3 nč.
38. številka.
Izdanje za sredo 31 maroa 1897
(t Trsta, v torek zvečer due 30 marca 1897.)
Tečaj XXII.
„fiOINOBT"
'chaia po trikrat na teden ▼ Jeatlh ia-da»j>h ob torkih, četrtkih
v.otjottuajta. /jutranje izdanjn litja ob G. uri zjutraj, vefterno pa oh 7. vri yočcr. — Obojno ladanje Htane : . Jiiimimesso . t. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 r* tri m<w?o. . , 3.— . , . 4.M)
t» pol iM.a , , . fl,— . » * 9__
ct ve? i■"!■(» . . „ 12.— , „ . 18,— Mcre^ntnp Je plačevati naprej na nar«6ba f»rei priložene naročnine se uprava a« •zlra,
f'i'iiiJSMćne Številke to dobivajo v pio-d«jtlniri£.h tobaka v lr*tu no S nvč, i^ven Trsta po 4 nvć,
Glasil
liti«
Gtfiaai to racuue po tarifu » petitu; * naslove z debelimi flrkami ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do mai*i oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vii dopisi naj se poftiljajo ureduiAtvu ulica Caaerma At. 13. Vsako piano mori biti frnnkovano, ker nefrankovana ae n< •projamajo. Rokopisi s« nn vračajo.
Nai' tnino, reklamacije in ogias- anrf-
jen-.. itfir it-i'niitvo ulica Molinn pit -eolo At. ;!. II. nadsr. Naročnino in oglast jo,pla6evati loco Trst. iMprto reklam^
oije io,9taiM postu: rt i*.
„t edinotU Ja m««".
do Slovencev tržaških in okoličonskih!
Da podpremo Se bolje volilna protesta, poslana na Dunaj, prosi podpisano pol. dhištvo vse slovenske narodnjake, katerim so znane kakoršnesibodi nezakonitosti, dogodjvše se o volitvi za V. kurijo in III. kolegij, da se potrudijo v „Delalsko društvo" (Via Molin piccolo št. I), kjer bode nalašč za to najet uradnik od 31. t. m. do 7. aprila t. I. vspre-iemal na zapisnik prijavljene mu nezakonitosti. — Dolžnost je vsakega narodnjaka, da nas podpira v tem delu ter da nam pomaga razkriti volilne spletke nasprotnikov naših. Kdor ne more priti osebno, naj pošlje pismene podatke na politično društvo »Edinost" v roke dr. Gustava Gregorina najkasneje do 7. aprila t. I. Vsaka trditev mora biti podprta i dokazi.	Politično drnStvo „Edinost".
Glavno zdravilo.
Spljetsko „Jedinstvo" piše med drugim, go-vorć o državnozborakih volitvah v Trstu iu v Istri: .Dosedaj je tržaško okolico vedno zastopal gosp. Nabergoj. Sedaj je pat tudi ou. Ni tura dovoljno prostora, da bi beležili vse opo, kar pijejo naši iu slovenski listi v Trstu, zakaj in kako je pal Nabergoj, ali to moramo zabeležiti, da ho se ua tej volitvi dogajale veliko hujše »tvari, nego na volitvi v peti kuriji v Istri. Ako se vlada grofa Badentja tudi uoče ozirati na vse te nezakonitosti, pa uaj se vsaj ozre na jedno dejstvo in ua številke.
Zakaj in iz katerih vzrokov je pal gospod Nabergoj v skupini, v kateri je bil vedno voljen do sedaj? In potem: ali je v redu, da 100.000 Italijanov v Trstu (ako jih priznamo vse po statistiki) imajo pet svojih poslancev, a 40.000 Slovanov iiijediiega.
Tu zahtevamo odgovora od vlade; odgovora od ustavne vlade v ustavni Avstriji ; odgovor od Badenija, ki je obljubil svobodo in pravico ua volišču; odgovoja od parlamenta, ki ima zadujo besedo iu ki ne ponaša s tem, da je v njem izraženu slobodua volja narodov avstrijskih. Ne verujemo, da ue bi vedeli ua Dunaju, kaj se je godilo v Trstu. Ako je taki politiki zaščituik grof
«6
PODLISTEK
Fromoiit mlajši & Risler starši.
roman.
— FiancoHki apiaal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Blagajnik ni dovršil stavka, a molk njegov je pričal o množici skrivnih misli.
Stara devica je bila vsa osupla. Namesto da bi iskala sredstva proti temu zlu, ni delal ■ drugega, nego tožila je brez koristi, sumničila iu tarnala... Eaka škoda, da tega uista znala že prej, ko so Chfebeovi stanovali še precej zraven. Gospa Chčbeova je bila tako Čestita oseba. Lahko bi bilo pomeniti se žnjo, naj pazi na Sidonijo, ter resno govoriti žnjo.
„To je res dobra misel", jej je segfl Žiga v besedo. „Vi bi morali iti v Rue de Ma;l ter vse natanko razložiti stališem. Od kraja sem hotel pisati Franu... On je vedno zel6 uplival ua svojega brata in on jedini bi mu smel povedati uekatere reći... A Franjo je tako daleč... Sicer bi bilo pa tudi grozno, ako bi prišlo do tega... Ubogi Risler se mi pa vendar-le smili... Ne 1 najboljše bode, da obvestimo gespo Ch6beovo... Ali hočete prevzeti to, sestra?"
Badeni, potem imamo dve zdi avili proti temu Prvo zdravilo bi bilo, da Slovanstvo v monarhiji proglasi vprašanje naših bratov v Istri in v Trstu svojim vprašanjem ; drugo zdravilo bi bilo, da sc snidejo v Trstu vsi zavedni rodoljubi Istre in Trsta na splošni Shod, da pridejo vsi županje, vsi župniki, vsi posestniki in vsi uptivneji in ugledniji, da vzamejo vozni listek in se odpeljejo na Dunaj ; cla odidejo vsi do zadnjega ! In ta mnogoštevilna deputacija naj zaprosi avdijencije pri Njegovem Veličanstvu, otetu vseh nas, da bi doznalo Njegovo Veličanstvo, a zajedno naj bi doznala vsa monarhija in vsa Evropa, kako se godi Hrvatom in Slovencem v Trstu in 9 Istri, v letu 1897., ob zatonu XIX. stoletja I«
Tu nam torej „Jedinatvo" priporoča dva leka zoper naše tužne odnešaje. O poslednjem le.ku, veliki deputaciji do Njeg. Veličanstva, ki nam ga nasvetuje, nočemo govoriti občirueje. To iz različnih razlogov. V prvo stvar ni lahko izvedljiva. Njegovo Veličanstvo je poznano sicer kakor uaj-vzgledneji vladar vse Evrope. V«e dolgo življenje Njeg. Veličanstva, izpolnje.no se »lavo iu britkimi skušnjami, je najsijajneji dokaz o veliki ljubezni, s katero objema nai vlndar vae svoje zveste podanike. Ves svet ve, da je naš vladar vzor pavič-nosti in da Mu je osivela glava v neprestani skrbi za blaginjo vseh svojih narodov. Vendar se ne moremo posebno ogreti za poslednje navedeno zdravilo. Mi ue smemo pozabiti namreč, da živimo v ustavni državi, in da je Njeg. Veličanstvo kousti-tucijonelen vladar.
