Let« LXVII
Poštnina plačana ▼ gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 3. decembra 1939
Stev. 277 ~	Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredništva la uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-0» — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka ia dneva po prazniko
Čekovni račun. Ljubljana itevllka 10,650 in 10.349 ta inserate.
II prava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Dan slovenske narodne družine
Slovenci spadamo med one narode, ki Imajo izredno visoko število svojih sinov raztresenih izven svoje materne zemlje po vseh delih sveta in to že odnekdaj. Neprestano se selijo najboljši člani slovanske narodne skupnosti s svoje zemlje in doma v sosedne dežele, podjetnejši v najbolj oddaljene države Evrope, najbolj pogumni pa v prekomorske dežele, tako da ni skoraj nobene države, kjer ne bi živela in delala večja ali manjša skupina ljudi naše krvi. Še preden se je začelo trumoma izseljevanje v Ameriko, je naš človek hodil v tujino, si kaj prislužil in se vrnil, da si postavi dom ali kupi grunt, marsikdo pa se je med Nemci in Lahi udomačil in ne malo mož, ki so si med temi našimi sosedi stekli znamenito ime, je bilo rojenih pod streho slovenskega doma.
Preden ni napočila nova doba liberalizma in kapitalističnega gospodarstva obenem s pro-btijo nacionalizma, za te naše izseljence ni bila organizirana nobena posebna skrb, ker se potreba po njej sploh ni čutila. Najnovejši čas pa je tudi v tem oziru povzročil veliko izpre-membo. Čedalje bolj se zavedamo, da smo majhen narod, da je za nas vsak ud našega narodnega telesa visoke vrednosti in da moramo biti vsi, ki smo ene krvi, tesno povezani med seboj in tvoriti trdno slovensko narodno enoto, ki se razteza čez vse kontinente sveta. Naše prizadevanje mora iti za tem, da . ne bo za naš narod izgubljen nobeden, kdor je primoran, da v skrbi za boljšo eksistenco zapusti slovenski kraj, da se bodo otroci naših izseljencev tam, kjer žive v večjih skupinah za dalj časa ali pa so že sprejeli tuje državljanstvo, vzgajali doma, v lastnih društvih in svojih šolah v maternem jeziku in da se nam sinovi in hčere, ki se podajajo v tujino delat samo v izvestnih dobah leta, ne pokvarijo in odtujijo slovenski kulturi in tradiciji pa svoji narodni državi. Temu visokemu cilju.se je posvetila pri nas Rafaelova družba, ki pa ji morajo pomagati vsi sloji našega ljudstva z dejavnim zanimanjem in krepkim sodelovanjem pri reševanju njene naloge, predvsem po 8 tem, da se vsak slovenski človek doma čuti eno s svojimi sonarodnjaki po vsem svetu, da mu je njihova usoda lastna usoda in da se tako kulturna in moralna moč našega rodu podeseteri po soglasju vseh njegovih zavednih članov po vseh delib sveta. Našemu zanimanju in skrbi za brate in sestre v tujini bo tako odgovarjala njihova ljubezen do materne zemlje, njihov ponos, da so njeni, da niso pozabljeni in da so vsi skupaj dolžni delati za ugled in napredek vsega slovenskega narodnega občestva in njegove države Jugoslavije.
Mi doma se moramo zavedati, kako naravnost ogromen je za vsak kulturen narod pomen onih njegovih članov, ki ga tako rekoč zastopajo kot izseljenci med tujimi narodi in državami. Irski narod ne bi bil dosegel svoje svobode in neodvisne države ter svojega velikega ugleda po vsem svetu, če ne bi bil u/ival gmotne podpore in nravstvene opore svojih sinov v Ameriki, ki so večinoma kot skromni farmerji in obrtniki ter delavci pridobili za irsko stvar vse ameriško javno mnenje. Koliko so storili Nemci, ki so bili naseljeni po vseh gubernijah carske Rusije, za svojo nemško materno deželo, ki je po njih imela tako velik vpliv na vso rusko politiko. Kaj so pomenili za Italijo njeni izseljenci v Franciji, na obeh ameriških kontinentih pa v Afriki in Aziji drugega, ko na milijone in milijone pridnih rok, ki so bogatile svoj rodni kraj in še danes, kjer se nahajajo v velikih skupinah, pomagajo utrjevati politično stališče in kulturni vpliv Rima. Kadarkoli je zadela poljski narod nesreča, vedno so bili njegovi sinovi, raztreseni kot kulturni in ročni delavci po vseh krajih sveta, ki so ohranjali in podžigali ogenj navdušenja in simpatije za svojo domovino tako v diplomatskih kabinetih kakor med vrhovi razumništva in v širokih slojih svojih narodov gostiteljev. Zlasti manjšim in malim narodom, ki žive na važnih in zato zelo zaželjenih prostorih, pa so malo znani, je nujno potrebna moralna opora, katere jim ne more v toliki meri in s toliko nesebičnostjo ter gorečnostjo nuditi nihče, kakor njegovi sinovi in hčere, ki si služijo kruh v tujini pa so se tam izkazali po svoji pridnosti, domoljubju ter svojih umskih sposobnostih in nravstveni višini, s katero si pridobivajo spoštovanje ter morejo, kakor nam kaže zgled iz Združenih držav Severne Amerike, doseči tudi politično, ozir. upravno in gospodarsko važna mesta. Zato pa je potrebno, da slovenska dežela mati in naša država našim izseljencem posveča največjo skrb, se za blagor svojih otrok v tujini prizadeva prav tako, kakor za obstoj in napredek onih, ki se preživljajo na domači zemlji, in jih drži povezane z narodom in državo doma z nepretrganim tokom kulturnih vrednot in seveda tudi gmotnih dobrin, kjer in kadar je to potrebno, pa da se naše najboljše moči doma žrtvujejo za službo bratom v inozemstvu.
Ali je treba še posebič naglašati, kakšne Vrednosti je v sedanjem času, da Slovenci predstavljamo narod, čigar člani od enega konca sveta do drugega mislijo, čutijo in hočejo eno, »e smatrajo drug za drugega odgovorni, se hočejo v neomajni slogi ohraniti in f okrilju svoje jugoslovanske države rasti tako
»Po sledovih DžingisKana«
Roparski napad boljševikov na Fince je najbolj zgovorni dokaz, da rdeči imperializem ne spoštuje nobenega naroda Finci se z uspehom zoperstavljajo boljseviškim nasilnikom
Bombardiranje Helsinkov podobno bombardiranju Varšave
Proglas
maršala Mannerhefma
Helsinki, 2. dec. t. Maršal Mannerheim je izdal proglas na vojsko, kjer poziva slehernega vojaka, naj žrtvuje vse, kar ima in tudi svoje življenja, za svobodo domovine. Borba za neodvisnost Finske, ki je začela v svetovni vojni, traja dalje in smo sedaj stopili v zadnje poglavje, tako pravi maršal v svojem proglasu.
Finsko uradno vojno poročilo
Helsinki, 2. decembra. AA. Reuter: Uradno poročilo finskega vojnega ministrstva, ki je bilo prebrano ponoči po radiu, pravi:
Delavnost sovjetskih čet v teku včerajšnjega dneva je bila zelo velika ob jugovzhodni meji, posebno v odseku severno od Ladoškcga jezera, kjer se je v bližini vasi S uo j ar v i vodila huda borba. Vsi napadi sovjetske vojske so bili popolnoma odbiti. Pri tem sta bili dve sovjetski četi uničeni. Finska vojska je dosegla te uspehe zaradi uporabe posebnega orožja za borbe v gozdovih. To je avtomatična puška, ki jo ima vsak vojak in ki prav tako hitro strelja kot strojna puška.
Zaradi obstreljevanja je nastal požar v več vaseh v okraju S u o j a r v i. Na finski strani ni bilo mrtvih.
Na K a r e 1 i j s k i ožini so se vodile prav tako težke borbe ter so bili sovražniki tudi tu n^ več točkah odbiti.
V teku včerajšnjega dneva so sovjetske čete izgubile 11, predvčerajšnjim pa 11 tankov, skupno torej najmanj 19 tankov.
Sovjetsko letalstvo je bilo v teku včerajšnjega dneva zelo živahno ter so bili večkrat v mestih ob vzhodni obali dani signali za alarm. V okolici V i 1 b u r i j a je padlo več bomb, ki pa niso napravile večje škode. Naše protiletalsko topništvo je bilo zelo delavno ter je sestrelilo dve sovjetski letali nad finsko prestolnico. Finska letala so prisilila 6 sovražnih letal, da so se spustila. Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj 16 letal. Vsa finska letala so se vrnila v svoja oporišča.
Sovjetska mornarica je izvršila napad na Hango, toda finske obalske baterije so takoj odgovorile na napad in potopile sovjetsko križarko.
Helsinki, 2. decembra. AA. Havas: Uradno poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da je alarm v Potki trajal od 9 do 14. Sovjetska letala so metala bombe na tovarne. Tudi otoka Hog-land in Rodsker sta bila včeraj večkrat bombardirana iz zraka. Sovjetska vojna mornarica pa je istočasno streljala z morja.
ti
Drugi dan vojne
it
ki so z železniško progo v dobri zvezii z notranjostjo Sovjetske Rusije. Finci pa so oddaljeni za približno 400 km od prve postaje Rovanienu, ki leži približno 100 km severno od Baltiškega zaliva. To je prvo važno vojaško 6redišče Finske na severu, Botniški zaliv igra pri obrambi severne Finske enako vlogo, kot trdnjava Bodcn proti severni Švedski. Pokrajina Pečamo je zvezana z Ro-vanienijem edino s cesto, ki je dolga 520 km.
Sovjetska letala 60 poskušala uničiti promet na tei cesti, ki se v ostalem v snegu ja6no vidi. Sovjetska letala pa so pregnali finski lovci. Z zasedbo pokrajine Pečamo je Sovjetska Rusija istočasno zagospodarila nad ležišči niklja, ki itnaijo za kanadskimi in kaledonskimi ležišči niklja ogromen pomen. Kanadska družba »Inter-nacional ničle Company off Canada« ima tu 6vojo ogromno tovamo. Kanadski inženirji so 6e pravočasno umaknili po suhem v malo norveško mesto . Kirkenes Ladia, ki je opravljala promet med Linahamarijem in Kirkenesom in ki je bila polna beguncev, je bila zaustavljena od sovjetskih podmornic, ki so prispele iz Aleksandrovska
Na ostalih bojiščih, kakor n. pr. na Karelijski ožini, kjer 60 sovjetske čete izvedle nekaj zaporednih napadov na Mannerheimovo črto, kakor tudi v pokrajini severno od Ladoškega jezera, rdeča vojska ni prav nič napredovala ves včerajšnji dan Na Karelijski ožini so bili sovjetski napadi izvedeni na širini 40 km. Rdeča vojska razpolaga z več ko 15 divizijami. V boj so stopili tudi tanki. Finci so z natančnim streljanjem uničili 10 sovjetskih tankov. To orožje
proti tankom je v dobro utrjenih betoniranih postojankah Mannerheimove črte Kar pa 6e tiče sovjetskega brodovja, je treba poudariti, da je izvedlo napade na nekatera pristanišča. Ruske bojne ladje so predvsem bombardirale pristanišče Abo. Na to pristanišče so izstrelili okoli 100 granat velikega kalibra.
Poskus napada sovjetskega brodovja na j>ri-stanišče Ruusaro in druga manjša pristanišča in utrdbe, ki leže v bližini, pa se je končal z izgubo ene kontratorpedovke od treh, ki so sodelovale pri tem napadu.
Voino poročilo boljševikov
Moskva, 2. decembra. AA. Havas: Agencija Tass je objavila na kratko potek operacij na osnovi poročila vrhovnega poveljstva leningradske pokrajine.
V teku 1. dccembra so čete leningradske pokrajine nadaljevale napredovanje v smeri Murman-ska ter zasedle luko Pečamo (ki so jo pa danes spet izgubili. Op. ur.). V smeri proti Keroli so sovjetske čete prispele do Nurme. V smeri proti Petrosavodsku so sovjetske čete prekoračile mejo ter napredovale 25 km. Na Karelijski ožini so sovjetske čete prispele do ustja reke Topqljenoki ob jezeru Ladoga. Sovjetske čete so zasedle Kavto na
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sovjeti so vrgli krinko:
S pravo finsko vlado se Molotov noče razgovarjati
Helsinki, 2. dec. t. Reuter: Nova vlada pod predsednišivom Rikija (zunanji minister je prejšnji finančni minister Tanner) je imela sejo v zaklonišču proti zračnim napadom. Sprejela je važne sklepe, med njimi tudi tega, da bo ponudila sovjetski vladi pogajanja za mirni zaključek tega spora.
Izdan; so bili tudi potrebni ukrepi za izpraznitev Helsinki,ja. Izseljevanje gre v redu izpod rok. Nemške prebivalce bo prepeljal nemški parnik >Donau<, ki že čaka v pristanišču. Na njega
se bodo vkrcali tudi vsi sovjetski državljani. Torej je tudi tukaj ugotovljeno sodelovanje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Molotov noče...
Riga 2. dec. AA Reuter: Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov je odklonil pogajanja z novo finsko vlado. Pričakuje pa se. da bo Molotov sklenil sporazum s komunistično vlado v zasedenem lerkoju, kjer so Sovjeti imenovali posebno finsko komunistično vlado.
Ozadja finske žaloigre:
Stalinu se mudi na
Značilni posveti moskovskih veljakov na Kremlju
Izčrpna francoska poročila o borbah v četrtek in petek na skrajnem severu
Helsinki, 2. dec. A A. Havas: Drugi dan vojne so finske čete povsod obdržale svoje postojanke, razen na skrajnem severu, kjer se je sovjetskim oddelkom posrečilo skoraj brez bojev zavzeti pristanišče Linahamari v pokrajini Pet-samo. To pristanišče je imelo edino neposredno zvezo z zahodom. Druga pomorska pot v Batli-škem morju je zdaj posejana z minami, ki so jih položili Nemci pred vhodom v Dansko ožino. Finski vojaški oddelki v teh severnih pokrajinah so bili sestavljeni iz močnih patrol, ki so se skoraj brez boija umaknile pred močnejšimi sovjetskimi oddelki. Sovjetska vojska je napredovala 6 pomočjo ogromnega števila letal.
Sovjeti razpolagajo za to bojno operacijo, ki jim omogoča dostop do norveške meje, z dobro organiziranimi oporišči ob murmanski obali. To so pristanišča Murmansk, Aleksandrevsk in Kola,
številčno kakor v nravstvenem zdravju in politični zrelosti ter odpornosti? Danes, če le kdaj, je treba takim narodom, kakor je naš, poguma, junaštva in zaupanja vase, je treba resničnega občestvenega duha, ki naredi, da je narod narod, ne pa čreda, ki se du od vsega in vsakega zbegati. Bolj kot kdaj mora zavest slovenstva, oprtega na jugoslovansko državo, prešinjati vsakega, ki govori naš jezik, naj živi na severu ali na jugu, na zapadu ali na vzhodu zemeljske oble. To je ogromna sila, ki se ne da ne šteti ne tehtati, pa odloča našo usodo in bodočnost, da bi bila vredna truda naših najboljših sinov. Ob današnji izseljenski nedelji naj se združijo vsa naša srca v ljubezni in ponosu na vso slovensko narodno družino, na vsakega njenega člana, ki so nam in naši skupnosti vsi enako dragi in potrebnil
Helsinki, 2. dec. (Po »Pester Lloydu.) Na koncu preteklega tedna 60 bili na Kremlju v Moskvi dolgi posveti, ki 60 jim prisostvovali Stalin, zunanji komisar Molotov, vojni komisar maršal Vorošilov ter vsi vrhovni poveljniki 6uhozcmske, letalske in pomorske oborožene sile. Pri tej priložnosti so temeljito vzeli v pretres sovjetski 6por s Finsko. Iz poročila, ki ga je dal vojaški guverner ljeningrajskega okrožja, za njim pa poveljnik baltiškega brodovja, izhaja, da s pridobitvami, ki jih je Sovjetska Rusija pridobila na Lctonskem in v Estoniji, Ljeningrad od morske strani še ni zavarovan. Estonsko pristanišče Baltiški Port in otok Dago 6ta v takem 6tanju, da za enkrat kot oporišči za sovjetsko mornarico in letalstvo ne prihajata v poštev. Uporabni sta edino le Vindava in Libava na Letonski obali, toda oba ležita predaleč od glavnega Ijeningrajskega oporišča, ki je Kronštat. Sovjetska Rusija bi 6mela reči, da je vsestransko zavarovana na tej strani šele potem, ko bo na finski obali razpolagala z nekaterimi pomorskimi in letalskimi oporišči. Nadalje je bilo sporočeno, da je Finski zaliv že začel zmrzavati in da je skrajni čas, da Sovjetska Rusija »reši« finsko vprašanje, če ga hoče rešiti še pred zimo.
Glavni vpliv na odločitev rdečih veljakov pa je imelo poročilo zunanjega komisarja Molotova, ki je razodel,
da sili razvoj mednarodnopolitičnega položaja Sovjetsko Rusijo k temu, da se čim prej uveljavi na Balkanu. Tamkaj, da slojimo pred važnimi dogodki. Glavni sovjetski interesi, ki jih mora Sovjetska Rusija v prvi vrsti braniti, ležijo na obalah Črnega morja. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se Sovjetska Rusija na severu, to se pravi na Finskem, čim prej razbremeni, da se bo mogla z vso silo posvetiti južnovzhodni Evropi.
Na podlagi teh ugotovitev je bilo potem na rdečem Kremlju sklenjeno, da bo Sovjetska Rusija z vso silo udarila na Finsko in izsilila V6e ono, kar v pogajanjih ni mogla doseči.
V Pesti so v skrbeh
Z&rich, 2. dec. t. »Neue Ziiricher Zeitung« p>o-roča iz Budimpešte, da so dogodki na Finskem zasejati veliko zaskrbljenost tudi po vseh južno-vzhodnin državah, V madžarskih političnih krojih mislijo, da je Sovjetska Rusija v tem nena-
vadnem času pritisnila na Finsko zaradi tega, ker hoče imeti spomladi popolnoma svobodne roke. Spomladi namreč sovjetski vodje pričakujejo velikih sprememb na jugovzhodu Evrope. V Budimpešti si danes, ko imajo pred seboj usodo Poljske, treh baltiških državic in Finske, ne delajo nikak-šne utvare glede obsežnosti sovjetskega razmaha proti zahodu. Sovjetski razmah proti zahodu je danes že nadkrilil uemški razmah proti vzhodu.
V Budimpešti so zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker bo zaradi vojne na Finskem Sovjetska Rusija vedno manj sposobna, da v Nemčijo pošilja svoje pridelke, in bo Nemčija prisiljena, da 6i poišče nadomestila drugod, to se pravi v srednji in balkanski Evropi. V Budimpešti menijo, da se bo Sovjetska Rusija spomladi trudila, da si zagotovi svoj vpliv predvsem v Romuniji in Bolgariji, kar bi ne moglo ostati brez usodnih posledic ludi za zadržanje drugih velesil, ki imajo življenjske interese na tem prostoru, kakor na primer Italija.
rt
Turški nasvet Romuniji Odstopite Besarabijo
V<t
• ••
Ankara, 2. decembra, c. Turški vladni krogi spremljajo zelo pozorno vse dogodke, ki se razvijajo med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Turški vladni krogi opozarjajo na izjavo Molotova, ki jc zahteval, da je treba čimprej obračunati s Finci, ker se mora Sovjetija obrniti proti Črnemu morju.
Turški krogi poudarjajo, da bo vsekakor Bcsarabija tista, ki bo načela vsa vprašanja ob črnem morju. Turčija misli, da bi bilo boljše, čc bi Romunija odstopila prostovoljno Besarabijo kot pa da bi izgubila vojno s Sovjetsko Rusijo.
Toda brž ko bo Romunija morala odstopiti Besarabijo, bo vstopila v prvo vrsto s svojimi zahtevami Madžarsko, ki bo zahtevala nazaj Transilvanijo, pri tem pa jo bo podpirala Nemčija.
Tako se bo začel ples, ki bo spremenil ves položaj na jugovzhodu Evrope.
Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo.
Zemun, 2. decemhra. A A. Vremenska napoved za 3. december: Delno oblačno na severu, po večini oblačno pa v južni polovici države. V dolinah in kotlinah megla.
JNS v Sloveniji razpada
Poročali smo, da JNS na Slovenskem razpada. Njeni dosedanji člani hite v druge tahore, kjer pričakujejo za se več uspehov. To je usoda vsake stranke, ki ni zasidrana v ljudskih množicah, marveč je bila tako, kakor JNS, dekretirana od zgoraj. Taka stranka sama po sebi postane stranka takih političnih pristašev, ki jim nekateri pravijo »selivci«, na jugu pa so jim dali ime »skakavci«, ker skačejo iz ene stranke v drugo, kakor pač kaže trenutni interes. Tako se zdaj godi JNS na Slovenskem. Njen nekdanji veliki prijatelj g. Adoli Ribnikar, ki izdaja v Mariboru svoj list kot konkurenco Kramarjevemu »Jutruc, je zasnoval tudi akcijo, da se na Slovenskem ustanovi podružnica SDS. Ker je SDS zdaj v vladi ter je idejno docela 6orodna JNS, za pretežno večino JNSarjev torej ni nobenega pomisleka, da ne bi se takoj preselili iz JNS v SDS. To velja zlasti za gosposki del JNSarjev. Kakor rečeno, med JNS in SDS v kulturnem oziru ni bistvenih razlik. Znano je, da se je zadnjih 10 let skoro vsa jugoslovanska frama-zonska družba zbirala v JNS. Zdaj pa ko je nastopila SDS, kjer je bilo zbranih tudi nekaj ma-sonskih bratov, so se tudi ti začeli v večjem številu seliti v SDS. Bistvene spremembe v kultur-, nem pogledu torej ne bo.
Iz JNS pa so se začeli seliti tudi manj gosposki privrženci, ki gredo v Lončarjevo Slovensko kmečko stranko, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Zagrebu. Tudi ti so se naveličali opozicije ter bi kot podružnica hrvatske 6tranke na Slovenskem radi prišli do nekake veljave, kakor bi radi prišli do veljave gosposki člani JNS kot podružnica SDS, ki na Hrvatskem velja za zastopnico Srbov. Nekateri pa gredo v komunistično »Zvezo delovnega ljudstva Slovenije«, ker od nje pričakujejo, da jim bo pomagala do politične veljave, če bi Sovjeti prišli na Balkan. To je glavni razlog te stranke, besede o svobodi malih narodov in delovnega ljudstva pa so le prazno besedičenje, ki je le lini za kaline. To nas dovolj uči usoda ruskega delavca in usoda tistih malih narodov, kjer Sovjeti nad njimi uganjajo svoj imperializem.
Sicer pa je treba povedati, da ti ljudje niso edini, ki skušajo delati propagando za komunizem in boljševizem. Tudi JNS, kolikor je je še ostalo, se je v svojem obupu lotila iste naloge. Ta gospoda generalov brez armade izdaja vsakih 14 dni nekak politični vestnik, kjer brezimno in brez odgovornosti razširjajo najhujše laži, hujskajo svoje pristaše in z natolcevanjem, obrekovanjem in grdimi lažmi svoje redke pristaše kar boljšcvi-zirajo ter tako pripravljajo najboljši temelj za komunistično propagando. Tako daleč je padla že ta stranka, ki se je nekdaj, ko je še upala, da se bo Živkovičev škorenj še povrnil, bahala s svojo državotvornostjo. Celih 5 let so skoraj svoje pristaše mamili, da se povrne Živkovič s svojo diktaturo ter razglašali, da takrat pride njihova ura. Zdaj pa so sami obupali in z njimi njihovi pristaši. Ti se zdaj selijo v druga gnezda, vodje pa v svojem obupu skuša jo razdirati in razde jati vse, kar naj bi jugoslovansko državo okrepilo. To je usoda stranke, ki ni bila zasidrana v ljudstvu, temveč je- bila ustanovljena le za interes posameznikov, 'tarnaj bt živeli na račun državne misli.
Osebne novice
Belgrad, 2. decembra, m. Premeščene so me-
ščanskošolske učiteljice: Tirar Pavla iz Šoštanja na I. mešč. šolo v Maribor, Rus Alojzija iz Novega mesta na I. mešč. šolo v Ljubljano, Kune Viljem iz Črnomlja na Rakek; za poverjenika železniške delavnice v Mariboru je iz Bosanskega Broda premeščen Dvorak Rudolf; upokojen je blagajnik pri državnih železnicah v Ljubljani Štefan Buljič; upokojen je vlakovodja pri drž. železnicah v Ljubljani Zirovnik Ivan.
Z odlokom generalnega ravnatelja drž. železnic so premeščeni prometniki: Rudolf Arko iz Laz v Zalog, Terc Anton iz Orobelnega na Pragersko, Bičen Oskar z Rakeka v Ljubljano, Jerina iz Planine na Rakek, Tomšič Edvard z Jesenic v Maribor in pomožni vlakovodja Podboj Martin iz Logatca v Tezno.
Belgrad, 2. decembra, m. Člani mestnega odbora demokratske stranke Boža Vlajič in Tripko Žugič sta odpotovala v Zaječar, kjer bodo imeli jutri demokrati sestanek.
rtovi vlaki
na progi Ljutomer—Radgona
Od 2. decembra dalje vozita na progi Ljuto-mer-Oornja Radgona oba para ukinjenih dopoldanskih potniških vlakov in ne samo en par, kot je bilo objavljeno. Vlaka odhajata iz Ljutomera ob 8.15 in 11.16 ter prihajata v Gornjo Radgono ob 8.56 in 11.57. Iz Gornje Radgone odhajata ob 7.01 in 10.05 ter prihajata v Ljutomer ob 7.42 in ob 10.46.
Znižane voznine
•Kelgrad, 2. decembra. A A. Prometni minister je odobril polovično voznino na državnih železnicah zastopnikom zadrug, ki se bodo udeležili letnega občnega zbora zveze hrvatskih kmečkih zadrug za Bosno in Hercegovino v Sarajevu dne 13. decembra, ter četrtinsko voznino zastopnikom pododborov društva »Srbska majka« iz notranjosti države, ki bodo sodelovali pri dobrodelni prireditvi, katero bo priredila »Srbska majka« v Belgradu 10. decembra.
Sovjetsko-finska vojna
(Nadaljevanje s 1. strani)
železniški progi, ki vodi v KexhoIm, zasedle so
Terjoki ter železniški vozel Turiševo. Nadalje so zasedle Jamesno na železniški progi, ki vodi v Koivisto. Finske čete se umikajo ter zažigajo vasi, iz katerih so odpeljale prebivalstvo. Finska letala so poskušala napasti sovjetske čete na Karelijskem polotoku, toda umaknila so se pred sovjetskimi letali. Sestreljenih je bilo 10 linskih letal. Dve sovjetski letali se nista vrnili na svoji oporišči.
Hrabri Finci so boljševikom spel iztrgali Pečamo
Helsinki, 2. dec. t. Reuter: Na meji med La-
doškim jezerom in Finskim zalivom so sovjetske čete ponekod za kakšnih 10 km prodrle na iinsko ozemlje. To pa zaradi tega, ker se nahaja finska utrjena obrambna črta (finska »Maginotova črta«) mnogo globlje. Finski vojaki prodiranje sovjetskih čet hrabro zadržujejo in se le počasi umikajo nazaj proti utrjeni črti, kjer bo seveda glavna obramba. Finski odpor je vztrajen. Finski vojaki so hrabri in dobro opremljeni. Imajo posebne vrste puške, ki lahko oddajo do 50 strelov, ne da bi jih bilo treba vedno znova polniti. So to neke vrste ročne strojnice, ki se v finskih gozdovih zelo dobro obnesejo. Vsak Finec ima takšno puško. V teku četrtka, petka in 6obote so Finci uničili sovjetom že 15 tankov, pa čeprav do pravih borb še ni prišlo. Ujeli so tudi mnogo sovjetskih vojakov, ki so slabo opremljeni, slabo oboroženi in predvsem — lačni.
Na severnem Finskem, kjer so Sovjeti le v četrtek dopoldne zasedli ves linski del polotoka Ribačji ter edino finsko pristanišče na Ledeno morje, Pečamo, so Finci prešli v protinapad in so mesto in pristanišče Pečamo vzeli nazaj. Pri tej priložnosti so ujeli nekaj sto sovjetskih vojakov in ves vojni material, ki so ga rdeči pripeljali s seboj. Tudi pri S a m i I j a r v i so Finci preSli v protinapad in zajeli 150 vojakov.
Mesto Helsinki, kakor vsa večja obmejna in obalna naselja, so začeli izpraznjevati in bo izselitev do nedelje končana. Begunci, med njimi samo žene, otroci in starčki, se vsi vale delno na Švedsko, delno na Norveško. Od moških pa je vse, kar more nositi orožje, ostalo v deželi, pripravljeno, da brani domovino.
Helsinki, 2. decembra, c. Štefani poroča, da so danes linski oddelki 10 km od Hclsinkija ujeli oddelek rdečih vojakov, ki so se spustil: s padali na finska tla. Ves oddelek so finski vojaki takoj po-strelilL
Na finsko stran je danes pribežalo tudi več oddelkov sovjetskih vojakov, ki so pobegnili iz rdeče vojska.
