ČILSKI ALLENDE IŠČE ZAROTE REŽIM V SLEPI ULICI Norec se da le od skušnje učiti, modri pa od skušenih. Slovenski pregovor. Zapisal primskovski župnik Jurij Humar (1819—1890) Iz življenja in dogajanja v Argentini Čilski marksistični predsednik Allen-de se je odločil, da se bo boril za svoj in svoje politike obstoj, četudi bi pogreznil čilsko politično in gospodarsko življenje v popoln kaos. Takšni so zaključki opazovalcev čilskega političnega in gospodarskega razvoja zadnjih mesecev, posebej še zadnjih tednov. Čilska notranja in zunanja politika in čilsko gospodarstvo ise nahajata v slepi ulici. Allendejeva marksistična ideološka trdovratnost, povezana s pre-vratnostjo trockističnih in drugih levičarskih elementov, ki jih ima okoli sebe, odn. ki ga imajo v svojih kleščah, spreminja Čile v eno najrevnejših držav na latinsko ameriškem kontinentu. Allende ni iznašel nič novega v svojih obtožbah krščanskodemokratske in konservativne opozicije, da hočejo zrušiti njegov socialistični sistem. Odkar je prevzel leta 1970 oblast, ponavlja od časa do časa to obtožbo in vali krivdo za kaotično ¡stanje v državi na zunanje in notranje sile, nasprotne njegovemu režimu. Tako je pretekli teden iznašel spet novo zaroto proti sebi in svojemu režimu, ki ji je nadel ime „septembersiri plan“. Ta zarota naj bi se začela s študentovskimi demonstracijami, ki naj bi jim sledili splošna stavka in poulični izgredi. Čile naj bi zarotniki razdelili na osem operativnih področij, ves promet bi bil ustavljen, da bi -Santiago in druga večja mesta ostala brez živil. Zarotniki naj bi se ¡pripravljali tudi na sabotažo dveh ladij, ki prav sedaj peljeta nekaj tisoč ton žita v IČile. Zaroto bi vodil bivši major Arturo Marshall, ki je bil letos junija pobegnil v Bolivijo. Zarotniki bi tudi osvobodili generala Roberta Viauxa, ki od leta 1970 pa do danes čaka v ječi na proces zaradi svoje udeležbe pri umoru bivšega vrhovnega poveljnika čilske vojske grala. Schneiderja. Zarotniki da so imeli v načrtu po- „li*; roda v rod (Nad. s 1. str.) Kako naj torej doprinesemo svoj posebni delež k tej kanadski raznoliki skupnosti ? Tako, da ohranjamo z ljubeznijo svoje lastne slovenske kulturne vrednote, jezik in pesem, umetnost in znanost, običaje in praznike. Jezik, ker je izraz slovenskega duha in občevalno sredstvo med nami — ker nam odpira možnost povezave z drugimi vrednotami in njih priličenja. Pesem — ker nas s posebno lepoto oživlja občutje povezanosti. Umetnost, ker nam izraža na svojski način duha slovenstva in je obe- Listal ¡sem te dni po emigracijskih listih iz davnih dni in tam sem v Ame-rikanskem Slovencu z dne 20. septembra naletel na par besed sporočila o odkritju Krekove plošče na Krekovem domu v Selcah nad Škofjo Loko dne 28. avgusta 1922. leta. Torej: ko bo tale številka Svobodne Slovenije izšla, bo natančno petdeset let od omenjene ob-jave v Glasilu K. S. K. Jednote v -Sev. Ameriki. 'Tak-le zunanji sunek je potreben, pa se ti vzbudi spomin na dogodek iz polstoletja nazaj. Bled ¡sicer, toda vendar spomin, na katerega si že pozabil, pa si hvaležen takile majhni novici, ki je povzročila, da ti je srce zanihalo hitreje in si zaprl oči, pa se prestavil za hip za petdeset let v preteklost — v svojo mladost. Kakor vemo, se je dr. Janez Evangelist Krek vedno ¡smatral za Sielčana, čeprav je bil rojen -pri -Sv. Gregorja nad Laščami v šoli, kjer je bil -oče učitelj. Tam spominja nanj plošča — v rojstni hiši. Toda rod njegov je bil iz Selške lohne, po rodovniku, ki ga je vestno sestavil svoj čas dr. Rudolf An-drejka, pa so mu bili daljni ¡sorodniki znani slikarji Šubici iz Poljanske doline. Torej: škofjeloško alpsko predgorje jo bilo izhajališče Krekovega rodu. Ko je mati Krekova ovdovela, se je naselila v Selcih, kjer je podedovala po možu njegovo domačo hišo „pri Štoku“. Tu škodovati tudi železniške proge in glavne ceste v državi, da čilska vojska ne bi mogla priti v Santiago na parado, ki jo je uprizorila minuli ponedeljek za praznik 162. obletnice čilske osvoboditve izpod Španije. Kakor vse svoje nasprotnike, je A-llende tudi ta „septemberski plan“ na-zval „fašistični“ in izjavil, da se je zaradi -tega odkritja odločil prepovedati krščanskim demokratom in drugim opozicionalcem organizirati protertne povorke pretekli teden. Dejal je tudi, da „ve še za veliko več podrobnosti zarote,“ toda da „jih zaenkrat še ne bo povedal.1* Allende je tudi pozval krščanske demokrate, naj z njim sedejo za mizo, ker da se je pripravljen pogovarjati z njimi „za mir“. To ponudbo so krščanski demokrati odklonili, kajti „nihče ne mufe Allende ju ničesar verjeti in krščanski demokrati nimajo namena napraviti si hara-kiri“, ie izjavil krščanskode-mokratski senator Luis ¡Paič. Predsednik čilskih krščanskih demokratov senator Renan Fuentealba pa :e na čilskem radiu izjavil, da so Allen-dejeve izjave o zaroti „smešne“ in da je Allendejeva politika dokazala, da je „največja polomija v naši zgodovini.“ Za nameček se čilsko gospodarstvo zapleta še z odkritjem velikih količin ponarejenih dolarjev, ki krožijo po državi. čilska policija ceni, da se je ponarejevalcem posrečilo vtihotapiti v čile nad en milijon dolarskih bankovcev različnih vrednosti, kar je za državico z 10 milijoni prebivalci resna zadeva. Ker en ameriški dolar danes na čilski čini borzi velja 150 čilskih eskudov, to pa predstavlja eno dobro dnevnico povprečnega čilskega delavca, je slehernemu gospodarstveniku razvidna nevarnost, ki jo za že itak razrvano čilsko gospodarstvo predstavljajo ponarejeni dolarji. V letošnjem letu ise je čilski policiji posrečilo odkriti nad 500 operacij s ponarejenimi dolarji. krvi gre tok“ nem prispevek naših ustvarjalcev k temu duhu. Znanost, ker nam odpira umsko obzorje, kot ga širijo naši ljudje. Toda jasno je, da naša naloga ni le, da t ljubeznijo ohranjamo -take vrednote, marveč tudi, da jih množimo, da spremljamo njih rast v -Sloveniji in ob tem rastemo tudi sami. Ko opravljamo to delo in z njim seznanjamo druge Kanadčane tudi bistveno prispevamo h kanadski kulturi. Ob vsem tem delu pa smo tudi neposredno zavzeti za celotno kanadsko življenje. Ne