V nstavni državi je odprta arena vsem razredom, vsem narodom in vsem slojem. Ui si moramo pomagati v prvi vrsti sami s pomočjo ustavnih pravic in oprti na temeljne zakone države. Ti zakoni so dobri in ščitijo tudi nas. Ako pa se uam godi slabo vzllc vsem pravičnim zakonom, na tem niso krivi zakoni, ampak je kriv le način, kakor bo ae izvajali isti do sedaj. Dejstvo pa, da temeljni zakoni v Avstriji še niso postali meso in kri za vse narode — da imamo torej vzlic jasnemu besedilu zakonov o jednakopravnosti vseh narodov še veduo privilegovanih in zatiranih narodov — to dejstvo nam kaže z velikim prstom, kja
Nan»čilo je bilo premišljevanja vredno. Go-spodičinu^Planusova je imela nekaj pomislekov, a volji brsta svojega si nikdar ui mogla upirati, in želja, da bi koristila staremu prijatelju Rislerju, je bila odločilna.
Dobrodušuost njegovega zeta je pripomogla gospodu Ch6beu, da je mogel uresničiti svojo misel. Že tretji mesec je imel svojo čudno prodajal-nico v Rue du Mail. Tej štacuni brez blaga, v kateri so se okna kakor v velikih prodajaluicah zjutraj odpirala in zvečer zapirala, s« je čudil ves okraj. Znotraj je stala nova pisalna miza, Železna denarnica, velike tehtnice — s kratka, gospod Chdbe je imel vse začetke za kupčijo, ne da bi vedel, kakega blaga bi si izbral.
To je premišljeval ves dan, na dolgo in široko, liodč po prostoru, ne glede na več velikih delov pohišja, ki so prav za prav spadali v spalnico, a v zadnji sobi niso dobili več prostora. Tudi na pragu svojih prodajaluiških vrat je inožiček premišljeval to, s peresom za ušesom z naslado zamišljujš se v vrvenje pariške kupčije. Trgovski pomočniki, ki so hiteli mimo, pod pazduho zveženj uzorcev, vozički postrežnikov, omuibusi, noaači, sa-mokolnice, prelaganje blaga pred sosedujitui vrati,
mora avstrijsko slovanstvo zastaviti vse syoje sile.
Avstrijski parlament je ona arena, kjer naj slovanski narodi pokažejo stojo moč. A ta moč je tolika, da lahko upogue one, ki preziraje določila ustavnih zakonov kratijo še vedno Slovanom, kar jim gre v jednaki meri kakor drugim narodom. Slovani sami, oziroma njih zastopniki na Dunaja so krivi, ako se ustavni zakoni ne vrše po svojem duhu tudi za slovanska plemena. Slovanska mizerija v parlamentu na Dunaju je bila dosedaj nas a nesreča : naša razkosanost in popolno pomanjkanje vsakoršne pametne organizacije med namili Tu tiči vir naii slabosti in naši nesreči. Ali da se razumemo, ker nočemo biti krivični do nikogar. Mi priznavamo radi častne izjeme in priznavamo, da so pojedini slovanski poslanci vsikdar vestno vršili svojo dolžnost. Toda organizacije smo pogrešali in ravno ta nedostatak so izkoriščali naši nasprotniki. Naskoki pojediucev se razbijajo ob sili nasprotnikov, skupen napad vsega avstrijskega slovaustva pa bi skoro porušil iste nasprotnike. In ne varajmo se: dokler slovanski zastopniki na Dunaju ne pridejo do pametne organizacije, je le malo ali nikake nade, da bi se tudi za nas do skrajne posledice jela izvajati določila naših nstavnih zakonov. Mi smo uver-jeni do globine svoje duše, da bi na Primorskem ža davno vel drug veter, ako bi bili slovanski zastopniki umeli koncentrovati svoje sile po zahtevah stroge solidarnosti. Mi moramo čutiti jeden za druzega. Sleherno slovansko vprašanje v kateri si bodi pokrajini mora biti vprašanje vsega avstrijskega slovanstva. Kajti le gola resnica je, da vsaka in tudi najmanja pridobitev katerega si bodi dela avstrijskega slovanstva bode na korist in v okrepilo naše ukupnosti. Zato pa pozdravljamo prisrčno radostjo prvi nasvet „Jedinstva" : vse slo-vauatvo avstrijsko mora proglasiti svojim vprašanjem vprašanje Slovanov v Trstu in v Istri 1 Z državuega in avstrijskega stališča se morajo vsi Slovani zanimati za primorske odnošaje. To je jedino zdravilo za našo bolezen. Trst je važna po-stajanka države po svoji zemljepisni legi in po
bale sukna in pozamentirskega blaga, katere so vlekli ljudje po cestnem blatu, predno so izginile v kleteh, v tistih temnih, z bogastvi natlačenih lukujah, iz katerih klije bogastvo trgovskih hiš — vse to je veselilo gospoda Ch&bea.
Zabaval se je s tem, da je ugibal, kaj je v balah, iu je bil prvi pri roki, ako so se kje stepli, ako je kakemu mimioidočemu tovor padel na nogo, ali pa če so iskri, nestrpljivi konji dolg tovorniški voz zapeljali počez preko ceste ter s tem zaprli promet. Razven tega se je udeleževal tudi vseh drugik zabav malih trgovcev brez kupcev, plohe, nezgode, tatviue, prepirov itd.
Zvečer se je potem gospod Chčbe, utrujen od aapora drugih ljudij, raztegnil na svojem naslonjaču ter dejal svoji ženi, brisoč si čelo:
„Sedaj sem vendar na pravi poti!... dela mi je bilo treba 1..."
Gospa Chdbeova se je tiho nasmeljala, odgovorila pa ni nič. Navajena vseh muli svojega soproga, nastanila se je bila, kakor se je dalo, v zadnji aobi, držeči na tamno dvorišče. Tolažila se je s premišljevanjem prejšnjega blagostanja svojih starilev in sreče svoj« hčere. Ker je bila vedno čedno oblečena, si je prisvojila spoštovanje založnikov in sosedov.	(Pride še.)
yf.<
dejstvu, da je ru jerlino svetovno tržišče države. Primorska pa je istoUko važna postajanka za avstrijsko ulovanstvo. Držam. in naša narodna korist zahtevati t»rejT da se vsi naši zastopniki potegnejo /.n to, da se v Trstu zasnujejo zdravi odnosaji. VT delovanju poslancev za ozdravljenje naših odnošajev je naša rešitev.
V parlamentu na Dunaju treba zastaviti sekiro, toda na delo moramo vsi, ki smo bratje po rodu in po krvi. Ako storimo tako, postanejo kmalo jako majhni naši nasprotniki, ki se čutijo sedaj jako velike. Sedaj nas pritiskajo v politiškem in narodnem pogledu in proganjati so nas jeli tudi na gospodarskem polju. Oni računajo namreč, da Slovani ostanejo tudi v bodoče, kar so oili do Bedaj : slabiči in nespametneži, ki ne vedo porabiti »voje moči. Ako pa bodo videli, da so prišli slovanski poslanci do spoznanja, da je mera polna svojih lastnih grehov, lastne nezloge, ako bodo videli nasprotniki, da visi nad njimi Damoklejev meč slovanske vzajemnosti in moči, premišljati bodo jeli i oni, da vendar ne kaže izzivati ravno tistega, ki je najbolj močan. Z ukrotenim nasprotnikom bode možno govoriti, z nasprotnikom pa, pijanim svojih krivičnih zmag, ni možno govoriti.