Sovjeti izgubili križarko in rušilca
Helsinki, 2. dec. t. Reuter: Potrjujejo poto-čila, da sta bili pri obstreljevanju finskega pristanišča H a n g o zadeti dve sovjetski vojni ladji. Lahka križarka »K i r h o vc (8000 ton) je dobila od finskih zadetkov silno hude poškodbe, toda imela je toliko moči, da §e je umaknila nn varno. Sedaj so jo zavlekli v sovjetsko pristanišče, kjer jo bodo skušali popraviti. Sovjetski r u-š i I e c, katerega imena ni bilo mogoče ugotoviti, pa je bil od topovskih strelov iz finskih obrežnih baterij potopljen.
O priliki včerajšnjih borb med finskimi In sovjetskimi ladjami je bila potopljena tudi neka finska ladja. Posadka se je skušala rešiti s plavanjem, toda sovjetska letala so s strojnicami streljala na plavajoče mornarje.
Bombe na žene in otroke
Helsinki, 2. dec. AA. Reuter: Med 8.30 in 16 je bilo izvršenih včeraj več zračnih napadov na važno industrijsko središče K o t k o. Na mesto je bilo vrženih 18 ton eksploziva. O podrobnostih napada še ne poročajo, vendar smatrajo, da je število žrtev veliko. Sestreljena so bila tri sovjetska letala. Včerajšnje bombardiranje Helsin-kija je imelo za posledico 43 mrtvih in 70 ranjenih. Med žrtvami je največ žena in otrok.
O priliki popoldnevnega zračnega napada na Helsinki je padla bomba na tovarno stekla v delavskem okraju Vaalgard ter je bilo ubitih 20 oseb.
Helsinki Je postalo mesto trpljenja In ln obupa. Ves dan so gasilci in bolničarji ter člani rdečega križa razkopavali ruševine in iskali žrtve bombardiranja. Samo izpod podrtij ene hiše, ki jo je zadela bomba, so izvlekli 13 mrtvih. Izpod ruševin visoke tehnične šole so izvlekli truplo znanega eletro-tehničnega učenjaka Sikonena. Bombe so prodrle na nekaterih krajih skozi vso hišo ter eksplodirale šele v kleti. Helsinki, 2. decembra, c. Štefani poroča, da j« bil današnji dan Belo miren. Dopoldne so dali štirikrat mak, da se bližajo letala, ki so se pa nato umaknila. Popoldne so po mestu zopet vozili -vi0. busi in tramvaji.
Vorošilov poveljuje rdečini
Moskva, 2. decembra, b. Iz Moskve poročajo, da je vrhovno poveljstvo nad sovjetskimi četami, ki operirajo proti Finski, prevzel maršal Vorošilov. Do
V soboto, 2. decembra, je dotrpela v 66. letu starosti naša ljubljena stara mama in mati, gosp«
Katolina Metlika ro\. Počhaj
Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 4. decembra ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Slov. Bistrici dne 5. decembra ob 6 zjutraj.	•	,
Slov. Bistrica, Maribor, Slope, dne 3. decembra 1939.
Rodbine Metlika, Filipi«, PoČkaJ.
sedaj j* na finski meji 16 (fivizij, vendar p« bodo v kratkem poslane tja okrepitve. Vorošilov ima na razpolago 1500 letal, med katerimi je tudi 150 najteijih
Do«nb«iikov.
Zadnja poročila:
25 rdečih letal
in 36 rdečih tankov uničenih
Helsinki, 2. decembra. AA. Stetanis O zackijih bojih poročajo še naslednje podrobnosti:
Do sedaj so Finci uničili 25 letal, 36 tankov m so ujeli 1200 vojakov. Uničili so tri pehotne čete, od njih eno na področju jezera Ladoga, kjer so Sovjeti brez uspeha napadali preteklo noč. Sovjeti ee maščujejo za svoje neuspehe na ta način, da požigajo obmejne vas: in potapljajo male ladje, s katerimi sa prebivalstvo prevaža z otokov na celino. Ponoči «o
Sovjeti zopet bombardirali prestolnico Helsinki a malimi bombami, katerih učinek ja izredno močan. 2rtev je mnogo. Boji potekajo dalje v Kareliji. kjer Finci ne popuščajo in ne odstopijo niti pedi svoja zemlje, čaprav je sovražnik v veliki številčni premoči
Sovjetski pogoji: Popolno boljševiziranje vse F*nske
Moskva, 2. decembra, L Štefani: Moskovska »Pravda« je objavila pogoje, pod katerimi U Sovjeti pristali na takojšnjo prekinitev sovražnosti proti Finski Ti pogoji so bili objavljeni v proglasu finske komunistične stranke in objavi vladnega programa nove komunistične vlade na Finskem. Komunistična vlada je namreč izrazila takojšnjo pripravljenost, da sklene s Sovjetsko Rusijo pakt Nadalja je komunistična vlada pripravljena sprejeti takšne spremembe v gospodarskem življenju, ki bi bile istovetne s popolnim boljševiziranjem Finske, če ae to zgodi, pravi »Pravda«, potem bodo sovjetske četa takoj prenehale s sovražnostmi. Z vlado v Helsinkih pa se Sovjetska Rusija ne bo pogajala pod nobenim pogojem.
Ogorčenje v Ameriki
Surov odgovor Mololova Rooseveltu
Washington, 2. decembra. AA. Havas: »New York Times« piše: Od časov Džingisfeana m Atile ter drugih brutalnih zavojevalcev se ne pomni primer, ki bi bil enak napadu Sovjetske Rusije na Finsko. Upamo, da bo ta najnovejši val nasilja za vedno spravil k molku ameriške oboževalce Tretje imterna-cionale. Stalin je s svojo surovostjo užalil človeško dušo ter s tem ves svet. S tem naj si bodo na čistem oni, ki še verujejo v resnico, pravico in svobodo.
Predsednik Roosevelt je sprejel ministra za zunanje zadeve Hulla ter nato predsednika odbora za zunanje zadeve Pittmana, s katerim ja ostal v daljšem razgovoru.
Moskva, 2. decembra. AA. DNB: Agencija Tass , objavlja sporočilo o včerajšnjem sprejemu ameriške- | ja i ga veleposlanika Steinhardta pri komisarju za i sovj
zunanje zadeve Molotova, ki je ameriškemu za« stojmiiku dal sledeči odgovor:
Želfa Roosevelta, da se prihrani prebivalstvu finskih mest bombardiranje, temelji, v kolikor je na« slovijena na sovjetsko vlado, na nesporazum. Sovjetska letala niso bombardirala mest in ne nameravajo storiti to niti v bodoče. Sovjetska letala bombardirajo samo letališča. Naši vladi niso interesi finskega prebivalstva nič manj blizu kakor ameriški, ki je oddaljena od Finske 8000 km. Mogoče se to ne uvide va, toda vendar ostane dejstva Zaradi tega so, kakor se vidi iz omenjene izjave Roosevelta, popolnoma | brezpredmetne.«
Washington, 2. decembra, b. Vojno ministrstvo vsem ladjam izdalo prepoved za pristajanje r sovjetskih iukah.
Z zahodnih bojišč
Pariz, 2. decembra. AA. Havas. Včeraj je bilo le na nekaterih krajih na bojišču nekaj malega spopadov, predvsem na področju med Saaro in Renom. Zadnje dni so se udejstvovali v glavnem samo ogledniški oddelki in tisti, ki so na postojankah pred Maginotovo črto.
Berlin, 2. dec. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da ni bilo nobenih posebnih dogodkov na bojišču.
London, 2. decembra. AA. Havas. Velika Britanija bo poklicala pod zastavo novih 250.000 ljudi. »Daily Maik ugotavlja, da je to novi dokaz skupne uporabe francosko-angleških sil in da bo Velika Britanija na bojišču imela večjo bojno črto kot pa dozdaj.
Nemški plen
London, 2. dec. t. Admiraliteta javlja, da eo angleške morske sile ujele dve nemški trgovski ladji, in sicer »Eilbeck« (2.185 ton) in »Sophie-busse« (208 ton), ki sta obe prihajali od Azorov, kjer sta se ob izbruhu vojne skrili. Angleške vojne ladje so plen pripeljale v angleško pristanišče. S tem so Angleži do sedaj v treh mesecih vojne zaplenili odnosno uničili nemških ladij za skupno
145.301 tono. Od teh jih je 16 ladij s skupno 59.754 tonami zaplenjenih, 15 ladij s skupno 69.425 tonami je bilo potopljenih ali pa so se same razstrelile. tri ladje s skupno 16.122 tonami so se nahajale od začetka vojne v angleških pristaniščih.
London, 2. dec. AA. Havas. Pomožna ladja obalske plovbe je priplula snoči v neko luko ob vzhodni obali ter izkrcala 54 oseb, od katerih je 44 pripadalo posadki norveške ladje »Ralph«, ki se je potopila v četrtek zvečer v Severnem morju, kjer je kakor se smatra zadela ob mino. Brodo-lomce je sprejela italijanska ladja Santigati. Italijanska ladja je po radiu obvestila angleško pomožno ladjo o potopitvi »Ralpha«.
London, 2. dec. t. Admiraliteta poroča, da sa
je nemška trgovska ladja »Watussi« (9500 ton), ki je nedavno zapustila portugalsko luko v Angoli, sama potopila, ko je bila iia tem, da jo ujamejo angleške vojne ladje.
Nemška podmornica potopljena
Pariz, 2. dec. t. Havas. Francoska admiraliteta poroča, da je neki rušilec uničil nemško podmornico s podmorskimi bombami.
Kraljeva zahvala
Belgrad, 2. dec. AA. Na dan zedinjenja so bile naslovljene na Nj. Vel. kralja Petra II. čestitke, v katerih so izražene udanost in miroljubne želje. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel. kralja čast izraziti zahvalo vsem osebam in ustanovam za poslane čestitke kakor tudi vsem tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige.
Knez-namesfnik Pavle arrnadni general
Službeni vojni list z dne 1. decembra objavlja na prvem mestu uicaz o napredovanju Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla v čin armijskega generala. Ukaz ima šL A. G. 41929 ter se glasi:
V imenu Nj. Vel. kralja Petra H. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog ministra vojske in mornarice sklenili, da napreduje na podlagi člena 97. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v čin armijskega generala divizij-ski general in častni pobočnik Nj. Vel. kralja Petra II. Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle. Minister vojske in mornarice naj izvrši ta ukaz.
Minister dr. Krek v L ubljani
Ljubljana, 2. decembra. Z dopoldanskim bel-grajskim brzovlakom se je pripeljal v Ljubljano gradbeni minister dr. Krek, ki je takoj po prihodu prišel v bansko palačo in je obiskal bana dr. M. Natlačena, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Popoldne je imel g. minister predavanje v akademskem klubu »Straža v viharju«, ob pol 8 zvečer pa je bil navzoč na rednem občnem zboru krajevne organizacije JRZ na Ježici. O. minister je predsednik te organizacije in je imel na občnem zboru tudi politični referat. Še zvečer se je odpeljal v Krško, kjer bo imel danes ob 7 zjutraj politični sestanek s pristaši JRZ.
Slovesno praznovanje 20 letnice slovenske univerze
Preteklo je dvajset let, odkar |a bila z državnim zakonom ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani. Bol) kot večstoletnice velikih svetovnih univerz ja za nai pomemben ta jubilej naše slovenske univerze, ker je z njeno ustanovitvijo leta 1919 bila kronana naša narodna samobitnost in kulturna polnost.
Na pobudo akademske mladine bo ta dvajsetletni jubilef slovenske univerze slovesno proslavljen. Ustanovil sa je poseben Akademski akcijski odbor za
proslavo dvajsetletnice slovenske univerze kralja Aleksandra L, ki bo skupno z univerzitetnimi oblastmi izvedel priprave za slovesno proslavo.
Proslava bo 16. in 17. decembra t L na kar slo* vensko javnost že danes opozarjamo.
Naj bo proslava dvajsetletnega jubileja slovenske univerze degodek, ki bo za hip združil vse Slovence v veliki misli na popolno slovensko univerzo, severni kulturni branik Jugoslavije.
Akademski akcijski odbor za proslavo dvajsetletnice slovenske univerze kralja Aleksandra L
Predsednik vlade v Zagrebu
Belgrad, 2, decembra, m. V Zagreb je odpotoval predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v spremstvu notranjega ministra dr. Mihaldžiča, poštnega ministra Josipa Torbarja in predsednika kabineta Boška Na-stasijeviča. Na postaji so ga spremljali strankini in politični prijatelji. Med drugimi so bili na kolodvoru, Jovan Altiparmakovič, dr. Branko Miljuš, bivša ministra. Predsednik vlade bo prisostvoval z ostalimi ministri predaji v promet novega železniškega mostu čez Saro. Tej svečanosti bo prisostvoval tudi dr. Maček, ki je sedaj v Zagrebu, ter prometni minister inž. Beslič, kmetijski minister dr. Čubrilovič in ostali člani vlade, ki so že v Zagrebu,
Rov vojaški zakon
Belgrad, 2. decembra, m. Na podlagi uredbe o spremembi obstoječih predpisov je ministrski svet na predlog vojnega ministra predpisal uredbo o državni mobilizaciji. Uredba bo stopila v veljavo, ko bo objavljena v Službenih novinah. Uredba obsega 28 členov, ki govore o državni mobilizaciji in demobiliza-ciji, o načrtu državne mobilizacije in demobtlizacije, vrstah državne mobilizacije, o spločni državni mobilizaciji, o delni državni mobilizaciji, o poskusni državni mobilizaciji, vojnem plenu, o odgovornosti ia kazni.
Položaj v Pragi:
Pojasnilo z vladne nemške strani
K poročilu, ki je bilo v našem listu objavljeno dne 28. novembra in kjer ie bilo rečeno, da je bila po zadnjih demonstracijah v Pragi odpeljana skupina 1200 dijakov na letališče Ružina, kjer je bil vsaki deseti ustreljen, smo z vladnega nemškega mesta prejeli naslednje pojasnilo:
Pri gornjem poročilu gre za tendenciozno pretiravanje, ker je bilo ob priliki znanih dogodkov v Pragi ustreljenih samo 12 kolovodij m je zavarovanje drugih dijakov samo začasni ukrep. Nemški tiskovni urad je dne 20. novembra objavil iz Prage tozadevno pojasnilo.
Od nedelje do nedelje
i
teče tista meja. Poljska ie že ruzdeijenn med obe zaveznici. Polovico Nemčiji, polovico Sov-■tiji. Baltiške države so pod Sovjetsko Ru-
Zunanji pregled
V preteklem tednu smo dobili novo vojno. V četrtek zjutraj namreč je Sovjetska Rusija nenapovedano vdrla m Finsko in je njeno letalstvo kar na lepem začelo bombur-dirati mirna neutrjena finska mesta. Finska, ki .šteje samo 4 milijone prebivalcev, se brani, kolikor se more proti napadalcu, ki ima 180 milijonov ljudi. Je to borba palčka proti velikanu, ki je po vsem omikanem svetu vzbudila globoko sočustvovanje s finskim narodom ter dvignila iskreno ogorčenje proti nasilstvu boljševizma.
Sovjetski napad na Finsko je samo člen v verigi dogodkov, ki so vsi v zvezi z nemško-sovjetsko prijateljsko pogodbo. Takrat, dne 26. avgusta 1939, sta Nemčija in Sovjetska Rusija podpisali pakt, v katerem sta si med seboj razdelili vplivna območja na vzhodu Evrope. Nemčija do te meje, od tam naprej pa Sovjetska Rusija. Tako se je glasilo pogodba. Cela vrsta dogodkov nam pravi, kje
zdetjei polovii
jetiji. Baltiške države so pod Sovjetsko 1 sijo in so se morali od tamkaj izseliti vsi Nemci. Tudi Finska spada pod sovjetsko vplivno območje, kajti Nemčija ne samo, da ni nič storila, da bi rešila Finsko, s katero so jo do sedaj vezale prijatel jske vezi, ampak je njeno časopisje odkritosrčno pisalo, da ima Sovjetska Rusija pravico do tega, kar je od Finske zahtevala.
Na severu ostaneta sedaj še dve nevtralni državi, Švedska in Norveška, od katerih ima švedska neugoden položaj, ker je napram velikemu morju zaprta. Švedska ima pa veliko železa. V prihodnjih tednih ali mesecih bomo videli, če si Sovjetska Rusija prisvaja tudi vpliv nad Švedsko, ali če je švedsko ozemlje prišteto k nemškemu vplivnemu območju. V slednjem primeru bomo gotovo še doživeli, da bo Nemčija hotela od Švedske vso železno rudo in bodo nastale nove zmede, ako bi Švedska rekla, da ne.
Zakaj je Sovjetska Rusija tako pohitela, da si podjarmi še Finsko in uveljavi svoj vpliv na vsem ozemlju, koder ji jc pakt z Nemčijo prisodil vplivno moč? Zato, da bi mogla potem iti proti južnovzhodni Evropi in tudi tamkaj spraviti pod sebe tista ozemlja, koder naj po besedilu paktu z Nemčijo seže sovjetski vpliv. Katere so te dežele, danes še ne vemo, razven držav, ki iinajo svojo obalo na Črnem morju. Glede teli' je gotovo, da je Nemčija Sovjetiji priznala svobodno roko. In Sovjetija je tudi že napravila poskuse v tem smislu, toda dokler je bila zaposlena na severu, na jugu ni mogla delati s polno puro. Poskus, spraviti Turčijo pod svoj vpliv, se je izjtlovil. Poskus, spraviti Bolgarijo pod objem sovjetske politike, tudi še ni rodil uspehe. Sedaj, ko bi bilo finsko vprašanje »rešeno« z nasiljem, smemo pričakovati, da bo sovjetski pritisk na črnomorske države, to je na Turčijo, Bolgarijo in Romunijo postni mnogo hujši. Sčnsom bomo tudi izvedeli, kje teče na jugovzhodu Evrope, to je v srednjem in spodnjem Podonavju in na Balkanu meja, ki je bila v Moskvi določena, da naj loči, do kam smejo segati nemški vplivi in do kam sovjetski.
Toda vedno bolj se kaže, da so bili računi, v kolikor se tičejo podonavske in balkanske Evrope, narejeni nekoliko tja v en dan. Medtem ko je res, da v severnovzhodni Evropi stvarno nikdo razven Nemčije in Sovjetske Rusi je ne more odločevati, je podoba v Podonavju in na Balkanu povsem druga. Tukaj imamo namreč še druge sile, ki lahko soodlo-čujejo. V prvi vrsti je to Italija, močna država, ki se vojne ne udeležu je, ampak je samo na straži, da se kdo njenih življenjskih koristi ne dotakne. Italija je v preteklem tednu po svojem tisku ponovno povdarila, da se v Podonavju in na Balkanu ne sme nič zgoditi brez nje, še manj pa proti njej, in da je pripravljena z vso svojo oboroženo silo nastopiti proti vsakemu poskusu Sovjetske Rusije, da bi svojo vplivno moč razširila čez meje, ki jih je trenutno dosegla. A tudi velesili Francija in Anglija imata tukaj lahek dostop, saj sta s Turčijo celo zaveznici in saj imata glede sovjetskih teženj iste cilje, kakor Italija.
Vojna na Finskem je torej v mnogem oziru odgrniia zastore, za katerimi se razvija sedanja evropska politika. Potisnila je tudi nekoliko v ozadje dogodke, ki so v zvezi z ono drugo vojno med Nemčijo, Francijo in A n g 1 i j o. Tamkaj se na suhih bojiščih ni zgodilo nič. Tudi letalski boji so bili neznatni. Na morju je bilo spet nekaj žrtev pomorskih
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in pred sednik senata dr. Anton Korošec odhajata iz taborne cerkve po bogoslužju ob priliki državnega praznika zedinjenja.
min. Zaostrila se je Ie gospodarska vojna. Anglija in Francija sta namreč kot odgovor na nemško borbo z minami in podmornicami odgovorili z novim ukrepom. Doslej je bil namreč od njiju onemogočen samo vsak pomorski promet z Nemčijo, v kolikor tiče uvoza. Nemčija je še vedno luhko svobodno izvažala. Odslej velja zapora tudi za nemški izvoz in je udarec,- ki je s tem zadel nemško gospodarstvo izredno hud. Zapora se bo začela jutri, v ponedeljek, dne 4. decembra, ko bodo angle-' ške in francoske vojne lad je zaplenile vsak tovor na nevtralnih lad jah, ki je nemškega izvora in namenjen v tujino. Nemške ladje pa itak že od zučetka vojne ne vozijo več po svetovnih morjih.
Zaostritev gospodarske zapore okrog Nemčije je neizogibno tudi hud udarec za nevtralne države, ki izgubijo mnogo svojega pomorskega prometa in s tem tudi zaslužka, in ki bodo odslej še bolj izpostavljene raznim pritiskom: angleško-francoskemu pritisku, da tudi po suhem Nemčiji nič ne prodajo in nič od nje nc kupijo, ter nemškemu pritisku, da čim več v Nemčijo izvažajo in čim več od nje kupijo.
Pretekli teden je bil torej zelo pomemben zn razplet nadaljnih vojnih in vojno-politič-nih dogodkov.
Predsednik senata dr. Anton Korošec med svojim govorom v Novem Sadu na zborovanju banovinskega odbora JRZ.
Domači pregled
Belgrad, 1. decembra. Vse naše notranje politično življenje je v zadnjem času v znamenju napete živahnosti, ki je imela svoj začetek v znanem niškem sestanku Cvetkoviča, dr. Korošca in dr. Mačka. Vsa politična javnost je niškemu sestanku pripisala največjo važnost.
Prvi rezultati teh razgovorov so bili v Belgradu potem sestanki tako imenovanega političnega odbora ministrov, na katerih so se uredila vprašanja za čimprejšen prenos poslov na banovino Hrvatsko s še preostalih resorov.
Hrvati prenos poslov s centralne vlade na svojo banovino pospešujejo zato, da bi se čim prej lahko lotili reševanja vprašanja avtonomnih financ za banovino Hrvatsko. Razen tega pa leži pred njo še cela vrsta vprašanj predvsem gospodarskega in socialnega značaja. Da bi vlada mogla to delo čimprej rešiti, je iz svoje sredine izvolila poseben odbor za proučevanje gospodarskih in socialnih vprašanj. V tem odboru je tudi minister dr. Krek.
Poročali smo že, da se je na zadnji vladni seji sprožilo tudi vprašanje političnih zakonov. Nekateri člani vlade so mnenja, da je treba politično zakonodajo, v katero spadajo predvsem zakon o volitvi narodnih poslancev, o tisku in o društvih, čimprej izdati. Nekateri politični krogi, so ta vladni sklep razumeli tako, da se naj takoj po uzakonitvi volivnega zakona izvrše tudi poslani-ške volitve. Dobro poučeni politični krogi pa poudarjajo, da sam volivni zakon še nikakor ne pomeni, da bi se takoj nato lahko že pričeio pravo volivno gibanje, ker je razpis volitev predvsem odvisen od hitrejšega ali pa počasnejšega razvoja notranje politične situacije in pa seveda od zu-nanje-političnega položaja. Gotovo je samo to, da bo vlada svojo obljubo, ki jo je dala ob svojem nastopu v pogledu demokratizacije notranje političnega življenja v polni meri izpolnila in bo po-slaniške volitve razpisala takoj, kakor hitro bo po njeni ocenitvi nastopilo tako stanje, ki bo tudi v državnem interesu dopuščalo poslanske volitve.
Vkljub temu pa to vprašanje toliko ne zanima tukajšnje politične javnosti, kakor pa vprašanje preureditve države, ki je zaradi svoje važnosti postalo naše osrednje notranje politično vprašanje, čeprav se nekateri krogi trudijo, da bi mu dali drugorazredno važnost ter temu vprašanju predpostavljajo poslanske volitve.
S tem vprašanjem, katerega rešitev se je že nekoliko zavlekla, se pečajo vsi resni politični krogi, tako vladni kakor opozicionalni. Z njim se je zadnje dni znova pečal v svojem listu »Napred«, list za narod, tudi vseuč. profesor dr. Mihajlo Ilič, eden od treh strokovnjakov s srbske strani, ki so s hrvatskimi strokovnjaki dali političnemu sporazumu Cvetkovič-Maček pravo obliko. Prof. dr. Ilič je sedaj že v drugič z vso resnostjo opozoril vse merodajne činitelje, da naj v interesu samega sporazuma in V najvišjem državnem interesu ne odlagajo več rešitve tega vprašanja, ker se že kaže nevarno nezadovoljstvo, ki bi utegnilo škoditi sami ideji sporazuma. Na drugi strani pa tudi načelo enakopravnosti zahteva, da se po ustanovitvi banovine Hrvatske urede vprašanja tudi ostalih državnih pokrajin, predvsem Srbije in Slovenije. Politični krogi se tu prav nič ne ogrevajo za to, da bi se uredila samo banovina Hrvatska, preureditev ostalih pokrajin bi se pa prepustila novi narodni skupščini. Ti krogi poudarjajo, da ravno demokratski princip, na katerega se upravičeno sklicuje sedanja vlada, zahteva, da se izvede celotna državna preureditev in ne samo en del države. To ni samo mnenje že imenovanega vseuč. prof. dr. Iliča, temveč to zahtevo poudarja tudi »Srbski glas« v svoji tretji številki. To je sploh zahteva srbske politične javnosti ter si nihče ne more misliti, da bi se volitve mogle vršiti prej, preden bi se izvršila cela preureditev države. Ce bi se zgodilo to, bi to čisto po nepotrebnem spravilo volivno borbo na teren, ki bi lahko postal zelo nevaren. Na drugi strani pa poudarjajo ti krogi tudi to, da je treba v vprašanju državne preureditve iti moško do kraja in ne ostati na pol poti, ker imamo v našem notranje političnem življenju že dovolj dokazov, da se je polovičarstvo vedno najhujše maščevalo ter je državi vedno več škodovalo kakor pa koristilo. Zato vsi tukajšnji politični krogi, ki jim je skrb za državo in korist ljudstva pri srcu, vedno glasneje opozarjajo vse merodajne činitelje na nevarnost, ki jih v sebi skriva zavlačevanje rešitve državne preureditve.
Jasno je, da se vsa ta vprašanja odražajo tudi v delovanju posameznih vladnih kakor opo-zicionalnih strank.
Med vladnimi strankami je na srbski strani treba omeniti na prvem mestu JRZ. Znano je. da so to stranko svoječasno ustanovile najmočnejša srbska politična organizacija Narodna radikalna stranka, SLS in JMO. JRZ je prav za prav v Srbiji edina stranka, ki za ta program nosi vso odgovornost, ker zemljoradniki v Srbiji poleg ra dikalov in demokratov nikdar niso imeli (ako močnih postojank, da bi lahko oblikovali srbsko notranje politično življenje. Ves dosedanji politični razvoj je že dovolj dokazal, da je danes obstoj JRZ še potrebnejši kakor kdajkoli jx>prej. Po Cvetkovičevih besedah v Novem Sadu JRZ ostane in je mogoče govoriti samo o njeni razširitvi. Odločne in jasne besede šefa stranke ne potrebujejo nobenih komentarjev.
HSS je v zadnjem času pričela radikalno čistiti v svojih vrstah ter je ostro zagrabila elemente, ki mislijo, da se lahko igrajo ne samo z usodo hrvatskega naroda, temveč tudi z usodo države in to v času, ko se pravi zastopniki Hrvatov trudijo, da svojemu narodu zagotove lepšo in srečnejšo bodočnost v Jugoslaviji.
Samostojni demokrati so trenutno precej zaposleni z reorganizacijo svoje stranke, ki bi jo rad izvedel novi šef stranke minister dr. Budisavljevič. Stranka ima pa precej težav tudi v svojih vrstah, ker v njej ni enotnega gledanja na vprašanje končne preureditve države. Iz te stranke posamezni politični funkcionarji tudi od časa do časa vržejo v javnost željo po razširitvi sedanje vladne kombinacije. To svojo namero bi samostojni demokrati seveda najraje izvedli z demokrati in JNS. To so seveda samo želje, ker demokratov, vsaj stranke ne, ni mogoče dobiti s kakim portfeljem, poedinec bi pa ostal samo poedinec. Po razširitvi vladne kombinacije z JNS se pa ne kaže prav nobena potreba, ker bi se z njeno pritegnitvijo zadovoljile politične ambicije samo kakega prvaka, stvar sporazuma bi pa s tem bore malo pridobila.
Zemljoradniki so zadnje čase precej aktivni. Ne samo v Bosni, začeli so zahajati tudi v Srbijo. Povsod so pa v njihovo akcijo meša znani levičar dr. Dragoijub Jovanovič, ki svojo razdiralno akcijo sicer pokriva z zagovarjanjem sporazuma, vendar pa, kjer le more, skuša rušiti organizacije zemljoradniške stranke. Dr. Jovanovič prav za prav ni več član te stranke, ker ga je iz nje izključil že pokojni šef te politične skupine Joca Jovanovič. Dr. Jovanovič se je sedaj podal tudi na področje banovine Hrvatske in je začel agitirati za svoj razredni kmetsko-delavski pokret med ta-rriošnjimi Srbi. Ta' njegova akcija je dejansko naperjena1- proti samostojnim demokratom.
Dr. Jovanovič se za predstoječe volitve misli pritajiti ter ne namerava nastopiti samostojno, kakor je prvotno hotel. Skušal bo doseči, da bi kandidiral na listi zemljoradniške stranke. V primeru izvolitve bi se pa v skupščini takoj ločil od dr. Gavriloviča ter bi vodil svojo politiko. Vodstvo zemljoradniške stranke je škodljivo delovanje dr. Dragoljuba Jovanoviča pravočasno spregledalo ter je prešlo proti njemu povsod v uspešen protinapad.
Od vladnih skupin je treba še omeniti skupino prosvetnega ministra Bože Maksimoviča in pravosodnega ministra dr. Markoviča. Obe skupini imata z JRZ dogovor, da na terenu nastopajo skupno. Pričakovati je, da bo Maksimovič napravil še korak dalje in bo v najkrajšem času z vsemi
svojimi ljudmi vstopil v JRZ. Drugačen je pa primer z dr. Markovičem. Po vstopu v vlado jc vrgel med radikale poziv, da se naj vsi združijo v radikalni stranki. Zaradi vstopa v vlado narodnega sporazuma je pa z glavnim odborom prišel v navzkrižje, ki je imelo za posledico njegovo izključitev iz stranke. V svoji akciji proti dr. Mar-koviču je šel glavni odbor še dalje ter je radikalno stranko prijavil oblastem po sedaj veljavnem zakonu. S to potezo se hoče j/lavni odbor izne-biti vseh Markovičevih ljudi. Kljub takemu stanju dr. Markovič ne misli na vstop v JRZ ter tudi od zbira svoje radikale in prosi Aco Stanojeviča, da naj pomiri oba tabora. Aca Stanojcvič pa je z glavnim odborom.
Opozicioualne stranke nadaljujejo svojo akcijo roti S|x>razumu. V prvi vrsti JNS, Hodžerovci in jotičevci, ki med ljudstvom najmanj pomenijo ter se mislijo utrditi z ostro kritiko sedanjega sporazuma. JNS se je predvsem vrgla na Bosno in povsod operira s srbskimi nacionalnimi gesli.
Radikali so priglasili svojo stranko ter jo sedaj organizirajo po državi. Njihovo odklonilno stališče sedanjega sjiorazuma s Hrvati je ostalo nespremenjeno. Ravno tako tudi stališče demokratov, ki hodijo še nadalje odločno opozicionalno pot.
Zanimiv je tudi primer, ki so ga srbske opo-zicionalne skupine imele s svojo mladino na belgrajski univerzi, kjer je bilo že več let pravo gnezdo levičarskih elementov, ki so se do lanskega leta navduševali in penili za zahodne demokracije, napadali vlado kot eksponenta fašizma in nacional socializma, se drli po ulicah in pozivali meščanstvo v boj za obrambo domovine, ustanavljali celo nekake dijaške bataljone in podobno. Vsi t: elementi so se kar čez noč spreobrnili od naj-vnetejših zagovornikov zahodnih demokracij v največje nasprotnike Francije in Anglije, od največjih zagovornikov obrambe domovine so postali največji pacifisti in poveličevalci boljševizma. — Stvar je prišla tako daleč, da se zaradi teh komunističnih elementov komemoracija za Srbijo zaslužnega pred kratkim umrlega admirala Geprata na belgrajski univerzi ni mogla vršiti. Zato so sedaj na primer demokrati odstavili vodslvo demokratskega akademskega kluba in nekatere člane, za kalere se je ugotovilo, da so komunisti, izključilo za vse čase iz stranke.
Politični krogi pozdravljajo ta ukrep vodstva demokratske stranke, pri tem pa samo pripominjajo, da je ta primer dobra lekcija vsem tistim, ki so taki mladini vla leta dajali potuho in jo zagovarjali ter napadali vse tiste redke rodoljube, ki so taki mladini vsa leta dajali potuho in jo za-proti njej in z njo tudi tako postopali ";akor zaslužijo neprijatelji naroda in države.
Novi argentinski poslanik Alberto Vignez po položitvi venca na grob neznanega junaka na Avali.
Položaj na Poljskem
Po nizozemskih, angleških in francoskih poročilih
Amsterdam, 2. dec. t. »T e 1 e g r a a f« objav- ) Ija poročilo o govoru, ki ga je imel gauleiter Forster v Bydgosczu (sedaj Bronberg) v bivši poljski pomorjanski jTokrajini, ki je sedaj skupno z Gdanskom postala nemška jx>krajina. Pri tej priložnosti je Forster dejal:
»Vse, kar je poljskega, vsak, kdor je Poljak, mora izginili iz tega kraja.«
Iz teh besed voditelja pokrajine sklepajo — tako piše nizozemski list — da je nemška oblast sklenila vso pokrajino popolnoma p o n e niči t i. Dejansko v tej pokrajini naseljujejo Nemce, ki so se izselili iz baltiških dežel.
»Times«
London, 2. dec. t. »Time s« poroča jo iz Rige — kjer imajo svojega dopisnika — da so nemške oblasti porušile spomenik Kosciuszka, ki je stal na Trgu svobode v Lodžu. (To mesto, kjer je po nemških navedbah prebivalo 9% Nemcev, ostali pa so bili Poljaki in delno tudi Judje, je bilo priključeno sedaj k nemški poznanjski pokrajini, ki je dobila ime VVarthegau.) Poljaki so ta spomenik postavili z velikimi žrtvami. Saj jih je stal okrog 1 milij. zlotov (10 milij. din). V' zvezi z uničenjem tega sjx>menika poljskega narodnega junaka je imel voditelj nemške uprave tega okra;a Ubelhor govor, v katerem je med drugim po navedbah »Timesovega« poročevalca dejal: »V meni poglejte moža, ki sc smatra za vojaka, ki je trdno odločen, da brez oklevanja izvede voljo Hitlerja in ki zahteva isto tudi od vseh. Mi smo tukaj gospodarji in kot gospodarji se moramo obnašati. Poljak je tukaj hlapec. Naj torej služi.
.Treba je doseči slepo pokorščino in slepo izpolnjevanje vseh povelj. Tukaj ni dovoljeno nobeno čustvovanje, tudi noben obzir do Poljakov. ki jih sicer morda spoštujemo. Vbrizgati moramo železa v svoje hrbtenice in nikdar ne smemo dovoliti, da kdaj oživela zamisel. da se bo Poljska kdaj spet dvignila. Zaradi tega sem dal tudi podreti Kosciuszkov spomenik. Bodite trdi. Spomnite se, kaj so nam Poljaki naredili, pa bosto vedno našji pravilni način, kako jc treba postopati s tistimi, ki k nam ne spadajo. S svojimi dejanji pokažite, da ste vredni Hitlerja in velike Nemčije.«
Isto jx>ročilo pravi nadalje, da so Nemci spet zbrali 50.000 novih poljskih delavcev, ki so jih poslali na delo v notranjost Nemčije. Skupno število znaša sedaj že 300.000.
Judje so dobili nalog, da morajo od starosti 12. leta dalje nositi na rokavu trak, na katerem je všita judovska zvezda. V Lodžu Judje sploh ne smejo v gotove kraje mesta, razen z dovoljenjem vojaškega poveljstva. Po nekaterih ulicah imajo predpisano, da ne smejo hoditi jx> pločniku, ainpaL' na ulici med prometnimi vozili.
Proglas generala Sikorskega
Pariz, 2. dec. t. »Jour Echo de Pariš« objavlja uradno izjavo predsednika poljske vlade v Franciji, generala Sikorskega, o položaju na Poljskem. Izjava se glasi:
»Nasilnost, s katero je Nemčija vodila vojno na Poljskem v prošlem septembru, je dvignila obsodbo pri vseh omikanih deželah. Proti raz-oroženemu prebivalstvu so ujrorabljali strojne (»uške, toj)Ove in zažigalne bombe.«
»Pričakovali smo, da bo nasprotnik potem, ko je jx>djarniil vso deželo, prenehal z nasilnimi sredstvi. Toda to se ni zgodilo. Iz vseh pokrajin zahodne Poljske javljajo, da oblasti streljajo Poljake v čedalje večjem številu. Ustreljeni so bili znani odličniki in rodoljubi, katerih imena sedaj gredo od ust do ust j>o vsej deželi. V enem samem dnevu so bili prijeti vsi profesorji krakovskega vseučilišča ter odpeljani v notranjost Nemčije. To vse so samo majhni primeri v sklopu vsega, kar se dogaja na poljskem ozemlju, kjer je trpljenje postalo tako rekoo vsakdanji kruh prebivalstva.«
»Poljska vlada bo izdala službeno »Belo knjigo«, kjer bodo našteta in z dokazi podprta vsa nasilstva.

Zij ti veš kci-kcr 7'e 1 .......
im na.
i«-
in *
>'
i ii n

•» * T
Po naši deseti banovini
Ni spala naša »deseta banovina«, naša Slovenija zunaj naših meja zadnje leto. Nikakor I Na-sprotnol Silno živahna in razgibana je bila celo leto. Je pač še čila in zdrava in polna narodnega duha in življenja, da smo jo lahko prav veseli. Posebno se je pomladila zadnja leta, ko ji je domovina začela s svojo 6krbjo in svojo pomočjo, ki jo je nudila le v neznatni, vendar dovolj občutni meri, dokazovati, da ji stotisoči bratov in sestra v tujini niso vež »izgubljenci«, temveč izseljenci, bratje in sestre, del našega narodnegatelesa, del slovenske skupnosti. Kar neko novo življenje je zavelo po njenih žilah in postala je nazaj mlade-niška, nazaj naša, čisto naša. Praznovanje izseljenskih nedelj tu doma, delo »naše izseljenske matere« — Rafaelove družbe, in Izseljenske zbornice, ki je vedno bolj živahna in odločna, razne izseljenske prireditve po naših župnijah in šolah, pozornost, ki jo domovina izkazuje izseljenskim povratnikom ob njih prihodu domov, zanimanje našega časopisja zanje, zlasti naše radiopostaje, in še marsikaj drugega, s čemer skuša naš narod zadnje leto pokazati, da na svoje izseljence ni pozabil, vse to ni ostalo brez uspehov. Kakor prijetni pomladanski vetrič nove ljubezni, je zapihal iz slovenskih vasic in mest tja čez meje na tuje.
Naši izseljenci so ta blagodejni vetrič hitro začutili in se ga razveselili. Ogrel je tudi njih
Ljubljanski knezoškof o izseljenski nedelji
Izseljenska nedelja naj bi nas opomnila na duhovno vez z brati in sestrami, ki so se iz domače zemlje izselili bodisi trajno bodisi začasno. Na to duhovno vez prefesto pozabljamo. Ko pa se enkrat duhovna vez med nami in našimi izseljenci pretrga, so izseljcnci za naše narodno občestvo zgubljeni. In res, koliko se jih je izgubilo! Koliko naše krvi je izteklo v tuje žile in hrani moč tujih narodov! Zgodovina bo morala nas in našo bližnjo preteklost obsojati, ker smo pustili, da je iivljenska moč našega naroda v iz-soljenstvu ginevala.
Današnja nedelja naj nas, ki smo doma, opozori, da utrdimo duhovno ve* med nami in vsemi udi naroda, ki so raztreseni po svetu. Ta duhovna ve* je vc* jezika, kulture in vero. Zlasti * molitvijo naj danes navežemo svoje duše na naše brate in sestre v tnjini. Ko jim ob vstop« v boiifne dobo, na vTatih najlepšega družinskega praznika, pošiljam« iskrene pozdrave in topel spomin, »ago-tovimo jim prav tako topel spomin v naših vsakdanjih molitvah, da bo iz vsakega našega krščanskega doma in iz vsake našo cerkve i molitvenim spominom prihajal nad izseljene brate in sestre blagoslov nebes in domovine.
t Gregortj Rotmaa, škof ljubljanski.
nabiranju novih članov in za pomnožitev svojih podpornih blagajn. Tako je samo KSK Jednota pridobila s to agitacijo skupni znesek nove zavarovalnine za 423.350.000 dolarjev.
Zlasti velik korak naprej je pa naredila naša KSKJ s tem, da si je postavila v Joiletu mogočen Jednotin dom, ki je ne samo ponos ameriške Slovenije, temveč celega slovenskega naroda. Stal je 125.000 dolarjev. Ta podporna organizacija naših ameriških Slovencev je bila prva, ki je združila vse katoliške Slovence v samopomoči za čas bolezni in smrti. Tekom zadnjih 40 let se je razvila v mogočno organizacijo. Toda enega ji je manjkalo — lastni dom. Pa so se našli možje, voditelji le organizacije, ki so imeli pogum, da so se odločili tudi ta nedostatek popraviti in so pozidali ta mogočni dom, ki je bil slovesno blagoslovljen 23. julija t. 1. Nov dom pomenja za Jednoto gotovo novo dobo razvoja in napredka. V svojem posmrtninskem skladu ima 4,171.969.75, v bolniškem skladu 28.008.41, v upravnem skladu 4763.54, skupno 4,195.109.63 dolarjev.
Zelo živahna je bila tudi Slovenska lenska zveza. Naše slovenske izseljenske matere so pokazale izredno žilavo delavnost, na katero sino lahko ponosni. Ako je mati Slovenka, bo gotovo ludi družina taka. To je listo, kar nam daje najlepše upe nade za Ameriško Slovenijo.
Vedno bolj pa čutijo tudi možje in fantje, da jim manjka podobne kulturne organizacije, kakor je Slovenska ženska zveza. Dal Bog, da bi se tudi tu našel mož, ki bi se lotil tega dela s toliko energijo, kakor 6e ga je lotila med našimi ženami msr. Prisland.
Tudi versko se naša ameriška Slovenija lepo razvija. Vedno bolj pojenjuje tista čudna neslovenska zagrizenost proti veri, katero so pred leti razni izkoriščevalci naših izseljencev sejali po svojem časopisju po naši Ameriški Sloveniji in povzročali usodepolne verske prepire in tako slabili narod v delu za svoje splošne koristi. Če izvzamemo nesrečno »Prosveto« in »Proletarca«, ne najdemo več v časopisih tistih izbruhov protiverske
nestrpnosti, kakršne je bilo dolga leta le preveč.
Velik dog:odek v zgodovini ameriške Slovenije je začetek zidave novega slovenskega frančiskan-
srca ln jib zbudil k novemu narodnemu življenju. Res je, mladini že težko slovensko govori. Vendar pa je kri in srce ostalo naše. Kaj čuda, da je ta kri zakipela iz naše izseljenske mladine, da se uči vedno več slovenščine, da se čuti vedno bolj slovensko, in da želi taka tudi ostati. Tako je tudi iz tujine, bližnje in daljne, širom sveta, začel proti domovini pihljati enako nov spomladanski vetrič večjega zanimanja za domovino, večje domovinske ljubezni in ljubezni do naroda. Površen kratek pregled po tej banovini bo to dokazal.
V	Združenih državah ameriških
je naš najštevilnejši izseljenski živelj. Lahko ga imenujemo že kar Ameriška Slovenija. Zaradi naše dolgoletne nemarnosti se je ta Slovenija sicer izoblikovala popolnoma po svoje in je postala res ameriška. Vendar pa pri tem še vedno Slovenija. Izseljencev je tam do 250.000. Ako prištejemo v Ameriki rojeno mladino, jih je gotovo nad 350.000. Povprečna starost ameriških Slovencev se je pomaknila že precej blizu 50. letu. Vrste starih pionirjev se hitro redčijo. Mladina hitro raste in prevzema mesta svojih staršev. Gre jezikovno hitro v amerikanizacijo, morda prehitro. S srcem in duhom je pa še kar naša. Ko bi bila domovina storila dolžnost do svojih izseljencev vsaj v .tej meri, kakor jo danes, bi bilo tudi jezikovno med ameriško mladino veliko bolje. Toda prokletstvo naše narodne nezavednosti, s katero je sedanji rod zanemaril največjo nalogo svoje dobe, rodi že bridke sadove. Ameriška mladina potrebuje danes samo šo mogočnih klicarjcv, pa bi se popolnoma obnovila s srccm in duhom, pa tudi z jezikom. Dolžnost domovine bi bila, da bi ji poskrbela takih klicarjev.
V	dokaz te trditve je sklep, ki ga je naredila Slovenska ženska zveza letos septembra meseca. Sklenila je za uradni kroj svojih dekliških krožkov po celi Ameriki uvesti namesto dosedanjih razSčnih ameriških uniform slovensko narodno nošo. Z narodno nošo pri ženski mladini hoče vzbuditi tudi novega narodnega duha. Ali ni to jasen dokaz, da naša ameriška mlada Slovenija še ni mrtva, temveč polna življenja?
Tudi po drugih naših ameriških organizacijah, brez razlike svetovno nazirnega prepričanja, ee zadnja leta opaža želja po večjem narodnem duhu in življenju. NaSa naloga bo, da jim priskočimo iz domovine na pomoč in jim pomagamo k temu prerojenju.
Gospodarsko je prešla ameriška Slovenija
pravkar skozi zelo težko kri7x> brezposelnosti, ki jo je zelo občutno udarila. Milijoni v dolarjih so, katere so ameriški Slovenci izgubili po raznih propadlih denarnih zavodih. Ker ni bilo zaslužka, so zopet novi milijoni gospodarske izgube. Vendar pa je naša ameriška Sloevnija dobro prestala to krizo in gleda z novimi upi v bodočnost. Delo se je pričelo zlasti zadnje mesece odpirali in upanje je. da se bo tudi gospodarsko vsaj deloma kmalu popravila.
Vsb slovenske organizacije, podporne ln kulturne, so zadnje leto pokazale izredno živahnost v
skega samostana in bogoslovja na ameriških Brezjah v Lemontu pri Chicagi. Kar so za Slovenijo tu doma Brezje, to je za ameriško Slovenijo postal Lemont. Ameriška Slovenija je dobila z Le-montom svojo Mater in njen dom. Kjer je pa mati, tam so vsi otroci doma. Materino srce jih spaja in združuje in navdušuje za skupno delo. Ta slovenska ustanova je prva in edina te vrste v Ameriški Sloveniji in pomenja zanje sil no veliko, Ka- J' kor iz srca bo plala nova življenjska kri verskega " življenja po slovenskih naselbinah in jo krepila tudi v gospodarskem boju za obstanek v tej težki borbi za narodno življenje. Leta 1923, ko se je ta ustanova začela, je bilo mogoče postaviti samo revno leseno stavbo z leseno cerkvijo. Oboje je bilo sicer lično in prav lepo in eo bili ameriški Slovenci veseli, da so vsaj to zmogli za začetek. Ze to je stalo velike vsote, ki so zahtevale velikih žrtev in veliko truda.
Toda napredek ustanove in razvoj ameriške Slovenije je začel kričati po večji in trdnejši stavbi. Tako so se oo. frančiškani slovenskega komisariata sv. Križa odloČili, da se lotijo nove stavbe, ki je že dozidana in se bo cel zavod že do božiča preselil vanjo. Prihodnje leto enkrat bo cela stavba slovesno blagoslovljena. To bo nov ponos in; nova čast naših rojakov v Ameriki, pa tudi celega slovenskega naroda.
Slovensko časopisje še krepko kljubuje težkim finančnim razmeram gospodarske krize, pa,' tudi umiranje slovenskih pionirjev. Uredniki in lastniki listov, zlasli neodvisnih, to je takih, ki niso glasila kakih podpornih organizacij, se bore z ogromnimi finančnimi težavami. Ne samo, da. morajo maloštevilni sotrudniki spisati vse spise, temveč morajo pri tem skrbeti tudi za gospodarsko plat listov, dostikrat sami pobirati naročnino od hiše do hiše, nabirati oglase, urejevati imenike naročnikov, dostikrat vršiti tudi upravništvo in razpošiljanje lista, nekateri morajo celo sami staviti kot stavci svoj list.
Tu v domovini komaj vemo za ogromne žrtve teh naših velikih kulturnih apostolov, ki s temf žrtvami skrbe za duhovno hrano naših izseljencev, da jih ohranijo zveste svojemu narodu in svoji domovini.
Med temi ameriškimi listi omenjam revijo »Novi Svete, katero je začela izdajati lansko leto tiskovna družba »Edinost«, ki izdaja dnevnik Amerikanski Slovenec. Ta list vrši največje narodno
delo s tem, da piše zgodovino posameznih naselbin in posameznih slovenskih Amerikancev, s katerim bo postavil najiepši in najtrajnejši spomenik našim ameriškim pionirjem in bo rešil pozabljivosti spomin velikih del, katere je izvršil naš človek za največjo in najmogočnejšo državo sedanje dobe. Njegov urednik, podjetni mr. Ivan Jerič, doma iz Regerče vasi pri Novem mestu, vrši s posebnim elanom in s posebno spretnostjo, pa tudi z izrednimi velikimi žrtvami to delo. List bo dobil za našo zgodovino svojo trajno vrednost in pomen, za kar bomo v domovini gospodu Jeriču gotovo hvaležni.
Za ohranjanje slovenske miselnosti in slovenskega čuta so zadnja leta veliko storile tako zvane radio-ure. Po večjih krajih slovenskega izseljen-slva, kakor v Ne\vyorku, Clevelandu, Chicagi, Mil-\vaukee-u in Pueblu, so se našli navdušeni rojaki, ki so stopili v zvezo z ondotnimi radio postajami in za drag denar kupili mesečno po eno uro, ko se prenaša slovenski spored s slovensko narodno pesmijo, s slovenskimi predavanji, deloma tudi predavanji v angleščini o Slovencih in o naši državi Jugoslaviji. Ti možje skušajo spraviti skupaj te velike vsote za jugoslovansko radio uro z oglasi, katere morajo sami nabirati, izdelati programe, zbirati razna pevska društva, da nastopajo, razne govornike, da govore. Vse to jih stajie ogromno truda in žrtev. Domovina mora biti tem možem zelo hvaležna. Zalibog pa, da jih tudi v tem domovina popolnoma zanemarja, ker jim ne pomaga nosili to finančno breme. Vse druge narod, nosti dobivajo za te ure od svojih držav podpore. Pri nas se pa morajo ti idealni možje sami žrtvovati, da dajo ameriški Sloveniji to, kar jo krepi in ohranja našo.
V	bodočnosti se bo tu doma moralo misliti tudi na to, kako bi se od tukaj odpomoglo tem novim izseljenskim potrebam. Kakor poročajo, se za te jugoslovanske ure zelo zanima tudi ameriška javnost in številni pohvalni dopisi pričajo, da jih poslušajo tudi milijoni drugih ameriških narodnosti. Gotovo je to važna narodna in državna propaganda, ki zasluži vso našo pozornost in podporo.
Kanada
V	Kanadi živi do 20.000 Slovencev, raztresenih po raznih naselbinah in provincah od Atlantskega do Tihega oceana. Žive še deloma popolnoma neorganizirani in prepuščeni samim sebi. Zadnji dve leti se je zavzel zanje Rev. p. Bernard Ambrožič OFM, ki je začel zahajati med nje vsaj po večjih naselbinah in jih združevati, da bi jih pridobil za kulturno, gospodarsko in versko delo, kakršno imajo zelo razvito Slovenci v USA. Ker pa je bilo nemogoče doseči večjih uspehov s samimi kratkimi obiski od časa do časa, se j? odločil, da gre za stalno med nje in se tako popolnoma posveti temu velikemu delu. Domovina je Rev. Ambrožiču zelo hvaležna za te njegove nove žrtvo za svoj narod in mu želi kar največjih uspehov. Seveda bo uspeh njegovega dela odvisen v veliki meri od podpore in zaslombe, katero bo dobil tu doma pri narodu in državi. Brez te zaslombe in podpore se bo težko dalo kaj uspešnega doseči. Upamo, da se bomo za Kanado bolj zavzeli in več žrtvovali, kakor smo pa do sedaj storili za druge naselbine.
Brazilija
V	Braziliji štejemo približno 50.000 naših slovenskih izseljencev. Zvečine žive v Sao Paulo, oz. Rio de Janeiro. Do pred kratkim so bili naši jugoslovanski izseljenci v Braziliji prepuščeni popolnoma samim 6ebi. Niso imeli ne izseljenskega komisarja ne duhovnike ne konzulov, še manj poslaništva. Med njimi so bile zelo žalostne razmere. Prosili in prosili so v domovino predvsem izseljenskega duhovnika, ki bi skrbel za njih duševne potrebe, ki bi jih organiziral v društva, ki bi jih ščitil pred izkoriščanjem in jim bil v tujini njih duhovni oče v vseh težavah izseljenskega življenja. Družba sv. Rafaela se je več let trudila in iskala duhovnika zanje, pa ga ni našla. Danes je to slovensko izseljenstvo versko popolnoma utihnilo — najbrž razočarano, duhovno sestradano in tako izgubljeno, da krika po pomoči ni več zmožno.
Organizalorično so ee organizirali v razna društva. Toda razni izkoriščevalci med njim so izrabljali ta društva samo v svoje sebične namene. Nastali so prepiri, ki so uničili marsikako lepo zamisel med njimi. Potem so dobili izseljenskega komisarja, ki je bil pa najbolj nesrečna izbira, dasi pri tej izbiri ne zadene nobena krivda naših merodajnih oblasti, temveč je nekje drugje. Ta poskus se je ponesrečil na veliko škodo našega izseljenstva. Sedaj imamo v Braziliji svoje poslaništvo. Od tedaj ne slišimo več veliko iz te naselbine. Toliko vemo, da imajo svoj slovenski učni
lf
•l
tečaj, da se pač v mejah možnosti ter osamelostl
in zapuščenoeti gibljejo, kolikor morejo, da bi se vsaj narodno ohranili.
Argentina
Odkar ima Buenos Airea dva izredno agilna slovenska izseljenska duhovnika, gg. Hladnika in Kastelica, se je začelo tam novo življenje. Poleg tega eo bili tako srečni, da so dobili provinco slovenskih frančiškanskih mariborskih sester, ki v svoji znani požrtvovalnosti žrtvujejo vse, da bi pomagale našim ljudem. Nova doba se je začela za Buenos Aires, ko je prišel tja poslanik g. dr. Cankar. Z izredno spretnostjo in modrostjo je kmalu pomiril razburjene stranke, v katere so se izseljenci delili, dosegel združenje dveh med seboj se bojujočih listov v »Slovenski tednik«, dosegel celo vrsto slovenskih učnih tečajev, zanesel v naša društva novo kulturno življenje v slogi in edinosti. »Duhovno življenje« — mesečnik — je list, katerega mora biti vesel ves naš narod.
Uruguaj
V Montevideu živi in deluje med našimi izseljenci g. David Doktorič z velikim uspehom jin skuša biti ondotnim Slovencem pravi duhovni oče. Daljših poročil iz Montevidea nimamo.
Egipt
V Egiptu delujeta dva slovenska izseljenska duhovnika, eden v Aleksandriji, a Kerubin Be-
Lavantfnski knezoškof Slovencem v tujini
Na svetu so sedaj razmere takšne, da si —» tako bi jaz menil — vsak želi biti doma, zlasti, ako tam vlada mir.
Ne dvomim, da isto čutite Vi, dragi rojaki, ki ste daleč proč od domovine, bodi v tej ali drugi državi.
V	tolažbo in oporo naj vam bo misel, da ste povsod, kjerkoli bivate, pod močnim varstvom božje Previdnosti, ako se le vi držite Boga in vere. Bog nikogar ne zapusti, ki vanj zaupa.
Ni izključeno, da vam je ob sedanjih prilikah morebiti še bolj kot sicer otežkočeno izpolnjevanje verskih dolžnosti.
Zato _ storite, kar je v vaših močeh: ne zanemarjajte vsakdanje molitve, udeležujte se službe božje, kjer imate to priložnost, poslužujte se sredstev zveličanja, zlasti svetih zakramentov, pred vsem pa živite brezgrajno, po božjih in cerkvenih zapovedih. To vam bo posredovalo potrebnih milosti iz nebes, pa bo v čast vam in vaši domači državi pred tujino.
V	ta namen bomo mi izseljensko nedeljo molili za vas in za mirne čase z željo, naj bi se našle poti za olajšanje vašega socijalnega položaja, vi pa se spominjajte nas, ki smo doma in vas od Boga prosimo vse, kar je dobro in srečno in zveličavno.
V	Mariboru, na god sv. Katarine, dne 25. novembra 1939.
Sedanja provincialna hiša šolskih sester v Lermontn, III.
gelj, in eden v Cairu, o. Evgen Stanet. Tudi lz toh' naselbin nimamo daljših poročil, vendar toliko vemo, da se versko in kulturno življenje med našimi izseljenci pod njih vodstvom lepo razvija. To dokazuje dejstvo, da je vlada pred kratkim odlikovala g. o. Beglja z redom sv. Save.
Francija
V Franciji se je versko in kulturno življenje med našimi izseljerri zadnja leta zelo ugodno razvijalo, ker eo prišli v Francijo kot vladni zastopniki možje, ki so razumeli težki položaj našega izseljenstva in so storili vse, da so podpirali vsa njihova stremljenja v društvenem, verskem in kulturnem oziru, in so krepko podpirali delo slovenskih izseljenskih duhovnikov in učiteljev. Štirje izseljenski duhovniki, poleg g. Stanka Natlačena, ki študira v Parizu, so veliko delali in žrtvovali za napredek našega izseljenstva. Ti duhovniki so: msgr. Val. Zupančič, g. Stanko Grinis, g. Anton Švelc in g. Ivan Camplin.
Izseljenska učitelja gg. Jankovič in Šlibar sta krepko pomagala našim društvom pri njih delu. Vse naše kulturno, versko in narodno življenje je bilo v bujnem razmahu. Toda prišla je svetovna vojna in je zelo težko udarila zlasli naše slovensko izseljenstvo, ki je ži.velo največ v obmejnih krajih ob državni meji in je zato moralo prvo bežati v notranjost države. Razmere so sedaj zelo neugodne. Vendar upamo, da bo žilavost kakor voditeljev, tako tudi ljudstva premagala vse težave in znova krepko zastavila svoje delo.
Belgija
Iz Belgije Je bil odpoklican izseljenski duhovnik in tako so ostali naši izseljenci brez duhovnega vodstva. Izseljenski učitelj g. Stoviček skuša vršiti svojo dolžnost, toda tudi v Belgiji zaradi bližine vojne in zaradi težkih razmer delo precej zastaja.
Holandija
V	Holandiji vrši duhovno oskrbo med nallmi izseljenci holandski frančiškan p. Teotim, »naš pater«, s pomočjo navdušenega narodnega in kulturnega delavca g. Seliča. Težke razmere v državi ovirajo tudi tukaj izseljensko delo.
Nemčija
V	Nemčiji je bilo naše Izseljenstvo v dobi pomlajevanja in ureditve svojih razmer, ki so dolga leta povzročale obilno težav in obilo prepirov med njimi. Modri in previdni politiki slovenskih uradnikov na konzulatu, zlasti g. dr. Logarja in na ko-misariatu g. Kranjca, se je posrečilo prepire ublažiti in doseči boljše skupno sodelovanje različnih strti! med izseljenstvom. Nujno bi potrebovali Izseljenskega duhovnika, za katerega so dolga leta prosili, in katerega jim je Družba sv. Rafaela tudi poskrbela, ki pa še do danes ni mogel oditi v Nemčijo iz gotovih vzrokov. To je velika škoda za
Ameriški slovenski deček igra na citre
neracije.
Bridko je spoznanje: zapisani so narodni smrti za domovino. Vprašamo se: kako pomagati tej bedni mladini, kdo naj pomaga?
Pregovor pravi: Dvakrat da, kdor hitro da! Storiti moramo tako, če hočemo uspeti. Izseljenski mladini morejo pomagati zdrave moči. S temi pa razpolaga le domovina. Domovina mora biti toplo ognjišče vsem slovenskim rojakom, zlasti mladini, ki prebivajo raztreseni — posamezne družine in skupine po vsem svetu. V vsej dolgi dobi, odkar so se začeli naši rojaki izseljevati, se je za mladino premalo storilo. Še bomo mnogo mladine rešili, če začnemo premišljeno in pa skrbno delati, noben otrok se nam ne sme izgubiti. Tudi v tujini mora biti naša mladina krepka in versko in narodnostno zdrava, da bo vsak čas združena z domovino. Tako nam ne bodo ostali v tujini samo osamljeni grobovi.
V našem stremljenju: rešiti mladino v tujini moramo od besed do resničnih dejanj! Za tako delo je treba dobre organizacije, podpore od vseli oblasti, javnih ustanov, vse mladine v domovini in od vsakega rojaka v domovini. Organizacijo, ki si mnogo prizadeva pomagati naši mladini v tujini, imamo. Rafaelova družba in Izseljejiska zbornica vršita to delo. V svojem delovanju želita zbližati mladino v tujini z mladino v domovini in jih strniti v enotne vrste in tako združene pripraviti na tesno povezano življenje. Dosedanji poizkusi in delovanje obeh ustanov so pokazali, da je to prava pot, po kateri bomo strnili vrste izseljenske mladine in mladine v domovini in premostili daljave. Kjer koli v svetu si, bodi veren in zaveden Slovenec, če riješ pod zemljo, če orješ tujo ledino ali če poslušaš brnenje tujih strojev, naš si, del našega narodnega telesa si,
KINO MATICA 21-24
ob 10-30, 15., 17., 19. in 21. uri Nova edicija.
Ruski filmski šlager
Pastir Ko§tja
Leonid Utjesov
S krvavih žuljev pada čisto zlato, in vendar...
V teh dneh, ko se ves svet, posebno pa Evropa nahaja v nekem čudnem merjenju sil, kar seveda povzroča vsemu svetu velike gospodarske težave — se nekam s strahom vprašujemo: Kako neki se v teh dneh počutijo in kako se godi sto-fiibčem naših bratov in sester, ki so serjaj izven meja naše ožje domovine? Ali imajo 'delo, zaslužek? Ali niso morda nekateri tudi brez dela? Jih kdo podpira, mar jim ni treba iti na delo za vsako ceno? Kako neki jim je?
Za danes morda to še ni tako hudo. Nekje je dela več, drugod zopet manj, vendar za dolgo to ne bo. Vedno bolj se oži krog, ki z vedno večjo krutostjo stiska milijone ljudstva in jim zapira pot do vsakdanjega kruha: do dela. Tu in tam je dela celo preveč. Saj delajo tovarne dan in noč — od živil, obleke, do vseh vrst morilncga orožja. Domači so pod orožjem, zato so >tujci< dobro zaposleni.
Toda, stalno čujemo zahteve, ki jih stavljajo delavski zastopniki držav, v katerih je mnogo tujih delavcev, da jih je treba odpustiti in dati kruha domačim delavcem. Tako smo pred časom že kar pričakovali večjih transportov iz llolan-dije in Belgije, pa tudi iz Francije. Rešilo jih je
■ ■ ■ m U gk	fk	JA ■ ■ ^^ Film globoke impresivno*!! t Plemenitost in dobrota v borbi proti lludski ?a*lep
mM I Bk kv	I J§	lienosti in neumnosti. Divne ljuhavne melodije orien'a 1 Pri?ori velike napetosti
- Odlično francosko filmske dolo, v katerem js CONR/Tj »EID na viška svojega umetn Skega ustvarjanja. » ostalih vlogak SESSUE UATAKAVA, MlfilKO TANAKA, ROGER DUCHESNE =
Preekrbite si vs'opnice v predprodaji — KINO SLOflft, t«l. 87-30 — Predstave danes oh 10,30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri
to, da trenutno delavnih sil primanjkuje. Toda to je samo začasno. Čim se bodo razmere nekoliko ustalile in bodo na eni strani tovarne in ru-dokopi zaradi gospodarskih razmer delo pričeli ustavljati, na drugi strani pa bodo pritiskali za delo domači delavci — bo naš človek prvi, ki bo moral na novo pot za bornim vsakdanjim kruhom.
Le kam? Domov. V domovino. Ali dalje po širnem svetu. Obojega bo dovolj. Kaže pa. kako malo stalnosti je na tujem za našega človeka, posebno za one izseljence, ki so se naselili v za-padno-evropskih državah.
Ali kdo misli na to, da bomo nekega dne zopet sprejemali trudne in izmučene brate, ki nam jih bo vračala tujina? Morda jo ta dan še daleč in jih bo niedt. m že mnogo padlo pod težo tujega življenja. Morda zelo blizu! Prihajali bodo kot hlapci Jerneji in iskali rodnih domov, pa- oh, razočaranja! Sprejemali jih bomo kot tujce, vsiljivce, ki naj hi ostaii tam, kjer so bili doslej.
Saj se to v povestnici našega naroda že od nekdaj ponavlja. Kdor je bil toliko srečen, dn je prinesel kaj trdega pod palcem, ta že, ali kaj bi naj z berači? Teh imamo že doma dovolj...
Smo li na Io pozabili, da so se na tujem njihove potne srage spreminjale v čisto zlato, ki nam je desetletja dotekalo — tu manj, tam več — in preganjalo bedo iz naših kmečkih in delavskih domov?
Na vse to in še na marsikaj naj domovina danes ob dnevu, ko se spominjamo vseh. ki so nas zapustili, pomisli in vse. ki se bodo kakor koli in kadar koli vračali, toplo pritisne na svoje srce.
ker tudi podnevi spre'ema evropske in izvenevropske postaje glasno in čisto Prodaja tudi na obroke
Razen tega prinašamo
ORION 5-cevni
popularni super na mesečne obroke od Dlrt 180'—
RADIO p. z. z o.z., Ljubljana, Mihlcšičeva 6 HADI09AL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BREMEC, Gelje, Miklošičeva c. Z L. LUŠICHV. Maribor. Horoška c.11
kliče v spomin sliko domovine, kar jim bo dalo novega ognja in pobud za sožitje z domovino.
Da pa bo izseljenska mladina tem tesneje povezana z domovino, ji moramo omogočiti daljše bivanje v domovini in to v dobi, ko je najbolj dovzetna za vse lepo in dobro, lz tujega mora priti v domovino, da jo bodo občutili in spoznali, da zanje skrbi v dejanju. Vemo, da je v mladini bodočnost našega naroda. Ne sinemo se ustrašiti žrtev in truda za to pot izseljenske mladine. Prav za naš narod jo to delo silnega pomena, misliti moramo, da nas je pol doma, pol [>a po tujem svetu, kjer se pehajo za vsakdanjim kruhom, in to ne na boljših položajih, opravljati morajo najtežja in najnižja dela. Posvetiti pažnjo tej mladini, pomagati ji do nekaj brezskrbnih sončnih tednov, mesecev na domačih poljanah — morda edino svetlih v vsem življenju — utrditi v njej moč vere in materine besede, poglobiti v njej ljubezen do rodne grude, to mora biti še vedno važen del v programu našega dela za izseljence. In če smo zato "prikrajšani za uro počitka ali za skromen dar: pomoč tem bednim rojakom zahteva žrtev, kar imamo sami v toliki meri, delimo s to našo — mladino v tujini!
Ali bi bilo preveč prošnje, ko bi vsaka šola ali vsaj nekatere prav ob izseljenskem tednu prispevale skromen dar in omogočile z njim izseljenskemu otroku vsaj nekaj dni bivanja v domovini? Za nas ne bo preveč, izseljenski mladini pa bo tak dar temelj k tesnemu sožitju z domovino.
Domovina pomoč izseljencem, izseljenci domovini, to nas bo vezalo v čvrsto enoto, da se bomo čutili vsi eno: doma in na tujem, kjer se bo prelivala pršem naše materine besede in bedela z nami slika naše lepe domovine.
Baše izseljenstvo. Edina izseljenska učiteljica gdč. Ažmanova se trudi, da vrši svoje misijonsko delo med ondotno izseljensko mladino. Težke razmere vojskinih časov vplivajo tudi na naše slovensko izseljenstvo v Nemčiji.
Diaspora
Koliko je naših slovenskih ljudi raztresenih pO banovinah na našem jugu, je mnenje zelo deljeno in nimamo točnih j>odatkov. Bo jih pa okrog 60.000 ali celo več. Versko je prevzelo skrb zanje Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, kulturno pa Družba sv. Rafaela. Res žive naši ljudje na jugu večinoma v krajih, kjer je zanje jjoskrbljeno v verskem oziru, če izvzamemo razne naselbine v bivši Srbiji. Vendar pa je nujno j>otrel>no, da Slovenci ne jx>zabimo svojih ožjih rojakov, raztresenih jx> našem jugu, in posvetimo temu vprašanju svojo posebno skrb.
Sezonsko izseljenstvo
Letos je odšlo do 15.000 naših ljudi na sezonsko delo v Nemčijo. Po posredovanju Družbe sv. Rafaela je naša država sklenila z nemško državo glede sezonskega delavstva posebno pogodbo, v kateri so bile zaščitene vse koristi in vse potrebe sezonskih izseljencev. Dosegla je tudi, da se je v pogodbo postavila točka, ki dovoljuje slovenskim škofom, da pošljejo za njimi slovenske izseljenske duhovnike. Tudi kardinal Bertram iz Breslave je pisal našemu prevzv. g. škofu dr. Rožmanu pismo in ga prosil sodelovanja domovine pri verski oskrbi izseljencev. Tako je odšel meseca avgusta med sezonske izseljence izseljenski duhovnik g. Ivan Škafar iz Murske Sobote. Vprašanje sezonskega izseljenstva v Nemčiji je danes precej razčiščeno. in so smernice našega dela za izseljenstvo v Nemčiji danes jasne kakor za narod, tako za j državo.
Sezonsko izseljenstvo v Slavoniji je bilo tudi skeleča rana našega naroda. Družba sv. Rafaela je tudi tej rani posvetila svojo pozornost in poslala tja v mesecu juniju g. Škafarja, da je obiskal vse naselbine in preiskal ondotne razmere. Tudi »/.veza Poljedelskih delavcev« iz Prekmurja je poslala tja doli svojega zastopnika. Tako bo mogoče tudi tukaj to rano zaceliti in urediti razmere med on-dotnimi izseljenci tako, da naš človek ne bo trpel škode na svoji duši, svoji morali in kulturi, ko si
išče težkega vsakdanjega kruha.
*
Iz tega splošnega pregleda po naši deseti banovini je razvidno, da imamo zelo živahno in uspešno Ipto dela za seboj, uspešno toliko bolj. ker so se razmere po naselbinah izčistile in smo dobili tu v domovini jasen vpogled v to delo, ki bo omogočal urediti vse razmere tako, da bo donasalo čim največ koristi za naše izseljenstvo, kakor tudi za državo in narod.
M Kino Kode/fevo tei.4i-64 M
Danes ob '/>3., V»8., Va9. ter jutri ob 8. uri
Štiri Mere prof. Lempa
Reprezentativno delo amerSke filmske umetnosti po motivih Schubertovega hrepenenja s sestrami Lane v glav. vlogah.
Sinfonija barv, lepote in duha, nepozabna
Snegulttca
Poslednji? v Ljubljani. Pripeljite malčke! POZOR 1 Ob Vj3 dva filma - znižane cene!
Za našo mladino v tujini
'Jan Plestenjak:
Pesem
izseljenčeve žene
Pogled na Merlebach
V urah večernih čakam nate,
sonce že spi, pa še molim zate;
tja preko morja
se ti moje srce smehlja,
tja preko morja, ti moja misel šušlja:
>Prazen je dom in vsa domačija
kot podrtija vame zija.
Jaz sama sem blodna, ne čutim krvi,
morda mi vzvalovi, ko prideš ti.<
O, če bi ne bilo morja, vsak večer bi k tebi šla in vse bi ti razodela, kako sem brez tebe trpela.
O, pridi, pridi, saj ti se ne bojiš morja, pridi, pridi, jaz ne prenesem več gorja.
NOVICE
iz celega sveta in najboljše razvedrilo
nudi luksuzni super
Za uvod primer iz narave: Vrtnar poseje seme, skrbno ga odeva z zemljo, mu priliva vode, da vzkali. Dan za dnem hiti na posejane grede, kdaj bo videl prve zelene bilke. Z vso ljubeznijo in skrbjo goji inlade rastlinice. Pa so v vrtu še druge rastline, večje, obetajo že sad, a vendar posveti vrtnar vso pažnjo tistim, ki jih obsevajo komaj prvi sončni prameni, lz nežnih sadik si vzgoji zdrave, lepe rastline, ki so ponos njegovega vrta.
Naše sadike so mladina v domovini in naša mladina v tujini. Mladina v domovini ima dovolj možnosti, da se razvije v krepko vejo našega naroda, da stopi na mesta naših vodnikov. Drugače je naši mladini, ki se je rodila v tujini, ali ki je v prvih otroških letih odšla s starši v tujino, kjer odrašča. Polagoma se vtaplja v tujem morju. Ko pride v prvih letih v družbo tujih tovarišev, že vdihava tuje ozračje, z njim njihovo besedo in navade. Ob vstopu v tuje šole je ta vpliv še večji. V prvih otroških letih je v njegovem govoru še prevladovala materina beseda, v letih šolanja se priuči popolnoma tujega jezika, govori v njem s tovariši, celo bratje in sestre že govore v njem med seboj. Vedno manjši je krog ljudi, s katerimi govori v materinem jeziku. Edina čuvarja te tako tople besede mu ostaneta oče in mati. Tudi otrokovo obzorje o poznanju domovine je ozko. Materino pripovedovanje o domačih ledinah in temnih gajih, o strmih pečinah in žitorodnih poljih mu prehaja vedno bolj v bajko, ker ni spojeno s pravim doživetjem domovine. Vse to ga ne more ogreti tako, da bi se mogel odreči tujemu vplivu, ki podzavestno pronica v njegovo dušo. Svoje du-ševnosti ne more osredotočiti ob pojmu domovine in iz tega središča graditi dalje verskega in narodnega prepričanja.
Izseljenski otrok je svet zase, dva motiva se bijeta v njem: v domačem krogu domovina, čim prestopi domači prag in v družbi tovarišev pa tujina z vso mrzlično borbo za vsakdanji kruh. Oba motiva se prelivata v dušah izseljenskih otrok in klešeta trde, mrzle značaje. Življenje se odpira pred njimi, že začenja borbo za vsakdanji kruh. Sin stopi za očetom v temne rove, redki sinovi dosežejo lažji kruh; hči se uči obrti, potem je doma, ali pa išče kruha pri tujih gospodarjih, kjer mora opravljati najtežja in najnižja dela za skromno plačilo. Prav ta borba za kruh je močnejši motiv v izseljenskem otroku ob vstopu v življenje kot idealne sanje, kako lepo je v domovini, za katere je že otopel. Gotovo mu pripovedovanje o lepi domovini še vzbuja hrepenenje po lepšem in toplejšem okolju. A v vedni borbi za vsakdanji kruh otopi tudi to hrepenenje. In če je tam za gorami, daleč za gorami, kamor ne seže njegov pogled, lepše, vsakdanji kruh ga veže na tuje poljane. Starši, ki sami bijejo težko borbo za vsakdanji kruh, ne morejo preprečiti tega duševnega hiranja svojih otrok, ki odraščajo v tujini. Prav tako ne morejo preprečiti pri svojih sinovih in hčerah potapljanja v tuj jezik, navade in v vse tuje okolje. Starši sami spoznajo bridko resnico: Ne moremo preprečiti, saj smo edini čuvarji naše besede v tujini, a že mi skoraj pešamo. Redki izseljenski duhovniki, učitelji nas skoraj ne dosežejo v svojem prevelikem delokrogu. Otroci naše besede skoraj ne znajo, še manj jo bodo znali njihovi otroci. Še težjo pot bodo imele v narodnostnem oziru poznejše ge-
domovina računa s teboj, misli nate, z nami gradiš kulturne dobrine za podvig skupne domovine.
Obe izseljenski ustanovi sta v svojem delovanju navezani na podpore oblasti. Tega jim oblasti niso odrekale po vidnem pozitivnem uspehu. S» tem priznajo obema velik pomen za naše izseljence. Razgibati pa je treba za pomoč pri tem delo ves naš narod, prav posebno pa še našo mladino. Izseljenske ure in proslave po šolah naj pomagajo mladini, da se seznani z življenjem nate mladine v tujini, da spoznajo njeno težko pot med tujci, njene želje, težnje in velike nevarnosti, ki ji prete iz dneva v dan.
Kogar dobro poznamo in cenimo njegovo du-ševnost, ga tudi vzljubimo. Ljubezen do bližnjega pa je tista sila, ki je v žrtvovanju in darovanju za ljubega tovariša zelo iznajdljiva, lz najskrem-nejših in komaj vidnih reči ustvarja umetnine, ne umetnine z umetniško vrednostjo, ampak umetnine z vrednostjo ljubezni, kar je tako vabljivo našemu otroku v tujini, da se z vso dušo oklene darovalca v domovini. Drobno pismo, kratko, a toplo poročilce, podarjena knjiga, slika naše vasice s cerkvijo in lipo ob njej, slika našega mesta s sivim gradom v ozadju prinese toliko sreče v mrzle, očrnele domove naših rojakov v kolonijah na tuji poljani. Kdor doume to veselje našega izseljenskega otroka, mu gotovo ne odreče pisma in pozdrava ob izseljenskem tednu! Vendar se še vedno le redki odzivajo tej prošnji. Vseh še vedno ne zajame ta klic, ker še |ire-malo poznajo rojake v tujini. Pomagajmo mladini, da se seznani z njimi, kar bo rodilo tako plemenite in lepe uspehe!
Razgibani za to delo morajo biti zlasti njeni vzgojitelji. Čim dajo mladini pravih smernic, je mladina pridobljena za to delo. Ko bo misel in skrb zajela mladino v domovini, bo sama našla novih poti za jioglobitev zvez in stikov v izseljensko mladino. Izseljenski teden jim bo narodni tecfPn, ko bo vse'življenje doma usmerjeno k tovarišem v tujino. Izseljenski tovariši bodo čutili povezanost in oporo v tovariših v domovini.
Koliko toplih pisem in pozdravov bo poro-malo v tem tednu k izseljenskem tovarišem? — Koliko otroških src bo navezalo medsebojne stike in se zbližalo?
Ako obiščemo naše rojake v tujini in ostane-mu nekaj dni med njimi, spoznamo v kratkem času več, kakor bi mogli zajeti iz obširnih razprav o njih. Tudi novih pobud za to delo moremo dobiti največ, če stopimo v njihovo sredo.
V	domu našega izseljenca: Domovina mu mora pomagati s pisavo in govorjeno besedo, da si jo izseljenec približa, da ohrani globoko vero, domače navade in domovinsko ozračje. Tako prenese kos domačega življenja na tujo poljano. Njegov dom nam ie košček domovine.
V	šolski sobi izseljenskih otrok: Domovina jim mora poslati vodnikov, čuvarjev globoke verske usmeritve in materine besede. Poslati jim mora slovenskih knjig, slik o domovini in izpre-meniti mrzle sive stene učilnic v izraz domačnosti iz domovine.
Pri slovenski prireditvi: Mladina naj s svežo besedo in pesmijo, okrepljeno po domovini, priklene k tesni povezanosti vse izseljence, ko jim
novice
Koledar
Nedelja, 3. decembru Prva adventna nedelja. Izseljenska nedelja. Frančišek Kaaverij, »poznavalec. Zadnji krajec ob 21.40. Herechel napoveduje dež in sneg.
Ponedeljek, 4. decembra; Barbara, devica k učenica; Peter Hrizolog.
Torek, S. decembra: Saba, opat; Krispin, mu-čcnec.
Novi grobovi
V Ljobljanl je mirno v Gospodu zaspala gospa Maksimilijana Venedig roj. Maurer, hišna posestnica. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
■f" V Zagrebu je umrla v petek gospa Ana Mar kič, roj. Pogačnik. Blaga pokojnica, dolgoletna naša naročnica, je bila vzorna krščanska žena. Zadnji čas je živela v Zagrebu pri svoji hčeri in zetu, dr. Bogdanu Petelinu, sodniku vrhovnega sodišča. Rajnko bodo prepeljali na pokopališče v Novo mesto, kjer počivata že njen mož Ignac in stric Peter Urh, novomeški prošt. Pogreb bo danes ob 16.
+ V Mojstrani je umrl gospod Alojzij Ažman, železniški uradnik v p. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na farnem pokopališču na Divjem.
-j" V Postojni je mirno v Gospodu zaapala v 68. letu starosti gospa Frančiška čeč roj. Vadnal. Pokopali so jo 24. novembra na domačem pokopališču.
+ V Št. Vidu pri Vipavi je umrla gospa Ana Rudolf roj. Hlad, soproga nadučitelja v p. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne.
•J- Na Čatežu ob Savi je mirno v Gospodu zaspala g. Terezija Namorš.
+ V Lahorem pri Blokah je umrla gospa Uršula Modic. Pokopali jo bodo danes ob 3 po-popoldne na farnem pokopališču na Dovjem.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Napredovali so v čin aimijskega generala di-
vizijski general Jovan Naumovič in Milojko Jankovič; v čin divizijskega generala generalštabna brigadna generala Milutin Nikolič in Kosta Adamovič; konjeniški za generalštabne posle Dimitrije Predič, pehotni Dra-giša Pandurovič in inženirski Dušan Božič; v čin bri-gadnega generala polkovniki: topniški za generalštabne posle Bogdan Maglič, pehotna Metod Rakuša in Mirko Ra;h, topniški Radosav Vuksanovič, Fran Po-gačar in Djuro Izer ter inženirski Miloš Stamenkovič in v čin kontra admirala kapetana bojnega broda Armi Pavič in Tomo Tijanič.
= Obolel je biserni mašnik g. Jožef Borštnar, vpokojeni župnik v Ljubljani - Moste. Priporočamo ga v pobožno molitevl
=: Duhovni svetnik Kastelic Matija častni občan občine Dol. Občinski odbor občine Dol pri Ljubljani je v svoji seji dne 30. novembra soglasno izvolil častnim občanom občine Dol gospoda župnika Kastelic Mati ja, za vse zasluge svojega 33letnega župnikovanja v Dolu, katere si je pridobil za časni in večni blagor vseh občanov in ko odhaja te dni v svoj zasluženi pokoj. Gospodu župniku' k temu največjemu odlikovanju, ki ga more dati zaslužnim občanom občina, iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta!
= Poroka. V nedeljo, 26. nov. t. 1. sta se poročila v Ljubljani v cerkvi sv. Petra g. Gabrijel Ž e m 1 j a , želez, poduradnik iz Sela pri Žirovnici, in gdč. Francka Prešeren, po-sestnikova hčerka iz Zabreznice. Mlademu paru želimo od Boga vso srečol
Jčaj ^lovite.?
Azijatski komunizem je s svojimi oboroženimi tolpami vdrl na Finsko, moskovska letala obmetavajo nezavarovana finska mesta z saiigalnimi bombami in sovjetske vojne ladje streljajo na finska neutrjena mesta. Ta van-dalski napad na mal in miroljuben narod, ki nikoli ni nikogar ogrožal, se le toliko loii od nekdanjih vpadov azijalskih Mongolov na kulturne dežele, da je sedaj izveden z vsemi sredstvi moderne morilske tehnike — tn je torej ie neprimerno bolj barbarski.
Ves kulturni svet se zgraža nad postopanjem sovjetskega imperializma, ki je potem, ko je zasužnil Litvo, Latvo in Estonijo, po-mandral polovico Poljske, sedaj planil še nad miroljubno Finsko. — Nedavno so pristaši moskovskega mednarodnega komunizma, ki žive med nami Slovenci, izdali nekakšen oklic na Slovence pod imenom »Zveze delovnega ljudstva<, v katerem se zavzemajo za priznanje Sovjetije, ki da je miroljubna država, nasprotnica vsakega imperializma in torej tisto središče, »okoli katerega se zbirajo vsi miroljubni in svobodoljubni narodi«. Kaj pa sedaj pravijo komunistični podpisniki tega oklica ob navalu boljševizma na mali, miroljubni in svobodoljubni finski narod?
Če je med njimi kaj moi, ki jim je za pravico in resnico vei kakor pa za komunistično internacionalo, za kulturo in llovelan-slvo vel kakor pa za barbarsko nasilje, in le jim je res pri srcu blaginja malega slovenskega naroda, potem pričakujemo od njih, da bodo izdali plameneč protest proti barbarstvu sovjetskega komunizma. Saj komunisti vendar tako radi grme proti »nasilju*, imperializmu in tlalenju malih narodov<l Taka protestna izjava proti sovjetskemu nasilju bi bila možata in poštena. — Ako pa te izjave ne bo, potem bo vsak Slovenec, tudi le je ie tako zaostal, z lahkoto spoznal, da je proglas >Zveze delovnega ljudstva* ena sama neiskrena in hinavska laž, namenjena zapeljevanju nevednih in o komunistični taktiki nepoučenih
25 let župnik
pri Sv. Juriju ob Sčavnici
Vesela obhaja jurjevška fara te dni jubilej, f. decembra je namreč minilo 25 let, odkar so zvonovi naznanili faranom, da je dospel v njihovo faro nov župnik, današnji jubilant, duhovni svetnik g. Scuhec Franc. Raduje se vsa fara in s ponosom gleda na svojega župnika, to še pred vsem vsled tega, ker je gospod župnik domačin. V jurjevški fari v Bo-lchnečicih mu je tekla zibelka, tukaj je kapla-noval štiri leta in sedaj vodi 25 let to veliko faro in živi samo za njo.
Ne moremo našteti vseh njegovih prizadevanj ne njegovega dela in uspehov za dušni in telesni blagor svojih faranov. Saj si ne moremo predstavljati prižnice brez njegovih izklesanih pridig, ne spovednice brez njegovih to-lažilnih besed, ne društev brez njegovih prepričevalnih govorov, kratko, ne moremo si predstavljati jurjevške fare brez njegovega dobrega župnika.
Gospod duhovni svetnik Štnhec je skromen mož, ki ne išče zunanjega sijaja in časti. Prav nič rad ne čuje, če ga kdo izmed faranov nagovori z naslovom svetnik. Farani smo mu hoteli za njegovo petindvajsetletnico prirediti skromno cerkveno slovesnost danes, ko obhaja svoj god. V svoji ponižnosti nam je to preprečil s tem, da se je te dni odločil za duhovne vaje, da sam z Bogom obhaja svoj god in svoj jubilej.	«(.-■
Vsi njegovi farani mu želimo, da bi mu dobri Bog vso njegovo delo bogato poplačal in da bi mu dal moči in zdravja, da oi še dolgo deloval med nami.
Zdravilno delovanje Roaašfte mineralne vode:
Pri kostobolju in sladkorni bolezni se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem Donat

—	Dr. Jakob Mali, konzul ameriške Ljubljane! Z velikim zadovoljstvom bo sprejela ameriška Ljubljana, t. j. Cleveland, vest, da je naša vlada imenovala za novega častnega jugoslovanskega konzula za Ohio gospoda dr. Ma-lija, zobozdravnika iz Clevelanda. V Clevelan-du živi okrog 40.000 Slovencev, ki so prišli iz domovine in njihov prvi rod; do 60.000 jih je, ako prištejemo tudi drugi in deloma tretji rod. Po celi državi Ohio jih je pa gotovp nad 100.000. Zato so ondotni slovenski izseljenci zelo bridko čutili potrebe, da se imenuje za Cleveland slovenski konzul, ki bo v ozkih zvezah z ameriško Ljubljano in njenimi organizacijami, katerih je gotovo iiad 200. Imamo tam tudi štiri župnije v mestu in dve zutttr r mesta Clevelanda. Zato je naredila naša ^iaaa zelo modro potezo, da je imenovala za to mesto tako odličnega slovenskega kulturnega delavca, kakor je gospod dr. Mali. Dasi v Ameriki rojen, piše in govori perfektno slovensko in piše v razne slovenske liste številne zdravniške članke. Delaven je v vseh elevelandskih organizacijah in je pri vseh v prvih vrstah. Gotovo bo njegovo imenovanje slovenski živelj v Clevelandu po-krepilo in narodno in državno zavest pomnožilo. Gospodu konzulu iskrene častitke iz domovine.
—	Radio našim Izseljencem. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos ljubljanska radijska postaja postavila posebne večere našim izseljencem. Zal, da so taki večeri tako redki, skoraj samo ob prazničnih dneh. Prvi tak večer bo na izseljensko nedeljo, dne 3. decembra ob 20. Spored tega večera je tale: Hribar: Adventna (Komorni zbor). Foerster: Ave Maria iz op. »Gorenjski slavček«. (Mešani zbor in Radijski orkester.) Govor (g. p. Kazimir Zakraj-šck). Medved: Popotnikova pesem. (Moški zbor.) Bernard: Slovenski fantje. (Mešani zbor in Radijski orkester.) Gregorc: Ko so fantje proti vasi šli. (Moški zbor in Radijski orkester.) It. Miklič: Izseljenci, prizor. (Člani radijske igralske družine.) Dolinar-Bernard: V zarji jutranji. (Mešani zbor in Radijski orkester.) Jaki: Iz naših livad, valček. (Radijski orkester.)
—	Slovenske oddaje v graškem radiu. Radio oddajna postaja v Gradcu že nekaj časa oddaja tudi v slovenskem jeziku in sicer vsaki dan od 17.45 do 18, od 19 do 19.15 in od 22.45. do 23 srednjeevropskega časa.
—	Predpisi nemške državne vlade o vrnitvi Nemcev iz Baltika se nanašajo tudi na one Balte nemške narodnosti, ki živijo v inozemstvu. Rok za prijavo poteče 15. decembra 1939, Natančnejša pojasnila daje nemški konzulat v Ljubljani in njegova podružnica v Mariboru.
—	Požar na Vrhniki. Preteklo sredo dopoldne je presenetil Vrhničane plat zvona; začelo ie goreti pri Francu Gromu na Hribu. Zgorelo je ostrešje skoraj nove hiše. škoda je velika, a je krita z zavarovalnino. Požar so
Eovzročile saje, ki so se vnele; za dimnikom je ilo tudi seno, zato se je ogenj hitro razširil.
—	»V r t č e v e« poverjenike lepo prosimo. da po možnosti dvignejo v ekspcdiciji »Slovenca, Jugoslovanska tiskarna — vhod s Poljanskega nasipa — letošnjo prvo knjižico »Veselo uganke«, in sicer od 7. do 14. docembra. Ostalim jih odpošljemo 15. t. m. — Uprava.
—	Še jutri je čas, da si za Miklavža omislite darilo v Jugoslovanski knjigarni ali v Prodajalni H. Ničman v Ljubljani ali v kaki trgovini na deželi novi letnik »Družinske Pratike« za ceno pet dinarjev. Zelo boste ustregli z njo Miklavžu, ki rad obdaruje staro in mlado.
—	Miklavži Izvrstno darilo šolski mladini je »Igralna šola« Jerice Kozina Vzbuja zanimanje za šolo, olajša učenje in zabava vso družino. Knjižico dobite v vseh knjigarnah.
—	Zveza katoliških kmetskih mladenk priredi za kmetska dekleta iz Dolenjske in Bele Krajine duhovne vaje, združene s tečajem v dneh od 26. do 81. decembra zjutraj v Smihelu pri Novem mestu. Vsa oskrba znaša 70 din. Prijave je poslati najkasneje do 17. decembra nn Zvezo katoliških kmetskih deklet, Ljubljana, Miklošičeva cesta 21.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 2. t. m. je objavljena »Uredba o izplačevanju prejemkov državnih plače-vancev v mobilnem in vojnem stanju«, dalje »Pra-
vilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, prva polovica IV. dela (gradnje zaklonišč)« in »Ureditev državnih cest po mestih in trgih, prispevek občin po § 21 zakona o državnih cestah.«
—	Prepovedan tisk. Službene novine objavljajo, da je piepo-'edalo državno pravdništvo v Zagrebu prodajati in širiti št. 2. lista »Alarm«, ki izhaja v Zagrebu
—	Profaja. Moj sin Janez Bedek, ki je služil pri 8, četi 87. pešpolka avstro-ogrske armade, je padel 5. julija 1918 na italijanskem bojišču Ker nujno potrebujem dokaze za njegovo smrt zaradi invalidnine, prosim vse, ki bi kaj vedeli o njegovi smrti, naj mi to takoj sporoče na spodnji naslov. Stroške povrnem. Franc Bedek, Gabrje it. 108, p. Brusnice na Dolenjskem.
—	Parfum ohrani irojo vonjavo, »ko negujete telo • SANOPEDOM! 8icer pa ae pomeša t neprijetnim duhom po pota In smrdi! Glavna zaloga ta SANOPED: droge-rija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Vse tovariše bivšega črnovojniikega polka št. 27 na romunski fronti brez razlike čina vabim na sestanek in skupno kosilo dne 10. dec. 1939. Sestanek ob 10 v kavarni Emona, kosilo ob 12 v gostilni »Možina«. Tovariši, ki žele po dolgem času obuditi nekaj lepih spominov, naj se prijavijo z dopisnico na Franc Nejedly, žaga in mlin, Prelasko, pošta Podčetrtek.
—	Naše bralce opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«.
—	Trdoglav in Marjetica je najnovejša, nad vse ljubezniva slikanica, ki jo je po Fr, Milčinske-ga narodni pravljici izvršila inž. arh. Marija Gra-fcnauerjeva Knjiga je takoj našla toplo priznanje in bo za letošnjega Miklavža in božič najprimernejše darilo za mladino. Delo je izšlo pri Novi založbi v Ljubljani.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Tatova iz Slovenskih gorie, Franc Kovafič Iz Negove in Anton Perko iz Tvrdkove, sta bila pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti obsojena prvi na 8 mesecev, drugi pa na 3 mesece strogega zapora, ker sta dolgo kradla po Slovenskih goricah, kar jima je prišlo v roke in prodajala naprej. Za nekaj časa bo mir pred njima.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutrai ie na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Jose!« grenčice.
—	Požar v Okoški vasi. Nad Oplotnlco Je vas Okoška vas, v kateri je posestniku Pišotku Leopoldu pogorelo gospodarsko poslopje do tal. Sumi se, da ie požar nastal po neprevidnosti Pišotkovega hlapca Vincenca Golobrajna. Ta je star okrog 34 let in je nekoliko slaboumen. Zelo rad kadi pipo. Morda je odvrgel vžigalico ali pa mu je po nesreči padel kak ogorek v slamo. Goreti je namreč začelo na skednju v slami, kjer je Golobrajna prenašal koruznico. Požar je opazil gospodar Pišotek sam, vendar prepozno, bil je namreč ves skedenj znotraj že v plamenu. Sosedje so pričeli pridno gasiti in reševati, nakar so kmalu prihiteli tudi oplotniški gasilci. Rešili so živino in svinje ter vozove, pri čemer se je gospodar sam precej opekel na glavi. Škode je kakih 30.000 din, ki niti do polovice ni krita z zavarovalnino, ker so zgoreli vsi nezavarovani letošnji pridelki, in eicer seno in slama ter vse poljsko in kmetijsko orodje. V
VELIKA EFEKTNA LOTERIJA Obrtnega društva, Kamnik
katere glavni dobitek je avto „0ppel Kadet" vreden 34.000 Din in drugi večji dobitki v skupni vrednosti 12.000 Din. — Vprašajte sv. Miklavža in povedal Vam bo, da je žrebanje 31, decembra 1939 ter Vam tudi preskrbel srečke od Obrtnega društva po6 Din
veliki nevarnosti je bila tudi hiša, ki se je bfla zaradi bližine 4 in že vžgala, vendar so jo sosedje rešili.
—	Poleg krasnih resnih (udi dovtipna darila
— nova izbira — v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Higiena žene. Priredil dr. Justin. Cena 3 dinarje. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljubljana, Pražakova ul. 8.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Spet ogenj v Prekmurju. Nad 75.000 din je napravil škode ogenj v Adrijancih, ki je uglednemu posestniku vpepelil hišo, gospodarsko poslopje in hleve in mu uničil vse pridelke in gospodarsko orodje. Veter je bil tako močan, da so bila v veliki nevarnosti bližnja poslopja, če jih ne bi rešili gasilci, ki so iz vseh sosednjih krajev prihiteli gasit. Devet gasilnih društev iz Adrijan-cev. Gor. Petrovcev, Stanjevcev, Lucove, Šulincev, Neradnovcev, Ženavlja, Šalovci in Markovcev je bilo na delu, da so udušili ogenj; domači gasilci pa so bili 18 ur na kraju požara, da ne bi veter razpihal isker in jih zanesel naokrog. Pomanjkanje vode so tu rešili tako, da so motorke od daleS dovajale vodo ročnim brizgalnam. Ce bi bilo povsod na razpolago dovolj vode. bi bila škoda mnogo manjša, tako pa znaša v zadnjih dneh v Prekmurju skoraj pol milijona dinarjev.
St. Vid nad Ljubljano
Blaž Potočnikova čitalnica vprizori danes ob pol 8 zvečer priljubljeno Geržiničevo opereto »Miklavž prihaja«. Po končani opereti bo obdarovanje,
Ježica
KatoliSko prosvetno društvo vabi V6e prijatelje aaše organizacije na svoje sledeče prireditve: Da« nes popoldne ob 3 izseljenska proslava z zelo za« nimivim sporedom in govorom. Vstopnine nil V to« rek pride v nai dom sv Miklavž. Obdaril bo prav vse in sicer popoldne ob 5 otroke, zvečer ob 8 pa pdrasle. Darila sprejema že od 8 zjutraj dalje.
Brezovica pri Ljubljani
Vsa okoliška društva ter vse one, ki se zadnjo nedeljo niso mogli udeležiti, vljudno vabimo na krasno rimsko igro »Dekle z biseri«, ki jo ponovi naše društvo* danes ob 3 popoldne v Katoliškem domu.
Slov. fantje in dekleta proslavljajo praznik zedinjenja
Vič. Narodni praznik se je na Viču praznoval s sv. mašo, ki jo je daroval župnik p. Teodor Tavčar in kateri je prisostvovala šolska mladina ter predstavniki javnega življenja. Zvečer ob 8 je bila v društvenem domu slavnostna akademija s pevskimi in godbenimi točkami ter govorom, ki ga je imel inž. Jože Sodja.
Kranj. Na predvečer praznika je mestna občina priredila skupno proslavo v veliki dvorani Narodnega doma ob sodelovanju krajevnih organizacij. Slavnostni govor je imel gimnazijski direktor g. Korbar France. Združeni mošik zbor, setavljen iz moškega zbora Prosvetnega društva, Narodne čitalnice in Primorskega društva, je pod taktirko glasbenega učitelja g. Liparja odpel nekaj pesmi. Sodeloval je tudi orkester Narodne čitalnice. — Krajevna podružnica Slovenske dijaške zveze na gimnaziji je prvič po svoji obnovitvi priredila proslavo 1. decembra. Člani in članice so se zbrali pod vodstvom pokrovitelja profesorja Fortune Martina in glavarja Dijaške zveze. Fantje so nastopili s pestrimi točkami. Na dan zedinjenja se je slovesnost pričela s cerkvenim opravilom ob 9 dopoldan v župni farni cerkvi
Kranj. Kranisko prosvetno društvo je s sodelovanjem FO in DK priredilo proslavo Zedinjenja v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Proslave ®o se udeležili zastopniki oblasti in polno občinstva. Moški zbor Prosvetnega društva je dovršeno odpel nekaj pesmi, sledile eo telovadne točke na konju, proste vaje posameznikov. Dvorana je bila za to slovesnost primemo okrašena, oder so krasile državne in narodne zastave, na sredi odra pa je visela slika mladega kralja.
Domžale. Praznik zedinjenja, dne 1. dec., smo proslavili v petek zvečer v Društvenem domu. Proslavo so priredili Slov. izobraževalno in podporno društvo, Fantovski odsek in dekliški krožek. Predsednik g. duhovni svetnik Bernik je imel ob tej priliki pomemben govor. Nato so nastopili naši fantje in dekleta s prostimi vajami, rajanjem, živo sliko itd. Vmes je pridno igral orkester domžalske godbe pod vodstvom kapelnika g. Riedla. Dvorana je bila nabito polna.
št. Rupert na Dolenjskem. Proslava 21Iet-nice naše narodne države Jugoslavije, je bila letos nad vse veličastna. Ob 8 zjutraj je bila v župni cerkvi služba božja, kateri so prisostvovali vsi javni uradi, šola, obe gasilski četi, Prosvetno društvo, fant. odsek in dekl. krožek v krojih, ter mnogo drugih vernikov. Po službi božji se je vsa ta množica zgrnila v »Prosvetni dom«, ki je bil za to proslavo okusno okrašen. Na odru je vsa v cvetju in zelenju visela »liku našega mladega kralja Petra II., pred katero se je poklonila šolska mladina z ljubkimi deklamacijumi in zbornim petjem, ter članice dekl. krožka, ki so ob spremljeva-nju cerkvenega pevskega zbora izvajale lepo in ganljivo simbolično vajo: »Oj Dober dob.« Občinstvo Je nagovoril in pozdravil šolski upr. S. Matija urezovar
Trbovlje. Na predvečer 1. decembra je bila v Društvenem domu slavnostna akademija z bogatim kulturnim sporedom, vmes pa so bile lepe telovadne točke. Imenitno je bil opremljen oder, ki je imel za ozadje ogromen zemljevid Jugoslavije na državni trobojnici. Vse naše katoliške organizacije so se potrudile dati najboljše. Glavno delo pa je imel g. učitel j Tič in zato tudi žel zahvalo. Tudi obisk je bil prav dober. Lep uspeh je splošna zadovoljnost z izvajanim sporedom je vsem sodelujočim najlepša zahvala.
Ptuj. Prosvetno društvo je lepo proslavilo državni praznik zedinjenja že na predvečer v društveni dvorani minoritskega samostana. Nabito polna dvorana je bila zelo okusno okrašena z zelenjem, zastavami in slikami Nj. Vel. kralja Petra TI. ter narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Veselo je dejstvo, da je bilo skoraj yt udeležencev proslave mladine, to je slov. katoliške mladine. Na dan 1. decembra je bila ob 9 v proštijski cerkvi slovesna pontiri-kalna sv. maša z molitvijo za kralja, ki jih je opravil ob veliki asistenci prošt g. Ivan Greif. Službe božje so se udeležila vojaška in civilna oblastva s poveljnikom mesta, majorjem g. Markovičem in okrajnim glavarjem g. dr. Farčnikom na čelu. Zastopane so bile tudi mnoge organizacije, društva in korporacije s svojimi zastopniki, med drugimi tudi četa ptujskega Fantovskega odseka s praporom na čelu.
Sv. Jurij ob j. ž. Prosvetno društvo je na praznik zedinjenja zvečer priredilo v svoji dvorani lepo proslavo. Domoljubne pesmi pevskega zbora so občinstvo zelo navdušile, na kar je sledilo predavanje: »Svoboda sen tisočletij« ob skioptičnih slikah in pesem: »Hej Slovenci!«
Slov. Konjice. Ob obilni udeležbi trškega in okolišekga prebivalstva je bila v Prosvetnem društvenem domu lepa proslava narodnega praznika, ki so se je udeležili zastopniki cerkvenih in svetnih oblasti. Nastopil je mešani zbor z dvema domoljubnima pesmima. Na-raščajnice so izvedle ljubko rajanje ob spremljavi društvenega orkestra. Člani so lepo izvedli proste vaje, Članice pa rajalne vaje. Lep govor je imel profesor zgodovine na meščanski šoli Francžs O m a h e n.
Murska Sobota. Proslava narodnega praznika zedinjenja je bila v metropoli Prekmur-ja nadvse svečana V Prosvetnem domu je bila na predvečer slavnostna akademija Fantovske-ka odseka z izbranim sporedom. Na praznik je bila najprej proslava v gimnaziji. Na sporedu so bile deklamacije, pevske torke s spremljavo dijaškega orkestra in govor, ob 9 pa so bile v vseh treh svetiščih službe božje. Po službi božji je bila akademija Prosvetnega društva T Prosvetnem domu. Po ter slavnosti je bila svečana seja občinskega odbora s slavnostnim govorom ravnatelja gimnazije inž. Zobca.
jfe LIUBLMN4
Proslava narodnega praznika
Ljubljana je 1. december nadvse slovesno praznovala. Vse hiše so bile okrašene z državnimi zastavami, trgovine zaprte in ob 10 je bila v stolnici zahvalna služba božja, ki jo je daroval prevzv. škof dr. Gre-gori j Rožman ob številni asistenci duhovščine. Pred stolnico je bila postavljena častna četa 40. peš-polka s polkovno zastavo in godbo na čelu. Poveljnik divizijske oblasti general Dragoslav Štefanovi č je obšel postrojeno četo, nato pa so krenili vsi številni odličniki v stolnico. Zahvalne službe božje so se udeležili ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, poveljnik divizijske oblasti general Štefanovič z generali Dodičera, Mišičem in Janežom in številnim oiicirskim zborom. Konzularni zbor, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič z občinskimi svetniki in uradniki, predsednik apelacije dr. Golia, rektor univerze dr. Slavič s profesorskim zborom, poveljnik orožniškega polka polkovnik Alozij Barle, upravnik policije dr. Ha-c i n, načelniki banske uprave in šefi raznih uradov ter zastopniki najrazličnejših kulturnih in gospodarskih društev in združenj. V lepem številu so 6e udeležili maše tudi rezervni oficirji in zastopniki dobro-voljcev in invalidov. Prav tako je bila navzoča delegacija ZFO z zvezno zastavo in delegacija gasilske zajednice s starešino dr. Kodretom na čelu.
Tudi v pravoslavni cerkvi so bili opravljeni ob 11 cerkveni obredi ter so bili zopet navzoči najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Tudi v pro-testanski cerkvi je bila zahvalna služba božja.
Zvečer na praznik pa se je razvil ob 6 po mestu sprevod z vojaško godbo. Za godbo je stopala četa vojakov, ki so nosili lampione. Povsod, kjer je šel
sprevod, so mimoidoči vzklikali kralju in Jugoslaviji
Na večer je bii ob 8 tradicionalni časnikarski koncert v proslavo praznika Zedinjenja. Na koncert so prišli vsi ugledni zastopniki civilnih, vojaških in mestnih oblasti. Tako so bili navzoči ban dr. Marko Natlačen s soprogo, div. poveljnik general Štefanovič z oficirskim zborom, župan dr. Adlešič, predsednik akademije znanosti in umetnosti dr. Hajko Nah-tigal. Rektor univerze dr. Matija Slavič, konzularni zbor, predstojniki državnih in samoupravnih uradov in najvidnejši predstavniki gospodarskega, trgovskega in kulturnega življenja. Koncerta se je udeležilo ljubljansko občinstvo, ki je z velikim odobravanjem sprejemalo posamezne točke skrbno pripravljenega sporeda. Posebno Akademski zbor, vojaška godba in mlada pevka gdč, Sonja Ivančičeva so želi viharno odobravanje. Po koncertu se je razvila prijetna zabava.
Ljubljanski oficirski zbor pa je v proslavo praznika ob tričetrt na 10 priredil v Kazini družabni večer, katerega so se udeležili aktivni in rezervni častniki v velikem številu. Ko sta prispela ban dr. Marko Natlačen s soprogo in div. poveljnik getieral Štefanovič, je bil otvorjen ples. Navzoči so bili predsednik apelacije dr. Golia s soprogo, župan dr. Jure Adlešič s 6»progo, poveljnik orožništva polkovnik Barle, bivši minister Semec in številni drugi predstavniki javnega življenja. Večer je minil v najlepšem razpoloženju, za katerega je skrbela vojaška godba, ki je igrala narodna kola m plese.
Slovesno so praznovali praznik Zedinjenja tudi člani društva Združenja zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, ki so priredili lepo akademijo v dvorani Delavske zbornice v četrtek zvečer.
Bežigrajski društveni dom
Danes dopoldne bo naš lepi Bežigrad imel lep 'dan, ki pomenja zopet nov lep napredek bežigrajskega okrožja in celotnega mesta Ljubljane. Polaga in blagoslavlja se, namreč vogelni kamen za novi društveni dom, ki se že hitro zida za novo cerkvijo sv. Cirila in Metoda ob bivši Pokopališki ulici.
Novi društveni dom bo mogočna stavba in je škoda, da ne bo stal ob Dunajski cesti, kjer bi bil tudi okras celotnega okrožja in bi zato^ tja spadal. Vendar pa so finančne in druge težave to preprečile, dasi je bil prvotni načrt, da se postavi na severno stran cerkve, to pa seveda še preden se je škofijstvo odločilo za zidavo Baragovega semenišča na starem pokopališču Sv. Krištofa. Kakor hitro se je to sklenilo, je padla misel in je prišel v poštvev prostor poleg g. Cihlarja in pozneje prostor poleg g. Senice. Vendar so finančni vzroki končno odločili za sedanji prostor za starim župniščem, od katerega je pa stavba toliko proč odmaknjena, da bo še prostora za novo župnišče, ki bo moralo biti za celih 10 metrov pomaknjeno proč od Dunajske ceste, kakor zahtevajo novi regulacijski sklepi mestne občine ljubljanske.
Načrte za bežigrajski dom je izdelal g. ing. Štrukelj, ki je sijajno rešil svojo nalogo in uredil dom tako, da bo popolnoma odgovarjal vsem potrebam javnega društvenega življenja. Cela stavba je 34 metrov dolga, 21 metrov široka in 10 metrov visoka. Razdeljena je v dva dela: glavni del na vzhodni strani je velika dvorana s 400 sedeži in galerijo in velikim, 7 metrov globokim in 12 m širokim odrom. Ker ima Prosvetno društvo Bežigrad svojo kinokoncesijo, bo dvorana urejena tako, da bo lahko služila tudi za kinoprodukcije. Vendar pa se ni prezrlo vidika, da je to v prvi vrsti prosvetni dom. Zato bo v polni meri preskrbljeno za vse, kar moderno opremljena prosvetna dvorana mora imeti. Drugi del stavbe na zapadni strani je telovadnica s prhami. Nad telovadnico je pa pet sob za društvene namene in dve kot stanovanje hišnika. Poleg teh sob je še v medstropju lepa soba za knjižnico. Velika dvorana in telovadnica sta zvezani z vrati tako, da lahko služita obe za eno skupno prireditev, ako bi bilo potreba. Vhod v veliko dvorano je z zahodne strani ob Pokopališki cesti. Od tu se lahko pride tudi v tretje nadstropje v društvene sobe. Vendar pa je izredno lepo poskrbljeno, da je velika dvorana vedno zavarovana, ker bo dohod do knjižnice in do društvenih sob le mimo stanovanja hišnika s posebnim stopniščem na severni strani.
Za sedaj se bo sezidala še pred hudo zimo vsa stavba v surovem stanju in bo tako počakala boljših časov, ker bo s tem delom blagajna popolnoma izčrpana.
Organizacijsko delo za prosvetni dom se je začelo prav šele pred dvema letoma, in sicer po-
1 Razstava kluba »Lade« v Jakopičevem
)aviljonu se odpre duues ob 11 predpoldne. Va-)iino ljubljansko občinstvo k obilni udeležbi.
1 Opozarjamo na izseljensko akademijo, ki jo prirede ljubljanske šolo i>od okriljem Rafaelove družbe v nedeljo 10. decembra 1039 ob 10.30 v frančiškanski dvorani.
1 Kolodvorski misijon vzdržuje v Slomškovi ul. 1 zavetišče, kamor se zatekajo dekleta, ki ne vedo ne kod ne kam, revne matere z otroki — najbednejše med bednimi. Zavetišče je opremljeno z 10 posteljami. Manjka še marsikaj, zlasti mun jka stolov. Kdor more kak stol utrpeti. stori dobro delo, če ga podari zavetišču Kolodvorskega misijona v Slomškovi ulici št. 1.
Prekrasen, pretresliiv film o herojski borbi meža, ki je rešil človeštvo najhujše morilke — tuberkuloze! — Film svetovnega trlumfa:
Dr. Robert Koch
Poleg L lannlngsa. Werner Kram, Vlktorla Ballasko. Paul Otto in Theodor Loos
Priporočamo, da si vstopnice nabavite v predprodaji I
Zaradi izredne dolžine filma se vrše predstave dopoldne: ob 1030 po znižanih cenah in popoldne: ob 14 45., 17., 19. in 2MB uri.
— Bodoče matere morajo paziti, da 6e izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Joseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n zdr. S-br. 15 485 25. V. 35
novno. Nekajkrat se je sestavil že precej obetajoč odbor, pa so se odborniki ustrašili truda in žrtev, pa je delo zastalo. Zlasti težko breme cerkvenega dolga je jemalo možeip ves pogum. Toda lani se je pa zavzel za to idejo g. Stanko Sušnik, ravnaj telj Vzajemne zavarovalnice, in se je lotil z energijo in požrtvovalnostjo, ki je morala roditi sad. Zbral je vrsto najvplivnejših in najagilnejših mož in ustanovili so prav pred letom dni stavbno zadrugo »Bežigrajski dom* z deleži po 1000 din. Sli so na delo možje odbora z navdušenjem in iskali zadružnikov in dobrotnikov in zbrali v pol leta 150.000 din. Mestna občina, zlasti g. župan dr. Adlešič je pokazal zelo veliko razumevanje potreb najlepšega dela mesta Ljubljane, v katerem je mestna občina najbogatejši faran. Tudi g. ban dr. Marko Natalačen je pokazal svojo naklonjenost^ katero je vedno sledil razvoju našega okraja in nam naklonil primerno podporo. Z deleži, darovi in podporami smo zbrali do sedaj blizu 300.000 din. Seveda bo cela stavba izdelana veljala skoraj milijon din. Vendar, negotovost časa in bližajoča se draginja nas je pri-morala, da smo se morali lotiti dela. Izvršili bomo samo toliko, kolikor je denarja, namreč celotno stavbo v surovem stanju, potem pa naprej delali, naprej žrtvovali toliko časa, da jo dosežemo, četudi v etapah. Današnji dan je zato za ves Bežigrad dan veselja in ves Bežigrad pričakuje, da se bo za slavnost blagoslova, ki ga bo izvršil prevzv. g. škof dr. O. Rožman zgrnilo okrog sv. Cirila in Metoda vsa Ljubljana in okolica, se z nami veselila našega skupnega napredka, obenem pa tudi položila'svoj dar, da bo deležna tega dela tudi z žrtvijo. Saj je tudi Bežigrad radodaren in zelo požrtvovalen podpira vse, kar koli
se kje drugje v mestu ali okolici dobrega začne. *
1 Opozorilo. Uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili na tekoče gorivo stopi v veljavo dne 2. decembra in je prepovedan promet s potniškimi avtomobili in motocikli v zasebni uporabi od sobote od 14 do ponedeljka 8 ure. — Kršitelja zadene denarna kazen 5000 din in 30 dni zapora. Tiskovine za prijavo motornih vozil glede dodelitve kart za nabavo bencina se bodo dobile v torek dne 5. decembra 1939 pri uradih, kjer je motorno vozilo registrirano. — Uprava policije v Ljubljani.
1 Novomašniško posvečenje v Lichtentnrnovcm zavodu. Danes, v nedeljo 3. decembra, podeli ob 6.30 prevzv. g, knezoškof dr. Gregorij Rožman zakrament sv mašniškega posvečenja g. di.jakonu Nandetu B a b n i k u iz Ljubljane. Mnogoštevilne prijatelje tega velikega mladinoljuba prosimo, naj danes združijo vse svoje molitve z nameni gospoda novomašnika!
1 Veselo »Miklavžcvanje« bo v torek, 5. decembra v vseh prostorih kavarne »Nebotičnik«.
1 Miklavžev semenj se je začel. Kakor V6ako leto, tako je tudi letos dobil veliki Kongresni trg dve vreti stojnic, ki segata od Filharmonije pa do konca trga pred nunsko cerkvijo. Na stojnicah 60 razstavljene vse mogoče dobrote od fig, južnega sadja in slaščic do volnenih jopičev, perila, otroških oblek in vseh vrst igrač. Prav posebej pa je organizirana trgovina palic in korobačev, številni pobiči prodajajo palice in korobače. Zanimivo je, da ne dajejo nič kaj radi popustov, izgovarjajoč se na splošno draginjo.
1 Miklavžcvanje v Rokodelskem domu. Prvi prihod Miklavža s sijajnim spremstvom v Rokodelski dom bo danes popoldne ob štirih. Udeleženci bodo videli tudi lepo igro »Miklavž prihaja«. Drugič bo prišel Miklavž zvečer ob osmih in bo obdaroval tudi odrasle. Pri tej priliki bo vprizor-jena veseloigra »Oporoka Lukovškega graščaka«. Prav vljudno vabimo k najobilnejši udeležbi pri obeh prireditvah. Predprodaja vstopnic in sprejemanje daril je danes od devete ure dopoldne dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12.
1 Nastop Miklavža v drami. Torkova popoldanska predstava pravljične mladinske igre »Snegulj-čicac z Ančko Levarjevo v naslovni vlogi, v stihih Pavla Golie bo združena letos z nastopom Miklavža. Kakor vsako leto, bo obiskal s svojim številnim lepim spremstvom predslavo in bo delil otrokom darila. Poslati jih je v torek najkasneje do 14 k vratarju v Dramo. Eventualna navodila oz. opozorila, ki naj jih naslovi Miklavž na posameznike, je priložiti na listku k darilu.
1 Razveselite tudi letos za Miklavža Vaše malčke z lepimi igračkami in primernimi darili, ki jih nudi v veliki izberi in po zmernih cenah domača trgovina Ivan Samec, Mestni trg 21.
I Miklavž je najavil svoj prihod tudi v Dekliški dom na Karlovski cesti št. 22 in sporočil, da bo v torek, dne 5. dec. zvečer ob 7 z lepimi darili nagradil vse pridne in redne obiskovalke dekliškega oratorija. Kot pripravo na Miklavžev prihod bomo videli Vombergerjevo igro v treh dejanjih »Nebeška storija«. Vabljeni vsi prijatelji in dobrotniki, zlasti pa starši, ki pošiljajo svoje otroke v Dekliški dom.
1 Najlepše se zahvaljuje častiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so spremili našo hčerko Danico k zadnji poti, kakor tudi onim, ki 60 nas tolažili v težki uri, družina Kovačič.
Misel za Gospodov dan
Gospod se bliža. Vsaka nedelja tako kliče, zlasti zdaj v adventncin času. l'ruv adventen, poln tihe tolažbe in veselega pričakovanja je prizor, ki ga nam opisuje sv. Janez Evangelist v 11. pogluvju svojega evangelija. — Ko je torej Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti, Marija pa je sedela doma. Marta ie rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.« — O, ta Marta! Kako zelo ji je danes človeška družbu, posebno Ev-ropu, podobna v strahu in skrbi za gmotno, za telesno stran. Pa kako malo ji je podobna v globokem verskem prepričanju: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.« Resnično! Ko bi bilo v človeški družbi več Boga, bi bilo tudi manj vojsku. — Pa svetopisemski prizor se nadaljuje: — Po teh besedah je Marta odšla in poklicala na tihem svojo sestro Marijo in rekla: »Učenik je tukaj in te kliče.« Ta je hitro vstalo, ko je to slišala, in šla k njemu« — ln ta Marija! Ko bi hotela to biti moderna duša! »Učenik te kliče!« Sleherni duši se javlja Učenikov klic, na ruznoter način: po Cerkvi, po papežu, po blagovesti in lustni vesti, in zdaj posebno po adventni liturgi.ji. »Učenik te kliče!« Tega in onega morda tudi po teh vrsticah: Za Gospodov dan. Marsikatera duša je že vstala z Marijo in šla k Učeniku, ki jo je klical. Prej ali slej bo mogla spoznati in reči: »Odkar malo več molim in se malo več premagujem, jasneje vidim reči, ki gredo mimo mene. Zlasti pa eno reč dobro vidim: Gospod, ko bi bil ti tukaj in tamkaj, na tem in onem bregu sovražnih sil, bi moj brat, bi naš človeški rod ne gledal tolikim in takim smrtnim strahovom v obraz.« — Ko bi kristjuni umeli učenikov klic; ko bi bolj cenili vrednost milosti božje. Življenje krščanstva v Evropi bi žarelo v jasnejši luči; očitki in predsodki proti naši sveti veri bi potihnili; vsa nezadovoljnost z nami in z našim položajem, ki nam greni življenje, bi kmalu minula. — Z resnobo misleca in zaupanjem svetnika stopa Cerkev skozi vrata novega duhovnega leta. Gospod se bliža. Vstanimo, pojdimo mu naproti! Srečanje z njim nam bo dobro storilo.
Do Miklavža - stare jene
čevljev! i^as
vseh vrst, ▼ prvovrstni garantirani kakovosti
TRIUMF. Miklošičeva c. 12
l Dospela je nova pošiljka Koertimg radio aparatov. Na ogled vabi tvrdka Anton Birke — Mestni trg 9.
I Zimske počitnice za šolsko mladino. Državna šolska poliklinika v Ljubljani priredi za časa božičnih počitnic za srednjo in osnovnošolsko mladino zimsko počitniško kolonijo v zvezi s smuškim tečajem. Prošnje za znižana mesta naj srednješolci vlagajo na Državni šolski polikliniki v Ljubljani do 12. t. m. Ietotam se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila.
1 Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik.
1 Prošnja dobrini ljubljanskim družinam. Delavska družina 13 oseb, ki ima še dva predšolska in štiri šoloobiskujoče otroke od 2 do 11 let, ki pa ne more otrokom niti malo preskrbeti Miklavževega darila, prosi usmiljene ljubljanske družine, ako bi ji darovale Kakšne obrabljene igrače ali obnošeno obleko za Miklavža. Uredništvo »Slovenca«, ki dobro pozna res potrebno družino, jo prav toplo priporoča in na željo sporoči naslov.
Trbovlje
Sv. Miklavž obišče Društveni dom v torek ob 6. Mladino včlanjeno v naših organizacijah, pa bo obdaril že prejšnji dan ob 5 popoldne. Tisti, ki pridejo samo k igri, naj si vzamejo prostore na galeriji. Naročila za sv. Miklavža se sprejemajo v prodajalni konzumnega društva v Društvenem domu.
Vsakoletni Miklavžev sejem bo v torek, na dan pred praznikom.
Prvi jutranji avtobus proti Ljubljani vozi vsled vpeljave novega vlaka od 2. t. m. dalje ob tri četrt na 6 izpred cerkve — torej eno uro pozneje kot dosedaj.
Danes 3. decembra se otvori razstava najmodernejših radijskih aparatov v gostilni g. Počivavška v Trbovljah. Razstava bo trajala od 3. do 24, decembra. Občinstvu se priporoča, da razstavo poseti ter si ogleda najnovejše aparate. Vstop prost.
Ljubljana, 3. decembra
Gledališče
Drama. Nedelja, 3. ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 4.: Zaprto. Torek, 5. ob 15: »Sneguljči-cac. Obisk sv. Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok. Izven. Znižane cene. Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: »Hudičev učenec. Red Četrtek.
Opera. Nedelja, 3. ob 15: »Sv. Anton, vsah zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 4.: Zaprto. Torek, 5.: Zaprto, Sreda, 6.: »Gorenjski slavček«. Red Sreda.
Radio Ljubljana
Nedelja, 3. dec.: 8 Jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Samospevi (D. Burger) ob spremi,jevati ju harmonija (prof. I'. Rančigaj) — 9 Napovedi iu poročila — 9.15 Mozart: Klavirski trio G-dur (Marin Comelli, dr. Svara) — 10 Verski govor (knezoškof dr. Gregorij Rožman) — 10.15 Prenos cerkv. glasbe iz zavoda st. Stanislava v Št. Vidu n. Ljublj. — 11 Veseli godci — 12.50 Poročila, objave — 13 Na|)Ovedi — 13.02 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila (Lud. Puš) — 17.30 Le vescio, po domače (plošče) — 18.15 Pevski zbor »Cankar« —■ 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 izseljenski večer — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Iz operet, sveta (plošče).
Ponedeljek, 4. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Nu|>ovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Po naši domovini (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstvo mladostne dobe: Bistvo spolnega nagona (dr. A. Brecelj) — 18.20 Nekaj pesmic iz opte. »Pri naši kočici« (Jura Bcneš, plošče) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Več manire — brez zamere (F. Govekar) — 20 Prenos iz Zagreba: Večer skla-datlja Jakova Gotovca. Sodelujejo: Zagrebška filharmonija, zbor glasb, akademije, člani op. zbora, M. Radev, J. Križaj in I.eo Mirkovič. Dirigira skladatelj — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radij, orkester.
Drugi programi
Nedelja, 3. decembrež: Belgrad: !9.40 Nsr. pesmi, 20.30 Zab. konc. , 21.50 Klavir — Zagreb:
20 Vok. konc., 21 Zab. konc. — Bratislava: 20 Izseljenska oddaja, 21 Instr. konc., 22.15 Klavir — Sofija: 18 Lahka gl., 20.30 Operetna gl.
—	Beromiinster: 20.15 Ork. konc. — Budimpešta: 20.10 Pevski večer, 21.10 Klavir, 22.05 Plesna gl., 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 19.15 Plesna in luhka gl. — Stockholm-Horby: 19.50 Dickensovi »Pikvikovci«, 23.15 Vojaška godba
—	Trst-Milan: 17 Simf. konc., 21 Pisan konc., 22.20 Violočelo — Rim-Bari: 20.30 llarfa, 21.10 Večerni kon., 22.30 Prenos iz Pariza — Florenca: 15 Bizetova opera »Carmen«, 20.30 Igra — London: 20.20 Igra »18-letnik«, 21.35 Gosli — Oslo: 20.45 Ork. konc. — Reykjavik: 20.20 R. Straitssova burleska, 21.40 Instrumentalni konc.,
—	Sottens: 19 Ork. konc. — 22 Valčki.
Prireditve in zabave
Trosvelno društvo Trnovo priredi v torek, dne 5. decembra vsakoletni Miklavžev večer, ob 6 za mladino, ob pol 9 za odrasle. Naročila in darila sprejemajo v torek, 5. decembra od 10 dopoldne naprej v društvenem domu.
»Miklova Zala« v frančiškanski dvorani. Drevi ob 8 uprizori igralska družina Stolne prosvete slovensko narodno igro »Miklova Zala«, za katero vlada po vsem mestu veliko zanimanje. Vstopnice se dobe v trafiki Šoukal pred škofijo, zvečer pa pri blagajni.
Predavanja
Ženski odsek Šempclerske prosvete ima v ponedeljek 4. decembra ob 20 v društveni dvorani predavanje. Predavala bo ga. dr. Donata Capuder.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Resnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 7. decembra v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. maša. Ob polšestih bo pridiga in po pridigi bo sv. maša z blagoslovom. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi.
II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima 8. decembra na njen glavni proznik zjutraj ob 6 sv. mašo s skupnim svetim obhajilom; popoldne ob 2 slovesen shod. Pridite vsel Voditelj.
Kino
Kino Vit predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvefcei zanimiv film. prekrasne vsebine »Kozaška kri« Kozaške pesmi in plesi. Dodatki običajni
Lekarne
Nočno službo imajo lekarnei v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 4; v ponedeljek:
mr. Leustek, ReLjeva s. 1; mr Bahovcc, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Slovenjbistriški požigalec priznal 21 požigov
Večinoma je bilo maščevanje in jeza vzrok teh zločinov — Okrog 700.000 din škode
Maribor, 2. decembra.
Slovenjebistriškega požiralca Avguština Kora-žiio so orožniki izročili sodišču ter zaključili preiskavo. Ze to, kar je Koražija povedal orožnikom, vzbuja grozo, kako je mogoče, da se najdejo ljudje s takimi zločinskimi nagoni. Koražija ie priznal orožnikom vsega skupaj 21 požigov, ki 3e sicer niso vsi posrečili, pri veliki večini pa so se končali s katastrofalnim požarom, ki je povzročil žrtvam požiga ogromno škodo. Slovenje-bistriški orožniki, ki so požigalca izsledili, so zasledovali njegovo življenje nazaj do leta 1928. Najbrž Koražija ni priznal za ta čas vseh svojih zločinov, prav mogoče je tudi, da se jih vseh niti ne spominja. Sicer pa je dovolj že tudi teh dvajset požigov, da se lahko presodi nevarnost njegovega zločinskega značaja.
Zanimivo je, kako so požigalca razkrinkali. Dne 26. novembra zvečer je nastal požar na kozolcu posestnika Mihe Kumra v Slov. Bistrici. Popolnoma nov kozolec, katerega si je šele letos postavil, ker mu je prejšnji lansko leto zgorel, je bil uničen do tal, ker je tedaj pihal zelo hud veter ter so se morali gasilci omejiti samo na obrambo sosednih ogroženih poslopij. Posestnik Kumer se je v času požara nahajal v svojem vinogradu na Visolah. Požar mu je povzročil 26.000 dinarjev škode. Bilo je takoj Jasno, da je bil požar na kozolcu podtaknjen. Orožniki so naslednjega dne napravili poizvedbe in ugotovili, da se je 26. novembra zvečer polikal po Slovenski Bistrici bivši hlapec posestnika Kumra Avguštin Koražija, katerega so nekateri ljudje opazili tudi pri požaru, odkoder je potem nenadoma izginil. Orožniki so ugotovili, da je Koražija sedaj usluž-ben za hlapca pri posestniku Pahiču v Lokanji vasi ter so šli po njega in ga prijeli. Na orožniški postaji so ga začeli zasliševati. Od začetka se je mož delal popolnoma nedolžnega, po spretnem zasliševanju pa so ga spravili orožniki v protislovja, ter je naposled le priznal, da ie on zažgal Kumrov kozolec. Dejal je, da je bil na Kumra jezen, ker mu je odtrgal 150 din od njegove plače, ker je zapustil službo. Natančno je potem opisal, kako je prišel zvečer v Slovensko Bistrico, kako si je v gostilni, kjer je nekaj večerjal, kupil vžigalice, potem pa je odšel proti kozolcu ter zažgal ajdovo slamo v kozolcu. Potem je zbežal ter od daleč opazoval, kdaj bo zagorelo. Ko se je požar do dobra razgorel, pa je prišel še sam blizu pogorišča ter užival ob pogledu na prasketajoče plamene. Ko je nekoliko časa opazoval goreči kozolec, se je podal čez travnike domov v Loka-njo vas. Na podlagi tega priznanja so prišli orožniki do zaključka, da imajo pred seboj že dolgo iskanega požigalca, ki je s svojim zločinskim delom že več let ogrožal celo okolico Slovenske Bistrice. Potem so ga izpraševali naprej in mož je začel naštevati svoje požige. Na podlagi njegove uslužbenske knjižice so videli, kje je povsod služil. Zadrževal se je pri raznih gospodarjih v okolici Slovenske Bistrice ter Cirkovcev. Povsod v teh krajih je v času, ko ie bil tam Koražija uslužben, pogostoma gorelo. Tako so potem ugotovili, da ima mož na vesti v slovenjebistriški okolici nič manj kakor 21 požigov. Dokazali so mu po njegovem lastnem priznanju sledeče po-žigalske zločine:
Dne 26. novembra t. 1. požig kozolca pri posestniku Kumru, s katerim je povzročil 26.000 din škode. Dne 15. novembra lanskega leta, ko je služil pri Kumru za hlapca, je zažgal prvič Kumrov kozolec ter povzročil 27.000 din škode. Požar je povzročil na ta način, da je prižgal neke krpe, ih zakopal pod kozolcem v seno, potem pa je el k večerji. Med večerjo je izbruhnil na kozolcu požar. Med tem časom, ko je služil pri Kumru, je zažgal tudi kozolec posestnice Ounčar Marije. Škode je bilo 20.000 din. Večkrat je šel, kadar je bil na poti v vinograd svojega gospodarja, mimo tega kozolca, ki je stal na samoti, pa ga je staro poslopje — tako pravi sam — vedno dražilo. Nekoč, ko je šel ponoči miino, je zažgal ko-ruznico ter zbežal. Kozolec je pogorel in ker ga Gunčarjeva ni več postavila, je orožnikom, ki so ga peljali na lice mesta, dejal: »Vidite, tu je stal kozolec, pa reva gotovo nima denarja, da bi ga znova postavila.« Ko je služil pri posestniku Bračku v Logu pri Crešnjevcu, je prišel 19. maja t. 1. v Slovensko Bistrico ter zažgal župnijski kozolec. Povzročil je 50 000 din škode. Dne 5. oktobra t. 1. je zažgal v Lokanji vasi posestniku Javor-niku Karlu gospodarsko poslopje ter ga oškodoval za 50.000 din. Javorniku je zažgal zgolj iz po-žigalske strasti. Dne 21. novembra t. 1. je bit v Lokanji vasi drug ogromen požar. Zgorel je kozolec, žaea, mlin in stanovanjska hiša posestnika Antona Korošca ter je bilo 100.000 din škode. Tudi pri posestniku Bračku, pri katerem je v Starem Logu služil, je poskusil povzročiti požar, pa je domači sin še pravočasno opazil v listje položene goreče krpe !er jih odstranil. 22. marca lanskega leta je zažgal zakoncema Julijani in Francu Šternu. Podtaknit je ogenj, ko je šel mimo v Slovensko Bistrico iskat službo. Škode je bilo 16.500 din. V Crešnjevcu je zažgal tudi pri posestniku Jožefu Altu ter povzročil 11.000 din škode. Tudi ta požar je podtaknil tako mimogrede, ko je šel ponoči v Slovensko Bistrico.
Zelo veliko požigov je izvršil v Župečji vasi. Tam je dalje časa služil pri raznih posestnikih.
1!
V tem času je gorelo v Župečji vasi in v okolici zelo pogostoma. Leta 1932. je zažgal pri posestni-. ku Janezu Zafošniku, pa so požar pravočasno preprečili. Konec maja 1932. je zažgal pri poseslnici Pišek Katarini. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje ter je bilo 35.000 din škode. Podtaknil je ogenj pri Žunkoviču Antonu, pa so domači ogenj pravočasno zadušili. Dne 15. maja 1932 je podtaknil ogenj pri Zafošniku Janezu. Požar se je katastrofalno širil ter je zgorelo sedmim posestnikom imetje. Skupna škoda je bila 245.000 dinarjev. Dne 24. junija 1932 je zažgal kozolec Antona Žunkoviča v Župečji vasi ter je bilo 3400 din škode. Pri istem posestniku je potem v poletju zažgal še gospodarsko poslopje ter je znašala škoda 50.000 din. Svojemu gospodarju Žunkoviču Francu je zažgal hišo ter mu povzročil 20.000 din škode. Na jesen istega leta je svojemu gospodarju zažgal še gospodarsko poslopje. Škode je bilo 43.000 din. 18. maja 1935 je zažgal pri posestniku Antonu Oslu v Župečji vasi skedenj. Škode je bilo 60.000 din. Oslu so zgoreli tudi trije konji in več prašičev, požar pa je zahteval tudi dve človeški žrtvi. Na skednju sta spala dva mlatilca, Dajnko Jožef in Mlakar Franc, ki sta našla v ognju strašno smrt. Koražija je služil v Župečji vasi pri istem posestniku devet let, od leta 1928. Njegov gospodar pravi, da so Koražijo že tedaj osumili kot požigalca, vendar je svoje zločine izvrševal tako spretno, da mu niso mogli ničesar dokazati.
Več požarov gre na račun Koražijeve poži-galske strasti tudi v občini Cirkovci. Dne 19. februarja t. 1. je zažgal pri posestniku Napastu Alojziju v Strgovcih pri Cirkovcih, kjer je služil kot hlapec. Požar so pravočasno preprečili. Dne 14. februarja je hotel zažgati kozolec posestnika Beraniča v Strgojncih, pa so ljudje tudi ta požar pravočasno pogasili.
Škoda, ki jo je požigalec s svojimi dejanji povzročil, je ogromna. Samo stvarna škoda znaša ha podlagi cenitev okrog 700000 din. Kolikšno gorje pa so ti požari povzročili, ko so zahtevali celo človeška življenja, tega pa se ne da preceniti.
Moža so orožniki sedaj izročili sodišču, ki bo njihovo preiskavo nadaljevalo ter bo skušalo izluščiti iz požigalčevega življenja še druge skrivnosti, katerih orožniki zaradi kratkega časa tra* jajoče preiskave niso mogli. Ootovo je Koražijtf požigalec največjega kova, kar jih naša kriminalna zgodovina pozna.
nft«||Ml Podpisana obveščam cenj. občinstvo, da 8em Dat! Pfitl*OViČ
rUžUl' pričela špecijalno izdelavo moškega perila	r^ w
po meri. Priporočam se ea obilen obisk Celje. Kralja Petra C.32 IdvoriŠČe)
Maribor
Dnvnv mivaviil Zaloga vezanih plošč in rU&Ul llll£dljli furnirjev po tovarniških
cenah s posebnim popustom pri »OBNOVA" - F. Novak, Juržlteva ulita <
Plašči« elegantni
pri uLAMA", Jurčičeva ul. 4 (prost ogled)
m Krznarstvo P. S e m k o, Tyrševa nllca & Vam nudi ceneno ko2ithovia<t!to krftBftske^
Dev. Mar. v Potiu Homatije okrog pokopališkega vprašanja
Pod tem naslovom je nedeljsko »Jutro« dne 26. novembra 1939 na tretji strani natisnilo čla-| nek. Ker je bil pisec tega članka nepoučen m se premalo ali nič ne razume na to »homatijo«, podajamo v informacijo naslednje:
V zadnjih 50 letih, zlasti še po svetovni vojni, je število prebivalstva v naši občini znatno na-rastlo in s tem seveda tudi število umrlih. Farno pokopališče je zaradi tega postalo pretesno.
Potrebo povečanja pokopališča je uvidel že leta 1927 tedanji občinski odbor pod županova-njem g. Gartrože 2e tedaj je bil sklep, da se pokopališče poveča in je bil za to tudi že izpo-slovan komisijski ogled in gradbeno dovoljenje. Ker pa je bil tedanji občinski odbor istočasno prisiljen zgradili novo šolsko poslopje in občinski dom, za kar pa ni bilo potrebnega denarja, je najel nad 2 milijona din posojila in z odplačevanjem tega posojila tako obremenil davkoplačevalce, da ni mogel uresničiti še perečega vprašanja — povečanja pokopališča. Ko so v letih JNS-arske strahovlade tudi v naši občini vodili občinsko gospodarstvo sedaj zaprašeni JNS-arski mogotci, so vso »hoinalijo« s pokopališčem raje pospravili ad aeta.
Doba tega »večnega« režima je prešla. Leta 1936 je sedanja občinska uprava prevzela žalostno zapuščino svojih prednikov. Pod modrim in odločnim vodstvom sedanjega župana g. Kebra je sedanja uprava spravila iz velike stiske občinsko finančno gospodarstvo in sklenila uresničiti že začeti, a preloženi načrt za povečanje pokopališča. Tozadevni sklep je bil na. krajevni običajni način v mesecu septembru leta 1938 razglašen, da se vsak občan v prizivnem roku lahko pritoži. Pritožb ni bilo I — O tem g. dopisnik »Jutra« ni dobro poučen. — Šele po prizivnem roku sta bili vloženi dve pritožbi na višje oblastvo, ki pa sta morali biti kot nezakoniti zavrnjeni. Pri občinskem gospodarstvu ne govorimo o »osebni uža-ljenosti« — g. poročevalec! Pritožbi sta bili vloženi zgolj iz koristoljubja in iz politične nevoščlji-vosti!
»Jutro« piše o nekem »vprašanju po občini«, ki so ga slišali od peščice prizadetih in nevoščljivih nasprotnikov, ko se je pričelo povečavanje pokopališča »brez stavbnega'dovoljenja in komisijskega ogledat. Na javnt občinski seji, na kateri se je razpravljalo in sklepalo v zadevi pokopališča, je proti sklepu, ki se Sedaj izvaja, glasovalo od vseh odbornikov le šest. To menda ni »komaj dosežena večina«, kot poroča »Jutro«. Tudi sklicevanje na zdravstvo ne drži. Če vam je znano, kje pokojiališče leži in kje je sever in jug, ter da na severnem delu podaljšujejo pokopališče in da šolski vodnjak stoji na južnem delu, oddaljen od tega mesta okrog tristo metrov — ne govorite o okuženju talnice!
Obupni klici ob zaključku vašega poročila pa ne morejo imeti odmeva pri oblasti, ker ste pre-osamljeni. Kar pojdite nekoliko okrog občanov. Njli pet 'odstotkov se ne bo strinjalo z vami. — ' Pazite pa, da ue bo preveč »završalo«. F.
Lepa slovesnost v Rušah
S pomočjo banske uprave in okrajnega cestnega odbora v Mariboru 6ino dosegli moderno regulacijo ruškega potoka (hudournika), ki teče po sredi vasi proti Dravi in je ob vsaki večji vodi poplavil Ruše, okoliško njive in travnike ter napravil vsako leto veliko škode. Sedanji občinski odbor v Rušah pod. predsedstvom g. župana Juršeta se je resno zavzel za regulacijo hudournika ter je tudi uspel. Regulacija potoka samega je stala okoli 600.000 din. Poleg tega pa je še okr. c. odbor pod vodstvom banovinskih tehn. organov dal zgraditi most v sredini vasi. Okr. c. odbor je prispeval k zgradbi mostu okoli 40.000 din. Rušani smo zato zelo hvaležni predvsem g. banu, pa tudi vodstvu okr. c. odbora.
V četrtek popoldne se je zbrala velika množica domačinov in sosedov k blagoslovitvi in otvoritvi mortu v Rušah. Zupan g. Jurše je pozdravil občinstvo, predvsem načelnika okr. cest. odbora mariborskega g. Žebota, tehn. voditelja okr. c. odb. g. inž. Stergarška, g. delovodjo, ki je izvršil zgradbo, ter je pozval domačega gosp. župnika in duh svetnika g. Pšundra, da izvrši blagoslovitev. Načelnik g. Zebot je v kratkem nagovoru opisal važnost nove zgradbe, ki je dala Rušam še lep*e lice. Poudarjal je, kako naše samoupravne edinice že sedaj blagodejno delujejo in izvršujejo razna cestna dela v naši slovenski domovini.
Pri[>omniti moramo, da so po ogromni večini celo vsoto, ki jo je banska uprava žrtvovala za regulacijo hudournika in za novi most, zaslužili domači delavci kar jim bo v sedanji težki dobi prišlo zelo prav.
Po oficielni slovesnosti so se zbrali člani ob* činskega zbora in gostje v gostilni Ozvald, kjer so s slovesno sejo končali lepo slavje. Delavci pa so se zbrali v gostilni Črnko k zasluženemu prigrizku.
Vrhnika
Prosvetno društvo na Vrhniki vprizori v torek, 5. decembra dr. Gržinčičevo opereto v 3 dejanjih »Miklavž prihaja«. Spremlja godba iz Ljubljane in de! vrhniške godbe Popoldne ob 3 je za otroke; pristop imajo tudi odrasli. Zvečer ob 8 6e ponovi za odrasle. — Za praznik Brezmadežne 8. decembra bo akademija ob 3 popoldne z zanimivim sporedom ob sodelovanju vseh naših organizacij,
Kranj
Nosite »HINK0« klobuke! Leskovec pri Krškem
Miklavž bo prišel v dvorano pod Lipo v torek i popoldne ob 4 Najprej bo lepa igrica »Sveti Miklavž«, nato pa obdarovanje pridnih otrok. Obda-I rovani bodo tudi odrasli. — Darila za Miklavževo I se sprejemajo v župnišču.
Slovesen sprejem v Marijin vrtec bo na praznik Brezmadežne, 8. decembra.
S I* O R T
Tek Zedinjenja
Na narodni praznik se je vršil v Ljubljani že dvanajsti tek Zedinjenja, katerega prireja vsako leto na ta praznik ASK Primorje. Na Aleksandrovi cesti, kjer je bil start in cilj, se je nabralo veliko število gledalcev, ki 60 z zanimanjem sledili poteku borbe. Start je bil točno ob pol 12 pred Narodnim domom, kjer se je pojavilo 36 tekačev. Del tekačev je tekel krajšo progo, ki je merila okrog 2700 m, del pa na daljši progi, ki je merila okrog 5000 m. Na kratki progi je bilo 28 tekačev, od katerih jih je prišlo na cilj 27, eden pa je na progi odstopil. Na kratki progi so bili doseženi tile rezultati (navajamo samo prvih deset tekmovalcev):
1.	Kren Lado (ASK Primorje) 9:39.
2.	Bručan Jože (Ilirija) 9:48.4.
3.	Vovk Franc (Elan) 9:48.8.
4.	Štajner Valter (Celje) 10:13.
5.	Rozman Alojz (Celje) 10:18.4.
6.	Tavčar Slavo (ASK Primorje) 10:18.8.
7.	Zupan Mirko (Bratstvo) 10:22.8.	n
8.	Jerman Franc (ZFO Sv. Peter) 10:31.
9.	Megušar Marjan (Ilirija) 10:32.
10. Hvale Maks (SK Reka) 10:33.2.
V posamezni skupinah pa so zmagali:
Seniorji: Kren Lado (ASK Primorje).
Juniorji letnik 1<J24—1'j26: Klančar Marjan (SK Elan) 10:34.4.
Sokoli: Bašin Miloš 11:38.4
anketi za zvišanje delavskih mezd
Ljubljana, dne 2. dec.
Dne 5. decembra bo anketa, ki jo je sklical g. ban dr. Marko Natlačen na pobudo Delavske zbornice. Na anketi bodo razpravljali o tem, kako čimprej prilagoditi delavski zaslužek naraščanju cen najvažnejših življenjskili potrebščin.
Ko se je dne 1. septembra začela medm.rodna kriza, katere odmjv so tudi sedaj neurejene razmere na trgu pri nas, so bile delavske mezde in nameščenske plače tako nizke, da je bila potrebna skrajna štednja, da so delavske družine sploh mogle izhajati. Brž ko so se začele razmere na živilskem trgu spreminjati, so to čutile ravno najbolj delavske družine in zasebni nameščenci z nizkimi dohodki. Delavec, ki je delal za mezdo 4.30 din na uro, je imel pri tem 875 din mesečnih dohodkov. To je bila tako skrajna mera v nižini, da je že pred septembrom pomenilo sleherno rahlo povišanje cen obenem že začetek gladovanja v delavčevi družini. Sedaj pa raste cena najbolj potrebnim življenjskim potrebščinam: moka, krompir, mleko, riž in slično. Pri vseh teh potrebščinah opažamo, da so se cene do 1. decembra povišale za 15%. Ta povišek je najhuje zadel slabše plačane delavce, zasebne nameščence in trgovske na-stavljence.
Dočim se boljše plačani kvalificirani delavci še ne bodo mogli prehudo bati tega naraščanja,
ker bodo prve skoke draginje še prenesli, ne da bi pri tem gladovali in zmrzovali, pa pomeni za nekvalificirano delavstvo zadnji skok cen za 15% že nastop pravega fiziološkega gladu. Dražiti se bo kmalu začelo tudi manufakturno blago, ker so že začele rasti cene v Italiji, kjer edino bomo še mogli kupovati te vrste robo.
Iz vseh teh razlogov bi bilo potrebno, da bi se zvišale mezde za 15% povprečno. Ce bodo cene še rastle, da bomo morali paziti, da bomo z delavskimi mezdami držali korak tem dogodkom na trgu in ščitili socialno najšibkejše sloje.
Želeti moramo torej, da bi na anketi zastopniki delodajalcev in delojemalcev dosegli na anketi sporazum o postopku, ki naj omogqči čim hitrejše prilagojevanje zaslužkov spremenjenemu mezdnemu nivoju. Na oblasti pa moramo apelirati, da bi podvzele vse, da se stanje cen čimprej ustali in zniža. Cene najvažnejšim živilom, zlasti nioki bi bilo treba uradno določati in skrbeti z intervencijsko politiko, da bodo živila po tej ceni tudi na razpolago. »Direkcija za hrano« in Prizad smeta nastopati na tržišču kot kupec le v kolikor to dopušča tržni položaj. Kadar špekulacija cene nedopustno dviga, naj nastopita kot prodajalec.
Gospod ban lahko z uredbo izvede povišanje mezd po čl. 3 uredbe o minimalnih mezdah. Zasebni na mcščenci ps SčuSj tudi Zclc, da bi Sc Za-1 nje izdala uredba o minimalnih plačah
Juniorji letnik 1021—23: Derganc Silvo (ASK Primorje) 10:38.
Neverificirnni alleli letnik 1921—23: Megušar Marjan (SK Ilirija).
Neverificirani atleti letnik 1918—20: Zupan Mirko (Bratstvo) 10:22.8.
Smučarji: Bručan Jože (SK Kamnik).
Člani ZFO: Jerman Franc (Ljublj., Sv. Peter).
Na dolgi progi, na kateri je bilo 8 tekačev, pa 60 bili doseženi takile rezultati:
1.	Benedičič Mirko (Ilirija) 18:37.4.
2.	Pere Stane (Sokol) 18:51.8.
3.	Glonar Jože (Ilirija) 19:16.
4.	Flass Viktor (Hašk) 19:32.6.
5.	Starman Adolf (SK Reka) 19:51.8.
6.	Kvas Jaka (Ilirija) 20:02.8.
7.	Knez Rudi (Amater) 20:02.8.
8.	Proj Ivan (Planina) 20:57.4.
Zmagovalci v posameznih skupinah so bili
naslednji:
Seniorji: Benedičič Mirko.
Sokol: Pere Stane.
Seniorji, še neplasirani: Knez Rudi.
Smučarji: Starman Adolf.
Neverificirani: Ploj Ivan.
Popoldne je priredil prireditelj zmagovalcem zakusko pri Slamiču ter so bile pri tej priliki razdeljene plakete in diplome. Z letošnjim tekom Zedinjenja je obhajal znani športni delavec g geo-meter Čeme 20-letnico svojega športnega udejstvovanja. Želimo, da bi še dolgo časa deloval na tem polju in posvetil svoje bogate izkušnje v korist naše lahke atletike.
Občni zbor plavalcev in Slovenci
Po neuspelem obč. zboru plavalcev, ko so slovenski in srbski delegati zapustili zborovanje, skušajo Zagrebčani prikazati preteklo zborovanje v povsm drugi luči kot pa je v resnici.
Zagreb danes predbaciva slovenskima delegatoma, da sta »organizirano s Srbi« nastopila proti hrvatskim plavahrm interesom. Pri tem pa pozabljajo, da so ravno Hrvatje bili oni, ki so s svojo skrajno ne-popustljivostjo hoteli pritisniti Slovence ob stran: le-tem ni preostalo drugega, da so v zaščito svojih interesov, s Srbi vred, glasovali proti nameram Hrvatov.
Najbolj se otresajo Zagrebčani zahtev Slovencev po ravnopravnoeti, ki j-m nikakor ne gre v račun. Svoj čas so bili ravno Hrvatje oni, k: so vedno in vsepovsod zahtevali ravnopravnost. Danes je pa naenkrat zanje ta ravnopravnost postala brezpredmetna Zanje n. pr. ključ 4 : 1 : 1 ni nikaka majori-zacija. Sedaj se hočejo sicer ogniti temu ključu, ker so naleteli na krepak odpor, toda vseeno smo radovedni, kako se bo stvar razvila.
Slovenci v pogledu ravnopravnost; nikakor ne mislimo popustiti Ključ za nas je 1 : 1 : 1 in — nobenega drugega ne priznamo. Res ne vemo, čemu se hrvalski plavalci boje, da bi se mi nekako »združili« a Srbi in bi potem proti njim vodili borbo v razmerju z 2 : 171 Ali imajo Hrvatje pripravljene kake predloge, da si morajo že sedaj zagotoviti večino, Kfti bi sicer propadli 7 Ce je tako, potem ti predlogi ne morejo imeti povsem izrazitega športnega
značaja in ni60 v korist splošnemu napredku plavalnega športa, ker sicer bi tudi mi — Slovenci bili zanje. Prepričani smo, da bodo take »voditelje« plavalnega športa v banovin: Hrvatski odstranili sami Hrvatje. Če pa zahtevajo Zagrebčani večino iz »prestižnih razlogov«, potem jim svetujemo samo to-Ie: ustvarite si nadmoč najpreje na športnem polju in potem vas bodo vsi, ne izvzemši — Slovencev, podpirali tudi za zeleno mizo! Dokler se pa hočejo na ta način jjovzpeti gotovi ljudje na vodstvo vsega našega plavalnega športa v Jugoslaviji, tako dolgo jih noben izvenhrvatski športnik ne bo mogel podpirati.
Hrvatje očitajo Slovencem in Srbom nepopust-ljivo®t. Pozabljajo pa pri tem, da smo bili ravno mi prvi, ki smo popustili. Če bi mi v začetku načelne debate, da-li je reorganizacija potrebna ali ne, enostavno prešli preko dejstva, aa Hrvatska plavalna zveza že obstoja (ki še nima potrjenih pravil in torej pravno ne obstoja) in bi glasovali torej proti reorganizaciji — ker smo s sedanjo upravo zadovoljni, kakor tudi Hrvatje, ki so glasoval: vsi za razrešnico — bi bili danes Hrvatje tam, kjer smo mi. Oni so enostavno zagrozili, da zapustijo zborovanje, če ne sprejmemo reorganizacije. In mi smo popustili! Nas je vodil pri V6ej stvari športni moment, da je reorganizacija spričo novo nastalega položaja res potrebna. Naš pogoj je bil, da se vsi, to je Slovenci, Hrvatje in Srbi razgovarjamo in vodimo reorganizacijo kot ravnopravni činitelj. To so pa Hrvatje odklonili! Kdo je torej nepopustljiv?! In končno so zopet bili oni, ki so vedno poudarjali, da ni mero-dajna količina, ampak kakovost. Zanimivo je pri vsem tem dejstvo, da so oni, ki bi lahko največ govorili o kakovosti, raje — molčali. To so; Sušak, Split, Dubrovnik.
Po ponesrečenem zborovanju so pa hiteli nekateri hrvatski delegati pripovedovati, kaj vse so sklenili prejšnji dan, t. j. v soboto na zaupni konferenci, kako bodo nastopali na zborovanju in nas naravnost »presenetili« s svojo koncilijantnostjo, Moramo reči, res je, presenetili so nas! Prejšnji dan so nekako razgovarjali hrvatski klubi, da bi naj bilo dosedanje juniorsko prvenstvo — državno spremenjeno v prvenstvo narodnih zvez. To |x>meni uničiti ne samo našo najboljšo državno prireditev, nego uničiti možnost razvoja juniorjev.
Tako in slično bi naj po zamisli nekaterih izgledala nova reorganizacija, izpeljana pod vodstvom 3—4 strokovnjakov, kateri pa najbrž ne bodo imeli dokončne besede. Ljubljana od svojih upravičenih zahtev ne bo odstopila.
DAME!
TRAJNI KODRI Din 40-1
Frizerski salon FRAJLE F.
Celje
Ustanovni občni zbor Slovenske table-tenls
zveze bo danes 3 dec ob pol 11 v prostorih SK Mladike, Ob Ljubljanici 29 Delegati zaintere6i-ranih klubov 6e vabiio da se istega udeleže.
Priprave za sodniške izpile. Smučarski klub Ljubljana priredi predavanje iz vseh smučarskih disciplin za klubove člane in neorganizirane smučarje, ki se hočejo teoretično izobraziti, odnosno polagati sodniške izpite. Predavanja bodo Vsak ponedeljek in sredo ob 21 v damski sobi kavarne »bmona«. Predavata gg. Gnidovec in Zupan. Pri-četek predavanj v ponedeljek 4. t. m.
Miklavžev večer
Osmošolec Borut je pogledal na svojo za-pestno uro. Kazala je dve minuti čez pol šestih.
»Tako, za danes bova končala, lludi,« je dejal plavolasemu dečku poleg sebe za mizo, ki se je z mučeniškim obrazom trudil, da bi se domislil prve osebe futura francoskega glagola venir.
»llvala Bogu,« je olajšano zavzdihnil tretje-šolec in s poudarkom zaloputnil knjigo, ki je ležala pred njim na mizi. Istočasno je s sredincem desnice, uprtim ob palec, izstrelil svoj svinčnik z mize, da je v velikem loku odletel na preprogo nn drugi konec obednice, kjer so se vršile in.štrukcije. Nato se je spustil na vse štiri in lezel pod mi/.o ponj, brez ozira na to, da bi bil mogel priti do njega na lažji način. Ko se je spet prikazal izpod dolgega, vezenegu namiznega prta, je bil že spet stari Rudi, najmlajši in temu primerno razvajeni in poredni potomec svojih staršev, katerih last je bila največja trgovina in najlepša vila v mestecu Njegove še pred minuto mrko zroče svetlomodre oči so se spet iskrile od pravega tretješolskega veselja do življenja, in njegov odkriti deski obraz, ki je še malo prej — pri spregatvi nepravilnih francoskih glagolov — spominjal na obraz mučenika. ki bi ga..pekli na žerjavici. je spet žarel v stari dobri volji, ki se ga je držala sicer vedno, razen kadar je prišel v stik s šolskimi knjigami.
»Poslušaj, Rudi,« je rekel Borut in zapisoval uro v svoj zapisnik, »zdaj se mi zdi, da imaš nekaj pojma o nepravilnih glagolih, zato upam, da ga jutri ne boš polomil, če boš vprašan. Sicer se pa kar pripravi, da ti bo pri mojih urah malo manj prijetno.«	..
»Že v redu.« je menil paglavec. Jutrišnji dan je bil še daleč, tako da se ni splačalo, da bi si razbijal glavo nad tem, kaj bo prinesel. Saj je bil vmes še ves večer, večer, ki je obetal postati še prav prijeten. Vendar je poznal svojega inštruktorja, in ker ga je imel rad, je na tihem sklenil, da bo odgovarjal jutri, če bo vprašan, kolikor mogoče dobro, vsekakor pa vsaj za »dobro«.
»Če me le profesor ne bo zafrkaval,« si je skušal za vsak slučaj zavarovati hrbet.
»To se tebi vedno zdi, kadar ne znaš.« Rudi ni želel razpravljati o tem, zato je menjal predmet razgovora.
»Ali veste, gospod Ivanšek, da je nocoj Miklavžev večer?«
Ne, Borut se v resnici ni bil spomnil na to. Sicer so bile že dolgo časa vse izložbe polne rdečih ter črnih vragov in belobradih Miklavžev, toda to ni imelo z njegovim življenjem ničesar skupnega več. Kako tudi? Bil je star devetnajst let in časi, ko je bil Miklavžev večer tudi zanj en izmed najvažnejših datumov v letu, so bili že daleč za njim. Letos je bij 5. december zanj samo 5. december in se je le v toliko razlikoval od drugih dni, do je bil že peti dan meseca, za katerega še ni imel plačanega stanovanja. Gospodinja je sicer še molčala, toda njemu se je vedno dozdevalo, da bo zdaj pa zdaj vprašala, kaj bo z najemnino. Vselej, kadar je moral mimo nje, je začutil mučno zadrego, čeprav se je na videz delal brezbrižnega. Kaj se je pač gospodinje tikalo, če mu niso pravočasno plačevali njegove in-štrukcije, če se bogati Rudijev oče v svoji prezaposlenosti ni spomnil, da je prvi v mesecu že minil in da mladi inštruktor ne poučuje njegovega sina iz samega navdušenja za razposajenega dečka, ampak predvsem zato. da bi si prislužil denar za najemnino? On sam pač že dolgo ni poznal podobnih skrbi, če jih je sploh kdaj, in zato ie bilo več kot razumljivo, če mu takšna skrb ni padla pravočasno v glavo. Imel je drugih, zanj važnejših, na pretek Če bi ga Borut spomnii, bi se vljudno in ljubeznivo opravičil zaradi svoje pozabljivosti, toda Borut je bil preponosen za to. Tako nerad Je
koga česar prosil, četudi bi imel pravico tega. Raje je stisnil zobe in vzdržal brez te_ Morda je bilo' to nespametno — knkor si je
sam pogosto očital, še večkrat pa so mu to očitali drugi — toda njegov ponos je bil močnejši. Vedno znova mu je podlegel.
Vendar pa se je tokrat hudo boril s svojim ponosom, ko si je obločil plašč in se priprav Ijal na odhod. Trudil se je, da bi se premagal in se odločil za to, da bi stopil h gospodu v pisarno po denar. Prihodnjo inštrukcijo bo imel šele čez dva dni. gospodinja pa komaj čaka na denar, ki pomeni poleg moževe invalidnine glavni del njenih dohodkov, od katerih za silo živita z možem invalidom in brezposelnikom.
»Letos dobim od Miklavža v Dijaškem domu nove smučke, ker sem bil ob zadnji konfe- : renči brez čveka,« je prerokoval Rudi. »Dekla : mi je povedala, ki jo je poslal oče, da jih je že knr iz trgovine skrivaj zanesla tja.«
Borut se mu je raztreseno nasmehnil. Nekateri ljudje se v resnici ne morejo pritoževati nad življenjem.
Zunaj na hodniku je neodločen obstal. Nekaj korakov proč je bil pritrjen na nekih vratih bel karton z napisom: Pisarna.
Tedaj je prišla iz kuhin je gospa, držeč v roki pladenj z dvema skodelicama in krožnikom peciva.
»Da je 1000 dinarjev preveč? Sai imate vendar kar dve sliki naenkrat!«
»Oh, skoraj bi mi bili ušli!« je vzkliknila. »Stopite no nazaj v sobo! Razen tega vain moram pa še plačuti za pretekli mesec. Zakaj pa me niste že prej spomnili na to? Tako sem po-zablji va!«
Borutu je bilo, kot da mu je zdrknilo z ramen hudo te/ko breme.
»Koliko ur pu je bilo?« je vprašula gospa, ko je postavila pladenj nn mizo v obednici. »Pet in dvajset«, Berut se je preoozno spomnil, kako se je s svojim hitrim odgovorom in ne da bi pogledal v zapisnik nehote izdal, kako težko je čakal na denar in du je imel.ure že davno seštete. Toda gospa pač ni pazila na to.
Dala mu je tri stotuke.
»Ne morem vam menjati,« je rekel Borut.
»Saj tudi ni treba. Ostalo smatrajte za dar od svetega Miklavža, ki je zadovoljen z vami, ker se toliko trudite z našim lenuhom «
»Kakšnim lenuhom vendar, mama!« je ugovarjal Rudi.
Ko je stopil Borut na ulico, ga je sprejel mraz in lahno naletavajoč, suh sneg; privihal
toda mali reveži pred izložbo se niso menili ne za mimoidoče, ne zu mraz in sneg, ki se jim je nabiral na čepicuh in ramenih in se jim topil na toplih licih; imeli so oči le še za izložbo in krasote v njej. Uživali so že oh samem gledanju; sicer so pa dobro vedeli, da te stvari niso zanje. Bili so še majhni, najstarejši med,njimi je imel morda deset let, toda življenje jih je bilo že poučilo o tem. Toda gledati so smeli vse te lepe reči tudi oni, vsaj dokler je bilo steklo vmes. Velike, modre otroške oči so sijale kot zvezde.
Borut je obstal nekaj korakov proč in čudno mehko ga je prevzelo ob pogledu na te otroke Nehote se je spomnil časa. ko je bil tudi on en izmed takšnih otrok, ki so si vsi premrli po ure dolgo ogledovali čudežne stvari v izložbah in zaman hrepeneli po njih Tedaj je začutil, kako mu je zadrhtelo srce v silni, prevzemajoči, osrečujoči ljubezni do teh mo-drookih, raztrganih in lačnih otrok, do teh drobnih, plavili glavic, do teh zapuščenih mladik njegovega naroda, za katere se nihče ne briga, čeprav živi v njihovih malih, suhih telescih isto hrepenenje no sreči, po lepoti in ljubezni, kakor v malih belih medvedkih in njihovih elegantnih materah.
Pesem izseljenčeve žene
V urah večernih čakam nate in sonce že spi, pa še molim zate. Tja preko morja . se ti moje srce smehlja, * tja preko morja ti moja misel šušlja: »Prazen je dom in vsa domačija ko podrtija vame zija. Jaz sama sem prazna, ne čutim krvi, morda mi vzvalovi, ko prideš ti!
O, da bi ne bilo morja, vsak večer bi k tebi šla, vse bi ti razodcla kako sem trpelo brez tebe.
Pridi, pridi, saj ti se ne bojiš morja, pridi, pridi, jaz ne prenesem več gorja!«
Jan Plestenjak.
Prvi božični praznik je sveti Miklavž. Slovenska navada je, da dobijo otroci vsaj nekaj za veselje. Ne pozabite na to veselje!
si je ovratnik plašča navzgor. Robnike je pokrivala tenka, mehka plast snega, ki je dušil korake. Ulične svetilke so medlo brlele v nale-tavajočem snegu. Snežinke so jih rahlo in igrivo obletavale kakor lesketajoče se bele vešče v nežnem plesu. Izložbe so bile močno razsvetljene in so sipale prijazno zlatordečo in oranžno luč na obraze mimogredočih in otrok, ki so stali pred njimi. Borut je moral gledati tik predse, da ni pohodil katerega izmed mnogih malčkov, ki so bili podobni v svojih belih kožuščkih in čepicah, iz katerih so gledali samo rož-natordeči noski in strmeče oči, zavaljenim belim medvedkom.
Borut je stiskal v pesti svoje tri stotake in v mislih računal. Dvesto dinarjev mora dati za sobo, trideset za zajutrek; ostune mu torej še sedemdeset dinarjev, ki jih more porabiti v resnici, kakor sam hoče. Premišljeval je, kaj naj si kupi zanje. Končno je zanihal med rokavicami in med knjigo ki je že dolgo čakala v izložbi neke knjigarne na Slovenskem trgu, da pride ponjo. Rokavic je bil zelo potreben, toda knjige si je še skoro bolj želel. Navsezadn je se mu je zazdelo, da bo bolj pametno, če si kupi rokavice, ki jih vsekakor bolj potrebuje: toda, ko je prišel mimo knjigarne in obstal pred njeno blesteče razsvetljeno izložbo, sredi katere ga je še vedno čakala njegova knjiga, se je odločil za knjigo Ker j>a je bila knjigarna natlačena polna kupcev in kupovalk in jc hotel svoj sklep še malo pretehtati — rokavice je jirnv za prav tudi zelo potreboval —, je sklenil dn bo že nekoliko pohajkoval po ulici in da se bo pozneje vrnil, ko ne bo več takšnega navala.
Ko je tuko počasi pohajkoval po ulici in se pozdravljal z dijaki in dijakinjami, ki jih je srečnval in ki so bili večinoma v parili, je prišel mimo neke slaščičarne, pred katero se je drenjiilo v luči, ki je lila skozi steklena vrata in iz izložbe, gručica otrok. Moral jo je obiti po ulici, ker so zastavljali ves robnik in kot začarani strmeli v čokoladne parklje in škofe. Toda to niso bili innli severni medvedki z belimi kožuščki. Ti otroci, ki so si ploščili noske na rosnem steklu velike izložbe, na katerem so se topile snežinke, in se zanihali v sladko razkošje za njim, so bili otroci revežev, brezpo-selnikov, peric in jiijancev, cestnih pometačev in služkinj. Miklavža so poznali samo po pripovedovanju sošolcev in učiteljic v šoli ali v otroškem vrtcu in po podobah v izložbah. Drgetali so od mraza v svojih včasih prevelikih, včasih premajhnih oblekcah, ki pa so bile sicer vse enako slikovito zakrpane in raztrgane, ter se šepetaje pogovarjali o čudežih v izložbi. Mimo njih so capljali mali beli medvedki, ki so jih peljale matere na »Miklavžev večer« kakega društva, kjer bodo obdarovani z darili, ki so jih bili posiaii tja njihovi očetje ali matere,
Tn tedaj se je končno odločil. Stopil je k otrokom in jih stiščal pred seboj v toplo, svetlo slaščičarno. Notri je bilo precej ljudi, nekateri so sedeli za majhnimi, belo pogrnjenimi mizami, drugi so izbirali darila, Katere jim je zlagala prodajalka v velike škatle, ki j>a je potem ovilu v rdeč, svilen papir in jih povezala z zlatim trakom, za katerega je zataknila kosmatega malega perkeljčka. Ob pogledu na Borutove otroke se je začudila in vsi drugi z njo, toda Borut se ni zmenil za to. Za vseh sedemdeset dinarjev je nukupil otrokom lepili in dobrih stvari, katerih so si tako želeli. Ko je potem spet stopal mimo kn jigarne, se mu je zdelo ob spominu na žareče obrazke in lesketajoče se oči presenečenih malčkov, da tudi on sam še noben Miklavžev večer ni bil tnko srečen kakor nocoj, vkljub temu, da je knjiga še vedno stala na svojem mestu v izložbi in bo stala tam morda še dolge mesece, če je ne bo kupil kdo drugi in da ga bo brez rokavic še zmeraj zeblo v roke.	(F. J.)
O	T
Cvetje pozimi
O božiču vidimo dostikrat v izložbah cvetličarn cvetoče vejice forsitie, češnje, breskve, marelice, belega trna, brogovite in drugih grmov, ki cveto zgodaj spomladi preden ozelene. Priroda je namreč oskrbela popje, vseli zgodaj cvetočih grinov in dreves, že v jeseni z nastavkom cveta. Zato ni to noben vrtnarski čudež, da vidimo že sredi zime prvo pomladno cvetje.
Kot že vsi vedo, se dajo brez izjeme vse rastline: grmi in drevesa siliti, to se pravi, z umetno zvišano toploto pripraviti, da nekaj tednov ali mesecev prej vzcveto. Ker pu je tako siljenje kolikor toliko zamotanu in težja stvur, se je navadno ne postopimo in jo prepustimo vrtnarjem, ki imajo rastlinake in priprave za to. Za enkrat bomo pa sami poizkusili, da pripravimo k cvetju nekatere vejice cvetličnih grmov. 2e sturi ljudje vedo, da na dan sv. Barbare. 4. decembra, damo mlade vejice češnje ali breskve v kozarec z vodo, ki ga zato postavimo na topel prostor. Te vejice prav za božič vzcveto. ko je zunaj mra/ in priroda brez cvetja. Na isti način režemo tudi ini vejice. Nn spodnjem delu jih čim bolj gladko odrežemo in odstranimo vse vejice, ki bi prišle v vodo. Vazo nato postavimo na omaro v bližini peči ali štedilnika Ker bi se pa voda. če jo ne bi menjali, usmradila, damo vanjo ščepec soli ali nekaj drobcev oglja. To tudi prepreči gnitje vejic. Take vejice se ob navadni temperaturi, ki je po stanovanjih, odpro že čez 3 ali 4 tedne. Če
pa toplino primerno /višamo, seveda ne toliko, da bi se popje zapurilo (do >5 "C), se vejice forsitie odpro tudi po devetih ali celo sedmih dneh. Isto tako dosežemo tudi nu drugi način.
Pri tein rabimo daljšo plitvo posodo, oziro-ma^stckleni zvonec. Posodo napolnimo z mlačno vodo, vanjo jioložimo vejice, ki smo jih prej narezah. Vejice ne smejo biti /mrzle, da nc zamorimo s prehitro menjavo toplote njenega pojija. Posodo denemo nato no štedilnikovo ploščo ali v peč, kjer vodo počasi segrevamo Ko se toplina zviša na 4-30 C, piestaneino s segrevanjem, a temperaturo vzdržimo na tej stopnji vsaj pol ure Nato posodo odstruvimo, da se voda počasi ohludi na toplino zraka v sobi. Vejice dvignemo iz posode in jih damo v kozarec z vodo in ga postavimo ne topel prostor. Tako pripravljene »okopane« vejice se skoro za teden dni prej razcvcto.
Še tretji način siljenja poznamo in fo z etrom. Ker pu je sivur nevarna in precej draga, ne bomo o njej dalje razpravljali.
Vse vrste cvetličnih grmov ali dreves pa sc ne odpro enako hitro. Najlepše in najhitrejše se odpro zlato-rumeni cvetovi forsitie. za njo
firideta rdeča in rožnata japonska kutino, daje vse koščičasto sad je kot češnja, višnja, sliva, breskev, marelica, mandjevec itd.
1'u ne le cvetlično grmovje, marveč tudi vse pomladanske cvetlice lahko prisilimo, da nam nekoliko prej pokažejo svoje modre, bele, rdeče in rumene glavice. Tudi to ni nikuh čudež in se vselej posreči. Sedaj, ko še ni snega iz kopljemo na vrtu, v gozdu ali no travniku primerne pomladne cvetice, kot: zvončke, trobon-tice, vijolice, božični kofčn. tcl6h. petelinčke, žafran, jetrnik, torilnico, podlesno veternico, narcise in ostulo pomladno cvetje. Izkopljcmo jih jirevidno, da ne poškodujemo koreninic, cvetnih popkov in listov. Vsadiino jih v lonček 's primerno zemljo, ki ga nato postavimo na svetal, a bolj hladen prostor. Teli ne smemo siliti z vročino, ker tudi v naravi te rastline ne potrebujejo toliko toplote za razvoj cvetov.
Ko se cvetke čez nekaj dni že zukoreninijo. jih lahko prenesemo na okno, skozi katerega sije sonce, da se okrepe in hitreje raste. Tudi te rastline cveto na ta način 1 do 2 mesecu preje.
!'o nekaterih kmečkih, pa tudi meščanskih hišah imajo lepo navado, dn postavljajo k jaslicam mlado žito, ki ga sejejo na dan sv. Andreja (30. nov.) ali sv. Barbare. Setev vsejemo v steklene skodelice, krožnike ali cvetlične podstavke. Ko žito vzkali in je za t dm visoko, ga postrižemo, da se lepše ozeleni. Zemlje ne potrebujemo; ker ga sejemo v žaganje ali v čisto, opruno mivko.
V"!
»Dotakni se ene žice! Ali kaj Čutiš?« »Nič.«
>V redu. Potem je elektrika v drugi žiri.<
Pogled z morja na Čile
K izseljenski nedelji
.V oktobru, nn krovu ladje »Ro-kujo Maru«.
čile je posebna dežela. Sestoji tako rekoč samo iz dolžine. »Kadar gremo v posteljo, se moramo oprijeti Kordiljer, da ne pademo v morje!« pravijo v Čileju. Tako hudo sicer ni, toda razmerje med dolžino in širino je vendarle kakor 20 : t. Če bi to deželo z njenim južnim koncem, Kap Ilornom, obesili na kak kraj iste zemljepisne širine v Evropi, recimo na Kopenhagen, bi njen drugi konec segal tja do Timbuktuja na južnem robu Sahare. A s podnebjem je vse drugače. Medtem ko moreš pri Kopenhagenu še lepo kopati v Vzhodnem morju, plavajo pri Kap Ilornu ledene gore, in celo pri valparaisu, ki je prav tako oddaljeno od ravnika kakor Tripolis v Severni Afriki, je morje še tako mrzlo, da človek plavanje rajši prepusti morskim levom. Teh je sicer tudi še dosti visoko zgoraj ob obali Peruja v taki zemljepisni širini, v kakršni jc v Afriki že neizrečeno vroče.
Morski levi imajo pa le zato pravico na to afriško zemljepisno širino, ker se na bregovih Južne Amerike do bližine ravnika razteza mrzli Ilumboidtov tok, ki izhaja ne daleč od Antarktike. To ohlajenje z mrzlo vodo zmanjša prav občutno tudi toplino nad obrežjem samim in tozadevno usposablja Čile za najbolj iskano dfželo v Ju/ni Ameriki glede na podnebje. Tudi Humboldtov tok ne čuti potrebe do širjave, kar jc najbolje razvidno po tem, da ima Robinzonov otok, ki je le za dan vožnje zahodno od Valparaisu, /e tropsko lice.
Počasi se odloči naša ladja od brega v Valparaisu. Precej dolgo je trajalo poslav-lj.tnje, vendar bo minilo še precej časa, da bo Čile zares že za nami, Čile, ki spada k najbolj gostoljubnim deželam sveta. Saj se še po več dni vleče vožnja ob njegovi severni obali, ki se liki obzidju! vso posuto s peskom, na stotine metrov dviga v višave. Skoraj kar^ pri morju zagledamo puščavo, ki je povzročena po viharju in mrzlem Humboldtovem toku, in ta puščava spada k najbolj suhim na svetu. Antosagasta, ki je bilo nekoč največje čilsko pristanišče za salpeter, ima povprečno manj dežja na leto kakor Sahara. Toda v južnem Čileju pravijo, da dežuje ondi tako rekoč trinajst mesecev na leto. In vendar so s soncem prežeti obronki večkrat posejani s temnimi marogami, kar z armado bodičastih kaktej, ki vsrkavajo iz vsakonočnih obrežnih megla neznansko majhno količino vlage. Če se pa potem, mogoče čez tri ali štiri leta kdaj, ulije dež, pa se te nežive gruščaste pokrajine spremenijo za tedne dolgo v pravi pravcati cvetlični raj. Kot kamen trdi plodovi, ki jih raznašajo viharji, se morejo obdržati po več let; mimo tega pa so čilska tla tako neznansko polna moči, da celo že usehle veje spet ozelenijo in vzbrstijo.
Baker in sipe
Dva dni smo zasidrani pred Caldero, »parnim kotlom«, ki je mujlino pristaniško mesto, katero uživa čast, da je izhodišče najstarejše železnice v Južni Ameriki. Železnice v puščuvi! lakrat in do svetovne vojne ni bilo treba v Čileju plačevuti davkov, ker so imeli velikanske dohodke iz sal pet rovih zalog. Dandanes pa je že druga rudnina bolj važna, in sicor baker. Na obrežju severnega Čileja je največji rudnik bukru na svetu, Chuquica-mata, čigar zaloge vsebujejo četrtino vsega bakra na zemlji. S ponosom pripovedujejo Američani, kako so po vojni dali zanj največji tedanji ček sveta: 77 milijonov dolarjev! (Leta 1938, ki je bilo tozadevno povprečno leto, so dobili iz bakra 26 milijonov dolarjev čistega dobička.) ltdečerumeno, rjavo in modrordeče se puščava svetlika na mnogih krajih, če jo prevoziš z vlakom; tako bogata so ta tla. Američani so izbili kar mesta iz peska in kamenja in brezkončne vodovode so napeljali iz daljnih Visokih Kordiljer, le da bi ta tla ohranili pri življenju. I ndan in noč rožljajo škripci japonskega tovornega parnika in napolnjujejo ladje z rudo.
Večerno sonce meče težke, mrke sence v grčava gorska ledja. Kotel zaliva, se veča do strahotne predmetnosti. Nato pa se dviga polna, srebrnomrzla luna kvišku in polaga svetal odsev hribov po morski gladini. Nepojmljivo, strahotno se vzpenjajo zadaj stene v višave, iste gorske stene, ki so se podnevi lesketale v neusmiljeni sončni pripeki. Tedajci se japonsko moštvo razgiblje. Odsev ladijskih latern je privabil množico s i p. Kot bi trenil, se spustijo urne, lahkotne postave po vrvi s krova in zabadajo z drogovi, ki imajo kavlje na koncu, v vodo. Tam pa kar tako mrgoli na stotine belosivih, ostudnih trupel, ki n jih dolge cape in lovke migotajo v vodi. Vanje se potapljajo trnki in se v dolgih lokih vračajo sunkovito na krov. Ko je kaka riba prijela, tedaj se od strahu pobarva svetlordeče in brizg-
Zamorci v vojni mornarici Peruja
Z velikim skokom se bližamo zdaj Piscu, ki je majhna perujska luka južno od Li-ine, kjer nas čaka še nekaj tovorov bombaža. Ko se bližamo temu kraju, kjer vendarle ozka proga zelenja prekine žalostno goloto puščave, vzklikne neki fant: »Joj, kaj vse tu raste!« Kak naš otrok bi se bil komaj tja ozrl. A našim otrokom je i/.jeina gola dežela, medtem ko so Čilci in Perujci navajeni obratnega. Pisco, ki je bilo nekoč znano zaradi svojih Suano otokov, ki so v dvajsetih letih v preteklem stoletju dali več ko 10 milijard dinarjev dobička, doider jih niso popolnoma izropali, so dandanes ena tistih vaz, ki preprezajo naravnost od vzhoda do zahoda čilsko-perujsko obrežno pustinjo in ki tvorijo hrbtenico perujskega poljedelstva. Toda navzlic sličnosti pokrajine, ki se na zahodni obali Južn° Amerike raztega čez več ko 25 stopinj zemljepisne širine do bližine ravnika, zapazi človek vendarle nekaj novega. To so pristaniški dlavci, ki so zamorci, in so zamorci celo v perujski mornarici, ki jih v Čileju prav nikjer ni.
Javanski presledek
Vsako jutro nastopijo na krovu javanski šolarji, ki so se vkrcali v L i m i, za-pojejo narodno himno, telovadijo in imajj nato še uro pouka. Ti otroci, ki so iz špansko govoreče okolice, naj bi se dobro pripravili na domovino svojih očetov. A tudi ostali ladijski potniki se nekaj okoristijo s tem Predvsem naj bi se oni, ki še zmeraj jedo s paličicami, naučili jesti z evropskim priborom Zato jih kapitan povabi na večerjo, pri čemer se del krova spremeni v javansko senčnico. Medtem ko se pisani lampinjončki veselo pozibavajo v vetru, sedimo s podvitimi nogami okrog nizke mizice. Na sredi cvrči na bakrenem ražnju »sukijaki«, jedilo, ki je na Japonskem,v češčenju za Fuji-janom in gejšami na prvem mestu. Pri tem pijemo iz majcenih skodelic »sake«, slavno ri-
Mesto Valparaiso
ne iz sebe dolg curek vode. Že ležijo v vrstah na ladji in v smrtnem boju spreminjajo svojo barvo, da so modročrne. V naslednjih dneh pa frfota čudno perilo vrh ladje: njih razobešena trupla, ki jih sonce in veter sušita, da postanejo »rjavi pergament«.
Pred T o c o p i 11 o , ki je zdaj najvažnejša čilska luka za salpeter, ostane naš japonski tovorni parnik zunaj mesta. Prav tik zadaj se dvigajo Obrežne Kordiljcre 2300 m visoko, skoraj kar navpik iz morja. Vlak, ki mora strme robove preplezati v švigašvagasti črti, vozi v notranjost dežele do rudnikov. Hribi se svetijo rdečkasto - rumeno, mor je je temno-inodro in gore zrnate soli so bleščeče bele, in napol slečeni, temnorjavo zagoreli delavci jo z lopatami sipa jo v ladjo. Ko so začeli zbirati prispevke zaradi potresa, ki je deželo tako one-srečil 24. januarja, je vsak od njih žrtvoval znesek, ki je bil tako velik kot dvotedenska mezda čilskega poljskega delavca. To je pač čut za skupnost, ki je v čast Čilcem, ki so na svojo domovino jako ponosni.
ževo vino; šepetaje nam pripovedujejo, da se ga je ta in ta častnik že čez mero nalezel.
Morske želve na ravniku
Blizu otokov Galapagos prerežemo ravnik. Velike želve se podijo mimo, leteče ribe frfotajo kakor metulji nad vodo in rjavi delfini skušajo v švigašvagastih črtah tekmovati z lad jo. Dnevi se začenjajo megleno in soparno. Ozračje je milo, komaj da se kak vetre zgane, prej pa nas je več tednov spremljal hladni južnovzhodni veter. Ta mehkoba nam lega na ude, polenimo se, mlahavi postajamo. V dolgi vrsti visijo belkasto sivi oblaki na obzorju, ki so se nasrkali moče; dozdeva se, da le čakajo, kdaj jih bo kdo ožel. Zahajajoče sonce poteza temnorumene črte po vodi, črne deževne mrene visijo okrog in okrog nad morjem. Ponoči pa se penijo beli valovi okrog ladje.
jNekega jutra nas predrami rožljanje verig: M a n z a n i 11 o ; majhno pristanišče na zahodni obali Mehike. V zavarovanem zalivu se podijo morski volkovi, dolgi palmovi gozdovi obdajajo
obalo, in krošnjarji prihajajo z nagačenimi kai-maneni in želvami na krov, ki se japonski pomorščaki kar trgajo zanje. Moški s širokimi klobuki in rdečimi zaveznicami polnijo ceste in tamle je zares eden, ki mu tiči za pasom množica nabojev, pa ni nikjer kakega filmskega ateljeja v bližini. Tudi najpreprostejši možakar se tu vede z najpopolnejšo vljudnostjo. Taka je južnoameriška navada. V primeru s čilskimi
Erebivalci, so kretnje tukajšnjih moških bolj rezbrižne, bolj prožne; robata, iz lesa izrezljana sedla Kordiljer so se tu spremenila v elegantne škornje iz svetlorjavega usnja. V čudnem nasprotju s takim videzom so revolucionarni plakati na hišah, pozivi delavske in kmečke vlade generala Cardenasa. Okrog vogala pa pravkar zavije omnibus nemškega izvora in z napisom: »E1 von Ilindenburg«! Kaj vse morajo prenašati ta ljudstva, ki so v svojem bistvu mnogo bolj kulturna kot Evropa!
Slovenska šahovska zveza je imela zadnji torek važna posvetovanja, ker je organizacija jugoslovanskega šaha sedaj na tem, da se bistveno predrugači. Z osnovanjem Hrvatske šahovske zveze so se pojavila nova vprašanja, katera je treba čim prej rešiti. Odbor Slovenske šahovske zveze je pri proučevanju sedanjega stanja stvari prišel do zaključka, da^ se bo tudi v bodoče držal stare linije t. j., da Slovenska šahovska zveza zahteva proste roke v svojem področju, ne da bi odklanjala sodelovanje z drugimi in je končno pripravljena, tudi podrediti svojo organizacijo vrhovni zvezi vseh področij jugoslovanskega šaha, ker smatra, da je taka ureditev koristna za šah. Sklenjeno je bilo nadalje, da bo redni letni občni zbor Slovenske šahovske zveze 14. januarja v Trbovljah, kakor je določil zadnji zvezin občni zbor v Mariboru. Možno je. da bo občni zbor združen tudi s kako šahovsko prireditvijo v Trbovljah.
Tekmovanje v turnirski igri med klubi, včlanjenimi v Slovenski šahovski zvezi, se bo pričelo v januarju. V Ljubljani to klubi razdeljeni v 2 razreda, v katerih bodo tekmovanja ločena. V prvem razredu sta Centralni in Ljubljanski šanovski klub s svojima prvima moštvoma in š. k. Triglav, v drugem pa vsi ostali klubi iz Ljubljane. IzvenljubI janski klubi bodo tekmovali prav tako ločeno po izločilnem sistemu.
V šah. sekciji Korotana na Rakovniku je pred kratkim igral simultanko odlični amater iz Centralnega šah. kluba, Jože Šiška. Nastopilo je sedemnajst šahistov in je Šiška po 3 urah dosegel lep rezultat 14 : 3. Pred simultanko je mladim fantom Korotana v kratkem predavanju prikazal najmarkantnejše posebnosti v igri mlajše mojstrske in velemojstrske generacije.
Flohr in Spielmann sta igrala pred kratkim v Goteborgu na turnirju s švedskimi mojstri brez Stahlberga, Lundina, Stoltza in Danielssma, ki so ostali v Ameriki. Dosegla sta z lahkoto prvo mesto z 10 točkami iz 11 dosegljivih.
Iz medmestne tekme med Moskvo in Leningradom prinašamo borbeno partijo dveh najmlajših ruskih mojstrov.
Bondiarevsky — Smislov
J. d2 —d4, Sg8—f6 2. c2-c4 g7—g6 3. Sbl— c3, Lf8—g7 (druga možnost je d?—d5 s prehodom v Griinfeldovo varijanto) 4. e2—e4, d?—d6 (karakteristična za kral jevo - indijsko obrambo je izvedba poteze e7—e5. katero sedaj črni pripravlja.) 5. f2—f3 (to potezo smatrajo za zelo dobro orožje proti kraljevo-indijski obrambi, ker z njo beli podpira svoje središče in si omogoča tudi napad z g2—g4 itd.) 0—0 6. Lcl—e3, e?—e5 7. Sgl— e2, Sb8—c6 8. d4—d5, Sc6—e? 9. h2—h4 (beli je zelo energičen, kar je popolnoma prav, ker je beli z damskim konjem že izgubljal čas.) c7—c5 (mesto tega bi bilo bolje pripravljati udar f?— f5 s Sf6—e8 itd) 10. Ddl — d2, 'Sf6—e8 11. h4—h5, f7—f5 12. h5Xg6, h7Xg6 13. Le3—h6 (sicer bi po f5—f4 ta lovec prišel iz igre.) f5—f4 14. 0—0—0, Lg7Xh6 15. TlilXh6, Kg8—g7 16. Th6—hI Se7—g8 17. g2—g3 (zelo lepa kombinacija, s katero da beli nov polet svojemu napadu.)' f4Xg3 18. Se2Xg3, Tf8Xf3 19. Sg3—f5+, Lc8Xf5 (na g6Xf5 bi črni po Dd2-g2+ .izgubil kvaliteto.) 20. e4Xf5. Tf3Xf5 2t. Lfl—d3, Tf5-f4 22. Tdl—gl. Kg?-f8 23. TglX g6, Se8—f6 24. Dd2—g2, Dd8—e7 25. Sc3—e4! (sedaj ne gre SXe4, ker grozi na g8 mat.) Tf4X e4 tudi žrtev kvaliteta ne pomaga več.) 26. Ld3 Xe4 in črni se je vdal, ker proti vezavi Thl— h8 nima nobene obrambe.
Ne pozabile na Miklavževa darila še bolj revnim družinam kot ste sami!
Kurenčkuva Neška
Don6 6cm se pa namenila, de vam bom rajš kej bi vc6elga pu-vcdala. Kdu bo zmeri jamru, ko useskp nč na pumaga? Člouk nej bo ve6eu keder je dobre vole. Keder je ža-lasten, nej se pa joka, če se mu lub. Križu in težau je don-don6 že tulk na svet, de sma se jiihže kar prvadel. Jest sem s naprej uzela, de bom ud zdej zanaprej zmeri vesela. Če bo moj mož zavle tega kej sitnast stresu, bom pa za seboj kar zaloputelna urata, pa bom šla krokat. Sej moj mož glih tku naredi če ga začnem jest kej sekirat. Ud žeulejna more met ja člouk tud neki, zatu |e vender na svet pršou. Kdur je tku naumen, de ra]s brunda touče, nej ja pa touče. Keder bo mal bi u leta pršou, mu bo pa žou, de ni soje mladost izkuristu.	,
Letaš sma ustanovel tam pr Sau en kupalen in pa balinask klub. Dedci pa še pusebi en kro-karsk klub Zdej se vozem jest usak pupoudne, če je lep ureme, kar k Sau. Če je dežeun dan. usta-nem pa duma, pa može štumfe štrikam. Pa en pulover sem mu tud že naredila za zima. Tku, de m na more učitat, de sem faulasta, Keder sonček pusije, se pa prec, ke mož udide pu sojeh poteh, ____j__.... Uo^ibol na nHfrčim Up. nreke Sau. U
UO.U.1U ,»*»	r	-	-	,
Sau se ta peru mal 6koplema, pol začnema pa ba-linat. Koker se tud balinat naveličama, grenia pa u tista ta nova štarija, ke je na un stran sauskega
mustu glih pud klancam, ke 6e gre na Gamelne. Za pijača more pa dat 6evede tist, ke je ta nar-6labši balinu. Jest znam tku fajn balinat, de je mene prou mal kerkat ta nesreča zadela. Sevede, gledala sem pa zmeri tku, de me je mož useli najdu že duma, keder je prkuluvratu dam. Zatu tud nč na ve, de sem pr tem klube, ke ga mama pr Sau. Zatu tud prosem, de mu na bo tega nubeden na nus ubesu. Scer se jest muža Jjrou nč na bujim, ke jest sem glih tku al pa še bi neudvis-na, koker sa ta mlad ucnctenki. Ampak lubš m je pa useglih, de mož tega na zve. Kene, če on tu zve, ga na bom mogla nekol več nahrult, če bo prou pozen in skrokan dam pršou. Kar tih bom mogla bit, de m tud on na bo mogu naprej vržt, de jest tud nisem nč bulš. Astcn prosem, de dr-žete ježek za zubmi, če bote kerkat z mojmu možem kej skp pršli.
Letaš je biu 6ezone za kupajne in pa balinaj-ne glih ta 23 oktobra konc. Za krokajne pa tku sezone ni nekol konc. Zatu sta naš klub puvabila gespud in pa gespa birtna ta dan na pujedna, ke 6ta ja priredla ub ubletenc utvuritve te štarije.
Kuku je biu lušten na te pujeden, jc tešku za puvedat. Glih dvana-st s nas je skp zbral. Tku je biu pa lušten, dc b mende ta narrajš kar usi tam ustal. Use piške, kar jih je biu pr hiš, sa puklal in spohal. Pud puticam in pa tortam se je tud miza kar šebila, tulk je biu teh dubrot na miz Vinčka za naše putrebe je biu pa tu kar mal preveč. Ke u našeh žclodcch ni biu več prustora zajn, sma mu mogel dat pa še naše glave na raz-pulagajne. No, ke nisma več vedel, kam b tu al pa un še spraul, sma se pa lepu prjatclsk puslovel in se začel pučas guncat preke iblan. K sreč nas ie biu glih za en zmešan zbor zado6t, zatu sma jih pu pot še ene par ukrogleh zažingal,
Jest sem pršla tkula ukul ene punoč dam. Moj mož je že tku u pojstel smrču, koker de b
eden drva žagu. Kar lepu natihem sem hiter zlezla pud kouter in prec tku zaspala, koker de b me eden ubou. Zjutri, ke 6e ie mož zbudu, me je prec prašu, ki sem bla smuč, de me ni dubu duma, ke je pršou dam? Sevede jest b se lohka zlagala, de sem 6e nalaš pud kouter skrila, de me ni vidu. Ke 6em pa preveč resnicolubna, de b lagala, sem se pa raj putuhelna, koker de še spim, in moučala. Šele, ke se je mož ubleku in šou kar brez fruštka u kancelarija, 6em ee tud jest pučas skubacala iz pojstle. Ke se pa ni splačal de b sam zase kurila in fruštek kuhala, sem 6e pa kar ublekla in šla mal ven na lft.
Sevede mačka sem mela tku hudga, de me je kar grizu pu čevah. Ke sem pučas prhacala du Zvejzde, sem se pa spounla, de še nisem fruštkala. Ke je pa mal naroden, če je člouk brez fruštka, m je pa k sreč u glava padel, de m je enkat moja prjatelca praula, de zna ena luštna gespudična not u »Rio« še ta narbulš kufe skuhat. »Kar na tista gespudična Marička, ke ma beu krancel na glau, se ubrn, pa t bo prec skuhala tak kufe, de b še še angelčki ublizval, če b ga pil.
Jest 6em ja res zavila kar naraunast u »Rio« in prašala, ki je tista gespudična, ke zna tku fajn kufe skuhat. »Tukil« se je uglasila za pudelnam ena gespudična s takem krancelnam na glau, koker m je prjatelca puvedala. »Kašna šalca ga pa želete, gespa? Ta velka al ta mala?« me jc prašala. Jest 6cm ji pa tud kar pu pravic puvedala, de mam rajš velika šala, koker pa mejhna. No, in še ni prou ena menuta menila, sem pa že sedela tam pr peč za miza, pred nama na miz pa šalca s kufetam. Kufe je biu res tku fajn, de sem kar prec naručila gespudičen, de ga more zame en velk pisker rezervirat, de ga bom lohka s saba uzela, keder sc bom na un svet preselila. Nisem bla pa še s kufetam fertik, ja je pa že not prmahu en gespud, ke je biu mojmu prjatle Frtaučkumu Gustlne čist pudoben. Ta peru sem misleta, de me je prsou zaiezvai de b me mojmu može zatožu No, pa ja je mahnu kar naraunast ke h tistmu pudelne, ke 6e tud krenbirštelni pa kašen slivu-
ček dubi En štamperl slivučka je prec spiu, ke je čaku še na krenbirštelc, de bo kuhan, 6e je pa začeu ukul uzirat, de b vidu, če je tud kašen negau znane not. Tekat je pa kar naenkat zagledu mene tam pr miz.
»Za božja vola! Neška, kuga pa ti tuki delaš? Al s 6e duma z možam skregala, de 6 pršla 6em fruštkat?« me je ves začuden prašu in tku z ve-selam skoču k men, de je kar štamperl dol s pu-delna na tla prekucnu. Sevede, štamperl se je čist razbou, škode pa ni biu glih pusebne, ke je biu štamperl že prazen Koker je biu krenbirštel skuhan, ga je pa kar k moj miz prnesu in 6e usedu zraven mene.
Ke ie enkat tist krenbirštel pujedu, mu je začela pa tku gofla migat, koker g06 rep. Kar u šth mu nisem mogla pridet Ke se je enkat mal unesu, sem pa hiter jest za beseda puprjela, de ni začeu še naprej žlebedrat- Use ud »a« do »cet« sem mu puvedala ud naše puijedne tam pr Sau. Še tu 6em mu puvedala, de sma ee ga usi prou pušten na-žehtal. Nazadne sem mu pa tud puvedala, kuku sem se duma može pud kouter skrila. Ke sem mu ud pujedne prpoudvala, sa se mu začele kar sline dol pu brad cedet. Kar naprej in naprej se je mogu s šnajctihelnam brisat.
»Kdaj bote pa šli spet h Sau balinat in pol na pujedna?« me je prašu »Veš, jest znam tku balinat de bom pol pr pijač čist pucen skuz pršou, če me bote puvabil.«
»Dragi moji Letaš je že za kupajne sezona u kraj. Sam za balinajne se pa tud na splača hodet tku deleč,« sem mu jest udguvarila.
»Oh, Neška. kupajne in pa balinajne pust kar pr gmah. Men gre prouzaprou sam za pujedna. Če me bote puvabil, t bom du smrt ali pa še dle hvaležen.«
Ke sem mu ublebila, de na boma najn puzabil, keder boma mel spet kašna pujedna, je biu pa prec tku ««eu, de m je kar roka kušnu, pol ju pa šou.
'N M
Znani 8ALVAT CAJ proti »olft-
nim kamenčkom in bolcfiiintn »olineca mehnrjn nn dohlvn pri irlaviipin T.nitnpnlkn: Anoleka , bv. Ivana, Zagreb, Knp(o) 17. -V Prospekte n zdravljenju poSl'
O. r. 8. br. 27870-1836. Bn. 3487.
ljcno hlače, ki so se na vso moč Tesno oprijemale zadnje plati. Nihče me ni opazil in tako sem pljunil v roke, na daleč zaiiiahnil in — na ves glas je plosknil udarec na nič hudega slutečo zadnjo plut! S krikom, z obema rokuma na sedali!, se je zasukala moja žrtev...«
Damjan je utihnil in se začel smehljati. Mi smo skušali razumeti smisel njegovih besed.
»Namreč, stvar je bila ta,< je nadaljeval, »da tisti, ki se je zasukal, ni bil nihče drugi kot — profesor iks!<
Vsi smo se zagrohotali. Damjan pa se je zresnil.
»Smejete se seveda. A jaz! — Tu je stal strašni profesor Iks in se je drgnil 110 zmrcvarjcni zadnji plati, gledal me je široko razprtih oči in je — molčal. In tudi jaz sem molčal — in vsi drugi so molčali... vsi so molčali, molčali tako strašno in moreče in grozno.
In teh nekaj sekund pošastnega molka je v mojem spominu nasekanih kot najstrašnejše sekunde, ki sem jih do današnjega dne sploh kdaj doživel. Bil sem kakor pogreznjen v dušeče jezero molku, iz katerega ni bilo nobene rešitve.
Sicer pa se je profesor Iks kar dobro izmazal iz tega dogodka Sprevidel je, da ni bila hudobija, du je bila pomota — videl je grozo na mojem obrazu. Moral sem se skloniti, in potem mi je dal eno na zadnjo plat, ki ni bila iz slabe družine.
Pa me razumete zdaj, kaj občutim, kadar nastane molk?«
Prikimali smo. Tako približno smo si to lahko predstavljali.	(E. K.)
TEHNIKA
Električna turbina
Turbine so se v zadnjih štiridesetih letih tako razvile, da so marsikje prevzele delo parnim strojem, ki so bili še pred pol stoletja lahko rečemo edini jiogonski stroji, ki niso neposredno izrabljali naravnih sil (vode in velra). Prednosti turbinskega pogona so v majhni porabi goriva, maziva, v tem da je na primer v primeri s parnim strojem na dokaj manjšem prostoru združena naprava, ki daje isto energijo itd. Glede ekonomičnosti pa pri manjših silah turbina ne more tekmovati z drugimi pogonskimi stroji, pač pa je toliko večji njen pomen tam, kjer se potrebuje veliko energije (nad 700 ks.). Zato se turbine uporabljajo tam, kjer se potrebuje močne pogonske stroje n. pr. pri ladjah. Manjše turbine (pod 700 ks.) se zaradi sorazmerno velikih izgub uporablja samo za naprave, kjer služijo kot rezerva v sili in kjer se računa, da itak ne bodo mnogo v pogonu kakor n. pr. rezervne črpalke za parne kotle ild.
Turbinski pogon pa ima tudi svoje slabe lastnosti. Ena izmed takih, ki je vzrok, da se turbina še m mogla uveljaviti na vseh področjih kamor bi po ekonomični porabi goriva sodila, je lastnost, da se vrli samo v eni smeri. To je posebno za prometna sredstva n. pr. lokomotivo zelo neugodno. Poleg tega se turbina po svoji naravi mnogo hitreje vrti kot parni stroj, tako da je največkrat neposreden prenos nemogoč in se morajo vgraditi draga podležja zobnih koles, da se pogonski osi zmanjša število obratov. Tem ne-dostatkom lahko obidemo na ta način, da zgradimo poseben generator, ki je zvezan s turbino in ki proizvaja električni tok. Na mestih pa, kjer potrebujemo pogon, postavimo električne molor-je, ki jih lahko konstruiramo za poljubno hitrost in jim s preprosto preklopitvijo lahko menjamo smer vrtenja. Ta način je bil v praksi že več krat izveden in se je prav dobro obnesel. Vendar se ga konstrukterji še vedno nekako izogibajo, deloma zaradi sorazmerno visoke cene, deloma zato, ker šo ni na razpolago dovolj izvežbanega osebja, ki bi znalo zanesljivo upravljati s takimi stroji.
Kar se tiče vpeljave turbin pri lokomolivah. je zanimiv poskus, ki so ga napravili Američani
Ameriška železniška družba Union-Pacific jo lansko leto zgradPa za poskus lokomotivo na turbinsko električen pogon. Lokomotiva zmore 500(1 konjskih sil moči. Temu primerne so seveda tudi teže in dimenzijo strojev. Vse naprave so razdeljene na dve polovici. Vsaka polovica se deli na dva vrtljiva voza, ki nosita vsak po. tri pogonske osi. dve navadni, ki sta vgrajeni še v poseben vrtljiv podstavek Cela lokomotiva ima torej 20 osi (40 koles), od katerih skrbi 12 osi (24 koles) za pogon. Vsaka polovica lokomotive je kar se pogona tiče zase popolna celota. ,
Napad za zahodnem bojišča
Molk
Bssede pomenijot
Vodoravno: 10. Vrsta žita. 12. Reka v Severni Ameriki; se izliva v KaliFornijski zaliv. 13. Država v Južni Ameriki. 15. Osebni zaimek (dvojina. 2. oseba). 18. Žensko krstno ime. 20. Zadnji predsednik bivše španske republike. 21. Teče pa nič ne reče. 24. Sve nik, po katerem se imenuie jugoslo/. semenišče v Rimu. 2ti. Druga beseda za čuti, ne spati. 28. Predplačilo. 29. Literarno delo v nevezani besedi. 31. Kraj na Gorenjskem. 32. Hranilna pijača. 34. Ovčje meso. 36. Nasilna prisvojitev tuje lastnine. 37: Veznik. 39. Del telesa. 41. Črna mrtvaška ptica. 42. Kozi podobna žival, doma v Aziji. 44. Geometrijski izraz, oz grška črka. 45. Kovina. 47. Divja žival, doma v Afriki. 49. Domače žensko krs'no ime, tudi dišeča rastlina. 51. