cd E-zbornica: uCcinkovito okolje za pomoCc pri vodenju kolektiva
^ Janja Zupančič
y Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje
IS
^H (Če želiš, da bodo ljudje naredili ladjo, ti jih ni treba učiti,
kako se to dela ali čemu bo služila; najprej jih moraš naučiti, da bodo zahrepeneli po morju.
Antolne de Saint-Exupery
Uvod
V času, ko si sveta ni ve č mogo če predstavljati brez modernih naprav, si te s silovito nagličo utirajo pot v šole. U čitelji imajo na voljo številne možnosti za pridobivanje znanja s podro čja informačijsko-komunikačijske tehnologije (ikt). Spekter izobraževanj sega od osnovnih programov za razvijanje ra čunalniške pismenosti do samostojne priprave didaktiziranih učnih gradiv. U čitelji vseh predmetnih podro čij, ki se zavedajo neizogibnosti poznavanja informa čijsko-komunika čijske tehnologije, so znanje pridobivali v projektih in programih, kot so Ra ček, Petra, Ro, Infor-matiza čija predmetov ipd. Študijske in razvojne skupine raziskujejo na čine uporabe ikt pri pripravi in izvedbi pouka, pripravljajo didaktizirana gradiva za pouk, usposabljajo učitelje za uporabo ikt v vzgojno-izobraževalnem pro česu. Pomembno središ če informa čij s podro čja izobraževanj za uporabo ikt pri pouku je spletni portal Info edus (http://info.edus.si/info/), ki združuje spletne u čilni če številnih seminarjev, študijskih in nekaterih razvojnih skupin. Ve čji del dejavnosti se nanaša na poučevanje.
Ob vsej poplavi virtualnosti v učilničah in kabinetih pa nehote pozabljamo, da informatizačija šolstva ne more in ne sme obsegati le učiteljevega in učenčevega dela. Ravnatelj, kot ključna oseba pri spodbujanju in uvajanju sprememb v šolo, lahko z ustreznim znanjem, podporo in nekaj drznosti sproži pro čes integra čije modernih tehnologij na skoraj vsa podro čja delovanja vzgojno-izobraževalne ustanove. Podro čju vodenja informatizirane šole v zadnjih dveh letih posve ča pozornost Skupina za uvajanje novih informačijsko-komunikačijskih storitev v viz, ki si je za enega od čiljev dolo čila tudi preučitev možnosti za izboljšanje organi-začije šole z uporabo ikt. Spodbuden razmah podpori ravnate-
voDENJE 2I2009: 99-109
Ijem obeta projekt e-šolstvo (http://www.zrss.si/e-solstvo/), katerega namen je v obdobju 2008-2013 pospešiti ucinkovito rabo modernih tehnologij v slovenskih šolah. Trenutno poteka v okviru omenjenega projekta izjemno intenzivno dogajanje. Uspešni udeleženci izobraževanj bodo pridobili naziv e-kompetentni učitelj ali e-kompetentni računalnikar - organizator informacijskih dejavnosti. Šola, ki bo dosegala predpisane standarde, bo pridobila naziv e-kompetentna šola. Poseben program bo namenjen usposabljanju in podpori ravnateljem. Pomembna novost, ki bo zagotovo povečala prodornost in učinkovitost omenjenega projekta, je svetovanje, ki ga izvajajo strokovno usposobljeni svetovalči. Naloga svetovalčev je, da šolo obiščejo, ugotovijo dejansko stanje na področju opremljenosti in uporabe ikt ter sodelujejo pri nadaljnjem načrtovanju razvoja. Novost je izredno dobrodošla, kajti razlike med šolami na podro čju ikt so zelo velike. Na čelo individualiza-čije, po katerem upoštevamo razlike med u čen či, je na mrežo šol preneseno z enakim namenom, to je pove čati uspešnost.