Ponavljamo torej z „Jedinstvom": jedino x d r a v i 1 o za naše bolne razmere je to, da vsi avstrijski Slovani naše primorsko vprašanja proglasijo svojim vprašanjem! Šibke in razcepljene so nas nasprotniki pehali sem in tja, močne pa *e nas bodo — bali. Dokler ne prodre to spoznanje, dotlej bode veljal za nas vsklik Dantejev: Lasciate ogni speranza!
Politiiko vesti.
V TRSTU, dne 30. maroa 1897.
Jugoslovanski klub. Do tega hipa menda ie ni bila izrečena zadnja beseda o tem toli važnem vprašanju. Ali vse naše nade so se skrčile blizu do ničle. Ako smemo verjeti poročilu v .Narodu", 90 že poslanci sami zgubili vso nado, da bi prišlo do jedinstvenega kluba. Zato da je nasve-toval posl. Šuklje organizacijo, katere §. 1. naj bi se glasit: .Hrvatski, slovenski in srbski poslanci v državnem zboru zasnujejo zvezo zastopnikov jugoslovanskih pokraj i d v to svrho, da skupno obravnavajo ter skupno sklepajo o vseh narodnih, narodnogospodarskih in socijaluo-političnih vprašanjih". Drugi odstavek tega organicijskega načrta izvzema izrečno državnopravna in cerkveno politična vprašanja. Vendar naj «e zbirajo jugoslovanski poslanci tudi glede teh v skupna posvetovanja, toda ne da bi sklepali kaj, kadar to zahteva gotovo število, 6 ali 6 članov te zveze. — Nadalje posuemamo iz .Naroda", da so za zjedinjenje govorili Šuklje, dr. Ferjančič, dr. Gregorec, Einspie-ler in Berks, proti pa dr. Šušter^ič !
Po zatrdilih „Naroda* so torej le kranjski konservativci zoper zjedinjenje.
Odgovornost za vsa ta poročila moramo seveda prepustiti poročevalcu „Narodovemu*, vendar moramo zabeležiti, da tuli gibasje in kretanje včerajšnjega „Slovenca* vzbuja v nas slutnjo, da so konservativni poslanci kranjski prišli že na Dunaj se sklepom, dane vstopijo v jedinstven klub.
„Slovenec" opravičuje ta odpor proti dobri stvari — z osebo Šukljetovo. V notici in v dunajski brzojavki trdi namreč, da Šuklje hoče ustanoviti .vladen jugoslovanski klub*, da hoče naše poslance upreči v j ar na, katerega naj bi vlekli vladi v prilog čez drninse strn. Proti temu da so se odločno iz javili konservativni poslanci, ker vidijo, da so se vsa leta in se še sedaj nadaljujejo krivice, ki se gode-Slovencem povsod, zlasti na Štajerskem, Koroškem in Prio orskem*.
Ne bi se smeli nazivati slovenske rodoljube, sko bi hoteli lahkomišljeno prezirati ta argument. Marveč moramo povedati odkritosrčno, da bi bili tudi mi proti klubu, ki bi hotel drviti za vlado čez drn in strn. Toda stvar si je treba ogledati od prave strati. Nas ne briga namreč, kaj hoče Šuklje, ampak za nas je odločilno to, kaj bode hotela skupina. Mari bi bil Šuklje gospodar v klubu f Na to stran smo lahko brez skrbi. In „Slovenec" naj nam odgovori prav odkritosrčno, da li on sam veruje v to, da bi — recimo — jedeu Spinčić ali jeden Alfred Coronini ali jeden dr. Grogorec res boteli drviti za vlado na škodo svojim volilcem ?l Ne, tega ne more verjeti, kajti to bi značilo žaljenje ome-
njenih gospodov. Ti gospodje bodo znali varovati svojo samostojnost tudi nasproti Šukljetu, tem lože, ako se jim poiteno pridružijo tudi kranjski konservativci. Opravičeni smo torej misliti, daje „vladen jarm", o katerem govori ,S1.' bolj pretveza, nego pa izraz resnične bojazni. V teia menenju nas utrja brzojavka „Slovenčeva", govoreča o „neodvisni katoliški slovanski ljudski stran-k i*, ki bi baje imela širšo podlago. Čemu povdar-jati zopet katoličanstvo ? Ali se morda bojite tistih dveh Srbov, da bi ista zavajala klub na nekatoliška pota? Kaj tacee:a bilo bi možno govoriti le otrokom, katerim se niti ne sanja o vzrokih boja med Hrvati in Srbi. Duhovnika Einspieler in dr. Gregorec, ki sta govorila za zjedinjenje, sta menda istotako zvesta katolika, kakor sta duhovnika Žitnik in Krek — odločilna razlika je menda le ta, da sta prva dva prišla iz druge škofije. Vemo, da ta izjava naša utegne provzročiti burnih protestov; ali v kolikor poznamo slovensko mišljenje Pfeiferjevo, Pogačnikovo in Žitnikovo, smo nverieni, dajim le druga volja zapira pot v jedinstven klub. Hi vsprejmemo torej povsem hladne duše vse „iusiauacije", ki utegnejo priti na našo adreso. Marsikaj nam še sili iz peresa, ali zaključujemo za danes z iskreno željo, da bi konservativni poslanci kranjski še v zadnji uri krenili na pot, na katero jedino jim kaže ljubezen do svojega rodu. Samo nekaj bi še rekli radi, kar mora podreti vse pomisleke. Ako so se Italijani — med katerimi je notoričnih ateistov in zaveznikov novodobne Italije — mogli združiti v en klub, pote« res ne moremo razumeti, zakaj ne bi se mogli združitijugoslovanski poslanci, kis o, izvzemšidva gospoda, vsi katoliki in ki so brez izjeme nverjeni o potrebi verske vzgoje naroda.
Prestolni govor, katerim je Njegovo Veličanstvo otvorilo državni zbor, sm6 že načrt&Ii v glavnih potezah v najnovejših vesteh današnjega zjutranjega izdanja. Glavni znak prestolnega govora je ta, da je skoro brez barve v narodnem in verskem pogledu : zlasti jezikovnega vprašanja se niti ne dotika. Verjetno je torej, kar trde današnja poročila, da prestolni govor ni napravil posebnega utiša; da ni zadovoljil ni Čehov ni Nemcev. Dosedaj ni še gotovo, dali parlament odgovori na prestolni govor s posebno adreso, kakor je sicer običaj. V katoliških krogih da so jako nezadovoljni, ker prestolni govor ne povdarja posebnih želj katoličanov, zbok česar da bode katoliška ljudska stranka proti temu, da zbornica odpošlje adreso. Vse da kaže na to, da parlament odpošlje le deputacijo, ki naj izrazi udanost zbornice do krone.
Predseduištvo zbornice poslancev bode
najbrže sestavljeno tako-le: predsednik: konservativec Kathrein; I. podpredsednik: Poljak Abrahamovi«; II. podpredsednik: Čeh dr. Kramar; III. podpredsednik: antisemit dr. Patt a i.