zanimajo nas le problemi davkov, delovnega prava in gradnja cest. Udeleževati se hočemo vsega ka- je bil odslej Krekov dom do materine smrti 1903. Potem so otroci hišo prodali in dr. Krek je odslej hodil na počitnice na Prtovč, visoko planino nad Selcami ob poti na Ratitovec. Očetova hiša „pri Štoku“ je postala — Društveni dom, ki je po smrti Krekovi dobil ime Krekov dom. In v ta Krekov dom so pred 50 leti vzidali -spominsko ploščo. Leta 1922 sem bil abiturient, ki sem se vrnil z maturitetnega potovanja po ,Srbiji. Bil je to ¡samo izlet slovenskih abiturientov -po osvobojenju iz Avstro-Ogrske v ¡Srbijo, ki so se ga udeležili med drugimi sedanji metropolit dr. Pogačnik, pesnik Srečko Kosovel, politik dr. šmajd, prof. Vlasta Pahajnarjeva in drugi. Ko sem se vrnil, so bile v Škofji Loki že velike priprave za Krekovo prireditev v Selcih, pri katerih so hoteli biti Ločani polno udeleženi, škofjeloško okrožje Pevske zveze ise je pripravljalo na skupni pevski nastop, to je nastop pevcev Poljanske in Selške doline, ki naj bi jih vodil Zvezin pevovodja prof. ¡Marko -Bajuk. Dve moji sestri sta bili pri zboru. Ne vem, kdo je tedaj vodil pevski zbor v Loki, ali organist Brejc, oče mojega „prijatelja“ Javorška, ali že akademik, poznajši zgodovinar loškega gospodstva prof. dr. -Pavel Blaznik, ki je vsa akademska leta vodil pevski zborin orkester v Prosvet- Dfednarodni teden Španija je pripravljena ugoditi zahtevi švedske vlade in vrniti v ¡Stockholm hrvaške ustaške teroriste, ki so na ugrabljenem letalu preleteli v Španijo iz Malmoe. Trije ustaški teroristi so ugrabili skandinavsko potniško letalo in dosegli izpustitev na ¡svobodo sedmih ustašev, ki so bili v švedskih ječah zaradi umora Titovega veleposlanika na Švedskem, Roloviča, aprila 1971, in oborožene okupacije Titovega konzulata v Gothenburgu. Zahtevali in dobili so tudi odškodnino 105.000 ameriških dolarjev. Po pristanku v Španiji jih je španska policija aretirala, jim -odvzela dolarje, španska vlada pa jih ima namen vrniti švedski policiji. Ugandski predsednik gral. Amin je brzojavno sporočil glavnemu tajniku ZN Waldheimu in izraelski vladi, da ve za rešitev bližnjevzhodnega problema. Amin pravi, da bi bilo treba Izraelce izseliti v Anglijo in da „povsem razume Hitlerja, zakaj je uničil šest milijonov judov: ker judje niso ljudje, ki delujejo za blaginjo drugih ljudi“. Vojske Varšavskega pakta so imele v češkoslovaški velike manevre, ki se jih je udeležilo nad 100.000 mož. NATO je istočasno imel manevre v Zahodni Evropi in na Atlantiku. Deset zunanjih ministrov Skupnega evropskega trga je sklenilo, da se bodo prihodnji mesec v Parizu sestali na vrhunsko konferenco predsedniki njihovih držav. Na konferenci se nameravajo dogovoriti in podpisati sklep o enotni denarni valuti za -Skupni evropski trg in utrditi politično enotnost. V Dacci, prestolnici nove države Bangla Desh (bivši vzhodni Pakistan), je demonstriralo nad 50.000 ljudi proti predsedniku Mujibu, ker da ni izpolnil svoje obljube, da „v svobodni Bangla Desh ne bo nihče več umiral od lakote“. Izgrednike so vodili študenti, ki zahtevajo uvedbo „znanstvenega socializma in kmečko-dela-vsko vlado“. nadskega življenja na Vseh področjih v gospodarstvu in znanosti, v umetnosti in vzgoji. Hočemo biti živ del političnega življenja, kot aktivni državljani, odločeni da sodelujemo pri ustvar janju pogojev enakosti za vse in pravice v svobodi. Dovolite mi še izraz osebnega čustva, Ko človek vidi zbrane na Slovenskem dnevu veterane slovenskega prizadevanja skupaj z mladino, ki se veselo vključuje v to delo, ga navda občutje radostnega ponosa. ¡Na misel mi pride beseda pesnika: „Iz roda v rod krvi gre tok, iz roda v rod duh kaže pot.“ Ponesim-o tega duha, ki ste mu dali danes izraza in ga obenem pokrepili, ponesimo tega duha is seboj, da nas bo vodil v prihodnost. nem domu. Ko je prišel slavnostni dan, smo se — vsaj pet članov naše družine z -očetom — odpeljali z „zapravljivčkom“ v Selca. Vem, da smo ob tej priložnosti vsi udeleženci obiskali najprej grob „štokove mame“ sredi polja pred -Selcami, nato pa ¡se udeležili zborovanja pred „štokovo hišo“, ki je nosila velik napis KREKOV' DOM. Ves je bil v mlajih in zastavah ter ovenčan z zelenimi venci. Govornika sta bila gotovo najboljša, kar jih je bilo tedaj med Slovenci: dr. Anton Korošec in F. S. Finžgar. Kaj sta tedaj govorila, ne vem povedati, moral bi pogledati v tedanjega Slovenca, kjer sta bila gotovo oba govora vsaj povzeta po glavnih mislih. Lahko pa si mislimo, kako je govoril dr. Korošec ob domači hiši svojega prijatelja in soborca za svobodo naroda, in tudi kako F. S. Finžgar, -tedaj najbolj priljubljen govornik majskodeklaracijskega gibanja, o svojem mentorju in „sl-ovenskem srcu v sredini“. Vem, da sem požiral besede in užival govornika — enega kakor drugega — ki sta bila tedaj na višku svoje popularnosti in gotovo najvrednejša, da govorita dr. Kreku pred njegovo domačijo, ki se je po čudni metamorfozi popolnoma v Krekovem smislu spremenila v Osrednji prosvetni dom te lepe gorenjske vasi. Tudi to vem, da so -potem zapeli združeni pevski zbori vsega škofjeloškega okraja pod vodstvom prof. Marka Bajuka, in kjer je dirigiral naš poznejši ravnatelj Bajuk, tam je zbor dosegal -najvišjo raven zmogljivosti. Kdo je odkril spominsko ploščo, ne GOSPODARSKA POLEMIKA Politično ozračje je bilo zadnji teden precej mirno, zato pa je pozornost prešla na gospodarsko področje, kjer se te dni povzemajo važni ukrepi. Kakor hitro je namreč vlada pokazala pripravljenost povišati plače, se je pričela večna polemika med sindikati in gospodarstveniki, pa tudi med pristaši nacionalne in liberalne ekonomije. Povišice so zagovarjali zlasti Splošna delavska konfederacija CGT in tudi splošna ekonomska konfederacija CGE, obe peronistično usmerjene. Ostro pa je proti ponovni povišici nastopila Argentinska industrijska zveza JJIA, ki je obrazložila, da bo ta povi-šica povzročila spet nov sunek v inflacijski dirki. Preko teh debat je vlada mnenja, da je povišanje plač nujno. Inflacija je dosegla že tako hude obsege, da je položaj delavcev obupen. Dvom je bil le, koliko