Informatizacija v šolstvu
Vlada Republike Slovenije je leta 2007 sprejela Strategijo razvoja informa čijske družbe - si20i0, ki za podro čje šolstva do leta 2010 na črtuje vzpostavitev učinkovitega in informa čijsko podprtega na-čionalnega sistema izobraževanja, katerega čilj je pospešiti nadaljnji razvoj informa čijske družbe. Med strateškimi usmeritvami je z vidika ravnateljevanja pomemben predvsem dvig ravni opremljenosti vsakega posameznika in vzgojno-izobraževalnih zavodov, njihova povezava s svetovnim spletom ter nadgradnja tehnične pomo či oz. svetovanja, da ikt omogo či in zagotovi učinkovito in kakovostno izobraževanje ter njegovo administriranje in upravljanje.
Sistem notranjega komuničiranja je prepuš čen potrebam, željam in viziji posamezne ustanove. Pomembni segmenti šole, na katere pogosto nehote pozabimo, pa vendar vsak dan uporabljajo ikt, so tudi računovodstvo, tajništvo, šolska svetovalna služba, knjižniča, šolska kuhinja. S pomo čjo tehnologij upravljamo čelo varovanje in ogrevanje.
Na slovenskem tržiš ču se pojavlja vedno ve č komer čialnih obli-kovalčev aplikačij in programov za podporo delovanja šol (npr. Lo.Polis, Vas čo, is.Edičo, Saop). CCeravno tržiš če ponuja mnogo programov in aplika čij, si ravnatelji in u čitelji vendarle želimo enoten, a prilagodljiv sistem, ki bi razbremenil ve čkratno vpiso-
vanje podatkov v razliCne baze. Tak sistem naj bi temeljil le na eni - šolski - bazi podatkov o ucencih, razporeditvi delavcev in organizaciji dela. Združeval naj bi bazo osebnih podatkov o ucencih in zaposlenih, evidenco prisotnosti pri pouku in na delovnem mestu, urnik, redovalnico, nfz, evidence izobraževanj zaposlenih, omo-gocal bi pripravo in izpis razlicnih statisticnih porodl, potrdil, položnic, ponujal podporo racunovodstvu pri obracunu plac, kuhinji pri pripravi obrokov in nadzoru zalog ipd.
Spletna uCCilnica kot e-zbornica na OŠ Louisa AdamiCCa Grosuplje
Zakaj e-zbornica?
Ucinkovito upravljanje s casom in hiter pretok informacij sta v vzgojno-izobraževalnih ustanovah prav tako pomembna kot v gospodarskih družbah. Sprotno obvešcanje zaposlenih naj poteka cim bolj enostavno in sprotno. Na vecini šol zaposleni informacije posredujejo in izmenjujejo prek telefonov, faksov, elektronske pošte in osebno. Splošno znano je, da je informacija moc, torej je treba za okrepitev mod posameznika in kolektiva poiskati nacin, kako razbremeniti vodstvo in tajništvo, skrajšati cas od oddaje do sprejema sporocila, zagotoviti obvešcenost vsakega posameznika in zmanjšati stroške. Hitri delovni sestanki, ki omogocajo sprotno obvešcanje zaposlenih in izmenjavo informacij, so ucinkoviti le na šolah, ki delujejo pod eno streho. V vecjih šolah, v šolah s podružnicami je razpršenost lokacij izrazita ovira. Obvestilo na oglasni deski v zbornici je treba izobesiti v vsaki enoti in to narodti vsakemu vodji šole. Med prenašanjem informacij prek vec vmesnih clenov obstaja vecja verjetnost, da bo prvotna informacija cilj dosegla spremenjena in zato neuporabna ali da bo celo vzrok nesoglasij. Dodatna pojasnila terjajo dodaten cas in zacarani krog je sklenjen.
Rešitev, ki izrazito poenostavlja notranjo komunikacijo, se v digitalni dobi ponuja kar sama. To je spletna zbornica - središce uciteljskega zbora na svetovnem spletu, dostopno omejeni skupini uporabnikov, pregledno, enostavno za uporabo in nenazadnje brezplacno.