Homatije na Vstoku. Kakor javlja pariška „Agence Havas* iz Aten, smatrati je odhod grškega prestolonaslednika princa Konstantina v Tesalijo kakor znamenje, da se je grška vlada odločila definitivno.
Uporniki na Kreti so »e zbrali po osvojitvi utrdbe Malak-žL po višavah, ki obdajajo zaliv Suda, da napadejo utrdbo Iezediu. In res so naskočili danes zjutraj (28.) Toda italijanske oklopnice, ki se zasidrauo v zalivu Suda, pomagalo Turkom v utrdbi, kajti oklopnice streljajo na napadalce. (1!!)
300 francoskih, ruskih in italijanskih vojakov je odšlo s 3 topovi v kraj Butrunarou, da ščitijo vrelce, ki dajejo mest« Kaueja potrebno vodo, in da zabrauijo, da uporniki ne bi zasedli tega kraja.
V Atenah je bil včeraj ministerski svćt, v katerem se je razpravljalo o tem, kaj je storiti grški vladi, ako bi velesile izvršile svoje grožnje ter zaprle grška pristanišča. Vlada »e tolaži s tem, da ima Grška živeža dovolj.
Različne vosti.
Ces. kr. namestnik tržaški podal se je v spremstvu zdravstvenega referenta v Pulj, da se osvedoči o potrebah za asanacijo Puljskaara mesta.
Osebna vest. Finančni ravnatelj trža'ki, dvorni svetovalec dr. S c h u s t e r, se je včeraj odpeljal v Gorico.
Volilna protesta proti izvolitvi Atilija Hor-tis-a v V. kuriji in Leopolda Mauroner ja v III. kolegiju, katera je aestavil dr. Gustav Gregorin, odposlana sta bila na Dunaj v ponedeljek 29. t. a.
Volilni protest za V. kurijo je podpisalo 5858 volilcev, volilni protest za III. kolegij pa 1324 volilcev, vse to v dobi 6 dnij. To zanimanje našega ljudstva na poziv v našem listu, je vesel pojav ter nam je porok, da se po porazu v III. kolegiju začenja še-le novo narodno življenje ▼ Trstu in okolici.
Posebno nam je naglašati, da je samo mesto dalo 3500 podphov volilcev proti volitvi v V. kuriji, dočim s* je prijavilo okolo 1500 oseb, katere so bile izpuščene v mestu iz volilne liste. Defiliralo je torej pred nami v 5 dneh 5000 volilcev pete kurije, kar nas navdaja z najboljšo nado za bodočo volitev v peti kuriji.
O volitvi v V. kuriji dne 8. marcija t. 1. dobil je namreč naš kandidat Ivan Nabergoj
v mestu............. 2879 glasov
V okolici............ 3581 „
Skupaj..... 6460 glasov
Po skušnjah, zadobljenih te dni, smemo računati prihodnjič v mestu na najmanj . . 5000 glasov
v okolici na najmanj....... 6000 .
Skupaj..... 11.000 glasov
Ožja volitev bode torej prihodnjič neizogibna mej našim in progresovim kandidatom ter bodo socijalisti odločevali se svojimi glasovi.
Zreti nam je torej z dobro nado v boljio bodočnost.
t.e drug dokaz nam podaje „defiliranje" j 5000 naših mestnih volilcev pred našim političnim ! društvom tekom 5 dn«j. V Trstu je bilo namreč V i V. kuriji volilcev četrti del prebivalstva, ali na-| robe: prebivalstva je štirikrat toliko, kakor vo-j lilcev V. kurije. Iz tega sledi jasno, da biva v i mestu tržaškem štirikrat toliko Slovencev, kolikor | je slovenskih volilcev, t. j. najmanj 20.000 !
Ker šteje okolica 30.000 Slovencev, je matematično dokazano, da je v Trstu in okolici naj-: manj 50.000 Slovencev!
To ho številke, s katerimi bodo morali raču-i nati mero.lajni faktorji prej ali slej Le poguuino
■	torej, Slovenci tržaški in okolifiauski, ker bodočnost mora biti naša ! Dan vstajenja mora priti i za nas!
Mestni svet tržaški. Sinočne seje se je ude-i ležilo 45 svetovalcev, predsedoval je I. podžupan | Mojzes Luzzatto, Po odobrenju zapisnikov poslednjih j dveh sej je priobčil predsednik, da mu je došel od naniestništva dekret, ki uničuje sklep mestnega svćta giedć zavvženja izvolitve viteza Nabergoja. j Oglasil se je svetovalec Spadoni. Omenil je, da je I imel mestni svet svojih tehtnih vzrokov, da ni [ navel, zakaj ne potrdi Nabergoja. aKer pa že j hoče namestništvo znati te vzroke, navesti jih hočem j tu nekoliko ..' In na to je .prijatelj" Spadoni na-, Štel bivšemu poslancu iu svetovalcu Nabergoja : toliko parlamentarnih, politiških in osebnih grehov, kolikor »i jih more izmisliti le najzaslepljena strast. ; Naslikal je našega poštenjaka-prvaka tak6, kakor i da bi bil Nabergoj pravi izvržek! ,InM, — grmel I je Spadoui — „naj ga okoličani izvolijo | desetkrat zaporedoma in ravno to-; likokrat ga zavrže mestni s v 6 t." Raz-
■	gretemu Spadmiju so glasno pritrjevali kolegi v < dvorani, galerija pa je besnela samega veselja. —
Zatem je dr. Veneziau skušal pobijati namest-ništveno naredbo s pravnega stališča ter je predložil, ; <Ia naj b« uloži utok zoper to naredbo. Ta predlog je zbor vsprejel sogUano, izvzemii okollčanake zastopnike.
Svetovalec Iv. Goriup je rekel: Do sedaj sem zaupal zatidilom, da me^to žeii prijateljskih odnošijev do okolice, toda zmotil sem se. kajti vidim, kako hočejo le tlačiti slovensko prebivalstvo, Bes-tavljače peti d 1 vsega prebivalstva (Smeh na galeriji.) Obžalujem da ni možno sporazumeti se. — Dr. V enezian je zatem omenil, da se oko-ličanski poslanci tožijo, da ni nobeden izmed njih v delegaciji, toda naj se pomirijo, rekel je Ve« nezian ciniški, kajti zastopniki mesta bodo že umeli varovati interes tkolice, ne da bi razbijali, ropali razdelavaU hiše in opustoševali polja ! (Ploskanje na galeriji).
Svetovalec A. Goriup: Čudno je, da poleg vseh zatrdil o ljubezui in dobrohotnosti večine do okolice, ne privoščijo zastopnikom tej okolici niti j jednega mesta v delegaoiji niti v odsekih.