povišati plače. Najprej so bili vladni krogi mnenja, da naj bi bila povišica enotna: 100 do 150 novih pesov, ne glede na višino -plač.. Ta način povišic pomaga zlasti sektorjem, ki imajo najnižje prejemke. ¡S tem se je prvotno strinjala -tudi CGT. ¡Potem pa se je stvar obrnila. V vladi sami so začeli govoriti ne o količini, temveč o procentih. Tedaj je tudi CGT postavila zahtevo: povišica- v višini 15%. Zadnjo besedo ¡so seveda prepustili predsedniku Lanusseju, ki bo povišice na- 'Nov® vojno žarišče se je pretekli teden pojavilo v Afriki. Ugandska radijska postaja je objavila, da so vojaški oddelki bližnje Tanzanije „brez razloga“ prekoračili ugandsko mejo in v prvem navalu zavzeli tri obmejna ugandska mesteca. Ugandska vojska da ni stopila v akcijo proti Tanzanijcem, kar da Uganda ni sovražna do tanzanijskega ljudstva. Iz Ugande so pretekli -teden -odletela prva britanska prevozna letala, s katerimi je Anglija začela odvažati iz Ugande izgnane Azijce, ki nimajo ugandskega državljanstva. Izseljevanje se je doslej mimo nadaljevalo in so v Londonu izjavili, da tudi vojaški spopadi med Ugando in Tanzanijo ne bodo ustavili izseljevanja. Ugandski predsednik gral. Amin je obtožil Tanzanijo ¡odn. tanzanijskega vem. Vem da sta cerkvena opravila izvršila škofjeloški župnik dr. T. Klinar ter selški župnik Jan Kepec. Dobro pa se spominjam, da ¡so popoldne dajali Selščani Funtkovo igro Tekma. Igro iz umetniškega življenja. Dvorana je bila polna. ¡Po škarpi ob hiši nad potokom smo viseli, ker nismo mogli v dvoranico majhnega doma. Toda hotel sem videti igro že zaradi tega, ker je igral glavno vlogo „domačin“ Anton Gojmir Kos, poznejši slavni slikar in član Akademije znanosti in umetnosti. Njegova partnerica je bila Micika Tavčarjeva, poznejša soproga dr. Rudolfa Andrejke, sestavljalca Krekovega rodovnika. Jaz ¡sem opazoval predvsem slikarja Kosa, ker sem poznal njegovo im g in celo avtoportret iz Doma in sveta. Umetnik je igral umetnika in kij, ki predstavlja važen predmet igre, je bil njegovo lastno delo. Takšna je bila slovesnost odkritja plošče dr. Janezu E. Kreku na njegovi domačiji pred petdesetimi leti. Toda nisem pisal tega podlistka, da si -osvežim bledi spomin na ta dogodek, ampak zaradi tega, ker imam pri roki tekst, ki je vklesan v to ploščo, izredno lep in pomemben; a na žalost ne vem, kdo ga je sestavil: Spomin na te nikdar ne bo se zgubil, še pozni rod k hvaležnosti bo vabil. Pri nas držimo, kar je kdo obljubil. Naš dom nikoli te ne bo pozabil. Da odkrije ploščo s to mislijo, se je zbralo ljudstvo iz vsega škofjeloškega povedal v svojem „gospodarskem razgovoru“ po televiziji. Seveda kljub gospodarskim problemom politični manevri niso izostali. Tako je v radikalni stranki opaziti vedno hujši notranji boj med obema nasprotnima skupinama. Tudi v Frente Cívico de Liberación Nacional (Državljanska fronta narodne osvoboditve) ni vse v redu. Stranke, ki so v njej povezane, še sedaj ne vedo, če se bodo predstavile na volitve posamezno ali skupno. Opazovalci menijo da bolj gotovo posamezno: politična individualnost je še vedno močnejša kot težnja po združenju. Medtem pa je Peronov delegat Héctor Cámpora ostro kritiziral stališče provincijskih neoperonističnih strank. Te ¡so namreč mirno sprejele vladno klavzulo „25. avgusta“ (ko je zapadel rok, da se kandidati — med njimi Perón — nahajajo v državi) in od tedaj iščejo lastne kandidate in se ne ozirajo več proti Madridu. S tem seveda odtegnejo številne glasove justicialistič-ni stranki, številne neoperonistične stranke so se tudi že izrekle za kandidaturo za bivšega ministra Manriqueja. Druge pa še molčijo, a opazovalci menijo da bodo tudi podprli Manriqueja na bodočih volitvah. Volilni zakon, ki ga pripravlja po-cebna komisija, mora biti proglašen 25. septembra. Vendar komisija sama še fedn-o ni edina glede nekaterih važnih točk. čas pa teče. predsednika Nyerero, da hoče preprečiti nadaljnje izseljevanje Azijcev iz Ugande in da je postal orodje kolonialnih sil, zlasti Anglije, ki da ga je nahujskala, da bi Ugandi onemogočil izgon Azijcev. Nekaj tisoč kilometrov proti severovzhodu, na Bližnjem vzhodu, se je položaj minuli teden spet močno razplamtel, ko so Izraelci silovito napadli gverilske postojanke v Libanonu. Vdrli tso s tanki in četami čez libanonsko mejo in tudi z letali bombardirali nasprotnika. Po uspelem poh-odu so se umaknili na izraelski teritorij. Na Daljnem vzhodu, v Vietnamu, se je južnim Vietnamcem posrečilo izgnati iz komunističnih rok mesto Quang Tri, ki je bila zadnja komunistična utrdba na južnovietnamskem področju, ki so ga bili komunisti zavzeli ob letošnji ¡spomladanski -ofenzivi. okraja v ¡Selcih in ta misel je bila gotovo osrednja misel obeh govornikov. Pri nais držimo, kar je kdo obljubil. Držimo! Dr. Korošec je šel za dr. Krekovim testamentom. Finžgar je šel ob njem in ob Koroščevi 60-letnici v Unionski dvorani 1. 1932 je zopet govoril — tokrat dr. Korošcu — besede, ki so razvnele ljudstvo, da je kljub policijskim prepovedim ovilo dr. Korošca v slovensko zastavo. Gotovo mu je zopet narod obljubil — zdaj Korošcu: Pri nas držimo, kar je kdo obljubil. Toda že prihodnje leto je Finžgar govoril slavnostni govor — generalu Živkoviču, predstavniku kraljeve diktature, onemu, ki je interniral dr. Korošca, svoj čas sogovornika na poklonitvi dr. Kreku v Selcih. In čez desetletje — stopil je ob stran tistim, ki so danes gotovo spremenili Krekov dom v drugačnega, kot pa je bil pred petdesetimi leti namenjen, blagoslovljen in ovenčan z govorniškim leporečjem slavnostnih govornikov. Bog ve, ali je še ta plošča izpred 50. let na steni doma, ki verjetno ne nosi več imena Krekovega, čeprav je bila nekoč njegova domačija? Vemo pa, da, da drži pri večini še to, kar je bilo tedaj vlito v bron: Spomin na te nikdar ne bo se zgubil — pri nas držimo, kar je kdo obljubil. td Spomin na odkritje Krekove plošče v Selcah Pri nas držimo, kar je kdo obljubil Tri vojna žarišča UGANDA, BLIŽNJI VZHOD, VIETNAM \s AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev). 