©ROGA PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 5 maj 1996 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana lvanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonae in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Dragica Mekiš. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje St. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17.7.1995, Šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Mlada leta - veja polna cveta; v soncu guga veter jo od juga; Oton Župančič, Mlada leta Ko bodo spet cvetele bele majnice... Tako začne neka stara pesem; upanje in pričakovanje nečesa lepega sta v teh besedah. Kot bi nas ta, ki jih je napisal, hotel potolažiti, češ, saj bo vse dobro in prav, da se le vrne cvetoči maj. Nemirni maj, mesec upanja in vere v življenje, v ljubezenskem pesništvu največkrat opevani mesec, čas, ki opogumlja z razkošjem zelenja in predramlja z dehtečim bogastvom cvetja! Ni moč spregledati te kipeče, samosvoje sile, neustavljivega, ponavljajočega se čudeža narave, ki ustvarja življenje, si ga podreja, daruje in jemlje. V maju je pretakanje življenskih sokov najbolj neugnano in pesem zemlje najbolj glasna, človeško srce najbolj polno vsega neizrekljivega. Saj, to nemočno človeško srce, ki omaga pod težo zvokov, vonjev in barv, ki vrejo od vsepovsod, pa se z radostjo in obupom podredi prastaremu zakonu; ta ni nikjer zapisan, pa vendar ga vsak pozna, včasih zahteva visok davek, pa vendar ga nihče ne krši; zakon narave - zakon ljubezni; zakon ljubezni - zakon življenja. Poznajo ga ptice in cvetje v poljani, zanj ve seme, ki je padlo na zorano zemljo in ve metulj, ki se opoteka nad cvetočimi živimi mejami. Ukazuje nam ljubiti zaradi življenja in spoštovati vse, kar je vzniklo in zaživelo iz istih neobvladljivih sil, pa četudi gre le za drobnega hrošča, za potepuškega psa ali drevo v gmajni. Ukazuje nam spoštovati življenje, ki nam ni bilo podarjeno ampak le dano v varstvo v imenu ljubezni. Ukazuje nam ljubiti življenje. Sonja POŽAR delničarski; novice IZPLAČILO DIVIDEND Delničarji DROGE d.d. smo v aprilu 1996 dobili izplačane prve dividende. 27.03/1996 je bila 1. skupščina delniške družbe DROGA Portorož. Na njej je bil sprejet sklep o izplačilu dividend (del dobička iz 1. 1994) v višini 679,00 SIT bruto na delnico oziroma 509,25 SIT neto na delnico. Kot je znano, smo pri interni razdelitvi delnic zaposleni, bivši zaposleni in družinski člani dobili delnice z oz- KADROVSKE SPREMEMBE V četrtek, 9. maja 1996, so se sestali člani SVETA DELAVCEV na svoji iz/redni seji. Predsednica SVETA DELAVCEV, GOSPA HELENA PRIMOŽIČ zapušča DROGO Portorož in zaradi tega je bilo potrebno imenovati novega člana sveta delavcev in imenovati novega predsednika ali predsednico sveta. Prvo je šlo zlahka, saj so zakonska določila jasna, član sveta delavcev pa postane tisti ali tista, ki je na volitvah nako “B”. Teh delnic ni možno prodajati dve leti od zaključka lastninskega preoblikovanja, to je do 31.1.1998. Tako je na primer lastnik certifikata za 100.000 SIT dobil 10 delnic, lastnik certifikata za 350.000 SIT pa 36 delnic. Izračun izplačila dividend za 1. 1994 za oba navedena primera je naslednji: a) 10 delnic x 679,00 SIT 6.790,00 SIT - 25% davka od premoženja 1.697,50 SIT NETO - IZPLAČILO DIVIDENDE 5.092,50 SIT b) 36 delnic x 679,00 SIT 24.444,00 SIT - 25% davka od premoženja 6.111,00 SIT NETO - IZPLAČILO DIVIDENDE 18.333,00 SIT Izplačilo dividend je po Zakonu o dohodnini dohodek, dosežen iz premoženja. Na podlagi 75. člena navedenega zakona je stopnja davka od premoženja 25%. Zaradi tega je bilo potrebno vsakemu delničarju o izplačilu dividende obračunati in plačati 25% davka. Z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o pogojih, pod katerimi so zavezanci za dohodnino dolžni odpreti žiro račun (Ur. 1. RS, št. 19/96), je določeno, da so zavezanci za dohodnino dolžni odpreti žiro račuh, če imajo dohodke, dosežene pri dobičku, ki presegajo 20.000 SIT Uredba je začela veljati 20.4.1996. Ob začetku leta 1997 bomo vsi delničarji dobili potrdila o izplačilu dividend v I. 1996 v bruto znesku in o plačilu davka. Potrdila bodo osnova za prijavo dohodnine za leto 1996. Ivan RAKOVEC prejel oz. prejela največ glasov, in to je ga VLASTA ZETKO JUGOVEC iz PC Zlato polje. Za predsednico SVETA DELAVCEV je imenovana dosedanja namestnica ga. ZDENKA HRIBAR, za njenega namestnika pa g. IVAN PETRIČ iz PC Začimba. Člani sveta, in prepričana sem tudi ostali delavci ter bralci NG, se zahvaljujemo gospe Heleni Primožič za vodenje sveta delavcev in ji želimo mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Dragica MEKIŠ 'il/vim zrj SVET DELAVCEV 'finančni kotiček_______________________ BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV - Pa se ponovno slišimo. Tokratni prispevek rte bo namenjen utečenemu finančnemu izobraževanju, temveč bom tokrat poskušal podati nekaj aktualnih pojasnil v zvezi z uvrstitvijo delnic družbe DROGA Portorož d.d. na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, v zvezi s katero ste mnogi od vas verjetno že marsikaj slišali. Družba DROGA Portorož d.d. seje na začetku postopka lastninjenja javno zavezala, da bo poskrbela za uvrstitev svojih delnic na borzo, čim bodo izpolnjeni pogoji za to. Postopek lastninjenja je zaključen in uprava družbe se je odločila, da bo javno dano obljubo udejanjila v najkrajšem možnem času. Aktivnosti, povezane z uvrstitvijo delnic družbe na borzo, so že v polnem teku, tako da lahko v kratkem pričakujemo uvrstitev delnic družbe v borzno kotacijo. Da pa ne bi prišlo do kakršnih koli nesporazumov in bojazni, povezanih z uvrstitvijo delnic v borzno kotacijo, bom pojasnil nekatere stvari, povezane z njo. BORZA -je osrednje mesto, kjer se na organiziran način stekata ponudba in povpraševanje po določenem standardiziranem blagu. DEJAVNOSTI LJUBLJANSKE BORZE - organiziranje povezovanja ponudbe in povpraševanja pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki je njena najpomembnejša dejavnost - obveščanje javnosti o ponudbi, povpraševanju in drugih podatkih o posameznih vrednostnih papirjih - ugotavljanje in izračunavanje tečajev posameznih vrednostnih papirjev in njihovo javno objavljanje - skrb za razvoj trga vrednostnih papirjev - organiziranje povezovanja ponudbe.in povpraševanja z zlatom in plemenitimi kovinami - skrb za trgovanje z vrednostnimi papirji, ki ne kotirajo na borzi (izvenborzni trg) POGOJI ZA SPREJEM VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA BORZO Izdajatelj, kije uspešno izpeljal postopek javne prodaje (najmanj 80 odstotkov prodanih) vrednostnih papirjev, lahko na borzi vloži zahtevek za njihov sprejem v kotacijo. Ta mora vsebovati prošnjo in različno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo poslovanje in na izdane vrednostne papirje. Odbor za sprejem prouči vlogo in pregleda poslovanje izdajatelja (v našem primeru družbe DROGA Portorož d.d.). To opravi v skladu s pravili borze. Če ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji, izda sklep o ko- taciji, kar pomeni uvrstitev novega vrednostnega papirja v trgovanje in v uradno borzno tečajnico. Pogoji za kotacijo so zelo strogi in jih navadno izpolnjujejo le izdajatelji z najboljšo boniteto. To pomeni, da mora izdajatelj vrednostnega papirja poslovati že najmanj nekaj let, imeti mora verodostojne računovodske izkaze, ustrezno višino kapitala itd. Nominalna vrednost vseh prodanih papirjev mora biti večja od določene vrednosti (več sto milijonov tolarjev), papirji morajo biti ustrezno razpršeni v javnosti (razdeljeni med različne imetnike), določeno je tudi najmanjše število imetnikov delnic itd. Borza ima dve vrsti pogojev, ki so različno strogi. Glede na to, katere pogoje izdajatelj in vrednostni papir izpolnjujeta, borza vrednostni papir uvrsti v kotacijo A ali kotacijo B. Različnim kotacijam pravimo tudi tržni segmenti. Enaki vrednostni papirji ne morejo kotirati v različnih tržnih segmentih. Borzna kotacija A pomeni, da so uvrščeni vrednostni papirji visoko likvidni, njihovi izdajatelji pa imajo najboljšo boniteto. Med temi papirji so državne obveznice ter delnice in obveznice najboljših bank in podjetij. Borzna kotacija B ima nekoliko milejše pogoje, vendar so ti še vedno dovolj strogi. Na podoben način imajo pogoje za sprejem urejene tudi borze po svetu. Ljubljanska borza (oziroma kotacija A in B) ni edini trg, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji. Kot smo spoznali, je dostop na borzo zaradi strogih omejitev omogočen le najboljšim izdajateljem vrednostnih papirjev. Prav zato je borza najvarnejši del trga vrednostnih papirjev. (nadaljevanje na strani 4) FINANČNI KOTIČEK JUBILANTI (nadaljevanje s strani 3) IZVENBORZNI TRG Z vrednostnimi papirji pa se ne trguje samo na borzi, saj bi strogi pogoji, ki veljajo tam, številnim manjšim po-, djetjem