Odločitev za Moodle
V slovenskih šolah je opaziti nekaj razlicnih primerov dobre prakse povezovanja uciteljskega zbora prek svetovnega spleta. Šole so oblikovale t. i. spletne zbornice s programi Microsoft Office Access,
Google Apps in z odprtokodnim sistemom Moodle. Ta je uporabniku (vodji/ravnatelju) prijazen, saj omogoca preprosto dodajanje vsebin, virov in dejavnosti, udeležencu (učitelju) pa dovoljuje enostavno pregledovanje dokumentov, izmenjavo sporočil ipd., hkrati pa vodji in udeležencem dovoljuje potrebno zasebnost.
Moodle omogoča izvajanje e-izobraževanja in prvotno ni bil namenjen vodenju šole. Njegove prednosti sem spoznala kot učite-ljiča, zato sem jih prenesla tudi v delo s kolektivom. Številne možnosti dodajanja virov in dejavnosti, ki podpirajo e-izobraževanje, so bile za pretok informačij znotraj kolektiva slabše izkoriščene, kar pa ne zmanjšuje njegove uporabne vrednosti. Posredno sem želela z izbiro Moodla vplivati na dvig kakovosti delovanja šole: trdneje povezati kolektiv, izboljšati obveščenost, povečati hitrost odzivanja, spodbuditi profesionalno rast zaposlenih in utrditi temelj za prihodnji razvoj šole na podro čju uporabe informa čijsko-komunika čijskih tehnologij. Posredni razlog za izbiro omenjenega programa je bila želja spodbuditi učitelje za uporabo spletnega učnega okolja Moodle pri delu z učen či. Predvidevala sem, da bodo učitelji prek sodelovanja na spletiš ču pridobili vpogled v spletne učilniče in zaupanje vanje. Pridobljene izkušnje bodo spodbudile razmišljanje učiteljev o možnostih uporabe spletnih u čilnič za delo strokovnih aktivov, podporo pri poučevanju in samostojnem učenju.
Zgradba in vsebina e-zbornice
E-zborni ča je spletna u čilni ča, ki deluje v sklopu šolskega informa čijskega spletiš ča. To poleg e-zborniče združuje še spletne učil-ni če za delo sveta staršev, skupine za oblikovanje vzgojnega načrta in e-računovodstvo. E-zborniča povezuje vse strokovne de-lavče šole in je zaprta za goste. Registra čija je bila vsiljena. Zaposleni so navedli svoje elektronske naslove, nato so jim bila dodeljena uporabniška imena, gesla ter vloga udeležen ča. E-zborniča ponuja informačijsko podporo zaposlenim pri strokovnem delu, manjši delež vsebin pa je namenjen tudi neformalnim dejavnostim. Sestavljajo jo novi če, obvestila, obraz či, zakoni in pravilniki, interni dokumenti ipd. Objavljeni dokumenti so veljavni in sproti ažurirani, saj le to zagotavlja veliko uporabno vrednost e-zborniče.
Najpomembnejši del zborniče so naslednji tematski sklopi: obvestila, izobraževanje, interni pravilniki ipd. Število tem dolo či vodja glede na potrebe. Posamezno temo lahko za nekaj časa tudi zapre (skrije) za udeležen če. Teme si sledijo po aktualnosti, in si-čer od ključnih dokumentov teko čega šolskega leta, obvestil, izo-102
braževanj, napredovanj, skupin uCencev, vzgojnega delovanja do zakonov, pravilnikov in konceptov vzgojno-izobraževalnega dela.
Forumi
Forum novic je namenjen hitremu obvešCanju zaposlenih. Vsi strokovni delavci so naroCeni na forum, kar pomeni, da na svoje elektronske naslove prejemajo obvestila. Tovrsten nacin obvešca-nja je Izredno prakticen, saj so tudi tisti, ki v e-zbornico ne vstopajo, redno obvešceni o novostih, dogodkih, razpisih, projektih ipd. Trideset minut po objavinovico vsi prijavljeni udeleženci prejmejo na svoj elektronski naslov, hkrati pa je do Izteka veljavnosti vidna vsem udeležencem. Slabost tovrstnega nacina obvešcanja je, da ni mogoce pridobiti povratne informacije o tistih, ki spo-rocila niso prejeli, kot je to mogoce pri neposrednem pošiljanju sporocil Iz elektronskega poštnega predala.