38 Še o propadu Zapada Odkar je nemški kulturni zgodovinar Spengler napisal knjigo „Propad Zapada“, se nenehno prinašajo dokazi, da je resnično Zapad že blizu konca svoje specialno evropske kulture kot ie zrastla iz grško-krščanskega moralnega in etičnega sveta. Papež je zadnjo nedeljo, 13. t. m., v Gandolfu govoril, „da je moderni človek tako obseden od seksualnosti, da brodi samo še po blatu. Živimo v dobi, v kateri je živalska narava v človeku degenerirala v nebrzdano pokvarjenost.. . Živimo v času senzu-alnosti in egoizma.““ V takem času egoizma in razkošnega uživanja ni več prostora za žrtve, za herojstvo kakršne koli vrste, ne za idealnost, kaj šele za odpor proti kaki nevarnosti duhovnega značaja. Starejša Evropa je imela ideale, za ideale se je borila na življenje in smrt. Krščanska zavest v Slovencih je-bila tako močna, da je v idealni mladini tiste dobe vzbudila odpor, pripravljen za vsako ceno — tudi za ceno življenja — pripomoči k zmagi ideala. Tudi komunisti doma tožijo o „brez-ldejnosti“ egoistične mladine. In Zapad toži, da današnja mladina otopeva za duhovna trenja, Neki sodobni publicist se sprašuje: „Kdo se bo še boril npr. proti komunizmu, če bi navalil .na Evropo?“ Zapadni človek izgublja šmilsel za idejno borbenost in raje „brodi v blatu“, kot pravi papež. Dobili smo zanimivo pismo našega prijatelja iz Zahodne Nemčiie, ki ga mučijo prav ta vprašanja. Takole piše: „V Nemčiji opazujem dogajanja okrog sebe, povsod vidim zlorabo svo bode in demokracije, v čemer vidim kal razpada in počasne degeneriranosti. Čudni so naravni pojavi: družba hrepeni in se bori za svobodo in blagostanje, ko pa ju doseže, ise pokažejo znamenja njune zlorabe, začno delovati pojavi nazadovanja, predvsem duhovnega, in pride do dekadence. Premalo se zavedamo teh pojavov v družbenem razvoju, čeprav so nam znani primeri iz zgodovine, ko so visoke kulture začele propadati, ko so dosegle svoj višek in niso bile več zmožne vzdržati se na doseženi stopnji; tako npr. grško-rimlski imperij, ki ga je uničil nato notranji moralni razpad. Vendar mi mislimo, da ne živimo v taki dobi, ali pa vsaj, da ne bo tak razvoj, pa nas nato iznenadijo dejstva, ki jih vidimo. Na primer: Zahodna Nemčija je samo en del današnjega sveta in ima tudi vse značilnosti zametkov, ki morejo voditi k izraziti dekadenci. Bog daj, da bi se motil! Vendar so nekateri znaki, ki jih ni mogoče izpregle-dati. Npr. sedanja nemška vojska, ki ni niti senca nekdanji nemški vojski, po mojem mnenju ne predstavlja nobene grožnje ali nevarnosti za Sovjete. Število mladih ljudi, ki so se odločno uprli pozivu k vojakom, je zelo veliko in še narašča. V takih primerih jih oblasti razdele gotovo v napol civilne službe, npr. v sanitetne službe brez strogih sankcij. Ob izobilju materialnih dobrin ni nobenega pravega duha v mladih ljudeh, ki jim pojem domovine in čast naroda prav prav malo pomeni. Mladi ljudje niso navajeni na napore, ali da bi se čemu odrekli, ker v njih ni idealov, ne pravega duha, da o kaki borbenosti sploh ne govorim. Mislim, da je silno težko predvideti, kam bo krenil bodoči razvoj sveta, ker je v tako imenovanem svobodnem svetu polno negativnih pojavov, katerih smer m končni obseg še ni mogoče pravilno oceniti. Pred kratkim so mi prišla v i'oke mnenja nekaterih visokih cerkvenih krogov in' samega papeža, ki pričakuje neslutene viharje in ki priznavajo vso tragično težo sedanjega razvoja v svetu.“ Tako to pismo iz Nemčije, človeka, ki gleda pesimistično na bodoči razvoj Evrope predvsem z ozirom na odpor proti močnemu agresivnemu, imperialističnemu komunizmu. iPotrjuje pa njegovo misel o „gnilem Zapadu““ najnovejše Solženicinovo pismo o Združenih narodih in papežev govor o moralni po- ESLOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 21. septembra 1972 POLITKOMISAR JE ZGUBIL SPOMIN Difícil situación de Solzhenitsyn V zadnjih ‘tednih is e v Sloveniji vrste proslave raznih partizanskih jubilejev o ustanavljanju brigad in podobno. Govorniki različnih kalibrov poveličujejo na teh proslavah revolucijo in uspehe komunističnega režima. Pa se jim besede nekako drobijo in niti zanesenost govornikov niti potvarjanja dejstev ne dosegata zaželenega učinka. 3. septembra 'se je na proslavi tridesetletnice ustanovitve Gubčeve brigade v Trebeljnem pojavil kot glavni govornik nekdanji politkomisar in sedanji predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik. Kot bivši politkomisar je hotel navduševati. Razumljivo je, da bi rad prikazal uspehe komunističnega režima, kar je seveda več kot težka naloga. Ker je vedel, da z dejstvi ne more na dan, zato je demagoško ugotovil: „Resnica je, da so delovni ljudje naše domovine v socialističnem samoupravnem družbenem redu v kratkem povojnem obdobju dosegli takšne uspehe, kakršnih ne pozna naša zgodovina.“ Poslušalci so mu gotovo dali prav, ker takih „uspehov ‘ slovenska zgodovina res ne pozna. Kakor drugi govorniki, tudi Vipotnik ni mogel mimo dejstva, da komunistični režim nima zaslombe med ljudskimi množicami. Takole je dejal: „Dogajanja v zadnjem času so ponovno opozorila, da naša revolucija in jugoslovanska samoupravna usmeritev nekaterim temnim silam doma in po svetu nista po godu. To je stvarnost' in temu primerno se moramo tudi organizirati. Ni dovolj le ugotavljati stvari, jim dajati ocene, računati s tem, da je naš družbeni sistem že sam po sebi, s tem, da je, dovolj trden, da ga nič ne more omajati.“« Da bi pregnal malodušje starih partizanov in brezbrižnost novih generacij do „uspehov revolucije“, je Vipotnik nadaljeval: „V obrambi, utrjevanju in razširjanju revolucije ne smemo misliti, da bodo šle same od sebe in pasivno čakati rešitve. Potrebno je reagirati, na vsakem koraku, povsod in stvari postaviti na svoje mesto, tja, kamor spadajo. Vedeti moramo, da vri tisti, ki jim je naša družbena ureditev trn v peti, nastopajo zelo agresivno, izkoriščajo demokracijo, pa tudi oportunizem naših političnih sil.