onemogočili sodelovanje na trgu vrednostnih papirjev. V ta namen obstaja tako imenovani izvenbor-zni trg, ki je organiziran na podoben način kot borza, vendar z veliko milejšimi pogoji za sprejem. Sestavljata ga dva tržna segmenta: odprti trg C (kratica OTC) in odprti trg D (OTD). V okviru izvenborznega trga deluje tudi tako imenovani poseben segment kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki ni del trga kapitala. Na vseh izvenborznih segmentih se trguje le z vrednostnimi papirji, ki ne kotirajo na borzi (kotacija A in B). Odprti trg ali OTC: Na njem se trguje z javnimi in popolnoma prosto prenosljivimi vrednostnimi papirji, katerih izdajatelji ne izpolnjujejo ali nočejo izpolniti pogojev za kotacijo na borzi. Odprti trg ali OTD: Namenjen je javnim vrednostnim papirjem, katerih tržnost je omejena (npr. delnice, ki imajo prednostno pravico za nakup novih delnic po vnaprej določeni ceni, nižji od trenutne tržne). Tako kot borza je torej organiziran tudi izvenborzni trg. Nadziranje trgovanja in objavljanje tečajev na tem trgu je v pristojnosti Agencije za trg vrednostnih papirjev. Zaradi tehnične in kadrovske opremljenosti pa je agencija zaupala opravljanje te dejavnosti prav Ljubljanski borzi. Ta torej organizira trgovanje na izvenborznem trgu, ki poteka enako kot trgovanje na borznem trgu prek njenega Borznoinformacijskega sistema (BIS) na daljavo med posameznimi borznimi posredniki. Vlagatelji lahko kupujejo in prodajajo vrednostne papirje, ki kotirajo na posameznih izvenborznih tržnih segmentih enako kot prek borze. Na enak način je objavljena tudi tečajnica. AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV To je javna in neodvisna organizacija pod nadzorom državnega zbora. Pooblaščena je za urejanje in nadzor trga vrednostnih papirjev. Deluje v javnem interesu, da varuje vlagatelje in razvoj tega trga. Mislim, da sem s tokratnim prispevkom uspel vsaj deloma odgovoriti vsem tistim, ki so se spraševali, kaj bo prinesla uvrstitev delnic družbe DROGA Portorož d.d. v borzno kotacijo. Aleš ŠKRABA V MAJU PRAZNUJEJO 10-letni delovni jubilej: MARJETKA ČEBULJ iz PC ARGO ALEKSANDER SUŠELJ iz PC ARGO 20-letni delovni jubilej: JELENA KOVAČ iz PC GOSAD SODELAVCEM ČESTITAMO OB OKROGLI ŠTEVILKI DELOVNE DOBE! * * * Višina jubilejne nagrade za APRIL (izplačilo v maju 1996): - za 10 let delovne dobe 35.968,00 SIT - za 20 let delovne dobe 53.952,00 SIT KADROVSKA SLUŽBA ZAHVALA Ob smrti mojega očeta, Jožeta PIRNATA, se zahvaljujem sodelavcem in prijateljem iz ZAČIMBE za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Hvala vsem. Nada KOBAL CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI PODJETJE SI NE MORE KUPITI KAKOVOSTI, KAKOVOST LAHKO DOSEŽE LE - ČLOVEK E. Deming PREDSTAVITEV ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV V DROGI PK OP NA Poslovnik kakovosti (PK) vsebuje politiko, organizacijo, medsebojno odvisnost, odgovornosti in pristojnosti, elemente skladne s poglavji standarda SIST ISO 9001. Za izdelavo je odgovoren vodja službe kakovosti. Prejemniki so navedeni v pravilniku kakovosti. V organizacijskih predpisih (OP) je podrobnejši opis sistema kakovosti po področjih dela (opisi procesov). Izdelavo lahko predlaga vsak delavec, ki je uporabnik OP, v obliki predloga. Stalni prejemniki so člani poslovodnega tima za kakovost (PTK), nestalne pa določijo člani PTK oz. tima za kakovost (TK). V navodilih (NA) je opisana ureditev podrobnosti, so podrobna navodila za delo, kontrolo ipd. Izdelajo jih strokovni delavci posameznih organizacijskih enot. Prejemniki so vsi, ki uporabljajo NA pri svojem delu in so navedeni na prvi strani. Sistem zagotavljanja kakovosti mora biti dokumentiran, -tehnološki (specifikacije surovin; embalaže; po- Sistem kakovosti v DROGI d.d. je dokumentiran v treh lizdelkov; izdelkov; tehnološki postopek; receptura; nivojih. proizvajalna specifikacija; deklaracija; poročilo “0” se- rije; vhodna, medfazna in končna kontrola) Vrste dokumentov - osnovna delitev dokumentov: - kontrolni (preskusne metode, navodila za validacijo - sistemski (PK, OP, NA, obrazci) metod’ navodila “ validacii° naprav)' (nadaljevanje na strani 6) Skupina deklic OS Lucija na državnem prvenstvu plesnih in navijaških skupin, ki je bilo v Sežani, v soboto 20. 4.1996. DROGA je bila ena od sponzorjev prvenstva. DROGA DROGA DROGA MM CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI (nadaljevanje s strani 5) V DROGI IMAMO DO ZDAJ IZDELANE, SPREJETE IN IZDANE PREJEMNIKOM ORGANIZACIJSKE PREDPISE, KI SO NAVEDENI V SPODNJI TABELI. NANJE SE NAVEZUJEJO ŠTEVILNA NAVODILA. OZNAKA DOKUMENT št. izdaje datum izdaje OP 010 Delovanje poslovodnega tima za kakovost št. izdaje: 1 19. 06. 1995 OP 01 03 Organizacija podjetja št. izdaje: 1 16.01. 1995 OP 03 0 Poslovanje v prodaji št. izdaje: 1 08. 05. 1996 OP 04 0 Razvoj novih izdelkov št. izdaje: 1 30. 06. 1995 OP 05 0 Obvladovanje sistemske dokumentacije št. izdaje: 1 18. 09. 1995 OP 05 02 Obvladovanje tehnološke dokumentacije št. izdaje: 1 08.01. 1996 OP 05 03 Krogotok knjigovodske dokumentacije st. zdaje: 2 20. 11. 1995 OP 05 04 Obvladovanje kontrolne dokumentacije št. zdaje: 1 08. 05. 1996 OP 06 0 Poslovanje v nabavi št. zdaje: 1 02. 04. 1996 OP 06 0 Reklamacija pri nabavi surovin in embalaže st. zdaje: 1 08.01. 1996 OP 10 0 Kontrola in preskušanje št. zdaje: 1 02. 04. 1996 OP 10 0 Poslovanje v službi za kakovost št. zdaje: 1 08. 05. 1996 OP 11 0 Obvladovanje kontrolne, merilne in preskusne opreme št. zdaje: 1 02. 04. 1996 OP 15 0 Skladiščno poslovanje št. izdaje: 1 24. 07. 1995 OP 17 0 Notranje presoje kakovosti št. izdaje: 1 04. 03. 1996 Organizacijski predpisi in navodila so poslovna tajnost podjetja. KRATKA PREDSTAVITEV VSEBINE POSAMEZNIH ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV - OP 01 01: Delovanje timov za kakovost določa pristojnosti, naloge, sestavo, organizacijo dela tima pri vzpostavljanju in uvajanju oz. vzdrževanju ter nadzorovanju sistema kakovosti. - OP 01 03: Organizacija podjetja opredeljuje organizacijo podjetja DROGA Portorož. Opredeljene so pristojnosti in odgovornosti posameznih služb in profitnih centrov (PC) kot tudi organizacijske sheme posameznih služb in PC. - OP 03 01: Poslovanje v prodaji opredeljuje prodajne aktivnosti. - OP 04 01: Razvoj novih izdelkov opisuje postopek oz. potek razvoja novih izdelkov in tehnologij, od raziskave trga, poiskusne serije do uvajanja novega izdelka v proizvodnjo. - OP 05 01: Obvladovanje sistemske dokumentacije opisuje kdo pripravi, pregleda in odobri PK, OP in NA ter sprejme, razdeljuje, arhivira (hrani) dokumentacijo, vodi sezname prejemnikov, dokumentov in sprememb. - OP 05 02: Obvladovanje tehnološke dokumentacije opredeljuje vsebino tehnološke dokumentacije, način priprave in nadzor dokumentacije ter odgovornost za pripravo in nadzor. - OP 05 03: Krogotok knjigovodske dokumentacije opisuje krogotok knjigovodske dokumentacije z namenom pravočasnega in pravilnega ravnanja s temi dokumenti. - OP 05 04: Obvladovanje kontrolne dokumentacije opre- deljuje vrste kontrolne dokumentacije, pripravljalce in pregledovalce. - OP 06 01: Poslovanje v nabavi opisuje postopek poslovanja v nabavi od ugotovitve potreb po surovinah, embalaži, strojni in merilni opremi, postopka izvedbe naročila, izbire in ocenjevanja dobaviteljev, odgovornosti in pooblastil do prevzema pošiljke. - OP 06 05: Reklamacija pri nabavi surovin in embalaže definira postopek reševanja reklamacij z namenom hitrega in učinkovitega ukrepanja pri nabavi. - OP 10 01: Kontrola in preskušanje opisuje postopek prevzemne kontrole in preskušanja vhodnih surovin in embalaže, kontrolo in preskušanje med procesom ter končno kontrolo in preskušanje izdelkov. - OP 10 02: Poslovanje v službi za kakovost opredeljuje organizacijo in naloge službe za kakovost, ki je oblikovana kot štabna služba in službe v profitnih centrih. Predpisuje medsebojno sodelovanje in odgovornosti, ustrezna pooblastila za izvajanje le-teh ter obvladovanje zapisov. - OP 11 01: Obvladovanje kontrolne, merilne in preskusne opreme opredeljuje naročanje in nabavo, prevzem, razvrstitev po namenu, periodične preglede, evidenco in odpis kontrolne, merilne in preskusne opreme. - OP 15 01: Skladiščno poslovanje obravnava in predpisuje pravila in postopke pri izvajanju skladiščnega poslovanja za področja skladiščenja surovin, embalaže, polizdelkov in izdelkov. Jasno opredeljuje nosilce odgovornosti in zagotavlja pregleden tok dokumentov. - OP 17 01: Notranje presoje kakovosti opredeljuje planiranje, pripravo in izvedbo, izbiro presojevalcev ter pisna poročila notranje presoje. Damjana POBERAJ PREDSTAVLJAMO VAM LASE SI PRISTRIZI IN KR Kako naj začnem tokrat, si belim glavo. Nič. Tako kot je: lep, mlad in pameten! Kdo? BORUT PLANINŠEK, naš novi, deveti trgovski potnik. Z Borutom zaokrožujemo predstavljanje