Menjalnica znanja je forum, namenjen Izmenjavi informacij, ki so jih ucitelji pridobili na strokovnih posvetih, seminarjih ali s študijem literature in bi jih radi posredovali kolegom. Posamezne novice objavljajo ucitelji sami, v pomoc so jim natancna navodila. V kratkem casu se je Izkazalo, da omenjeni forum postaja vir znanja, ki ucitelje spodbuja k medsebojnemu sodelovanju in razmišljanju o njihovem delu.
Forum pod imenom Dogajalo se bo je namenjen obvešcanju kolektiva o internih prireditvah na posameznih šolah. Vabila objavljajo organizatorji posameznega dogodka in vodje enot. Opažamo, da se, odkar deluje forum, vec učiteljev udeležuje prireditev tudi v enotah, v katerih ne poucujejo.
V	forumu (Čestitamo objavljamo pohvale staršev in obvestila o pomembnih dosežkih ucencev, ucitelji cestitajo sodelavcem za dosežke ali jih pohvalijo. Omenjeni forum je izredno pomemben za razvijanje pripadnosti kolektivu.
V	tretjem letu uporabe e-zbornice smo oblikovali še dva dodatna foruma; eden je namenjem obvešcanju clanov sindikata, drugega pa uporablja knjižnicarka, ki zaposlene seznanja z aktualno ponudbo na podrocju strokovne in leposlovne literature.
Novice, ki niso vec aktualne, se v kronološkem zaporedju zbirajo v forumu Arhiv in so izcrpen vir informacij ter pomoc pri pisanju šolske kronike.
Šolsko leto
Tema Šolsko leto vsebuje kljucne dokumente, pomembne za te-koce šolsko leto. Vsak zaposleni bi moral dobro poznati delova-
nje ustanove in sodelavcev, zato je nujno, da ima ves čas na voljo ustrezne informacije. Zagotovo na nobeni šoli ne pripravijo toliko izvodov letnega delovnega nacrta, kolikor je strokovnih delavcev. Ponavadi je en izvod na voljo v zbornici, a ga, kadar ga potrebujemo, pogosto ni pri roki. E-zbornica pa vsakomur omogoca stalen dostop do dokumentov, kot so letni delovni nacrt, porocilo o realizaciji programa, samoevalvacijsko porocilo, šolski koledar idr. Do-locene vsebine so uciteljem na voljo le dolocen cas. Na primer, do obrazcev za pripravo statisticnih porocil ob koncu ocenjevalnega obdobja lahko udeleženci dostopajo teden dni pred ocenjevalno konferenco. Preostali del leta pa so še vedno v temi Šolsko leto, a so vidni le vodji, torej ravnatelju. Ta funkcija je dobrodošla, kajti dokumenti so vedno na istem mestu, vedno dostopni, uciteljem jih po potrebi prikažemo ali skrijemo.
Obvestila
Tema Obvestila je namenjena objavi razlicnih aktualnih vsebin. Na šole vsak dan prihajajo razlicne ponudbe, vrstijo se kulturni in športni dogodki, vabijo nas k sodelovanju v projektih, na konferencah, z Ministrstva za šolstvo in šport prejemamo pomembne okrožnice ipd. Vse to se zbira v Obvestilih. Posamezen dokument z nekaj kliki prenesemo med Datoteke in nato povežemo z izbrano temo. Ucitelj, ki ga doloceno obvestilo zanima, si dokument natisne ali shrani na svoj racunalnik. Ponavadi smo natisnili nekaj izvodov obvestila ali ga izobesili na oglasno desko. Tam se je v množici drugih velikokrat izgubilo. Ucitelj, ki ga je doloceno obvestilo zanimalo, je dokument pogosto odnesel do fotokopirnega stroja, naredil kopijo in nato original vse preveckrat pozabil pripeti nazaj na oglasno desko. To zdaj ni vec mogoce.