“ „Med partizani ni bilo karierizma“ Nobena tajnost ni več, da je bil v času revolucije neprestan boj za privi-ligirane položaje, ki naj bi bili obenem odskočna deska za- kariero po uspešno končani revoluciji. Medsebojne tekme, katerih posledica je bilo tudi fizično uničevanje, je bilo že v prvih letih revolucije pogost pojav. Da so pobijali partizane, ki niso bili komunisti, in da je to delo opravljal tudi sam Ribičič, je dejstvo. Pa tudi marsikak partijec je bil „na begu“ ubit. „Marksistična mi-kroskopija““ ni prizanašala nikomur in brezobzirnost ni poznala meja. To čiščenje se je posebno razbohotilo po letu kvarjenosti, senzualizmu in amoralnosti sveta, in še marsikak in marsikaj. Toda, mislim, da nam še ni treba biti tak pesimist, ter moramo „upati proti upanju“, da bo prišla neka velika duhovna obnovitev sveta iz tega kaosa razpadajočih kultur, tako na Zapadu kakor na Vzhodu. Cerkev je v nekem prehodnem vrenju, iz katere bo vstala nova obnovitvena moč idealizma in žrtve iz religiozne zavesti človeka. Ta se budi tudi na Vzhodu, kot priča Solže-nicin. Z Vzhoda kliče tudi svet po svobodi, po individualni svobodi, ki pa vlada v polni meri na Zapadu. Ne more biti Zapad tako gnil, če pa v stotisočih prehajajo ljudje iz Vzhoda k njemu po pomoč. Iz Slovenije je npr. skoraj sto tisoč ljudi na Zapadu, in če bi ise vrnii časi „komunizma izped 2’5 let“, bi jih večina, ostala zunaj, in še prav toliko novih bi si izvolili Zapad za svoje bivanje in delo. Nekaj jih privlači: svoboda! Svoboda je tista vrednota, ki dviga Zapad nad Vzhod.. Toda zloraba te 1943, ko so mnogi hiteli med partizane in v „osvobojeno ozemlje“, da ne bi zamudili vlak. Pri takem čiščenju so bili udeleženi predvsem politkomisarji, ki niso poznali Usmiljenja do tovarišev, kadar so branili svoje privilegirane položaje. Zato so naravnost cinično izzvenele besede, ki jih je v svojem govoru povedal bivši politkomisar Vipotnik, ko je dejal: „Nihče od borcev ni šel v partizane s špekulativnimi nameni, da bo postal ‘tak ali drugačen funkcionar, šli smo z eno samo željo,“ je dejal, „pregnati okupatorja, osvoboditi domovino in ustanoviti pravično družbeno ureditev, takšno, da bo v njej prišel do izraza delavec, glavni uistvarjevalec materialnih dobrin in vsega napredka. Med partizani ni bilo karierizma. Nasprotno. Najbolj skrite vrednote človeka so se na široko razkrivale. Prijateljstvo in tovarištvo se je razvilo do najvišjega zvena besede. Naša enotnost je bila neuničljiva, človek je bil pripravljen žrtvovati svoje življenje za drugega. Notranjost človeka je dobivala nove razsežnosti v odnosu do sočloveka, do ljudi, do naroda, do mednarodne solidarnosti. Lažna morala meščanske družbe ni imela mesta v NOB. Partizani in na sploh vsi borci revolucije so oblikovali novo notranjo podobo človeka, ki je postala sestavni del temeljnih vrednot socialistične samoupravne družbe.“ Pobili so več naših kot Nemcev Vipotnik gotovo ni bral Svetinove trilogije „Ukana“, ki je v Ljubljani izšla lani v obliki zgodovinskega, romana na 2700 straneh. Pisatelj Svetina, ki je sam doživel partizansko življenje, ga popisuje tako drastično-realistično, da že po branju nekaj poglavij bralec ugotovi, kako smešna je Vipotnikova izjava, „da so se najbolj skrite vrednote človeka na široko razkrivale“. V resnici je bila med partizani samimi tolikšna krvoločnost, da se človek zgrozi ob branju Svetinovega romana. Saj Svetinov partizan sam pravi: „Paznam celo nekaj takih, ki so dali pobiti več naših ljudi, kot so pobili Nemcev.“ Drug Svetinov partizan pa ugotavlja, da bele garde niso ustvarili samo farji, marveč tudi „mi sami, ker nismo znali po |človeško ravnati z ljudmi.“ Kakšno je bilo razpoloženje med komunisti nazorno kaže Svetinov prikaz spora med najbolj vidnimi komunističnimi funkcionarji, ki v romanu nosijo imena Fazan, Dren, Gorazd, Primož, Vojka, Pajk itd. Ko so ti komandanti in komisarji prišli v spor s partijcem Fazanom, so ga dali „pod marksistični mikroskop“, kjer je seveda Fazan propadel. Iz sestanka, na katerem je bil Fazan porazen, je šel s isovraštvom v srcu in so se v njem mešala tale čustva, kot popisuje Svetina: „Kritiki se je uklonil samo iz občutka nemoči, ko ni imel drugega iz- svobode vodi materializem in v egoizem, v „blato blagostanja“, namesto v „blagor blagostanja“ za dvig idealoma in heroizma. Zapadu grozi nevarnost, da se rnu izmaliči njegova svoboda v anarhijo, in njegovo blagostanje v pogubo. Treoa bo zopet obnoviti ideale herojstva, žrtvovanja, to za nekaj, kar je več vredno kot naše življenje, vzbuditi religiozni smisel življenja, ki lahko daje vsem dogajanjem nov razvoj in novo ceno. In ta religiozna obnova, ali vsaj zahteva po njej in potreba, pa raste tako na Vzhodu kakor na Zapadu, in samo ta nam je lahko poroštvo nove obnove „gnile Evrope““ v nje bistvu, v nje duši. In tedaj se bodo pojavili „junaki novega časa“, morda celo v obilki, ki je' danes ne slutimo, ali pa celo mislimo, da vodi drugam. Verujemo v obnovo Evrope, ker verujemo v svobodo in demokracijo. Bojimo pa se njune — zlorabe, ki danes predstavlja dekadenco Zapada. td El entusiasmo suscitado en Occidente por la última obra de Alexander Solzhenitsyn podría dificultar aún más la situación del escritor ruso bajo el régimen soviético, según se teme en círculos literarios locales. Cualquiera haya sido la influencia del Premio Nobel en el éxito de la obra, lo cierto es que Bu novela “Agosto de 1914” encierra un abierto desafío a lo que el Kremlin denominaría “el concepto marxista-leninista de la historia”. En tal sentido, el libro está lleno de “herejías” y de lo que la rígida conducción comunista soviética consideraría como “pensamiento peligroso”. Solzhenitsyin ha sido atacado ominosamente a causa de su nuevo libro, cuyo manuscrito pasó de contrabando al Oeste. La prensa soviética califica ahora, a Solzhenitsyn de antisoviético y de admirador del militarismo germano. Sin embargo, el libro refleja un profundo patriotismo y una conmovedora compasión por el campesino ruso que, sin saber por qué, se enfrentó con la furiosa, eficiencia de la terrible maquinaria de guerra alemana. “Agosto de 1914” es la primera parte de una obra de gigantescas proporciones. Solzhenitsyn admite que no cree que vivirá lo suficiente para terminar si trabajo emprendido. hoda. Prepričan je bil, da se mu na tihem smejejo vsi in