naših trgovskih potnikov. G. Borut Planinšek je v DROGI zaposlen četrto leto. Sprejetje bil za pospeševalca prodaje. Pred tem je prodajal avtomobile v podjetju AVTOBRANCE. “Firmo sem prej poznal kot potrošnik. Takrat še nisem natančno vedel ZAKAJ, ampak želel sem se zaposliti v DROGI”. In kako je prišel med nas? DROGA je iskala pospeševalca prodaje. Po drugem srečanju mi je g. Alfonz Eferl dejal: veš kaj, si fejst fant, ampak pristriži si lase in podaljšaj kravato”, se spominja Borut. Borut Planinšek je postaven fant, visoke, čvrste postave in gostih črnih las, takrat pa je nosil lase, dolge do ramen. Ubogal je g. Eferla in bil sprejet v DROGO. Aprila letos, in sicer kar prvega, je bil Borut prerazporejen na delovno mesto trgovskega potnika. NG: In kako je postati trgovski potnik? (Borut Planinšek je že drugi pospeševalec prodaje v DROGI, ki je postal trgovski potnik. Pred njim se je to zgodilo že g. MATEJU JAVORNIKU, ki smo ga bralcem NG predstavili v februarski številki letos). BORUT PLANINŠEK: Srečo sem imel kot pospeševalec, ker je kolega trgovski potnik g. EDI SIBANC (predstavljen v NAŠEM GLASU prejšnji mesec) izreden človek in sodelavec. Že prej sva sodelovala zelo dobro in sedaj meje lepo sprejel kot trgovskega potnika. NG: Katero je tvoje prodajno področje ? Isto, kot je bilo za pospeševanje ali pa...? BORUT PLANINŠEK: Delno je isto, ne pa vse. Koroška, Savinjska dolina, Laško - največje blagovne hiše so OSKRBA Dravograd, ERA Velenje, ŽANA Žalec in druge. NG: Sprememba funkcije, delovnega mesta... Kako je bilo - si prišel in rekel, da nisi več pospeševalec, ampak trgovski potnik.... BORUT PLANINŠEK: Seveda ne. Z mano sta šla g. Šibanc in g. Benko, me predstavila v novi vlogi, in ker so me marsikje že poznali je bilo vse bolj prijetno. NG: Borut, meni se zdi delo pospeševalca psihično težko, saj prideš nepoklican, “domala” vdreš v trgovsko hišo, zbuditi moraš pozornost.... BORUT PLANINŠEK: Že res, ampak pospeševalec mora najti pravi, torej primeren način, in potem gre. Jaz na srečo nimam slabih izkušenj. \ NG: V soboto, včeraj torej (Z Bo- rutom sva se pogovrjala v nedeljo, 12.5., popoldne na Bernardinu pri Portorožu, medtem ko je lilo kot iz škafa) si organiziral degustacijo DROGINIH izdelkov, kje, za koga? BORUT PLANINŠEK: LENINA ODPRTA VRATA! Trgovska hiša LENA enkrat letno pripravo degustacijo za svoje potrošnike, in na tej degustaciji sodeluje več proizvajalcev, včeraj jih je bilo preko deset. DROGA je predstavila riževe jedi in kavo. NG: Čeprav izvedbe degustacije niso le naloge trgovskega potnika (ampak pospeševalca prodaje, op.p.) jih ti, Borut, organiziraš, ker na svojem prodajnem terenu še nimaš pospeševalca. Kako in kdaj se odločiš za degustacijo? BORUT PLANINŠEK: Degustacija je najbolj živa in najbolj poceni reklama, bi rekel. Organiziramo pa jih po potrebi, v dogovoru s trgovci, ne same zase, pač pa tudi ob nekaterih športnih ali kulturnih prireditvah, po presoji pač. NG: Kaj pa druge reklame? Tildi ti praviš HRANI KONJA, KI DOBRO VLEČE, kavo torej? BORUT PLANINŠEK: Že, amapak tudi drugi izdelki so naši. Npr. vložena zelenjava, proizvajamo jo, moramo jo prodajati, od tega živimo... NG: Recimo torej temu DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI... (nadaljevanje na strani 8) PREDSTAVLJAMO VAM (nadaljevanje s strani 7) BORUT PLANINŠEK: Premalo! Blaga, ki se samo hvali, je kar nekaj. A kupca moramo seznanjati, učiti, osveščati - tako je že rekel eden mojih kolegov. Z reklamo, seveda, najbolje s kombinirano, torej na več načinov. Z reklamo je potrebno potrošnika tako obvestiti, da gre v trgovino naravnost k določeni polici... NG: Novi DROGINI proizvodi, oziroma novo DROGINO trgovsko blago MAGGI so kar okusne jedi... BORUT PLANINŠEK: MAGGI izdelki so okusni, gotovo kvalitetni. Ampak ni slovenskega napisa... NG: Boš organiziral degustacijo MAGGI izdelkov...? BORUT PLANINŠEK: Bom, skupaj z novim pospeševalcem, ki ga pričakujem. Načrtujem skupne nastope. NG: In dan pred tem, pred degustacijo v LENI, ste imeli potniško konferenco v Dobrni? BORUT PLANINŠEK: Tako je. Obravnavali smo letni plan prodaje, plačila pa tudi druge redne probleme. NG: Ste kakšno rekli tudi o pomanjkanju izdelkov? BORUT PLANINŠEK: Tudi sedaj nekaj manjka, kechupi, celo asorti-man MAGGI, ki ga prodajamo od 1.4.1996 dalje. NG: Rekel si plačila? Ste trgovski potniki potemtakem tudi “izterjevalci”?” BORUT PLANINŠEK: Seveda. Prejmemo spisek neplačanih računov in se primerno pogovorimo z upniki. G. Borut Planinšek pravi, da je kot trgovski potnik povsod zelo lepo sprejet, da pa je že ob prihodu v DROGO kmalu ugotovil, da je DROGA visoko cenjeno podjetje. V zadnjem času mu ljudje - delničarji ponovno pravijo - veste, mi smo pa vaši! G. Borut Planinšek pa je tudi človek, ki pripada ... kjer je, kjer dela, “spusti” korenine”. Slednje smo drogovci spoznali kmalu, saj se je Borut hitro vključil v družabna srečanja, športna tekmnovanja, gre počitnikovat v DROGINE apartmaje. In če ga kje ni, ga hitro pogrešamo. NG: Borut, reci kakšno kritično za NAŠ GLAS! BORUT PLANINŠEK: Bom! Je super, kar tako naprej! Bom kdaj še jaz kaj napisal. BORUT PLANINŠEK je na pogovor v Portorož prišel s svojo lepo družico Blažko. Res, svet na mladih stoji, in ko spoznaš mlade ljudi kot sta onadva, je tudi dan lepši. Dragica MEKIŠ DOGODKI PRIŠLI - ODŠLI od 1. 4.1996 do 30. 4.1996 PRIŠLI: RADOČAJ Blanka - laborantka - ŠTABNE SLUŽBE - delovno razmerje za določen čas, REDŽIČ Samir - proizvodni delavec II.- PC SOLINE - delovno razmerje za določen čas, HRVATIN Ivan - vodja izmene - PC ZAČIMBA - delovno razmerje za določen čas, LIPUŠČEK Miroslav - proizvodni delavec II. - PC ZAČIMBA - delovno razmerje za določen čas, STANOJEVIČ Nenad - skladiščni delavec - PC ARGO - delovno razmerje za določen čas, FAZLIČ Jasmin - proizvodni delavec III. - PC SOLINE - delovno razmerje za določen čas, ŠTADER Josip - direktor DROGA Hrvaška - SKUPNE SLUŽBE - delovno razmerje za nedoločen čas. ODŠLI: ŠULIGOJ Božidar, skladiščnik, PC ZAČIMBA, PROSEN Irena, administrator II., PC ZLATO POLJE KLABOT Doris, proizvodna delavka II., PC ZAČIMBA TURŠIČ Nataša, prodajalka II., SKUPNE SLUŽBE -AROMA STANOJEVIČ Nenad, skladiščni delavec, SKUPNE SLUŽBE OPARA Mitja, pripravnik, PC ZAČIMBA HORVAT Ivan, odkupovalec II., PC ZLATO POLJE, OP SREDIŠČE OB DRAVI KOSEC Ivan, odkupovalec II., PC ZLATO POLJE, OP SREDIŠČE OB DRAVI KIRIČ Ivan, preddelavec na OP, PC ZLATO POLJE, OP SREDISCE OB DRAVI MARČEC Jožef, mehanik, PC ZLATO POLJE, OP SREDIŠČE OB DRAVI 30. 04.1996 je bilo v DROGI zaposlenih 695 delavcev, od tega 340 moških in 355 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 623, v delovnem razmerju za določen čas pa 72 delavcev, od tega 7 pripravnikov. V DROGI Hrvatskaje bilo v aprilu zaposlenih 19 delavcev. KADROVSKA SLUŽBA _____________________NOVI OBRAZI___________________ JOSIP ŠTADER: "Cilj, ki sem si ga zastavil, je zahteven...” Po lepi navadi uredništva, da prej ali slej predstavimo novoprispele sodelavce, vam v majski številki predstavljamo direktorja DROGE-Hrvatske, g. JOSIPA ŠTADERJA. Gospod Josip Štader, drugi z desne proti levi Rodil seje 19.07.1944 v Banja Luki. Tu se je tudi šolal do prve stopnje na Ekonomski fakulteti. Študij na drugi stopnji je nadaljeval v Ljubljani. Podiplomsko specializacijo iz trgovine je opravil v Parizu, kjer je prejemal štipendijo, ki jo francoska vlada namenja izobraževanju tujih mladih manegerjev. G. Štader ima stalno prebivališče v Ljubljani; sedaj živi v Brtonigli, kjer ima družinsko hišo. Povedal je, da si je vedno želel živeti v Istri, ker je nacionalno pisana in s tem nacionalno najmanj obremenjena. Sam ima tudi pisano poreklo. Smer rednega študija in dodatno izpopolnjevanje v trgovini sta narekovala njegove zaposlitve. V AIPK-veleprehrana v Banja Luki je bil zaposlen kot direktor razvoja. Tu se je prvič srečal z DROGO Portorož, njenimi proizvodi in ljudmi. Kot vodjo skupnega predstavništva GZ (nekdanje) Jugoslavije gaje pot vodila v Tbnis. Po vrnitvi v domovino se je zapo- sli v dejavnosti medicinske elektronike, kot vodja strateškega marketinga, nato pa nadaljeval z marketinško dejavnostjo v Studio marketingu v Ljubljani kot namestnik generalnega dorektorja. Pred prihodom v DROGO je bil zaposlen pri Stanhomu. Poleg vprašanja o osebni predstavitvi smo g. Staderju zastavili nekaj splošnih vprašanj. NG: Zakaj ste se odločili za DROGO Portorož oz. DROGO Hrvatska? JOSIP ŠTADER: Bil sem vodja komerciale v AIPK in kot kupec sem imel z DROGO Portorož pozitivne izkušnje. Z DROGO Portorož sem se ponovno srečal v Studio marketingu in jo tako še bolje spoznal. In ne nazadnje sem s to firmo oz. njenimi proizvodi zadovoljen kot potrošnik. NG: Kot direktor firme DROGA Hrvatska ste bili pravgotovo seznanjeni s stališči vodstva DROGE Portorož glede vodenja politike na hrvaškem trgu. Ali lahko v nekaj besedah nakažete ta stališča in vaš odnos do njih? JOSIP ŠTADER: Vodstvo DROGE gleda na položaj DROGE Hrvatske realis- tično in prav tako realistično je zastavilo strategijo, cilj, doseči maksimalni tržni delež. V kratkoročnem planu bi to pomenilo povečati plasman za 20%, čeprav je potencial trga mnogo večji. Cilj, ki sem si ga zastavil sam pa je zahtevnejši. Pri tem sem izhajal iz dejstva, da ima Hrvaška 4,5 mio prebivalcev. Tretjina ozemlja je bila okupirana, dve tretjini sta pod hipoteko z izjemno nizko produktivnostjo in nizkim nacionalnim dohodkom, turizem je uničen. Če izhajamo iz dejstva, da je DROGA zdržala na tem tržišču štiri najhujša leta, smo upravičeni razmišljati pozitivno. Ti cilji naj bi bili doseženi, v kolikor ne pride do take restrektivne politike ali zaprtja hrvaškega trga. Menim, da moramo ljudem, ki so si v tem obdobju prizadevali za obstanek na hrvaškem trgu in jim je to uspelo, izreči priznanje. Obiskal sem Zagreb, kjer je skoncentrirana tretjina kupne moči Hrvaške, in Split ter ugotovil, da j pozitiven image DROGE še vedno prisoten, kljub veliki konkurenci (Frank, Podravka). Veliki sistemi so propadli in splošna nelikvidnost je dosegla najvišjo možno stopnjo. Situacija se lahko samo popravi. Z osebnimi kontakti in instrumenti zavarovanja plačil bomo poskušali plačila izboljšati. Na tem področju je potrebno narediti največ. Zmanjšati moramo sporne terjatve in identificirali solidne kupce. NG: Imate v načrtu še kakšne spremembe v okviru same firme? JOSIP ŠTADER: Tudi v interni sferi bomo morali kaj spremeniti. Tehnološko smo zaostali. Nimamo računalniško vodenih vseh podatkov, računovodske storitve nam opravlja zunanji servis. Zmanjšali bomo tudi fiksne stroške-skladiščenje. Intenzivirati bomo morali marketinško dejavnost. Z g. Štaderjem sva bila enotnega mnenja, da je bilo dovolj besed za prvo srečale; kaj več naj bi napisali ob naslednjem, ko naj bi besede prešle v dejanja. Ob skopem poznavanju problematike hrvaškega tržišča in težav DROGE Hrvatske g. Štaderju želimo veliko sreče in upornosti predvsem pri delu. Majda VLAČIČ ARGO Najdaljša tradicija in najstarejši stroji Po “ukazu” uredniškega odbora NAŠEGA GLASU sem se napotila v ARGO. “Izberi si oddelek, katerega hočeš“, je dejala urednica, “in pripravi krajšo fotoreportažo iz ARGA!” Oddelek ARGO JUHE. Najdaljša tradicija in najstarejši stroji. Prijetno presenečena ob dejstvu, da so me gospe in gospodične na oddelku juh sprejele prisrčno, z nasmehom in pripravljenostjo za sodelovanje, sem se lotila dela. Kako je na delu, kakšno vzdušje in pogoji, so kakšne spremembe, pričakovanja, kakšno je plačilo za delo? O tem sem jih povprašala. Spodaj, od desne proti levi: Radmila, Tereza, Safija, Mevlida, Asja, Damjana Zgoraj, od desne proti levi: Munira, Razija, Barbara, Ksenija, Senija, Ferida, Kata pač pa za službo v celoti. Stroji so zelo stari, tako da bi vzdrževalci morali “čakati” na to, da se pokvarijo, ne pa da jih morajo one, delavke, vseokoli iskati in čakati... Gospa Munira Dželilovič je kar precej let delala delo, ki velja za najtežje, in to je priprava mase. Pa je zbolela in postala delovni invalid. Sodelavke in vodstvo imajo do nje, ki ima določene omejitve pri delu, razumevanje in njeno situacijo spoštujejo. Sama pa se trudi, da poprime za vsa dela, ki jih le zmore. Gospa Kata Čehič pa je masarca! “Da ne bo kdo mislil, da sem maserka!” se pošali, “jaz priprvljamo maso za ARGO juhe!” Ogromne kose mase seka, reže, da so primerni za oblikovanje argo kock. Gospa Safija Kaltakje povedala, daje zadovoljna, odnos med sodelavkami in sodelavci je dober, tudi z vodstvom se razumejo. “ Največ posluha za nas delavce pa ima naš direktor, g. Mitja Doiher. Zadovoljne smo, ker imamo delo. Menim pa, da bi se dalo narediti še več. Dostikrat kaj manjka. Ce bi vsi bili odgovorni do svojega dela, se to ne bi smelo dogajati. Z našo plačo pa se ne da dostojno preživeti. To ni nobena tajna. Kupujemo le najosnovnejše potrebščine. Na novo obleko še misliti ni mogoče. Življenjski stroški so previsoki.” Gospa Razija Mahič pravi, da je pri njihovem delu najslabše organizirano vzdrževanje strojev. To ne velja za posameznike - vzdrževalce, ki so zelo požrtvovalni, G. Livijo Bolčič, vzdrževalec strojev v ARGU: Delo vzdrževalcev? Stari stroji, neprimerni delovni prostori, brez stimulacije za marljivo delo... takšno je delo vzdrževalcev v ARGU. (nadaljevanje na strani 11) ARGO fggjgjurhi DROGA HR Mednarodni sejem p Kot vsako leto je bil tudi letos v aprilu v Zagrebu organiziran mednarodni sejem prehrane, 36. po vrsti. Uidi na tem velesejmu je DROGA Hrvatska imela svoj razstavni prostor. Na 178 m-je predstavila svoj celotni proizvodni program. Obiskovalci so imeli možnost degustirati DROGINO kavo in čaje. Sejem je obiskalo cca 100.000 ljudi; opravljeni so bili številni poslovni pogovori. dan, z vsemi pripravami vred, ni dobro. Sicer se imamo lepo, odkar je direktor g. Dolher gremo mnogi veliko raje na delo, če bi le plače bile malo višje in tudi jaz pravim - vzdrževanje strojev malo hitreje” je odločno povedala gospa Kata. V pogovoru s sodelavkami v ARGU je bilo zaslediti rdeče-modro nit. Prva izraža toleranco do neprimernih proizvodnih prostorov, starih strojev, sanitarij, “saj se bomo itak kmalu selili in bo marsikaj spremenjeno na boljše...” menijo. Modro nit imenujem skromno, skoraj tiho pritoževanje, a vendarle, čez visoke življenjske stroške, ki jih plače nikakor ne dohajajo. Znotraj teh besed slutim mnoga odrekanja, ki so nujna. Ne gre drugače. Otroku kupiti kolo, rolarje, plačati izlet... saj to ni razkošje, pa si marsikdo tega ne more privoščiti. A zakaj tega ne bi priznali?, saj bo že bolje. Mora biti! In tako v pogovoru zaslutiš tudi zavest: dobro daje tako, da vsaj ne bi bilo slabše, kot je marsikje. In pogled v prihodnost ni črnogled, zmaga veselje do biti, do življenja, ki ga živimo sedaj in je vendar lepo. Za konec, že kar deformirano, priznam, vprašam še: “In kaj pravite za NAŠ GLAS?” Za vse odgovori Safija: “NAŠ GLAS je super! Vse preberem. Zapišite tole: v proizvodnji smo odrezani od mnogih informacij, ki jih drugje slišite kar mimogrede. Edina prava vez s firmo je NAŠ GLAS!” Dragica MEKIŠ DROGINA stojnica v cvetnem aranžmanu; tokrat nekoliko drugače. Vinko Preželj je odgovoren za nemoten potek sejemske dejavnsoti in seveda za “prijetno družbo". (nadaljevanje s strani 10) Oddelek juh, ARGO juh “Ste zelo utrujeni ob 14. uri?” jo vprašam. “Sem, sem”, pravi, “pa sem tudi že navajena”. “Je kakšna možnost, da se bodo pogoji vašega dela izboljšali? Pravijo namreč, da je vaše delo najtežje?” “Že nekaj let je od tega, kar je Livio pripravljal načrt za novo sekiro ..., pa ne vem, kaj je s tem bilo. Verjetno zato, ker juhe ne delamo toliko kot v preteklosti”. “Koliko kg prenesete v osmih urah?” “Za osem ur moramo pripraviti 26 mas, vsaka masa je težka 80 kg, ni težko izračunati...”. “Sreča, da tega ne delate cel mesec” pravim. “Je sreča in ni, ne vem. Tudi menjati delo večkrat na ZLATO POLJE MAJHEN KORAK ZA DROGO, A VELIK ZA PC ZLATO POLJE Gospa Elda Jakofčič pri tehtanju zelišč za sejalno analizo odšla in zaposlila se je Ida Štemberger, leto za njo pa Elda Jakofčič. Obe sta še vedno z nami. Z razvojem proizvodnje je postal tudi laboratorij, velik 25 m2, pretesen. Instantiranju sta se pridružili predelava riža in ekstrakcija. Predelavi zelišč in začimb smo dodajali vedno nove načine preskušanja, vhodna kontrola pa je postala zahtevnejša. Že Daniela Ogrin, ki seje zaposlila leta 1986 kot tehnolog kakovosti, je sanjarila o novih prostorih, sanje pa so se uresničile šele sedanji tehnologinji Kseniji Božič. Novi prostori merijo 60 m2, razdeljeni pa so na laboratorij, garderobo in skladišče kemikalij in kontravzorcev. Dekleta so pridobila res ogromno delovne površine, saj so prej lahko delala le v digestoriju, vse ostale površine pa so bile zasedene s tehtnicami, aparaturami in kontravzorci. Sedanji digestorij je sodoben (prejšnji si ni zaslužil več tega imena), namesto enega so zdaj trije priključki za plin, kar omogoča istočasno izvajanje več analiz, ki zahtevajo uporabo gorilnika. Čas tehnikov bo s tem bolje izkoriščen, čas preskušanj pa krajši. V laboratoriju je zdaj tudi dovolj prostora za računalnik, kar omogoča sproten vnos podatkov -prej je bil računalnik namreč v pisarni tehnologa kakovosti v drugi stavbi. Zaenkrat dekleta izvajajo še vedno samo najosnovnejša preskušanja (pepel, pesek, izgubo pri sušenju, sejalne analize, vsebnost eteričnih olj). Postopoma bo tehnologinja Ksenija Božič začela z vpeljavo zahtevnejših preskušanj, za katera so sedaj zagotovljeni osnovni pogoji - veliki in prijetni prostori, opremljeni s funkcionalnim pohištvom. Ida in Elda se bosta mogoče počutili nekoliko osamljeni, saj jim družbe ne bo več delalo škrebljanje mišk, ki so velikokrat prihajale