako se c znebi dolgega časa, ko med take domači' lovce, gre tako hitro naprej, da bi raj pozabil iti. domov. In J ne bil prav nič zamudil, cs bi bil še zdaj Um med| Teko vsaj malo pozabim na je hibe in se mi vidi kot malo preustrojen iz kože v "silver foxH. Torej vsi tisti, ki *mo | družbi v Shsronu-Farrrllu. dar boste šil ns lov. ne p* vzeti streliva s seboj. P* kake majolke ne za ilwl dega mraza. Človek mora vedno dober apetit in do*0 bavo, kajti le tedaj je du. Ia če potrebujete dobrega kuha, obm.tr jo malenkost ln vsm da bo vse pečeno. Jjvjj števil na ogenj pa Itak vsak leveč ustih v podobi krrp** Kadar pridemo spet med' 'ČETRTE^ 8. OKTOBRA PROSVETA Vesti z jugoslovanske fronte . Poročila Jugo4l»vj|n«kega informacijskega centra in drugih wirov Nove iialUtBskp Noben Hrvat zdrave pameti ne Slovencem bo zagovarjal ideologije faši- zma. Le one sile, ki so podpisale toime Fašista javlja iz Rite so se Slovenci nanovo za-nridruževati gerilcem ter znova grozi s strpno k*zni-Ust razlaga, da Slovenci o tihodu laških m nemških cet nudili ni kakšnega odpora in 'viled tega uživali v začet-naklonjenosti laškega rezirta, M jim je "zajamčil njihov liški karakter." splošni punt se je kn^lu širiti po Sloveniji in je, ¿gan in podpiran od komiuu-kmalu nanovo vzbudil sta-protiitalijansko mišljenje. Zase je cela vrsta teroristič-iapadov in atentatov, nemogoča situacija vlada vec kot leto dni Slovenski ^ bi moral na razpotju do-iti svojo socialno in politič-rrelost uničiti organizirano liiko gibanje in na tem te-ju sodelovati z italijanskimi istmi. Ako ne, bo nosil po-ice svojega ravnanja, protiv-evropski civilizaciji, (i vsak način pa je potrebno, Vhodno potrebno, zdrobiti rnsko četništvo. Zastonj bi upati na to, da bi se dali venski četniki spreobrniti. Od Ktojne do Ljubljane pa so tu-mnogi resni ljudje in tem mo-10 ponavljati svoje opomine. V .. . — eganjanje Slovencev Ju lsda* ilUka vloga Paveličovcev idon, 23. sept. (Radiopre-i služba).—Minister Veče-Vilder je govoril na london-radiu sledeče: fcolo Pietri piše v fašistlčn' (ji "Gierarhia" o vlogi Italije ^Balkanu. Zagrebški listi b morali natisniti ta clanel; e do zadnje črke, da bi iz-vsa javnost, komu služi-iveličevi ustaši. km članku Pietri odkrito-priznava, da si je italijan-irod, odkar je zasedel Al-ijo leta 1939, stavil nalogo, travi ves Balkan pod svojo rlado, oziroma da ga uključi ij življenjski prostor. Orne-sramotno vlogo Paveliča, ki t vaško pridružil skupnosti »ga carstva in celo ponudil iko krono princu iz Savoj-i doma. Zato je Italija (jela nekatere žrtve" in ni loma zasedla vse Dalma- ' tej zadevi Pietri tolaži faši-lin zatrjuje, da so italijanske •vice tako jasne in očividne, Ijih ni reba poudarjati. Se-^te italijanske "pravice" bi ! jasne, ako bi fašizem mogel 'ltl "i z njim njegovi hlapci «ličevci. A na žalost je tudi Italije samo v oslšču da-z*lo očitno podrejena. Jjj za to navedem primer. Za J^" vemo m dokaze imamo v-■h. da J( „b koncu aprila P po vojni z Jugoslavijo nekje ^Dunaju oddal nemški povelj-grofu Cianu zemljevid, na so bile začrtane meje Jyn nemških "življenjskih ■(JV Ciano je poskuial Sl>rati, toda nemški povglj-Je °«tro odgovoril, da jt |o stvari <«i|()čil Fuehrer. |ln" je nato seveda obmolk-n pobc-sil nos. Kaj bi se bilo F'o. ako bi bil Fuehrer zrna-| ,f' z"fx't dokazuje, da bo H* kalija plačevala v P Ut':'ju. V odnošajlh, ki Uiu zvezni koma Hitler r!^ k;ilerih utodi1 i® P"vezant, se lepo zr- l«*k>čna vrednost nacl-1 -Mzma m ono, kar more- LJ"!'»! pričakovati. 