da so komaj čakali na njegov polom. Posebno je bil jezen na Drena, ker da je uničil bataljon in je bil zato skoraj pohvaljen, na Gorazda, o katerem je islišal, da je prišel v brigado s terena za kazen, ker se je pogajal z gestapom. In Primož, ta zanikrni študent, oportunist, ki se je dolgo branil odgovornosti in vedno kritiziral poveljstvo... Pa Vojko, švab-ski dezerter. .. in Pajk, ta samaritan zabušantski... Ti bodo njega učili komunizma? Orlov, ‘ta surovež komaj čaka, da pride na njegov položaj... Prekleto, kako so ga pokopali... Največ so krivi študentje. Tem je bil zmeraj gorak. Zmerja jih z ušivci, tiste s funkcijami je imenoval karieriste, vse od kraja pa je imel za hudo nevarne delavskemu razredu in kmetom. Postali bodo doktorji, zdravniki, inženirji, predsedniki, gospoda, navadne pijavke de- ,.lz roda v rod Glavne misli iz govora, slovenskem dnevu v Kanadi Ko letos spet obhajamo Slovenski dan v Kanadi — v narodu ki je množičen v svoji enotnosti, mlad in dinamičen, pa globoko zakoreninjen v najboljšem kulturnem izročilu zahodnega sveta — razmišljajmo vsaj na kratko o svojem deležu in doprinosu k rasti kanadskega naroda. Ne mislim tu na naš dosedanji doprinos, temveč na naše naloge v sedanjosti in prihodnosti. Bili smo deležni velikih dobrin tega naroda. Vsakdo, ki se naseli v Kanadi, doživi vzhičen občutek občutek svobode v tej deželi. Vsi smo deležni njenega materialnega blagostanja. V neposrednem, osebnem istiku z ljudmi drugačnih narodnih izvorov smo jasno spoznali, kar smo prej le slutili: da «o nacionalistična nasprotja stare Evrope nesmiselna, da zlahka živimo skupno življenje v medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu. Kot Kanadčani imamo možnost, da dvignemo javno glas v protestu proti tiraniji v naši stari domovini ter tako pokažemo svojo solidarnost s Slovenci, ki trpe doma v nesvobodi. Toda kako bi -bolj določno orisali svoj položaj in nalogo kot Slovenci-Kanadčani ? Mi iz prve generacije vseljencev smo se kulturno oblikovali doma. Toda človek ni nikoli dokončno „oblikovan“, temveč ostane vedno odprt — ali bi vsaj moral ostati, če hoče biti polno človečanski — novemu kulturnemu okolju, od katerega prejema nove vrednote, pa k temu tudi prispeva svojih vrednot. Kanada ni le mreža gospodarskih, legalnih in političnih organizacij, ki fci se jim morali le na zunaj prilagoditi. Kanadčani so narod s svojo lastno skupnostjo, ideali in vrednotami, ki jih notranje prejemamo in ¡si jih priličimo. K rasti tega naroda hočemo — in moramo prispevati svoj delež. Narod je skupnost ljudi, ki žive na skupnem ozemlju, imajo podoben način življenja in streme k uresničenju skupnih idealov, za kar morajo sodelo- lovnih ljudi, je menil. Menda je tudi ta brigadni vodja nekaj takega, ker se tako „zgrajeno““ izraža, govori pa le na pol slovensko. Hrvat, Dalmatinec ali kaj ? Tam, kjer je doma, naj bi preganjal ustaše, namesto da soli ljudem pamet po Gorenjskem.“ Tako je doživljal pisec romana, Svetina, odnose med komunističnimi komandanti in politkomisarji Vipotnik je te odnose označil kot „prijateljstvo in tovarištvo, ki se je razvilo do najvišjega zvena besede“. Vipotnik je pozabil tudi to, da so bili med komunističnimi partizani mnogi, ki so dobro vedeli, za kaj gre. Tak je bil tudi Svetinov partizan Marko, ki je politkomisarjem in komandantom zabrusil v obraz: „Jaz se borim za svobodo, vi pa za oblast.“ Iz vsega tega je jasno razvidno, da je politkomisar Vipotnik zgubil spomin. krni gre tok66 ki ga je imel dr. Viktor Antolin na 13. 30. julija t. 1. na Slovenskem letovišču. vati v svobodi, pravičnosti in prijateljstvu. Polno razviti narod je politično organiziran v državi, v kateri državljani sodelujejo za ostvaritev skupne blaginje, ki vsebuje polnost človeških dobrin vseh članov: materialno blaginjo, moralno rast, estetske in intelektualne dobrine. Narod ni le vsota različnih etničnih skupin. Narod tudi ni le vsota posameznikov, ki se bore vsak za svoje osebne koristi in pospešujejo koristi drugih le, kadar je to njim samim v osebno korist. Narod je skupnost, v kateri si vsi prizadevajo za skupno blaginjo, v tej skupni blaginji pa ¡se morajo ostvariti osebne dobrine slehernega člana naroda. Taka skupnost ne more postati — če naj ostane živa, ustvarjalna skupnost — homogena nada. Dopustiti in gojiti mora raznolikost v okviru skupnega načina življenja in v konkretnih o-blikah, v katerih ise uresničujejo skupni ideali. Sleherni narod ima take raznolikosti — vsaj tiste, ki se nujno razvijajo zaradi raznolikosti ozemlja in na-sledujočih zgodovinskih okolnosti. Toda tukaj imamo v mislih diferenciacije v Kanadi, ki so izraz dejstva, da so v tej deželi skupine vseljencev različnih narodnih in kulturnih izvorov. Zdrava kontinuiteta v našem osebnem življenju zahteva, da ne zavržemo starih dobrin, ko se vključimo v kanadsko , narodno življenje. Nasprotno, temu življenju koristno prispevamo, če vanj vnesemo delež svoje dediščine. Človek, ki bi zanikal in zavrgel svojo narodno dediščino iz preteklosti in se le trudil priličiti se novemu, bi zagrešit nasilje nad samim seboj. Naposled se . ne bi priličil kanadskemu življenju in gai obogatil, — temveč bi se osiromašil v osebnem pogledu. Kanadskemu načinu življenja pa bi se prilagodil le s praznim zunanjim posnemanjem. Ravnal bi kot kdo, - ki hoče presaditi rastline v novo zemljo, pa jim spodreže korenine. (Nad. na 2. Str.) SLOVENCI AVSTRALIJA Blagoslovitev doma “Triglav” V našem listu smo na kratko že poročali o novem slovenskem domu .v Avstraliji, katerega je 11. junija blagoslovil p. Bernard Ambrožič. Sedaj pa smo prejeli podrobnejše poročilo, ki gi tu posnemamo. -Canberrski „Triglav“ bo središče Slovencev v avstranski prestolnici. Zato je njegova otvoritev važna in je bila tudi svečanost res lepa. Dom je bil za ro priliko praznično okrašen s slavoloki, zastavami in pletenimi venci. Spored je pričel Ivan Urh, ki je najprej pozdravil goste, nato pa v zgoščenih besedah, a vendar zelo podrobno obrazložil domačim in tujim gostom, kdo in od kje smo Slovenci, pa tudi poudaril pomen svečanosti, da namreč Slovenci naše družinske in