I
Uvodnik/Editorial
UVODNIK
Š p e l a  A R H A R  H O L D T
Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani
V o j k o  G O R J A N C 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Arhar Holdt, Š., Gorjanc, V., I. (2019). Uvodnik. Slovenščina 2.0, 7 (1): i–ii.
DOI: http://dx.doi.org/10.4312/slo2.0.2019.1.i-ii. 
Poseben tematski sklop letošnje prve številke vsebuje osem kratkih znan-
stvenih prispevkov, ki pregledno opisujejo trenutno stanje na področju lek-
sikografije na Danskem, Švedskem, Norveškem, Hrvaškem, v Grčiji, Baskiji, 
Estoniji in Braziliji. Prispevki so nastali kot rezultat znanstvenega sodelovanja 
v evropski mreži ENeL – European Network of e-Lexicography [ISCH COST 
Action IS1305]. Vsebinsko se dotikajo različnih relevantnih vprašanj: kakš-
na je leksikografska tradicija v posameznem nacionalnem prostoru, kateri oz. 
kakšni jezikovni priročniki so na voljo, kako je urejeno financiranje priprave 
slovarjev in kako je z dostopnostjo – so podatki na voljo digitalno, so odpr-
to dostopni, na kateri stopnji razvoja so uporabniške študije, vključevanje 
množičenja oz. druge oblike sodelovanja z jezikovno skupnostjo.
V naboru raznolikih zgodovinskih okvirov, družbenih ter jezikovnopolitičnih 
situacij leksikografija kot uporabna veda naslavlja univerzalno vprašanje 
opremljanja jezikovne skupnosti. V tem smislu tematski sklop pokaže številne 
skupne izzive in primerljive, času prilagojene rešitve. Posebna vrednost pa 
morda leži prav v primerih dobrih praks, ki so specifični za posamezno okolje. 
Ne samo zato, ker so potencialno prenosljivi in uporabni tudi preko nacional-
nih meja, ampak tudi zato, ker dobro pokažejo mesta, kjer lahko le pluralnost 
pristopov omogoči nadaljnji razvoj discipline v digitalno podprtemu svetu. 
Upava, da bo popis raznolikih izkušenj prijetno, pa tudi vzpodbudno, stimula-
tivno in navdihujoče branje. 
II 1
Slovenščina 2.0, 2019 (1)
EDITORIAL
The special segment of this volume includes eight summarizing papers offer-
ing insight into the current state of affairs in lexicography in Denmark, Swe-
den, Norway, Croatia, Greece, the Basque Country, Estonia, and Brazil. The 
papers came about as a result of scientific cooperation within the European 
Network of e-Lexicography (ENeL; ISCH COST Action IS1305). In terms of 
content they touch upon different relevant issues: the lexicographic traditions 
in individual nations, the mode and function of the linguistic manuals at hand, 
the funding of lexicography and the availability/accessibility of the diction-
aries (Is the data digital? Is it openly accessible? Is research on users carried 
out? Is there crowdsourcing (or any other form of user/linguistic-community 
involvement) in place?).
Within different historical, social and language-policy backgrounds, lexicog-
raphy, as an applied science, addresses the universal question of serving the 
linguistic community. As such, the special lexicographic section reveals nu-
merous common challenges and comparable solutions, adapted to this day 
and age. However, the most significant added value of the contributions lies 
within the individual good practices, specific to individual environments, not 
just because of their potential transferability and usability beyond the nation-
al borders, but also because they identify places where only the plurality of ap-
proaches can effect further development of lexicography in the digitally-sus-
tained world. The Editors-in-chief hope that the summaries will make for a 
pleasant as well as encouraging and compelling read.
To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 
pogoji 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution-Share-
Alike 4.0 International.
https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/