Izobraževanje
Tema je namenjena objavi vabil na srecanja študijskih skupin in programov razlicnih izobraževanj. Tu najdemo gradiva, prosoj-nice s seminarjev, ki so potekali na šoli. V omenjeni temi je na voljo povezava do Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za posamezno šolsko leto pa tudi povezava do izobraževanj, ki potekajo v okviru projekta e-šolstvo, in obrazec za prijavnico na seminar. Vse našteto uciteljem prihrani cas pri iskanju ustrezne spletne strani. Strokovni delavci, ki jih zanima delo sodelavcev, si lahko v temi Izobraževanje ogledajo razpored skupinskih hospitacij in se na izbrano tudi prijavijo.
Skupine uCcencev
Omenjena tema je bila v preteklih letih razdrobljena na tri, zdaj pa združuje delo z nadarjenimi, delo z romskimi ucenci in delo z uCenci, ki se vzporedno izobražujejo. Posamezna skupina je temi dodana v obliki imenika.
Veliko casa namenjamo delu z nadarjenimi ucenci pa tudi usposabljanju uciteljev za odkrivanje in opisovanje nadarjenosti, zato v tej temi objavljamo koncept dela z nadarjenimi ucenci, ocenjevalne lestvice in navodila za njihovo izpolnjevanje. Tako smo vsaj malo razbremenili delo svetovalne službe, saj ima vsak strokovni delavec na enem mestu zbrane vse potrebne dokumente.
Šolo obiskujejo tudi romski ucenci, ki potrebujejo še posebno skrben pristop. Ucitelji so si v letih poucevanja pridobili mnogo izkušenj, ki smo jih povezali in pripravili interne smernice za delo z romskimi ucenci. V omenjeni temi si ucitelji lahko preberejo tudi nacionalne strategije za delo z romskimi ucenci in navodila za prilagajanje programa osnovne šole za romske ucence.
Tretja skupina ucencev so perspektivni športniki in kulturniki. Sklop ponuja navodila za pridobitev statusa ucenca, ki se vzporedno izobražuje. Razredniki si lahko natisnejo vlogo za pridobitev statusa in jo posredujejo ucencem, ceprav je ta objavljena tudi na šolski spletni strani. Tu objavljamo tudi vzorec dogovora med šolo in ucencem. Vsem uciteljem pa je zagotovo v pomoc seznam učencev, ki jim je bil omenjeni status dodeljen.
Napredovanja
Spodbujanje profesionalnega razvoja zaposlenih je ena pomembnih nalog vsakega ravnatelja, zato napredovanju posvecamo kar celotno temo. V temi Napredovanja si zaposleni lahko preberejo Zakon o sistemu plac v javnem sektorju, Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v placne razrede in Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Priloženi obrazec za napredovanje v naziv lahko prenesejo na svoj racunalnik, ga izpolnijo in pravocasno oddajo vlogo za napredovanje.
Zakoni in pravilniki
V obliki imenikov so združeni interni pravilniki (hišni red, pravila šolskega reda, vzgojni nacrt ipd.), šolska zakonodaja ponuja nekaj najpomembnejših zakonov in pravilnikov, ki jih morajo ucitelji poznati (zoFvi, zosn, Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju, Pravilnik o normativih in standardih, Pravilnik o dokumentaciji
PREGLEDNICA 1 Število uporabnikov e-zborniče
Šolsko leto
Število registriranih uporabnikov
Število uporabnikov
Delež uporabnikov
2007/2008 2008/2009
108 120
81 114
75% 95%
PREGLEDNICA 2 Pregled vpogledov v posamezne teme (20. avgust 2008-25. februar 2009)
Tema	Število vpogledov	Delež vpogledov
Forumi	5198	58,7%
Napredovanja	565	6,3%
Interni pravilniki	527	5,9%
Izobraževanja	490	5,5 %
Šolsko leto 2008/2009	481	5,4%
Vzgojni načrt	461	5,2%
Organizačija dela	432	4,8%
Zakonodaja	334	3,7%
Obvestila	202	2,2%
Statusi	61	0,6 %
Delo z romskimi učenči	58	0,6 %
Delo z nadarjenimi	40	0,4 %
v oš, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o vzgojnih opominih idr.), ter zbir konceptov za posamezna področja dela na področju osnovne šole.