na obisk, privlačili pa sojih kontravzorci riža in polente. Odpiranje predalov bo v novem laboratoriju za Ido in Eldo bolj varno in predvsem brez presenečenj. Manuela FERENČIČ MEDEN Tudi tisti, ki nismo zelo stari, se še spomnimo, kako smo ob l.maju še pred nekaj leti praznovali delovne zmage - otvoritve cest in tovarn so bile pogoste prav ob teh dnevih. Povsem naključno smo tik pred prvomajskimi prazniki v PC Zlato polje zaključili za nas veliko investicijo - izgradnjo novega laboratorija. Zgodovina laboratorija v Gradišču ne sega toliko let nazaj kot izgradnja tovarne, saj je bil tedanji SUDEST (obrat za SUšenje in DESTilacijo) ustanovljen leta 1958, sedaj že bivši prostori laboratorija pa so bili sezidani šele pred dvajsetimi leti - leta 1976. Temelje za službo kakovosti v Gradišču je postavila Nevja Caric, ki je še vedno zaposlena v PC Zlato polje kot vodja proizvodnje mlevskih izdelkov. Leta 1975 se je Nevja kot štipendistka DROGE po končani srednji kemijski šoli zaposlila v Gradišču. Takrat laboratorija še ni bilo, ob prihodu v službo pa so ji dodelili stol v direktorjevi pisarni. Za mizo ni bilo prostora, saj so si pisarno delili takratni direktor Tone Kocjančič, vodja službe za varstvo pri delu Robert Kovačič in vodja proizvodnje Ester Žerjal, ki je bila takrat še pripravnica. Gospa Ida Štemberger pri štetju riževih zrnc zaradi določanja primesi ♦ Edina oprema, ki jo je imela Caričeva na razpolago, je bil Biihlerjev aparat za merjenje vlage v instantiranih izdelkih (polenta). Gotovo ima tudi Nevja veliko zaslug za to, da se je takratno vodstvo odločilo, da postavi laboratorij. Dozidali so prostor poleg tedanjih pisarn v stavbi, kjer še vedno stoji postrojenje za instantiranje, in nakupili opremo. Končno sta Nevja in Ester Žerjal dobili svoj delovni prostor, postopoma pa sta začeli nabavljati aparature in opravljati vedno več analiz, ki so bile nujno potrebne za nadzor proizvodnje. Ko je Nevja leta 1982 postala vodja proizvodnje, jo je v laboratoriju nadomestila Cvetka TVobec. Ta je čez tri leta ZAČIMBA PROJEKT AVTOMATIZACIJE SE BLIŽA KONCU _________________________ POT K US_ SPREMEMBA NAČINA RAZMIŠLJANJA IN OBNAŠANJA NOVA KULTURA PODJETJA VREDNOTE, ODGOVORNOST INTENZIVNA VKLJUČENOST IN ODGOVORNOST VODSTVA SODELOVANJE VSAKEGA POSAMEZNIKA, TIMSKO DELO STALNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE STALNO IZBOLJŠEVANJE * * * V proizvodnji PC Začimba so začeli delovati trije roboti - paletizerji, ki zaključujejo linijo čajev, linijo kave Bar-caffe lOOg in linijo vakumsko pakirane kave ter kave v zrnu. Roboti so izdelani v Italiji in sicer pri podjetju SIMA-IFM, ki ima svoje stroje, namenjene drugim opravilom, postavljene tudi v ARGU in GOSADU. Za pakirno linijo čajev za zlaganje na palete uporabljamo robot - paletizer s šestimi paletnimi mesti. V celico za paletizacijo prihajajo označeni transportni kartoni po transportnem traku. Čitalec kode prebere črtno kodo, kije na transportnem kartonu, in informacijo posreduje robotu, ki z vakuumskim prijemalom prime transportne kartone in jih odloži na ustrezno paleto po vnaprej definiranem vzorcu. Na že prej omenjenih šest paletnih mest je možno zlagati šest različnih izdelkov čajev. Pri vakumskem pakiranju v vrečke in pakiranju kave v zrnu so izhodna enota ovoji. Iz dveh ovijalnih strojev prispejo ovoji na skupni transportni trak, kijih transportira mimo čitalca črtne kode do prijemalnega mesta, kjer robot s t.i. kleščami prime ovoj in ga na podlagi prečitane kode odloži na za to določeno paletno mesto. Zaključek linije kave Barcaffe lOOg je tudi opremljen z robotom - paletizerjem, ki so od zgoraj omenjenih razlikuje v tem, da ni opremljen s čitalcem kode, saj imamo samo en izdelek. Z roboti se je obseg fizičnega dela pri zlaganju transportnih enot na palete močno zmanjšal. Delavke in delavci so se znebili dviganja težkih transportnih kartonov in ovojev kave ter velikega števila transportnih kartonov čaja. Dušan POBERAJ GOSAD KJERKOLI SEM, SEM TAM DOMA! Vojko Rajh je bil štipendist DROGE že od srednje šole, ko se je odločil za poklic računalniškega tehnika. Po končani srednji šoli je nadaljeval študij na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani in študij pridno končal. VOJKO RAJH: Moji načrti so jasni. Biti koristen in ustvarjalen ter se lepo imeti... Dne 5.3.1996 je pričel s pripravništvom v DROGA PC GOSAD Središče ob Dravi, kjer je preživel 3 tedne in nadaljuje pripravništvo v AOP-ju v Izoli. Ti dnevi v PC-ju so mu bili najtežji, saj ni imel konkretnega dela. Zato smo te dneve izkoristili, da se je podrobno seznanil z organizacijo DROGE kot delniške družbe, spoznal potek dela v PC-ju in sodelavce. Sedaj, ko nadaljuje pripravništvo v AOP-ju, je zaživel v vsej svoji mladostni energiji. Da bi ga lahko bolje spoznali še drugi, smo se dogovorili za kratek razgovor: NG: Kdaj si se odločil za študij računalništva? VOJKO RAJH: Po srednji šoli sem bil zelo negotov glede študija. Ker sem se namreč v srednji šoli navdušil za tuj jezik angleščino, sem bil v dvomih, ali naj nadaljujem študij ali pa naj študiram angleščino. Odločil sem se za računalništvo in mi sedaj ni žal. Angleščina pa me še vedno spremlja na vsakem koraku. Če samo omenim vir informacij na internet in strokovno literaturo! NG: Pripravništva v celoti ne opravljaš v PC GOSAD, ampak v AOP Izola. Ali pogrešaš domači kraj? VOJKO RAJH: Če se malo pošalim, sem bil prepričan da bom pristal v domačem kraju. Doma sem bolj malo, zato je moj domači kraj pač tam, kjer se trenutno nahajam, in kamorkoli bi šel, bi pristal v domačem kraju. V samem Središču ob Dravi bi težko našel primerno zaposlitev, zato me ne preseneča, da sem v Izoli. NG: Kakšni so prvi vtisi o novem kraju, pripravništvu, mentorju? VOJKO RAJH: Prve tri tedne pripravništva sem preživel v PC GOSAD, kjer sem spoznaval ljudi in njihovo delo ter probleme, kijih imajo v zvezi z računalništvom. Kljub temu, da sem bil lepo sprejet, sem si želel, da bi šel čim-prej v AOP (PC ARGO), kjer bi bil med “svojimi” in tako začel z ustvarjalnim delom. Verjetno bo komu zvenelo kot pretiravanje ali kaj drugega, vendar moram povedati, da sem bil lepo sprejet. Sodelavci so zelo prijazni in v veliko pomoč pri raznih problemih, ki jih ima človek, ko pride v novo okolje. Vodja AOP. g. Rado ima dobro organizirano delo v AOP, kar me spominja na študijska leta, ko sem natančno vedel, kaj pričakujejo od mene. Bogdan Stibilj je moj mentor. Vesel sem, da je tako. Lahko bi rekel, da je postal moj idol, čeprav sem že preživel tista leta. Mislim, da nima smisla opisovati svojega idola, ker sami veste, kaj si mislite, ali pa ste si mislili o svojih. NG: Novi kraj, novi ljudje - kako si sprejel te spremembe? VOJKO RAJH: Izola je lepo mesto. Ljudje, pri katerih stanujem, so prijazni. Tudi Zlatko, moj sodelavec, je iz Izole in če sodim po teh ljudeh, je Izola prijetno mesto. Domotožja nimam. NG: Nekje sem prebrala, da primanjkuje fantov na Primorskem, kako ti občutiš to na svoji koži, ker si prišel iz Štajerske. Ali dekleta preganjajo tebe ali ti njih? VOJKO RAJH: Punce, dekleta, ženske. To bo večno vprašanje, s katerim se moški sicer radi ukvarjamo, a nanj ne znamo odgovoriti. NG: Kakšni so tvoji načrti? VOJKO RAJH: Moji načrti so jasni. Biti koristen in ustvarjalen ter se lepo imeti. Ob pomoči DROGE mi bo to uspelo. Danica KRAJNC NAS GLAS - TUDI TVOJ GLAS! KRVODAJALSTVO JANKO NOVAK JE STOTIČ DAROVAL KRI Pojem pomagati svojemu bližnjemu večinoma razumemo kot nudenje pomoči v samem trenutku stiske. Žal je tedaj dostikrat že prepozno. Stiska je samo posledica cele vrste predhodnih, neugodnih okoliščin, katerih ne moremo vedno preprečiti, lahko pa jih predvidimo in upoštevamo kot eno od možnosti. Tako je razmišljal tudi naš sodelavec, g. Janko Novak, ko je leta 1962 izbral krvodajalstvo kot obliko pomoči sočloveku. Kot sam pravi, si je preprosto želel storiti kaj dobrega, nekaj, kar bi bilo v njegovih močeh. Ce bi bil vpliven politik ali neskončno bogat, bi izbral drugačno pot, da bi uresničil svoje človekoljubne nagibe; tako pa je postal krvodajalec, anonimni dobrotnik, ki priskoči na pomoč v trenutku človeške stiske. Janko je v DROGI že devetindvajset let in poznamo ga vsi. Štiri leta je bil zaposlen drugod. Pred nekaj dnevi je stotič daroval kri - jubilej, katerega ne gre spregledati! Do sedaj je na vsakoletnih srečanjih krvodajalcev prejel šte- DAN DROGE VABIMO VAS NA SREČANJE ZAPOSLENIH V DROGI PORTOROŽ -ŠE POSEBEJ PRIJAZNO VABLJENI UPOKOJENI DELAVCI! DAN DROGE Portorož v soboto, 22. junija 1996 - od 17.00 ure dalje SALINERA STRUNJAN Leto je naokoli in na vrsti je naše letno druženje. Z nami bodo tudi FARAONI, gosta večera pa STOJANAUER in DANI! Priznajte: druženje nas povezuje, druženje nam daje moč, da smo kos tudi tistim delovnim problemom, ki jim na prvi pogled nismo. POKAŽIMO SVOJO