skupne domove radi blagoslavljamo. Za njim je spregovoril predsednik canberrskega društva in Zveze slovenskih društev v Avstraliji Cvetko Fa-lež, ki je prikazal razvoj društva in doma, pa tudi žrtve, ki so bile dopri-nešene za njegovo postavitev. Sledil je častni otvoritveni govor, ki ga je izrekel zastopnik emigracijskega ministrstva J. A. Pettitt. Omenjal je važnost naseljencev za avstralski kontinent in tudi prebral pozdravni telegram emigracijskega ministra dr. Forbesa. Končno je spregovoril še pater Bernard Ambrožič, ki je prihitel na posebno željo rojakov in jim novi dom “Triglav” tudi blagoslovil. Nastopili so še pevci. Najprej syd-nej-ski pod vodstvom dirigenta Klake-cerja, nato pa še domači, canberrski, katere ie za to priliko posebej izuril pevovodja Tuma. Po končanem sporedu ie sledilo kosilo, potem pa še ves popoldan prosta zabava, pomenek in srečanja. Novemu slovenskemu žarišču v daljni Avstraliji želimo, da bi še dolge rodove družil rojake ;”7r-' ralske prestolnice, budil v njih nn-rm-o zavest in bil domače slovensko zaoočišče vsem, ki jim je na tem delu sveta slovenstvo m njegova usoda pri srcu. KANADA XIII. slovenski dan v Kanadi ; Zadnjo nedeljo v jul:ju se je vršil na Slovenskem letovišču pri Bol- onu tradicionalni Slovenski dan, katerega je pripravilo Društvo Slovencev Baraga s pomočjo drugih organizacij in skupin. Dopoldan je č. g. Janez Kopač opravil sv. mašo za vse žive in mrtve Slovence in tudi pridigal v smislu Slovenskega dne. Popoldan se je razvil drugi del dneva in sicer s kulturnimi nastopi in govori. Letošnji Slovenski dan, ki ga je vodil predsednik drušva Slovencev Baraga g. Otmar Mauser, pa se je nekoliko razlikoval od preteklih. Razširil se je izven slovenskih etničnih meja in za temo vzel aktualno vprašanje multi-kulturalizma, ki ga je ontarijska vlada načela z ustanovitvijo „Heritage Ontario“ koncepta, ki naj vse etnične skupine, tudi Angleže in Francoze, postavi na isto pravno raven. Tako smo za lo- * V PO ŠPORTNEM SVETU XX. OLIMPIJSKE IGRE V ponedeljek, 11. septembra so -e končale XX. olimpijske igre v Muer;-chnu. Po zadnji športni panogi, ki je po tradiciji jahalni šport pod naslovom Velika nagrada narodov, so ob 15.15 pričela s slovesnimi zaključnimi ceremonijami. Ta slavnost je bila zaradi tragične smrti izraelskih športnikov spremenjena: vključen je bil enominutni molk, namesto lahke glasbe pa so igrali klasično. S snetjem olimpijske zastave in ugasnitvijo olimpijskega ognja so bile igre zaključene; čez štiri leta se bodo vsaj nekateri športniki spet srečali v Kanadi, v Montrealu. PO SVETU tošnji -Slovenski dan izbrali temo „Slovenska kultura v pluralistični družbi“ G. dr. Viktor Antolin, ki je bil glavni govornik, je izrazito prikazal naš odnos do kanadskega okolja in orisal z jasno besedo naše dolžnosti, ki jih imamo do naše nove domovine. Samo z gojenjem naše lastne narodne kulture, bomo lahko novi domovini doprinesli svoj delež. V tem smislu je že pri sv. maši pridigal g. Kopač in med drugim izraz d tudi naslednje misli: „Bog nas je moral po izrednih okoliščinah takorekoč prisiliti, da smo doumeli tudi tisto svoje poslanstvo, ki ga imamo v svetu in v misijonih. Kaj za slovenski narod pomeni na primer Baraga, ki je v Severni Ameriki polagal verske in kulturne temelje indijanskim rodovom! Simboličnega pomena je danes za nas, da bomo videli na Slovenskem letovišču nastopa*! s plesi Indijance. Kaj pomeni danes za slovenski narod zdravnik dr. Janež na Formozi in ostali slovenski misijonarji in misijonarke širom Afrike in Azije! Kakšnega pomena je kulturno delo -Slovencev v Argentini in naših umetnikov in pisateljev v Severni Ameriki! Tudi ta slovenski dan, posvečen slovenski kulturi v pluralistični družbi, je velik korak naprej. Priča, da smo se -Slovenci v Kanadi začeli zavedati svojega poslanstva v svetu. Kakor drugi narodi s svojo kulturo in s svojimi duhovnimi vrednotami vplivajo na nas in nas oplajajo, tako smo tudi mi poklicani, da s svojim kulturnim delom in duhovnimi vrednotami našega naroda oplajamo druge narode. Danes je naglas na povezanosti tako močar, da moramo nujno iti iz ozkosti nacionalizma v katoliško širino.“ Po pozdravu gostov in drugih uvodnih formalnostih je nastopil pevski zbor Vrba pod vodstvom g. Križmana in zapel dve pesmi. Po glavnem govoru g. dr. Antolina so nastopili indijanski gostje s svojimi izrazitimi plesi in zlasti navdušili mladino, ki je kar obsula oder na katerem so plesali. Vodja te skupine g. James Skye je navzoče nagovoril v Onandaga narečju ter v angleščini. Kake pol ure je trajal njihov program. Za njim so na oder stopili mladi plesalci nove folklorne skupine „Biser“ pod vodstvom gospe Nežke Škulj in z izrednim koncentriranejm izvedli lepo u-spele plese za katere so želi navdušeno odobravanje številne množice. Nadaiie so nastopili člani STZ kot vsako leto z orodno telovadbo ter mlada dekleta pod vodstvom gdč. Mariie Babič, ki so nam zapela nekaj narodnih in modernih pesmi. Za zaključek pa so še enkrat zaplesali mladi člani plesne skupine Biser in tako letošnjemu slovenskemu dnevu lep konec. -Na splošno je prevladovalo mnenje, da ie letošnji slovenski dan lepo uspel in da je bilo zanimanja veliko več kot v preteklosti. Poleg programa, ki se je vršil na igrišču poleg kopalnega bazena, je v letoviški lopi razstavljal svoja slikarska dela akademski slikar g. Božidar Kramolc. Tudi Slovenska pisarna je nudila navzočim razne slovenske publikacije zamejskih in zdomskih knjižnih založb. Prireditelji -že govore o prihodnjem Slovenskem dnevu, ki bo zahteval zopet veliko dela, priprav in izvirnih zamisli. Prepričani smo, da bo letošnji uspeli slovenski dan dal sodelujočim nove korajže in volje, istočasno pa željo po še bolj izpopolnjeni organizaciji in izvedbi te največje slovenske narodne prireditve v Severni Ameriki. OBVESTILA SOBOTA, 16. Septembra 1972: 9. večer Slov. kult. akcije ob 20 v Slovenski hiši. Prof. Tine Vivod: Rekreacija, važna akcija sodobnosti. NEDELJA, 17. septembra 1972: V Slovenskem domu v Carapachayu kosilo v korist Slovenskega zavetišča V Našem domu v San Justu ob 17 festival mednarodnih plesov. II. lahkoatletski turnir osnovnošolske mladine od 9 dalje na stadionu kolegija La Salle v San Martinu. 