Uporabnost e-zbornice
Prva e-zborniča je bila oblikovana jeseni 2007 za potrebe šolskega leta 2007/2008 in je udeleženčem zdaj nevidna. Druga e-zborniča je bila za člane kolektiva odprta avgusta 2008 in je bila vsebinsko še bogatejša kot prva in zato še bolj uporabna. Da je to res, dokazujejo tudi podatki o številu strokovnih delavčev, ki v e-zborničo vstopajo.
Pomemben je delež zaposlenih, ki v spletno učilničo vstopajo redno. Ta se je v drugem letu delovanja e-zborniče povečal kar za 20 odstotkov. Končni čilj je, da bi prav vsi strokovni delavči dostopali do vsebin v e-zborniči. Realno ga bomo po vsej verjetnosti dosegli šele v šolskem letu 2010/2011.
Poleg analize števila uporabnikov je še pomembneje ugotoviti pogostost ogleda posameznih vsebin. E-zborniča je bila obliko-
vana tudi zato, da bi izboljšali notranjo komunika čijo. A:naliza vpogledov v posamezne teme razkrije, da smo ta čilj uspešno dosegli, kajti najbolj obiskani so forumi, kar dokazuje, da zaposleni potrebujejo aktualne informa čije. Kljub temu da jih prejmejo v svoje elektronske predale, se še vedno radi vra čajo k izvoru, v e-zborničo. Nadaljnji vpogled v statistiko nam potrdi, da so vsebine, ki neposredno zadevajo vse zaposlene, pogosteje obiskane. Informa čije o delu s skupinami učen čev iš čejo ve činoma le učitelji, ki se z njimi sre čujejo v pro česu izobraževanja.
Zaposleni menijo, da je e-zborniča dobra pridobitev in številni od njih si šole brez tovrstnega urejenega spletnega okolja ne morejo ve č predstavljati. Podatki so ves čas dostopni, kar jim zagotavlja pomembno profesionalno varnost in prihrani čas za iskanje dokumentov in informa čij, privar čujemo pa tudi veliko denarja, saj si posameznik natisne le tisto, kar potrebuje.
Urejanje spletne uCCilnice
Pri urejanju spletne učilniče je pomembno, da dobro na črtujemo porazdelitev vsebine in pripravimo teme. Znotraj teme dodajamo povezave do dokumentov (Word, pdf, Ex čel ipd.) ali spletnih strani, sami lahko oblikujemo stran z besedilom. Dodamo lahko tudi katero izmed dejavnosti, npr. forum, kviz, lek čija ipd.
Priporo čljivo je, da oblikujemo nabor dokumentov v ozadju spletne učilniče, podobno kot bo to vidno na prvi strani. Ko smo se odlo čili, katere teme bodo sestavljale našo spletno učilničo, v levem stolp ču izberemo Skrbništvo, nato Datoteke in oblikujemo mape, poimenujemo jih z enakim imenom kot teme. V nadaljevanju želene dokumente z ra čunalnika, ključa usB ipd. naložimo v ustrezno mapo. Vrnemo se na prvo stran spletne učilniče in povezave do dokumentov nasnujemo v posamezno temo.
Najpogosteje dodajamo različne dokumente, redkeje dejavnosti. Izjema so forumi. Ankete pripravljamo z drugimi programi, npr. SurveyMonkey, nato nasnujemo povezavo do ustrezne spletne strani.
Številne možnosti Moodla ostajajo neizkoriš čene, vendar ne smemo pozabiti, da je program namenjen pou čevanju in ne vodenju šole. Predvsem je treba iskati preproste in učinkovite rešitve za pretok informa čij znotraj kolektiva.
Uporabni napotki
Ob kon ču naj naveden nekaj napotkov za uporabo e-zborniče:
•	Model e-zborniče ponujajo svetovalči v okviru projekta e-šolstvo, kar bistveno pove ča hitrost postavitve tovrstnega okolja.
•	Vsebino e-zborniče naj posodablja ravnatelj, ker je to njegov tesni, sičer virtualni, stik s sodelavči. CCe bi nalogo prevzel ra čunalnikar, bi mu moral ravnatelj posredovati dokumente za objavo in tako bi se čas, v katerem bi informa čija dosegla kon čnega uporabnika, podaljšal.