PRIPADNOST DROGI PORTOROŽ. DOPOLDNE ISTEGA DNE, 22. JUNIJA, 1996, lahko sodelujete ali samo občudujete športno srečanje nas, delavcev DROGE, na športnih igriščih v Luciji pod Metropolom. PRIJAZNO VABLJENI! vilna priznanja, letošnje pa ga bo uvrstilo med redke osebe, ki se odlikujejo po svoji nesebičnosti na tem področju. Povedal nam je, da bo z darovanjem krvi nadaljeval, dokler mu bo zdravje to dovoljevalo. Skromno doda, da njegov poglavitni namen ni bil doseči številko sto, temveč pomagati reševati zdravje in življenje drugih in da torej ni vzroka, da bi zdaj prenehal. Ima redko krvno skupino 0-, katero s transfuzijo lahko sprejmejo vse osebe, s katerokoli drugo krvno skupino. Ko ga zaprosimo, naj še kaj pove o svojem krvodajalstvu, postane sicer zgovorni Janko začuda redkobeseden. Da nima kaj razpredati, odvrne skoraj v zadregi. Potem pa se domisli in zaprosi, naj napišemo, kako poziva vse zdrave sodelavce, da bi vsaj nekajkrat darovali kri. Pravi, da bi zadostovalo, ako bi vsak državljan storil to pet ali desetkrat v življenju, pa bi imele bolnišnice zadostno zalogo te dragocene tekočine. Pridružujemo se njegovi misli, obenem pa mu izrekamo naše iskreno občudovanje. Sonja POŽAR ZDRAVJE, DELO, ZA USPEŠNO DELO JE NAJBOLJ POMEMBNO ZDRA VJE Zdravje je kot delovna karakteristika najpomembnejša lastnost. Če ni zdravja, le-tega ne morejo nadomestiti nobene druge (za delo sicer potrebne) lastnosti. Seveda pa je za različna dela in delovna mesta potrebno zadostiti različnim zdravstvenim zahtevam in psihofizičnim lastnostim. Posebej v živilski industriji, kamor sodi tudi DROGA Portorož, so potrebni pogostejši zdravniški pregledi, torej konstantno vzdrževanje zdravja. Vsaka organizacija dela, in tako tudi naša, določa za vsako delo zdravstvene pogoje delavcev. Še posebej so redni in temeljiti zdravniški pregledi potrebni za delavce, ki opravljajo zdravju škodljiva dela. In koliko smo bili zdravi v DROGI v prvem tromesečju tega leta? Oglejte si prikazane podatke. Maj seveda ni primer,en za razmišljanje o bolezni, maja naj bi bili vsi kar najbolj zdravi, polni energije, pridobljene z letnim časom, v pričakovanju dopustov in vročega poletja. A vendarle, odsotnost zara- di bolezni v višini 8,44 % v prvem tromesečju ni majhna. Za odsotnost z dela zaradi bolezni, kot za naše bolezni sploh, je več vzrokov, vsem nam pa ostaja nekaj skup- nega - SKRBETI ZA SVOJE ZDRAVJE in zopet na čimveč možnih načinov. O delu, zdravju in bolezni bomo zopet pisali jeseni. Pa zdravi ostanimo! Dragica MEKIŠ ODSOTNOST ZARADI BOLEZNI GIBANJE JAN-MAR 1996, JAN-MAR 1995 9.2 9- 8.8 8.6 8.4 O 8.2 8 7.8 7.6 februar januar marec MESEC SINDIKALNI KOTIČEK PRED VRATI PRVO POGAJANJE Vse aktivnosti sindikata DROGE d.d. so že od lanske pomladi usmerjene k prizadevanjem za sprejem Podjetniške kolektivne pogodbe DROGE, katere osnutek vključno s tarifnim delom, je bil posredovan vodstvu v prvo branje. V mesecu maju letošnjega leta je uprava družbe posredovala sindikatu DROGE d.d. osnutek s svojimi predlogi in pripombami brez tarifnega dela, ter imenovala svojo pogajalsko skupino. DROGA PORTOROŽ Svet sindikata Droge d.d. si mora, zaradi prisotnosti različnih sindikatov v posameznih organizacijskih enotah, pridobiti soglasje za imenovanje pogajalske skupine s strani sindikata. Po imenovanju se bo določil datum prvega delovnega srečanja obeh pogajalskih skupin. Gre za podpis pogodbe, s katero želimo urediti delovna razmerja, izobraževanje, inovacije, disciplinske postopke, varstvo pri delu, počitnikovanje, osebne dohodke, stimulacijo na ravni družbe. Cilj sindikatov v DROGI d.d. je doseči podpis podjetniške kolektivne pogodbe do jeseni tega leta. Alenka KUBIK DOBRO JE _ DOPUSTI IN DRUGE ODSOTNOSTI DOPUSTI Merila za letni dopust smo imeli opredeljena v Pravilniku o delovnih razmerjih. Po njih smo še v preteklem letu izračunali dopust za vse delavce v DROGI. Ker pa pravilnik ni usklajen z branžno kolektivno pogodbo je NADZORNI SVET družbe sprejel na svoji 2. redni seji dne 19.4. 1996 dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih. V mesecu maju bomo izračunali dopuste po novem in le-te posredovali tajnicam po PC in skupnih strokovnih službah. Tako letos, kako bo z dolžino dopustov v naslednjem letu, bo odvisno od naše nove podjetniške kolektivne pogodbe. Branžna kolektivna pogodba v členu o letnem dopustu, poleg meril o dolžini letnega dopusta, govori tudi o obveznostih, kijih ima delavec v zvezi z izrabo letnega dopusta. Kadar se odločamo o koriščenju dopusta, na obveznosti ponavadi nismo pozorni, zaradi tega pa vodja postane neprijeten in nastopijo težave. Branžna kolektivna pogodba pravi, da imamo pravico le TRI DNI letnega dopusta časovno koristiti po lastni želji pod pogojem seveda, da se predhodno dogovorimo z neposrenim vodjem. Dogovoriti se moramo vsaj DVA DNI pred nastopom dopusta in zaradi naše odsotnosti ne sme biti moten delovni proces. Vsaka odsotnost delavca je vezana na delovni proces in neposredni vodja je prvi odgovoren za to, da proces dela teče nemoteno. Praviloma mora biti tudi odobritev izrabe letnega dopusta pisna, zato zahtevajte od svojega neposrednega vodje oz. od tajnice vedno potrdilo, da vam je dopust odobren. PLAČANA ODSOTNOST Poleg dopusta imamo delavci še pravico do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače v naslednjih primerih: • lastne poroke - 3 delovne dneve • poroke otrok -1 delovni dan • rojstvo otroka - 2 delovna dneva • smrti zakonca ali otrok - 3 delovne dneve • smrti staršev - 2 delovna dneva • smrti staršev zakonca, starih staršev, bratov, sester -1 delovni dan •selitev družine iz kraja v kraj -3 delovne dneve • selitev družine v istem kraju -2 delovna dneva • elementarnih nesreč - do 5 delovnih dni • v drugih primerih - do 7 delovnih dni Odsotnost z dela v zadnjih dveh alinejah lahko odobri samo direktor. Skupno število dni odsotnosti v vseh navedenih primerih ne sme presegati 7 delovnih dni v koledarskem letu. Pomembno je tudi, da vemo, da lahko Vabi nas TURISTIČNA KMETIJA PLAZNIK, ki leži na desnem bregu reke Savinje pod planino TER in smučarskim središčem Golte. Turistična kmetija je kulturni spomenik, ponuja pa apartmaje za dve osebi, za štiri, šest pa tudi za več oseb. Dopust na turistični kmetiji PLAZNIK lahko preživite zelo zanimivo, zdravo in aktivno, saj so vam na razpolago: * peščena igrišča za tenis, tudi šola tenisa, * gorsko kolesarjenje, urejene pešpoti, * planinarjenje na Kamniško-Savinjske Alpe, Raduho, Komen, Smrekovec, Ter in Golte, * športno padalstvo in zmajarstvo, * možnost lova v dogovoru z lovsko družino, * ribolov v reki Savinji in ribniku, * kajak in rafting Prodnik, * športna igrišča za mali in veliki nogomet, * gorske kmetije z raznovrstno hrano naših babic. In koliko stane to dopustovanje? Prenočišče z zajtrkom 30 DEM Polpenzion 40 DEM pravico do odsotnosti z dela uveljavimo le v času trajanja take okoliščine (npr. v času rojstva otroka, poroke...) in ne kadarkoli kasneje. NEPLAČANA ODSOTNOST Pravico do odsotnosti brez nadomestila plače pa ima delavec v naslednjih primerih: • neodložljivih osebnih opravkov; • zasebnega potovanja; • nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna; • popravila hiše oz. stanovanja; • zdravljenja na lastne stroške. Neplačano odsotnost vam lahko odobri samo vaš direktor, ki lahko prošnjo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če vaše odsotnosti ne dopušča delovni proces. Marjeta KOŠTOMAJ-POKLEKA Za otroke do 10 let starosti nudijo dodatne popuste. Sicer pa, zakaj ne bi v živo zvedeli še kaj več podatkov? Pokličite telefonsko številko 063 841-088, dobili boste g. Franca Jamnika in se pogovorili z njim.. Kaj se ve, kje boste letos dopustovali. Nekateri pravijo, daje najlepše oditi v neznano. In lepo se imejte, kjerkoli že boste! Dragica MEKIŠ v*V. _____________________ LETOŠNJE_ Morebiti pa bi šli na dopust v Ljubno ob Savinji? NAŠI SODELAVCI NAMESTO TUJKE UPORABLJAJMO SLOVENSKO BESEDO V želji, da bi bilo naše glasilo kar najbolj kvalitetno, se je uredniški odbor (s privoljenjem uprave) odločil za lektoriranje prispevkov. Skrb za pravilne izraze, besedni red in razne slovnične zvijače smo zaupali gospe Sonji Tončetič, profesorici slovenskega jezika. Ker vemo, da njena strokovnost ni omejena zgolj na suhoparno popravljanje jezikovnih napak, smo jo zaprosili, naj nam pove še to in ono, kar zanima vsakega Slovenca, ki količkaj ceni svojo materinščino. NG: Stalni sodelavci našega glasila vas poznamo, večina ostalih bralcev pa ne, zato vas prosim, da z nekaj besedami opišete vaše delo in poklic. SONJA TONČETIČ: Sem slavistka na Srednji ekonomski in družboslovni šoli v Kopru.Rada delam z mladimi ljudmi, kar mi prinaša zadovoljstvo, a pomeni tudi odgovornost. Na tej šoli poučujem že 25 let tudi zato, ker imam sodelavce, s katerimi je prijetno delati. NG: Že drugo leto vihtite rdeč svinčnik nad našimi prispevki, pa nas zanima, kako bi (kot slavist in profesor slovenščine) ocenili naše znanje materinega jezika - z ocenami od 1 do 5. • SONJA TONČETIČ: Če pomislim, da se učenje materinščine konča v srednji šoli in da je večina že dolgo “prerasla” šolske klopi, moram pohvaliti prav vse sodelavce Našega glasu, ker se izražajo dovolj jasno, pišejo tekoče, delajo pa eni več, drugi manj jezikovnih napak. Toda če bi vsi pisali odlično, ne bi imela dela. No, brez šale, mislim, da bi bila povprečna ocena 4. Vemo pa, da se moramo neprestano truditi, da bomo še boljši. NG: Med prispevki je dosti takih, ki so čisto strokovni. Ali se vam zdi prav, da pisci uporabljajo tujke tudi takrat, ko so na voljo slovenski izrazi? SONJA TONČETIČ: Slovenci včasih mislimo, da smo bolj učeni, če v strokovnih člankih uporabljamo veliko tujk. Pa to, po mojem mnenju, ni prav. Če namesto tujke lahko uporabimo slovensko besedo, bomo prav gotovo izbrali slednjo. Zdi se mi, da ima slovenski jezik bogato strokovno besedišče in daje prav, da ga tudi uporabljamo. NG: Če se povrnemo k vašemu delu, ki ga opravljate v šoli: kako je z znanjem slovenščine pri mladini? SONJA TONČETIČ: Znanje slovenščine pri mladih je slabo. Pripravlja pa se reforma šolstva, tudi reforma materinščine od osnovne šole do fakultete. Mladim se največkrat očita, da ne obvladajo osnovnih besedilnih vrst, da ne znajo npr. napisati prošnje, življenjepise, itd. To je delno res, ob prenatrpanih učnih načrtih se dogaja, da se ne utrjuje tistega, kar bi moralo predstavljati osnovno znanje. Upam pa, da se bodo po prenovi te stvari uredile. Na našem območju materinščino ogroža TV, saj ugotavljamo, da otroci toliko gledajo italijansko televizijo, da se včasih lažje izražajo v italijanščini kot v slovenščini. To pa ni le več problem šole, ampak tudi doma. NG: Slišijo se kritike, da se profesorji slovenščine preveč ukvarjate s slovnico, se pravi s teorijo. Dijake naj bi bolj intenzivno usmerjali k čitanju leposlovnih del, jih morda z ekskurzijami na podeželje ali kako drugače seznanjali z našimi narečji, z govorico in izrazi, ki zlasti v mestih izginjajo. Kaj pravite vi na to? SONJA TONČETIČ: Verjemite mi, da se vsak profesor pri svojem delu trudi. Tudi profesorji slovenščine se po svojih močeh in sposobnostih trudijo, da bi dali učencem in dijakom čimveč znanja. Posebno v osnovni šoli bi srečali veliko aktivnosti na vseh področjih, ki jih omenjate. Slavisti poudarjajo vrednost narečij ir> v obsegu možnosti vodijo učence na razne ekskurzije. Srednješolski profesorji pa pripravljajo za nadaljne šolanje ali za življenje sploh. Potrebna pa je tudi slovnica, torej teorija, saj je tudi ta nujna (npr. tudi pri učenju tujega jezika). NG: Poplava reklam, zlasti pa televizija, nedvomno vplivata na način izražanja in na jezik v vsakdanji rabi. Ali je torej upravičen strah nekaterih slavistov, češ daje naš jezik ogrožen? Kako bi ga lahko zaščitili oziroma kako je z izjvajanjem zakona o slovenščini v javni rabi? SONJA TONČETIČ: Mislim, da se v rabi jezika kaže kriza življenja sploh. Jezik je samo izraz misli, spoznanj, občutij. Dokler se tudi kot družba še iščemo in nekatera področja še nimajo urejenih pravil igre, ne moremo pričakovati, da bomo nered lahko izrazili z urejenim jezikom. Dokler bo premalo lektorjev, ki bi popravljali besedila, ki (nadaljevanje na strani 19) NASI SODELAVCI (nadaljevanje s strani 18) gredo v javnost, bo raba jezika ohlapna. Vedeti sicer moramo, da se tudi jezik spreminja in da se s tem spreminjajo tudi pravila, a osnovna pravila izražanja ostajajo in jih ne bi smeli zanemarjati. Reklame in televizija močno vplivajo na naše izražanje, pravzaprav vplivajo odločilno, saj se podzavestno vselijo v način izražanja, zato bi morali biti še posebej pozorni, v kakšnem jeziku so napisane reklame in kakšen je jezik TV - oddaj. NG: Kaj torej predlagate našim bralcem in povprečnim Slovencem nasploh: kaj lahko storimo za svoj materin jezik in kaj smo dolžni storiti? SONJA TONČETIČ: Čudežne formule ne poznam. Morda samo misel : za vsakega Slovenca bi morala biti slovenska beseda beseda praznika, kot je rekel Cankar, in ob praznikih je navada, da poskrbimo za svoj izgled. Materin jezik je dragocenost, ki se je žal zavemo šele, ko smo daleč od doma. Jezik je bogastvo, ki nam je dano, da ga še naprej razvijamo, ne da ga uničujemo, zato mora vsak posameznik paziti, kako ga upora- blja. Seveda to ne pomeni, da bi morali vsi vedno uporabljati knjižni jezik, enako pomembne so tudi druge jezikovne zvrsti, a kadar moramo uporabljati knjižni jezik, ker to zahteva govorni položaj, takrat moralno dokazati, da se zavedamo, da ni vseeno, kako kaj povemo. In prepričana sem, da vsak od nas pozna knjižni jezik, le potruditi se mora, da ga pravilno uporablja. NG: Za odgovore se vam prisrčno zahvaljujemo. Hvala tudi za vaš trud in sodelovanje, s katerima prispevate h kvaliteti glasila. Sonja POŽAR KNJIŽNE NOVOSTI Denarništvo. Računovodstvo. PRAVILNIK o računovodstvu družbe, Ljubljana, Globus, 1996 Pravilnik o računovodstvu je akt družbe, ki konkretno opredeljuje vodenje računovodstva družbe v širšem smislu, t.j. računovodsko načrtovanje, knjigovodstvo, računovodski nadzor in računovodske analize, poleg tega pa še odgovornost računovodje in sodelavcev, način obdelave podatkov, itd... Marketing. Notranja trgovina. STARMAN, Daniel: Direktni marketing : koncepti in metode, 1.natis, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1994 Direktni marketing ali neposredno trženje je eno od področij trženja, ki v ospredje uvršča dve njegovi temeljni sestavini: neposredni stik med podjetjem in porabniki ter banko podatkov. Delo je namenjeno ljudem, ki se ukvarjajo s prakso trženja in daje tržniku kopico praktičnih znanj, ki izvirajo iz preverjenih izkušenj in sodobne literature. Splošno o strojništvu. Priročnik. KRAUT, Bojan: Krautov strojniški priročnik, 1 L, slovenska izd., popravljen ponatis, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1994 Priročnik ima dva poglavitna namena, in sicer da pomaga v praksi tehnikom in inženirjem s številčnimi podatki iz stroke, potrebnimi pri vsakodnevnem delu, in da enotno prikaže vse zakonitosti za vse veje strojništva v naravnih medsebojnih razmerjih veličin. Posebno pozornost priročnik posveča med- narodni sestavi enot SI, ki je usklajena z zakonom o merskih enotah in merilih. Elektrotehnika. Tbbele. Elektrotehniški priročnik, 3.izdaja, Ljubljana, Viharnik, 1994 Westermannov elektrotehniški priročnik pokriva področje močnostne elektrotehnike z elektroenergetiko, stroji s pogoni, močnostno elektrotehniko, merjenji, vodenjem in regulacijo, materiali in sestavnimi deli ter celimi postroji in instalacijami . Vključuje tudi nova področja avtomatizacije : vmesnike, mikroprocesorje, MS - DOS, BASIC, PASCAL, programiranje CNC strojev, digitalne števce, tehnike vodenja in upravljanja procesov in podobno. Čistilne naprave. Odplake (odpadne vode). Strokovni izrazi. ROŠ, Milenko: Oznake in poimenovanja na področju biološkega čiščenja odpadnih vod , Ljubljana, Slovensko društvo za zaščito voda, 1995 Namen dela je dvojen: poenotiti izrazoslovje na področju biološkega čiščenja odpadnih vod in zbližati strokovnjake različnih področij, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z biološkim čiščenjem odpadnih vod. V Sloveniji se uvaja različne tehnike čiščenja odpadnih vod, ki so jih posamezni strokovnjaki prenesli iz tujine. Vzporedno s prenosom znanja iz tujine, so raziskovalci (tehnologi, kemiki, biologi, mikrobiologi...) prinašali tudi izraze in jih skušali posloveniti. Prevodi istih izrazov iz nemškega in anglosaškega področja so bili različni. Žito. Zrnate poljščine. KREFT, Ivan: Ajda, Ljubljana, Kmečki glas, 1995 (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva) Ajda je v 15. stoletju prišla k nam iz Kitajske in so jo še pred pol stoletja veliko pridelovali. Začela se je umikati bolj rodovitnim poljščinam. V najnovejšem času se ponovno veča zanimanje za ajdo zaradi izredno skladne sestave hranilnih snovi v njenih zrnih. Ajda ima, poleg zelo kakovostnih beljakovin, v primerjavi z drugimi žiti, sorazmerno več nerazvejanega škroba amiloze, več vlaknin (balastnih snovi). Ajdova moka je bogata s cinkom, magnezijem in nekaterimi drugimi nujno potrebnimi mineralnimi snovmi. V ajdi je malo olja, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Zdravilna snov rutina, ki je eden od rastlinskih antioksidantov, varuje naše telo pred škodljivimi vplivi nekaterih snovi in sevanj, pospešuje tudi prepustnost kapilar in pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka. Ker ima le malo rastlinskih škodljivcev in bolezni, pridelovanje s kemičnimi sredstvi ni potrebno. Alenka KUBIK INTERNET KAKO POŠILJAMO PISMO KOT ATTACHMENT Največja prednost, ki jo ima elektronsko pošiljanje pisem je, da lahko pošiljamo fde direktno iz računalnika oziroma iz aplikacije na drugi računalnik v drugo aplikacijo. To je zelo koristna stvar, še posebej, če je pismo ali file, ki ste ga napisali, namenjen še komu drugemu v uporabo. V starih časih je veljala metoda “prsti”, kar je pomenilo, daje moral uporabnik, kije hotel file ponovno uporabiti, le-tega prepisati. To pa sploh ni bilo zabavno, še posebej ne v primeru, daje bil file dolg 5 strani, vi bi ga zelo koristno lahko uporabili v vaš namen, le pet vrstic je bilo treba popraviti. In kot je seveda narekoval Murphijev zakon, je bila vsaka od teh vrstic na svoji strani. Nato smo se malce modernizirali in si pošiljali file v nadaljnjo uporabo na disketah. To je sicer prihranilo mučno prepisovanje Ulov, vendar pa je prenos disket po pošti (pa tudi če je to interna pošta) malce tvegano dejanje, saj se diskete oziroma informacije, ki so zapisane na disketah, pri prenašanju lahko poškodujejo. Posledica tega pa je, da fila ne moremo odpreti, prebrati in uporabiti. Ta problem je rešila elektronska pošta. File se namreč ne prenaša s pomočjo diskete, temveč “potuje” po žici. Poenostavljeno povedano, file napišete na svojem računalniku in ga s pomočjo elektronske pošte odpošljete. Aplikacija (Software) jih spremeni v električne impulze, ti pa se po žici prenašajo do naslovnika pisma. Naslovnik pa na svojem računalniku s pomočjo softvvara elektronske impulze spet pretvori v file. Ko naslovnik file odpre, je ta natančno tak, kot ga je pošiljatelj poslal. To storimo tako, da file pošljemo v obliki^TTACHMEN-Ta. Attachment po Slovenko pomeni priložiti. File, ki ga pošiljamo po pošti, je torej “priložen”. Postopek, je sledeč: V oknu Pegasus Mail najprej kliknemo na prvo ikono v oknu ali pa v menuju File izberemo Nevv Message, kar nam na zaslon prikliče novo pismo. Pismo sedaj že znamo izpolniti. V prvo vrstico napišemo elektronski naslov, v drugo napišemo ime, ki ga želimo dati pismu, v trejo pa po želi dodatni elektronski naslov, če želimo pismo še komu poslati v vednost. Ko smo že pri izpolnjevanju “glave” pisma; kot vidite, je na koncu prve in tretje vrstice narisan vprašaj. Če z miško dvojno kliknete na vprašaj, se vam v oknu pojavi še eno okno z naslovom Recently-used addresses, pod njim pa so našteti elektronski naslovi, ki ste jih že uporabili oziroma ste jih uporabili pred kratkim, to namreč pomenita besedi Recently used. Če z miško kliknete na naslov, tako da le-ta počrni, nato pa kliknete še na gumb Paste, ki je desno spodaj v oknu, se vam ta naslov avtomatično kopira v vrstico. S klikom na srednji gumb Delete naslov izbrišemo iz tega okna, s klikom na gumb Close pa okno “Recently-used addresses” zapremo. Z miško kliknemo v editor, da lahko napišemo spremni dopis. To ni nujno potrebno, saj lahko pošljemo Attachment tudi brez spremnega dopisa, če oseba na drugi strani natančno ve, da bo prejela file, vljudno pa je napisati, kaj se priloženo pošilja. P« EOic00tfP1 K 0* HI * Oc nftS g»K>™c#«X>gn •» An*w DOCMOR 'AntfntDokra*—I MalialiK borna *uu0t»O9n». UH. OLADCMC »MATASA GO JAORAMHUSJAN HOOOMr «SUPCPMS0n®diog« -na*, RAZMAH «aATKOfr*o».| • i Nato z miško kliknemo na drugi gumb, navpično na levi strani okna, na katerem piše Attach. S klikom na ta gumb se nam prikaže novo okno. E*» £<* M—>r> fl ® B t 00 If Pl X »H W» EDE) Currpnl attachments. ■ .I 1x1 PBttv gNappApm«JKwto * J*1** Lncodng: -1 tomce.di i maAdhaM« - "H nevannEev* r>e**mflAw*v iudoi nmaAdoc >1 IMlM : 73a "•UT' INTERNET Ko ste file izbrali, z miško kliknete na gumb, v zgornjem desnem kotu, na kateremu piše Add. Isti učinek dosežete, če izbrani file dvojno kliknete z miško. V širokem praznem pravokotniku, nad katerim piše Current (nadaljevanje s strani 20) vi in direktoriji, ki jih imate na računalniku. Ker predpostavljam, da vsi pišete na trdem disku (C:) in recimo, da pištete v Winwordu, morate najprej klikniti na Š..Č, nato pa na C:, kar Vas bo pripeljalo na pravilen drive. Zatem z dvojnim klikom na Š..Č prikličete vse direkto-rije, ki jih imate na C: drive, nato pa kliknete na gumbek s puščico, obrnjeno navzdol, in poiščete direktorij ali poddirektorij, kjer je spravljen file, ki ga želite poslati kot attachment. . Če ima direktorij, kjer je file spravljen (npr. Winword) tudi poddirektorije, se na vrhu zopet izpiše Š..C, ki pomeni izbrani direktorij, spodaj pa so navedeni poddi-rektoriji. Z miško dvojni kliknete na ustrezni direktorij/ poddirektorij, takq da se v kvadratku zraven, nad katerim piše Files, prikažejo vsi (*.*) files. Ker imate nekateri v Word-u (ali kakšni drugi aplikaciji) nastavljeno odpiranje files tako, da vam po defaultu aplikacija pokaže le file s končnico, tipično za tisto aplikacijo (npr. .doc, .wql, .txt...), naj vas nikar ne zmede, ko na ekranu zagledate vse file, torej tudi tiste, ki so po defaultu v vaši aplikaciji skriti in jih vi niste napisali. File, ki ga iščete je zagotovo v tam, le poiskati ga bo treba. Kot v prejšnjem primeru kliknete na gumbek z navzdol obrnjeno puščico tolikokrat, dokler fila ne zagledate v kvadratku. Ko file najdete, nanj kliknete z miško, kar file “počrni”. Na levi strani okna, se bo v vrstici, nad katero piše Filename, avtomatično izpisalo ime fila, ki ste ga izbrali. Pod to vrstico sta še dve vrstici, nad katerima piše File type in Encoding, vendar teh dveh opcij ni potrebno spreminjati, saj računalnik sam najde najustreznejšo nastavitev. attachments se bo sedaj prikazalo ime izbranega fila ter njegova pot (Path) (C£)MYIXXXJčlDWORE)DINTERNETDCLANEK6.DOQ Ce ste se na primer zmotili in izbrali napačen file, kliknite na ime fila v pravokotniku, tako da “počrni”, nakar preprosto kliknete na gumb (zraven gumba Add), na katerem piše Remove, kar file izbriše. Kot attachment lahko v istem pismu pošljate več filov hkrati. Ko ste željeni file našli in ga pravilno izbrali (ime fila in njegovo pot morata biti izpisana v pravokotniku Current attachments, sicer ste nekje prenežno kliknili z miško), kliknete na prvi gumb na levi strani okna, pod katerim piše Editor, kar vas vrne v prvotno okno s spremnim dopisom. V tem oknu žal ni razvidno, da pošiljate še en file kot prilogo k spremnemu dopisu. Ce niste prepričani, ali ste postopek attacha pravilno izvedli, lahko ponovno kliknete na gumb Attachment, ki vam bo na zaslon prikazal predhodno okno, v katerem ste izbirali file. Ko ste prepričani, daje izbrani file “še tam” in je pravilno izbran, se s klikom na gumb Editor vrnete v editor. Vse kar morate sedaj storiti, je še, da kliknete na gumb Send in vaše pismo z attachmentom je poslano. Sedaj znamo pošiljati file kot attachment, prihodnjič pa si bomo ogledali, kako file, ki je bil poslan kot attachment, prepoznamo in kako ga odpremo v aplikaciji, v kateri je bil pisan. Sonja ULRIH k. EOC\VAN at" naPa~£>! NAfekolt K&tAlCNt ZNAK fi-ADl^ DIM^I l4.0I.tU Z.tI>W A OfcLO PoVjbitA T>T>CA Tomc matvja 1 NAGRADNA ANTONI TRObT ORAbN» »■TANITA čl e NO *.t>B.U-|tN]C 1CM1I rtuutKrsV 02.itrs/A G*0C>A ■ m ► »R.oeiNt 36 Dl ftU pnAČt, PR.I POlAV- IZHOD, ft.te>iTtv nasut trJ UTAJEN PA^ lEM-131ŠČ A b LAST i T£K, A?€TlT AVT0*hW^ NAjvečj 1 PT IC. *TR.UP V TOfcAVOl OTIV-^A, OTI , T*4SUTO&. CCbtVAMKA PWLfe»WAl- Cl TORcnt k>oij&£ ikc Pisat, eo panc pfiUfeTAS Cl€AL\2.MA ivifc^rtsii *-3UC>t)AM< US.ANOV fosfat P g »c. A ST &UOVANOV iNie it. iC,B.ALivAL' KA G,OUAlg \jv' ‘ L.UU-A v IT DANCU IMO B»lL 2.. I(v/ U. VCVCAL MufoiTfcL 3ICA" š[e.l.£ JLA G-UMlCA. POVJJjai- N A IN ° U€*.fctLO v Kanadi iiWH.ANWl BifeTttiJO UM stopnička 'PufcD \Ioj\ti ILOVICA TONt W>P DMZ8>£Ml ?OLOXAg ^MCR-ISKA IG,OAUStSA tXČKK:llu^ (nR.*k. 0 ?oDieM- [Ilc OX« "Pojav MA Vot>\ bOLG-O -ReiPA PAPIG-A T fcK KU.IN5.VA tLIftUNA S06-LASNU ka v »uim* S\ P-OT AVTOMObU. bvcA 0*NM/ l^SkjOVCA iUTt NA itLtZAZ DHUfclMI £l£NStNTI U U.OV M \ UMtTNIK. PoLfcT, VNfcMA AVTOV. iotci IME NOVINARJA UpvCtUjA CT£OB»R.^ »0,XLt, Ml, PA | *aO| \ Število prispelih rešenih križank je bilo tokrat 48. Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Grizonii, Mateja Beržan tn Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado ■ v vrednosti 5.000 SIT prejme DAUBOR POSA VEC iz Lucije; 2. nagrado - v vrednosti 3.(XI0 SIT prejme MAJDA POIJSAK iz Lucije; 3. nagradov vrednosti 1.000 SIT prejme ZVEZDA HUDI. iz Izole. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekii, na tel 066161 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaji želji. Rešitve objavljene krilanke pričakujemo do ponedeljka, 10. junij, na naslov: DROGA Portorol, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 5”. REŠITEV KRIŽANKE ŠT 4 VODORAVNO SOUNE, AR1MAN, LAMETA, ATO, OK, DROGA, DO, RESOR, IVANEK, ISTRA, ZAKOL, SJ, RIS, PROSNIK, MOST INN, IRAČAN,TATŠI, VRATA, OSKAR, VEK, JŠ, KANU, STOA, OKSID, TER, KN, NAT REIMPORC ANAPURNA, MAO, STREŽBA, ATS GESLO KRIŽANKE: DROGA DELNIŠKA DRUŽBA