'Posebej vabljeni tudi starši. SREDA, 20. septembra 1972: V Slov. domu v San Martinu ob 18.30 sestanek Lige žena-mati s skioptičnim predavanjem dr. Kahneta. Vabljeni tudi možje, dekleta in fantje. SOBOTA, 23. septembra 1972: V Slovenski hiši ob 17 bo staršem učencev srednješolskega tečaja govoril vseučiliški profesor dr. Milan Komar. V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 pomladanski večer. NEDELJA, 24. septembra 1972: V Slovenski hiši po maši v priredbi SKD-SLS zanimiv sestanek. Med drugim predava Tone Mizerit: Politični položaj v Argentini. V Slovenski hiši ob 16 Slomškova proslava. Maša ter igra M. Kunčiča „Od zibelke do groba“. 21. mladinski dan v -Slovenski vasi. ČETRTEK, 28. septembra 1972: V Slovenski hiši ob 16.30 redni redni mesečni sestanek Zveze mater in zena: s predavanjem bolniške sestre gdc. Metke Mizerit pod naslovom: „Žena, čuvarka zdravja v družini“. SOBOTA, 30. septembra 1972: V Slomškovem domu ob 20 spominski večer ob 110 letnici smrti A. M. Slomška. O njegovi veličini bo govoril dr. Vinko Brumen. NEDELJA, 1. oktobra 1972: V Slov. domu v San Martinu velika sanmartinska tombola. V Slovenski h 'Ji po mladinski maši srečanje mladine’' Vel. Buenos Airesa. Predava dr. Rudolf Hanželič. WVWWWVWVWtfWWWWWIV PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! Slov. dom, Carapachap — nedelj«, 17. sept. KOSILO v korist Zavetišča škofa dr. Gregorija Rožmana Ob 12 sv. maša za raj. Branka Vrčona. Vstopnice po 15 pesov. Naročite lahko pri odbornikih doma in zavetišča, in telefon 798-4862 ter 796-7513, 24. septembru Slovenstva vas m 21. MLADINSKI DAN ■ ■ ■ Dopoldanski program: 9.30 mladinska sv. maša -Snovi o tej olimpiadi _ še dolgo nebo zmanjkalo. Pri vseh_ ekipah bodo reševali -probleme, zakaj se niso boljše uvrstili, kaj bo treba izboljšati in kako skušati dvigniti raven posameznih športnih panog, športne velesile SZ, ZDA, obe Nemčiji in Japonska so pobrale lepo število medalj, uspešno so se držale tudi Madžarska, Avstralija, Bolgarija. Tudi Poljska, Italija, Vel. Britanija in Francija so zbrale lepo število medalj, vendar jih smatrajo za velike poražence te Olimpiade. Jugoslovanski športniki so zbrali vsega 5 medalj; dve zlati: rokomet in boksar Parl-ov v srednjetežki kategariji, eno srebrno ter dve bronasti. V Mehiki jim je šlo bolje, tedaj so si priborili osem medalj. Ušle pa so jugoslovan-Bkimšportnikom medalje, na katere so takorekoč kar računali. V košarki so zasedli peto mesto, podobno tudi v vaterpolu. Še slabše je šlo argentinski reprezentanci. Edino, srebrno medaljo je dobil veslač enojca Demiddi. Računali so tudi na kakšno medaljo v boksu, pa je šlo vse po vodi. Iskali bodo vzroke, važnejše pa bi bilo — resno se pripravljati na prihodnje olimpijske igre. — odbojka SFZ — koš SDO Popoldanski program: 14.00 nadaljevanje odbojke in koša 16.00 slovenska himna — argentinska himna govorijo: predsednik SFZ Slovenske vasi in Zveze; predsednica SDO Zveze in Slovenske vasi — mladinski nastopi — koš SDO — odbojka SFZ 18.00 Prosta zabava — SDO in SFZ v San Martinu ■ ■ vabita slovensko mladino in sploh vse rojake na ■ POMLADANSKI VEČER S PLESOM ■ . ■ ■ m v soboto, 23. septembra ob 20 v Slovenskem domu v San Martinu NAŠ DOM SAN JUSTO Feslival mednarodnih plesov v nedeljo, 17. septembra ob 17. uri VABLJEM! Sodeluje orkester “PLANIKA” DRUŠTVENI OGLASNIK - Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije bo 2-2. t. m. -ob 20 uri v Slovenski hiši. Zedinjena Slovenija ima v zalogi slovenski trak; za mnogo prilik bi vam prišel prav. Dobi se v društveni -pisarni. Slovenska radijska oddaja bo 23. septembra posvečena 110-letnici smrti škofa Slomška. Nastopila bo slovenska šola s Pristave. j Srednješolski tečaj E E ravn. Marka Rajnka j ■ Odbor staršev m ■ 5 V soboto, 23. septembra, ob 17 bo • • staršem učencev srednješolskega te- E E čaja govoril vseučiliški profesor E : dr. Milan Komar ■ ■ E 0 perečih problemih današnjega ča- ! j sa> s posebnim odnosom do mladine. E Vabljeni! UNIV. PROF. ■ ■ DR. JUAN BLAZNIK ■ ■ Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed 5 ■ ■ specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto ■ od 17 do 20 ESL0YEN1A UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N« 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! Nedelj«, 24. septembra ob 16. uri v Slov. hiši E [ Slovenci! Počastimo spomin ANTONA MARTINA SLOMŠKA ob 110-letnici njegove smrti! 80 otrok Slomškove šole vam bo pod vodstvom gdč. Anice Šemrov uprizorilo Kunčičevo petdejr. nko “OD ZIBELKE DO GROBA” Začetek s sv. mašo, ki bo po želji učiteljstva za vse rajne katehete in učitelje naših šol. K udeležbi vse šolske otroke, starše in prijatelje mladine lepo vabi učiteljski zbor! I VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA ■ -m m v nedeljo, 1. oktobra, ob 15.30 (pol štirih) v prostorih doma, ulica Cordoba 129, San Martin 30 BOGATIH TOMBOL IN 100 LEPIH ČINKVINOV Prva tombola: najmodernejši stereofonski radiokombinado (vrednost 300.000 pesov). Vsi učenci slovenskih šol bodo prejeli brezplačno po eno tombolsko tablico, na katero morajo napisati svoje ime. Dobitke na to tablico morajo učenci dvigniti osebno. Ob vsakem vremenu! Po končani tomboli VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV ob zvokih priljubljenega orkestra PLANIKA. Posebna prošnja rojakom iz San Martina: V nedeljo, 24. septembra, Vas bodo — dopoldne ali popoldne — obiskali odborniki doma s prošnjo za dobitke. Prosimo podprite dom s kakim dobitkom. Potujete v RIM — Italijo? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov. Hotel BLED in Hotel DANIELA 00185 - ROMA tel. 777102-7579941 00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 tel. 750587 - 771051 Lastnik: VINKO LEVSTIK Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli! Denarne naložbe, posojila Pod najboljšimi pogoji! I j E KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z. : : Bme. Mitre 97 658-6574 Ramos Mejia | j 5 Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. g>WBC