'J'}'"v<* podlosti vam i Slovenije. Nem- 'ku nastopili z r vo«^. Uvodli 1 ' ubijsnjera ln iz-'"r *irili strah ln «■>< *taja Rakovni- besed, toda nikoli ne bo pozabil ■ hrvaški jezik le'naših dejanj." In moskovski m-:"vori kar hoče/dio je dodal: "Stallngrnd bo pre- šel v zgodovino od rodu do rodu. Oči svobodnih ljudi bodo obrnjene v Stalingrad, in oči Stalingrada bodo gledale na svet, ki sodi po dejanjih, ne po be-sedah." . ^EB TI Našemu rodu. je usoda določila, da oblikuje za sebe in za bodoče rodove oblike narodnega in mednarodnega sožitja. Bodočnost bo gledala na nas in naša dela v sedanjem razkrižju zgodovine. Če dopustimo, da izgine in umre svoboda med nami danes, se bo spustila nad človeštvo noč, v kateri se bodo vrstila dolga rafdobja barbarstva, krutega izkoriščanja in brezpri-mernega duhovnega in telesnega ugnjetenja. Naša dolžnost in sveta pravica je, da prihranimo Človeštvu v bodočnosti ta razdobja trpljenja, ki bodo tem daljša, ker so uzurpatorjem na razpolago sredstva ugnjetenja, s katerimi ni doslej še nihče v zgodovini razpolagal. Nesorazmernost med uporabljenimi sredstvi in doseženimi učinki, ko peščica ljudi lahko obvlada ogromne množice, presega zaradi raavoja moderne tehnike vse, kar so si mogli naši predniki predstav- ji ljati. Zaradi teg« je naša odgovornost prav danes tem večja m težja. Po tvojih;d?janjih danes, na mestu, kjer stojiš in kjer ti je dano boriti se proti skupnemu sovražniku, te bo svet sodil, ne po tvojih dobrih namenih, ne po tvojih računih o koristnosti in umetnosti žrtve Žrtvovanje ne pozna računov, zakon srca zavrača umetne tvorbe razuma. Temu zakonu srca sledijo danes nešteti milijoni bojujočih se borcev za svobodo, ta zakon izpolnjuje mladina vsepovsod, kjer v bojni vihri plapola zastava svobode: v Ameriki in Rusiji. Angliji, in Kitajski. Mladi rod se zaveda, da ne bo lahka stvar, ohraniti svobodo, in si je Še bolj sveat, da bo svobodo sploh izgubil, če mu bosta ugodje in razkošje pomenil" več od nje, A mladi rod ni pomehkužen; ne-zlomljena je v njem vera v svobodo ln ohraniti jo hoče za vsako ceno in ae zanjo boriti ne glede na žrtve. Vara mladine v svoje poslanstvo bo zajezila plimo tiranije in io obvladala, postavila bo mejnik v času in prostoru, ki bo zaznamoval novo razdobje v Človeški zgodovini. . "Stvar Združenih narodov," je dejal predsednik Roosevelt v svojem gumo. na narod;, nem zborovanju študentov v Wa^hingtonu, "je stvar mladU**-Je upanje nove generacije in generacij, ki pridejo za nj?. Je upanje v novo življenje, v življenje v svobodi, pravičnosti in spodobnosti. Vsak dan postaja tu bolj jasno mladici v Evropi, kjer naeiji poskušajo ustvariti mladinske organizacije po nacističnem vzorcu. Ta vzorec ni u-stvarjen od mladine sa mladino. Ustvarjen je od Hitlerja in vsi-ljeft mladini v obliki priallne duhovne hrane lažnih dcjilev, potvorb, prepovedi, vse podprto s pištolami Gestapa." In pred« sednik je le dejal) "Če količkaj dvomite o tem, kaj minit sodobna mladina Kvrope o lažnih obljubah naclfalističnih gospodarjev, glejte na junaško mladi« no Francije in vseh zasedenih delel, na mladino, ki rajši umira pred ekaekueijskimi pelotoni, nego da bi živela v suženjstvu in ponižanju pod Hitlerjem/' Glas novega rodu zavrača v*e račune starih kalkulantoy in špekulantov, zavrača vsako po- mirjanje in sporazum s silami zla. A tudi če samo za hip potlačimo ta glas srca in so postavimo na stališče razuma, ali ni vsakomur takoj jasno, da je po-mirjenje in sodelovanja s sovražnikom zelo kratkovidna ln slaba špekulacija? Pred par dnevi je minister Sava Koaano-viČ skupno z pewyorškim županom La Guardio govoril v italijanščini italijanskemu narodu, župan La Guardia je poveličeval žrtve naroda v Jugoslaviji in njegov ponosni in hrabri odpor. Minister KoBanovič pa je poudarjal, kako so vesti o div-nem odporu, ki prihajajo iz vseh krajev, kjer žive Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci, sijajne priče, kako more narod^ čeprav brez sredstev, izdrlatl nadčloveško borbo mesece in mesece. U-nlčiti more vso načrte Ovte, Gestape ln okupatorske armade, Če se je odloČil, da umre ln pre-vzame na sebe riziko In nevarnost. Od Alp do balkanskih in Rodopskjh brd grmijo topovi In pokajo mitraljezt na skoro ne- {»rekinjeni fronti» Ta hrabra de-a plača narod t rekemi krvi, toda ta kri nI prihranjena nlty onim nnrodoff^i ki so otea ra in protesta sprejeli jarein Hitlerja ln Muaaoltnij». Najbolj zgovoren j« primer Romunija: vzeta ji je bila Transilvanija z njenim pristankom, nato jt prišla čet njo nemška vojna okupacija in aedaj je v vojni proti Rusiji in izgubila nad pol mili* jona ljudi V svoji zemlji Rumu-ui stradajo in ao oropani od nacistov, a kakšna bo ^njih Ultfa jutri z zmagovito Sovjetsko Rusijo na mejah?" In minister Koeanovič je takp povsel filozofijo jugoslovanskega odpora: jugoslovanski kri t*-če za občečloveške ideala, Žrtve Jugoslavije priznava celokupno človečanatvo, a ta kri ni prelita raman: prelita je sa svobodo vseh, ki dane> Ječe po4-*ac|faii-sttontjn jarmom. Zakon razuma je Jalov, če m postavi pjroti zakonu srca. Slovenci v domovini *> a dejanji izpričevali borbeno enotnost narodov v Jugoslaviji in po epski veličini teh Irtev se usmerja delovanje vseh pravih Jugoslovanov v inozemstvu. ÀOITIRAJTE XA PMWWOI lil TIMM OF NATIONAL ■MlltOINCT" President Roosevelt * It I Il mm "P''tab h*- Lé "r h kupih« tn9ii 1 wmi «i» Tov it a »iavmi m van na? WMfb» Sm «••»Mm m4 * V*» w K>ik*«d 119 *o« kaew tkat mora p«>pla ana woelüin today, than laat yarn. But tho noode el dw Community Fund kavo NOT diminished. On tka contrary thsy have INC* Mitt DI Why T IWi one oxampla—each yasr tho Fund proviioe warm clochas, nouriehinc lood and lovtnfsarf lor mora than lùfi» little giria and boy«. A humming arma plani ham* •olvod tkair ptoblom—thoy hava no dad u> draw a p«y chock For thoaa kida ara arphana, or wandorln« walla laam iwokon homes And wick evorytfclnf reaÛm amas, trt «sina io taka mnae dollars M glvockla aid. Time is why Praaédant Roœovaic himaaH kaa «nid. Te »iipparf d tho «mular wallara and choritakla asrvlase «hfou#k community chanta la EVEN MOUE IMPORTANT In uaeo of ..jffjfcflfl MiriiMiry than In normal limas»" Yen thla year k la mm mora in* Cârf Mf «tflCT portant tknt no Uttls cklld m> I That mm That young mechara and kabiaa aoeum t ha H and medical cara thoy ooodl Tkm crippl^ bula kid. walk •eahe. Thee ALL THE PBOPU ahora Amorto^« Mcoein^ la choir quiet aAdanc way cha IW hrakh and wllar. apanckn lor whi4> t ha Cammunlcy Fund collet* nan ncHT-INO MANKIND** GREATEST EATTLE. Thnm insludr Sioupa fkataprap* Cartlety al IM CMeaa« Šas*MaSe al ES» VhaaeTi OrsSaraa* ni ovary typo and alas.'., and e| all raasa, all aalaa% all «pads ^anaim lika ihn Unicpd Char itiea£at hoik ftharitlmje«rlak Charities, and lakadon Army, Piliy-ooa JHIsra*! apaaMka which tak* cam d dependent children and (mere impanel than mm, ihla year) cha chlldien ol working mechara. Than, t bara ara twontyolghc asperate hœpitale end eUoliS which Mm^m IM MiioaMa »iC^ AMtMAÉ AAV Hi va nwuiMi iMrm ii»» luiwin« wnu *•**» —j^r Pnrt ol your dotUre go Iqr the 1300 MIUMM F#I hnlplul visits mads every day $o im* rdMNItW pewcriehed hornee by hundreds el kindly vlelting mm. Think nl fks thouaanda el IšiEb red-leeed Ghlcegoene who fit a gaad fH«t ^^ jfMI ^^iidl ímhrí! tki wHiiii dolag aM iWf nan ce make dm last yeem ai lelk in the enttimn el liia pern easily la comlort. IrlendUnem mid security. YeC ae weak li em«e Impapaaai than that el the flit y epsanlnn which pamdd* •ducaclonel aad racreetionel ectlvicies 1er shUdraa la HQ el Chicsgo's neediest neighliorhoode., sctlvilke whisk build a sound miad la a sound body 1er che ESEPUf (ElMLIIlBS OP crrtZENgHiP ...aaiv|tim which Coach cha Inaaoa claaan* , work upon which democracy depends Yes, we, toa^kave remperw in IflPAET «I MB waceh. Our brave mop oa the PlftMV Ml PUINE fiiktlag kea^w daprn^ not ooly co provideckMr ii iepnaanl ami,km aleo myramrva et heam ike lui I ami 1er whlek thoy era risking ckMf Uas» Thee ie why era muse buy all tke U^r Bonds we oaa,g|ve m che U0O. eke Rad Crem aad che Wo Reticle. Aad ckoc le why. mora then ever, we moce give m........