Ker je svet. Venezian oporekal tej trditvi je priznal svetovalec Doli e a z, da sta res dva okoličana predložena za člena trgoviaiko-industrijsko-kmetijskega odseka. Toda ona dva se zahvaljujeta na tem, kajti vzlic vsej tej bobneči titulaturi je dotični odsek tako grozno važen in se je tako zavedal važnosti svoje naloge, da, se od novembra leta 1895, ko je bil izbran, pa do konca leta 1896 ni sešel niti jedenkrat, niti ni imel časa, da bi si bil izbral načelnika (tiplošua veselost). Gospodje iz večine naj obdrže za-se še ta velevažni odsek. (Veselost)
Po završeni volitvi — ob tričetrt na 9 — je predsednik zaključil sejo
Izpred porotnega sodišča. Kakor znano, stal je včeraj pred porotnim sodiščem 42ietui duiuar Joaip Mosettig, obtožen hudodelstva ubojstva. Mo-settig je bil 30. uov. ta. 1. — ne zna se kje in zakaj — ranil 411etnega svojega tovariša Antona Faturja tako hudo z nožem v trebuh, da je nesrečnež umrl naslednjega jutra. Pred svojo smrtjo pa je povedal, da ga je ranil Mosettig in ta izpoved umirajočega je ovrgla tajitev obtožeučevo. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji: prvo, tičoče se ubojstva, drugo, tičoče se prepovedane vrnitve obtoženčeve v Trst. Na prvo vprašanje so odgovorili porotniki z 8 in 4 „ne", na drugo z 12 „da\ Sodišče je obsodilo na to obtoženca
na osem let težke, postom poostrene ječe.
*
• *
Dane i se je vršila razprava zoper Viktorja Urbauisa, ki je lani v Mitjah raail svojo ljubico Marijo Čebokiu. O tej razpravi sporočimo v prihodnjem izdanju.
O sv. Ane nam pišejo: Gospod urednik! Iz našega laškega gnezda še niste dobili nikacega dopisa o volitvah. Dovolite mi torej par besed. Tudi pri nas je bilo ua dau 18. marca tako tuljenje in kričanje, da je bilo groza. Izzivalo se je na tak način, da je pravi čudež, da se ni zgodilo kaj hudega. Sreča pa je bila ta, da je vse potihnilo že ob 9. uri, ker se je tuleča druhal napotila v mest). Sodrga se namreč ni čutila prav varno, ker je bilo razburjenje veliko. V domačinih je tlelo in gorelo in gori še danes. Po dnevu pa imajo korajžo ti prodanci. V jednomer kriče sramotilne izraze do Nabergoja, Slovencev in naše države. In med razgrajalci in kričači so tudi ljudje slovenske krvi. Med istimi je posebno glasen neki izvožček, ki potrebuje košček kruha od vseh. Čemu izziva ljudstvo ? Čemu dražijo i i pihajo izdajalci, ko vedo, da tli v nas? ! Ali niso krivi le taki ljudje, ako prida tu pa tam do kakega izgreda ?
Miren opazovalec.
Iz okolice v »Bregu" nam pišejo: „Strela udri iz višine izdajalca domovine !■ Dragi prijatelji in sosedje iz okolice tržaške! Minolo so volitve, pri kraju so borbe. Nasprotniki menijo, da so vas pogazili dne 18. t. m. Motijo se. Vi ste podlegli sili, ali niste padli. Vi niste padli, ampak proslavili ste .se. Borili ste se juuaški in vas ni premagalo junaštvo — ampak le zavratna zvijača. Vi ste se borili pošteno iu odprti n vizirjem, in i danes diči vaše glave venec slovenskega poštenja in zvestobe. Vi niste padli, pač pa so padli oni, ki so izdali svojo kri in so prodali svojo lastuo deco. S romaki pričakujejo Bog zin kakega plačila za svoje izdajstvo, menijo, da jim bodeta Mau« roner in Hortis pošiljala samo mano doli z Dunaja. Prazne so jim te nade. Marveč se. kmalu uverijo izdajice po okoMci, da so pahnUt od sebe onega jedinega ra "a, ki je bil resnični zagovornik potreb tržaške okolice.
Jedno plačilo pa dobivajo ža sedaj grdi izdajice. Žalostno plačilo to: zasramovanja od strani ouih, katerim so izdali svoj rod. Ali ne veste, nesrečni izdajalci, kak6 govore za v; mi naši nasprotniki, ukrav tisti nasprotniki, od katerih ste vsprejeli Judežev groš ? In prav imajo tržaški la-honi, ko kažejo za varni, zlobno smejo se : „Glejte jih ščave, prodano meso lw
Ne varajte se, izdajalci! Danes ni na svetu nikogar, ki bi vas spoštoval. Najuiauje pa vas spoštujejo oni, katerimi ste se prodali l Odkar obstoji svet, je bilo tako: nasprotnik se rad poslužuje izdajstva, ali izdajalca ne spoštuje nikdar I Znak izdajstva vam je pritisnjen na Čelo. Zato se skrivate sedaj po kotih in se izogibljete človeški družbi.
Kako vse drugače nastopate vi, prijatelji
okeličanski, ki ste — dasi siromaki — oatali a vesti svoji vesti in svojemu prepričauju. Jasnim in ponosnim čelom stopate mej svet, shajale se, navdušujete se, se sladko zavestjo, da ste poštenjaki! Slava vam! Tako vam kličem tudi jaz v imenu vsega „Brega*4. Ponosom gledamo na vas, junake okoličanske. Ponosom gledata na vas ves slovenski rod in vsa domovina naša. Z vami sta Bog in domovina !
Iz Črnegakala nam pišejo : Dne 20. t. m. imeli smo tukaj lep sestauek. Namen temu sestanku bil je ta, naj se prenovi in pomnoži tukajšnja „Čitalnica" v pevuko in bralno društvo, bodisi pod ka-terim-koli imenom. Predno se je ugibalo, kako naj se imenuje društvo, razložil je vaški predstojnik, gospod Josip Andrejašič, pomen društva ali čitalnice s temi besedami: „Društvo ali čitalnica je za nas Istrane, j\i smo oddaljeni od mesta, to, karje višja šola v mestu. Glejte, dragi možje im mladeniči, jaz poznam mnogo takih, ki so v ljudski šoli znali gladko čitati in pisati. Ko so nehali obiskovati ljudsko šolo, pozabili so več ali manj, kar so se naučili v šoli. Ako bi bili oni čitali v čitalnici ali društvu, bi ne bili pozabili. Mislim torej, da vsak izmed vas pripoznava korist čitalnice ali društva, tudi po pregovoru, ki pravi: .Kolikor mož znaš, toliko veljaš". Po zavrsenem govoru, katerega so odobravali vsi navzoči, začelo se je posvetovanje, kakšno bodi ime novo - pomnoženi „čitalnici". Ko je sprevidel gospod učitelj Vinko Trobec, da niso vsi jedne misli glede imena društva, je spregovoril: „Že vidim, da niste vsi jednakih misli glede imena društvu. Dovolite mi, dragi možje j in mladeniči, da spregovorim tudi jaz par besedi | glede tega vprašanja. Kakor vam je znano, vaša „čitalnica' se je ustanovila leta 1883. Od tega leta do danes se je vzdrževala vaša čitalnica, dasiravno je v tem času odstopilo dokaj udov. Vendar šte- < vilo udov, ki so vzdržavali društvo ali „čitalnico", je ; ostalo veduo složno. Do danes je bilo v vaši čital-| niči 9 udov. Od teh 9 udov ui bilo možno zalite- j i vati, naj si vzamejo sobo v najem, kajti pomislite, | ; da ima to pičlo število štiri časopise in to so precej- j | Snji stroški. Najlepše pa je slišati o njih, da so si j : posojevali časopise iz hiše v hišo v najlepši slogi, j i Poznam dokaj društev, ki živijo v lepi slogi, pa ; j vendar ne v taki. Moje mnenje je torej, da bi se i novo imenovana čitalnica imenovala: Pevsko in bralno društvo „Sloga".
Temu predlogu so pritrdili vsi navzoči. Že imenovani gospod vaški predstojnik je razkladal potem, kako vzvišen pomen ima beseda „Sloga". Dalje je opozarjal može in mladeniče, naj gledajo, da se bode društvo ponašalo v prihodnje se svojim imenom, katerega je po govoru gospoda učitelja zaslužilo, kajti čitalnice, ki so v bližini in so bile ustauovljene več ali manj istočasno, kakor naša, ali pa še pozneje, razpadle bo ravno vsled nesloge. Naša „čitalnica" bode obhajala meseca januvarja leta 1898. 15ietuico svojega obstanka. Zatem se je izvolil začasni odbor, kateremu je naloga, da pregleda in prenovi pravila in jih pošlje vladi v potrjenje.
V odbor so bili izvoljeni: Vinko Trobec, učitelj, predsednikom, Ivan Tiringer, podružnik, podpredsednikom, Josip Andrejašič, vaški predstojnik, tajnikom, Audrej Sever, posestnik, blagajnikom, Anton Cah, posestnik, knjižničarjem.
Po dovršenih volitvah oglasil se je začasni predsednik, g. Vinko Trobee z besedami:
„Dragi udje 1 Zahvaljujem se vam na tolikem zaupanju. Muogo je druzih, ki so bolj sposobni in starejši od mene. Obljubljam vam vsem tu pričujočim, da se bodem trudil za naše pevsko in bralno društvo „Sloga", da bode isto vredno svojega imena. Zaključujem današnji nai sestaimk ter kličem društvu, katero smo ustanovili oziroma prenovili danes, krepak „živio" 1 Živio-klici odmevali so po sooi. Tako se je dovršila ustanovitev ali prenovitev našega društva.
Zbrani glasovi naših pevcev odmevali so pozno v noč.
Iz Dobravelj smo prejeli in objavljamo : Slavno uredništvo „Edinosti" prosim, da vsprejme nastopni odgovor v pojasnilo in v obrambo moje osebe. V 33. številki „Edinosti* je bila priobčena notica pod naslovom „Kuga v Dobravljah«. Dopisnik pravi — govorć o žganjepitju —, da o tej „kugi" nismo Čuli pri nas do sedaj. To ni res, kajti že pred leti je bila v Dohravljah prav huda žgaujarija. Res pa
je, da sem jaz odprl krčmo in žganjarijo ob periferiji občine. Toda jaz točim v prvi vrati le vino, žganje pa dajam le izjemoma, bolj za zdravilo. Dopisnik trdi sicer, da se pri meni popiva vse noči. To zopet ni res, kar lahko dokažem s pričami. Seveda vidi dopisuik vedno le „žganje", tudi tedaj, ako kdo popije pri meni čašo dobrega vina. Dopisnik naj dokaže, kar trdi, ker ljudje so močno ogorčeni, da se jih črni v listu, kakoršen je „Edinost", ki je močno razširjen po deželi. Celo de-kletam ni prizanesel dopisnik — to je naravnost smešno.
Ne prihaja mi na raisel, da bi zagovarjal pijančevanje in druge grde razvale; to pa že moram reči, da to še ni „kuga", ako kdo za potrebo tpije kapljo žganja. Kuga pa je to, ako se vzne-mirja vsa občina radi par deklin, ki imajo dolge jezike in nesramao govorjenje. J*z dokažem lahko spričevali dveh občin, da sem poznan kakor pošten prodajalec. Le par ljudij je, ki gledajo zavistjo na moje napredovanje.
Dokler ne dokaže dopisnik, da se pri meni popiva vse noči, ostane navaden obrekovalec. To podpisujem tu se svojim poštenim imenom.
Anton Verčon, trgovec in krčmar.
Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 20. do 27. t. m. je bilo prijavljenih v področju mestne občine tržaške 15 slučajev d&vice (prejšnji teden je bilo 18 si.), 3 si. kdzic, 3 si. ošpic in 6 si. škrlatice. Umrla je 1 oseba za kdzicami, 1 za Ašpicami in 1 za dAvico.
Policija, kakoršne niti na Turškem ni! „Hrvatski Branik" javlja iz Mitro vica : Minolo soboto zjutraj pričel se je po Mitrovici širiti glas o strašnem hudodelstvu, ki ae je dogodilo v mestnem zaporu. Na dan sv. Jožefa je bil v Mitrovici so-menj, na kateri seje pripeljal Josip Šipoš iz Vognjii. Ko je došel na sejmišče, prijavil ga je neki zasebnik i* Retkovca stražarjem, češ, da ima njegovega konja, ki je bil njemu ukraden. Stražarji so vsled te neresnične ovadbe gnali Šipoša v zapor. To je bilo okolu 5. ure pop. Od te ddbe se je čulo strašno kričanje in tulenje, ki je prihajalo iz zapora: čulo se je na ulico in moralo se je čuti tudi v magistratui urad, ki je blizu zapora, toda nihče se ni zmenil za to. Okolu 7. ure zvečer je vtihnilo kričanje. In naslednje jutro našli so v mestnem zaporu mrtvega človeka: ua tleh je ležal ves razmrcvarjen in mrtev Josip Šipoš, kateremu so bila ulomljena vsa rebra! In kdo je spočel to strašno hudodelstvo ? Nihče drugi, nego mestni stražarji! Dva stražarja so že zaprli, ker sta na sumu, da sta ubozega Šipoša umorila na tako grozen način. Šipoš je bil 45 let star ter je ostavil ženo in 4 otročiče, med temi dekletce brez rok.
Pred tremi leti so našli v istem zaporu nekega človeka obešenega na jermenu. A sedaj še-le se je pričelo misliti in ugibati: kako se je ' mogel nesrečnež sam obesiti, ko vendar v zaporu : ni bilo ne stola, ne klopi, ne druzega predmeta, ua katerega bi mogel stopiti, da izvrši svoj namen? Tudi na ta tajinstveni dogodek se raztegne preiskava. — Nekega dne so zamrli „vrli" čuvaji javnega reda nekega voznika. Imeli so ga zaprtega tri dni in tri noči, toda ves ta čas ni dobil niti giižljeja hrane, niti požirka vode! In takih pritožeb zoper mitroviške stražarje pojavlja se dolga vrsta. Nedejati se je, da ti razbojniki v stražarski suknji ne izbegnejo zasluženi strogi kazni.
Orjaikl stolp v Chicagu. Američani hočejo po vsej sili prekositi Francoze in njih Eiffelov stolp. Kakor poroča „Scien. Am,*, zasnovala seje v Chicagu družba, ki nameruje zunaj mesta zgraditi stolp, 350 metrov visok !
Pjdlaga tamu stolpu bodo — tako kaže načrt — 4 orjaški, kvadratni stebri, katerim bode merila vsaka stran 15 metrov. Te pilastre bode vezali oboki, 60 metrov široki in baš toliko visoki. Nad oboki bode plošča, na kateri so bode moglo gibati 20.000 oseb. Nad to ploščo naj bi prišli zopet štiri stebri, zopet oboki in nad njimi zopet plošča, in tak6 naj bi se potem ponavljalo še petkrat. Seveda bi stebri, oboki in plošče v navzgor postajale progresivno manjše. Na najviši plošči naj bi stal teleskop in pa električen reflektor. — Na prvo ploščo se bode dospevalo na 16 ascenzorjih, na drugo bode vzdigovalo 8 ascenzorjev, na tretjo
6, in od te naprej pa 4 do zadnje, ki bode v višavi 310 m.-trov. — Američani računajo, da bode to drzno in orjaško delo stalo okolu 4 milijone frankov za vzdržavanje pa bode trebalo 250.000 frankov, na let«, toda nadejajo se, da jim bode stolp nosil po milijona fiankov ua leto
Nova struja,
Guipod urednik! Dobro mi je znana Vaša miroljubnost, in skoro se bojim, da mi Tržete ta spisek v koš, jedino radi tega, da ne d£ nasprotnikom povoda v nove napade. Ali verujte mi, to bi bila velika krivica. Vidite, tudi jaz spadam v to zloglasno novostrujarsko tolpo, in ako že sam nisem zagrešil romanov ali novel, sem pa k grehu molčal, ali kar je še huje, hvalil sem ga — in torej tudi mene zadeva prokletstvo. A vsak zločinccza govarja se lahko sam in še celo advokata ima, da ga izreže, — zakaj bi mi nevostrujarji ne smeli povedati pet, šest beaedij svojim tožiteljem. — .Pustimo pse, da lajajo, to kaže le, da jahamo", odgovarjate mi. No, citat je po ceni, in pa — iz protestantikega Goetheja, mislite torej, da uveri naće nasprotnike? Sicer jih tudi jaz ne uverim, no, svetu pokazal bi le rad, kaka je njihova kritika. Že zato, da ne poreko : „Sapo smo jim zaprli".
V slovenski literaturi se torej pojavlja ,nova struja« iu krik in vik proti nji je tolik, da moramo res povpraševati, je-li potreben ali umesten? Ker smo mali, koncetruje se tudi vse le na jedno samo povest v prvi in glavni vrsti, vse drugo je le bolj ali manj ,appendix*. — „V krvi* pa je ono gorostasno delo, ki je vzbudilo to križarsko voj?ko.
Slovenci smo uesrečeri narod. Mali, razkosani, tlačeni borimo --e m svoj obstanek ter si hočemo i priboriti dostojno mesto med kulturnimi narodi. V do.sf ro teta moramo pred vsem skrbeti za občo izobrazbo, in v to nam je književnost važno in mo^ ično sredstvo. — Ali pa je naša književnost in v prvi vrsti naše leposlovje bilo doslej res tako, d. o se vredno sovrščala oni drugih narodov ? Z u««iMui izjemami bilo je vse tako otročje naivno, da tno jim le v posmeh. Izobraženec je vsled tega tudi posegal po tujih delih, ker mu domača niso zadostovala. A zakaj ne bi skusili tudi iz lastne moči podati kaj domačega, kar bi lahko podali i tujcu v njegovem jeziku ?
Med najnovejšimi proizvodi je uprav „V krvi" povest, ki nam v tem oziru kaže velik napredek. Seveda nekaternikom mrzi napredek, hotć ga ustaviti, ali njih trud in njih besnost je zaman. Saj ne obdaje kitajski zid naše domovine, da bi ostala vedno za-se za vsemi drugimi narodnostmi. Vse-obči napredek pojavlja se tudi pri nas, in tuje literarne smeri nam ne ostanejo neznane za vselej. Res, da Govekarjeva povest razodeva, da je pro-učaval moderne pisatelje, zlasti francozke, a zato podal nam je vendar originaluo delo. Da so tipi povzeti iz našega življenja, zamerilo se mu je itak najbolj.
„Slovenec* je v razpravi „Aškerc in drugovi" nakopičil o tej povesti toliko neipodobnosti, da sem prisiljen, oporeči vsaj nekatere.
Da se razne duševne in telesne lastnosti podedujejo od starišev na potomce, dokazuje znanost, a tudi priprosti narod, ki ne pozna nobenih me-diciničnih hipotez iu nobenih fllozofUSnih problemov, ki pa zelo bistro opazuje vse dogodke v naravi in življenju, izraža to v mnogih prislovicah. A kdo bi ga radi tega krivičil brezverstva ali nenravno-sti! Pisatelju pa se očita: „Ti junaki in junakinje imajo v krvi take sn<>vi, da morajo grešiti. Bacil nenravnosti pouzročil jim je bolezen nenravno3ti... potem takem ni nobenega greha, nobene krivde v vsej povesti". Res da v povesti razlaga svetovalec Grdi nič z veliko unemo jednake ideje, a s tem še ni rečeno, da jih tudi pisatelj smatra svojim evan-geljem. On nam ne opravičuje nobene opisane pregrehe, on jih samo razjasnuje s to teorijo. „Qui bane distinguit, bene docet*.
Pisatelju pa tudi ni bilo do tega, da nam ne poda drugega, nego „zbirko grdih, večinoma skrajno lascivnih prizorov", on — dasi to ne odgovarja vselej istini, in mu torej tega kakor realistu ni bilo treba — zadošča povsem takozvani politiški pravici: Pajk in Tončka sta kaznovana. Pokazal nam je, da pregreha uničuje duševni mir in irčno adovoljstvo, da vodi že v tem življenju v propast
in nesrečo, — on torej ni imel pohujšljivega namena, pač pa blažilni in poučilni.
Ako nam opisuje večinoma le propalosti in pregrehe, podal nam je le sliko iz istinitega življenja. Da je našel v njem skaro le senčne in malo solnčnih stranij, radi tega ga ne obtožujemo, — Sicer pa tudi pripovednik razlaga svojim vernim ovči-cam nauk najostudnejših pregreh. Mar stori to, da bi jih vabH, naj i sami se udajo tem zločinom, mar ne itori tega, da iih svari pred njimi ?
Kdor ima odprto Joko in uho, kdor pazno motri naše družabno in javno življenje, spozua, koliko je v njem hinavstva in laži. V raznfh narodih so se pojavili pisatelji, ki v romanu in drami kažejo to propalost; ki so s ttm srditim bojem proti njim postali apoitoli in — mučenci resnice. Krogi, ki se čutijo razkrinkane, uprizorjajo povsod straiten boj proti njim — tont, comme chez nou".
(Zvršetek pride)
for. —.------
•n»an fl-10 — 8-
Dnn^jahA b^VKM 30.
Državni	v papirju .
„ „ t br u . . . AvBtrij»ki>. renta v zlatu . .
M 7 k-onnh Kreditnu ukuijo
London 10 I. ;.....
Napol *o ........
SIO marA '•<{1 iU!
Ittll'.t
100.rt5 100 75 122.H0 100.25 B54.60 llfe.65 9.6»'/, 11.73 45.05
7,
včerai 100.70 100.70 122.65 100.30 357.25 119.65 «.f>2'/v 11.74 46.-
7.80
Najnovejie vesti*
Dunaj 30. (Poslanska zbornica) M 1 a d o č e h i in konservativno plemstvo so podali običajno državnopravno zavarovanje Češki socijalni demokratje pa so protestovali zoper tako izgrobanje zastarelih privilegijev in dokumentov ter zahtevajo modernih institucij vsem narodom Avstrije na podlagi jednakopravnotti v nadi, da se bodo potem mogli sporazumeti z nemškimi brati.