•	Tudi če ste zadovoljni z obstoje čim na činom obveš čanja zaposlenih prek elektronske pošte, je noviče priporo čljivo objavljati v forumih. Res je, da z objavo novi če na forumu ne dobite povratne informa čije o zaposlenih, ki imajo poln poštni predal in jih noviča ni dosegla, vendar vest ostane v e-zborniči, dokler vodja to želi. Vsak udeležene č si jo lahko prebere ne glede na to, ali je svojo v poštnem predalu že izbrisal ali ne.
•	Registra čijo učiteljev v e-zborniči naj opravi ena oseba, predvidoma ra čunalnikar. U čiteljem se dolo čijo uporabniška imena in gesla, podatke si zapiše ra čunalnikar ali ravnatelj. CCe udeležene č geslo pozabi/izgubi ali bi rad zamenjal katerega od podatkov, so ti vedno pri roki. Res je, da lahko geslo in elektronski naslov spreminja tudi vsak sam v rubriki Uredi profil.
•	Priporo čljivo je, da se enaka uporabniška imena uporabljajo tudi za dostop do drugih šolskih spletnih aplika čij, učilnič in spletne strani.
•	Uporabna navodila o Moodlu ponuja priro čnik izpod peresa Alenke Zabukove č: Vodnik po spletni učilnici Moodle, ki je na voljo nahttp://esnm.si/users/www_poto čar/poto čar_skripte/ vodnik_po_spletni_u čilni či_Moodle_Alenka-Zabukove č.pdf. Ve č informa čij je mogo če dobiti na portalih www.moodle.si in www.moodle.org. Na voljo so tudi predstavitveni filmi: http://www.youtube. čom/wat čh?v=Z9XfwBztimY&feature= related,http://www.youtube. čom/wat čh?v=_oifMQsfzoQ.
Sklep
E-zborni ča, kot sti čiš če strokovnih delav čev šole, je na naši šoli-zaživela v zelo kratkem času, saj vsem udeležen čem ponuja hitro podajanje informa čij, napoved dogodkov in zbirke dokumentov pod le enim pogojem, in sičer, da imajo zagotovljen dostop do
svetovnega spleta. Moodle, kot program za upravljanje ucnih vsebin, se je izvrstno izkazal tudi na podrocju vodenja šole, saj ga je preprosto uporabljati, je pregleden za uporabnika in dovolj fleksibilen. Za namene vodenja šole bi seveda lahko predlagali nekaj izboljšav, vendar smo ovire uspešno premagali s pomocjo Lo.Polisa, programa SurveyMonkey ipd.
Primarni cilj e-zbornice je bil izboljšati obvešcenost zaposlenih, in to smo v celoti dosegli. Tovrstna notranja komunikacija ne more nadomestiti pristnega cloveškega stika in vzpostavljanja zaupanja med sodelavci, vendar izjemno pripomore k hitremu pretoku operativnih, neosebnih informacij, zmanjšanju materialnih stroškov, prihrani cas in zagotavlja, da vsi prejmejo enake informacije ob istem casu.
Uporaba Moodla je spodbudila zavidljiv razvoj uporabe ikt na ravni celotne šole. Ucitelji so se seznanili z delom v spletni udl-nici, pridobili so tudi dodatna znanja za uporabo spletnih udlnic pri pouku. Po letu dni od nastanka e-zbornice je skupina oblikovalcev spletnih strani pod vodstvom racunalnicarke prenovila šolske spletne strani in dodala spletne ucilnice za vsa podrocja. Znotraj ustanove poteka izobraževanje zaposlenih za uporabo spletnih ucilnic. Leto dni od nastanka prve e-zbornice že lahko spremljamo vsebinsko rast e-udlnic in opažamo, da jih ucenci vedno bolj ucin-kovito uporabljajo.
Predvsem ne smemo pozabiti, da nam je tehnologija pri delu v veliko pomoc in ne v breme. Razvoj je neustavljiv in šola se razvija z njim ...