Duna) 30. Listi povdarjajo obsežnost programa za delovanje navedenega v prestolnem govoru. Sosebno odobrujejo soglasno oni odstavek, ki govori o vnanji politiki.
Čres 30. Župan Coglievina je bil danes obsojen na 40 gold. globe vsled tožbe Volarida in druga.
Kaneja 30. V varnost,mest zasedenih po mednarodnem vojaštvu, so zahtevali admirali brzojavno od dotičnih vlad, da odpošlje vsaka še po 600 mož. Admirali so sklenili, da zasedejo pozicijo pri A kroti zi.
Havana 29. Španjci so potolkli ustaše v pokrajini Pinar del Rio. Načelnik ustašev Rivera je bil r.iii en in ujet.
W0T Za elabotne
bolehave vsli-d pomanjkanja krvi ne živcih, blude in slabotne otroke; izvršnega okusa in preizkušenega učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajnka cest«) j priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol letorska »te-klonioa volja 1 gld., pet pol literskih Btehlonic * gld. 50 ki*.
Trgovinske brzojavke in v ->■«&.
..uaispp'.it-i. 1'senioft je«on 7.0r> 7 07 Pšenica a •pomlad lb97 7.58 do 7 59 Ovca /,» spomlad 6.68—6.70. Iti a spomlad tt.18—«.20. tforuan .?« maj-juni 1897. 8.46 3 60
litima nuva od <a kil. t. 7 80 7-86 o<l 79 c.lo. 7-90—795 l 80 kil. f. d.05—310, od 81. ..-.:. 805
8-10 , od H8 kil. proflo 5-66'—610.
Pienica: Obilne ponudbe, živahno povpraševanje. Trg malo bolje, cono za 6 nč. dražjo. Prodaja 40000 mt. st. Vreme lepo.
-ruga. Norminiraui aUdkor for. 11.90 do 11*95. Novi po f. 11.91. mirno.
Ce utrl tuga l uoii, ^ontAvljuo v Trut .s u*riuo vrod oipoMljatev prci jj f, 31 60 31 75 Coucu.;*. 88'75—-Catvornl 88'7B'—V glavah aodih 36*
Ilft^r«. K»y» Hanto« k>- ( . n,- maro 54*75 juli 55.50 bolj«
Hararmrg. tontnn cjood »^n.,,- • • miiri*—*—.7.. tiiaj-44.75, la aoptembor 46.— za docuinber 46.25 mlačno.
ZELEZN1ŠK1 VOZNI RED.
Državna ieleznioa. (Postaja pri hv. Andreje). Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD .*
6.30 prodp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v BeljnK. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Palj, Divačo in na Dunaj 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj.
v llerpolje (in od Herpolj brzovlak t Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.)
vlak ob praz uikih
Lokalni H.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljano, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"rpolj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, llovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol. iz Divače.
Išče se krčmarja
za gostilno v obližju tržaškega mesta, veščega slovenskega jezika. Več se poizve pri g. D. Je roni ti, prodajalnica kave, via S- Antonio 2 (hiša Duma).
Pekarna v ulici Stadion St. 20
išče poč 11-neg i učenca za pr> daj ani« i in ra/naša« nje kruha. Zahteva . z;.anjt; slo tiiskega in italijanskega jezika kakor tu«li zmožnost u pisanja in računstvu. Službo je nastopiti takoj.
Zdravljenje krvi
Ča) „Tisočer n | cvet- (Mllleflorl).
ClHti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim hIu-čajom, če poče v Selodfu, kakor proti slabomu probavljanju in hemoroidam, Joden omot za ozdravljanje, stoji nč, tor se dobiva v odlikovani lokami
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
m
V MESNICI

Tomaža Zadnika v ulici Crociera
pri senenem trgu prodaja se meso prre vrste in sicer:
sprednji clel po nvč. kilogr. zadnji „ „ 64 „
teletina in jančekpo najnižjih cenah
p;
<t
1 € <1
4 <1
Trganje
(revmatizem)
izleči se popolnoma gotovo z uporablje-njem moju masti, katere izdelovanje je dedna tajnost moje rodbine in ki pomore vedno v kratki dobi proti trganju, lomljenju, trganju po telesu, revinatizmu tako, da so os^be po uporabi te masti, katere so že leta bolehale, popolnoma ozdravile.
Za uspeh jamčim.
PoSilja se v steklenicah in z navodilom.
| Vilhelmina Snchi,
«8 4!
4
41
4
4 4
i* 4
v ^llmli Boleslavi atv. 9 (Coska) Htotisoc dopisov jamči o dobrem vspeliu.
Vaše blagorodje ! Ne morem se vzdržat, da bi se Vam ne zahvalil za poslano mi mast z navodilom, ker nisem več upal, da ozdravim Imel sem v levi nogi iti v križcu poldrugo leto velike bolečin«; nisem mogel srati na nogah, moral sem se vleči po zemlji Slušal sem Vaš svet in hvala Bogu jedina posiljatev Vaše masti me je popolnoma ozdravila. Za to se Vaiii srčno zahvaljujem. Iiog Vas blagoslovi stoterokrat.
Svitkov pri Pardubicab, 2' maja 1892.
Fr. Buchta, kmet.
Oestita gospa! Vaša mast proti trganju se je obnesla /.e večkrat v naši rodbini ; prejmite za to našo Brčno zahvalo.
V Peruci, 30. avgusta 1893.
Osobitim spoštovanjem
Anton Polužil, kmet.
<3
„Goriška tiskarna" A. Gabršček
V Gorici, Gospodska ulica št. 9.
ima v zalogi vse tiskovine za županstva, gole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise:
nBo6a", tednik, cena gld. 4.40. — .Primoveo" vsakih 14 dnij, c»;nn 80 nvč. „Slovanska knjli-nloau, v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina za jedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 56 snopičev. — „Knjiinloa za mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike 20 nf. Doslej izMo V8 Buop. — nMa-terino clolo zn Boga iu domovino", 70 nvč. — roman „Bele *iočitt. 2f> nvč. — „Venec alovan akih povestij" 55 nvč. — „Rntarjeve črtice o
pokn. grofiji Goriški iu Gradiški", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobaknrnar M. Lavronclč, na-Bproti veliki vojašnici in tudi tobakarna PijKin v sprehodu Ponte della Fai>rn, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici.
Pristno brnsko sukneno b!ago.
Jeden odrezek 310 m. dolg, /a dosteii za jedno možko obleko stane samo
gl*
3.10 iz dobro 410
4.80 „
6.—	iz boljšo
7.7S	iz flno
9.—	iz lineje
10.50	iz najlinoje
pristno ovčne volne.
Joden odrezek jih črno salonuko obleko gl. 10. Hlago za vlino Huknjo, loden, Peruvionne, Doskingo, blago za državno uradnil<e, fini Kammgarne in Ciioviotitd. razpošilja pn tovarniških conah poznana, rodna iu poznana
ST Kiesel-Amhof v Brnu BrfiE
Uzorci zastonj in franko. Pošiljatve po uzorcih. Pozor 1 P. n. občinstvo opozarje se posebno, d;i se blago dobiva mnogo ceneje, ako se direktno naroi'i mesto pri preku-povalcih. Firma Klesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
Laatnik kenBorcii n»ta .Edinost'*. Jzdavatilj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarn« Dolenc v Trstu.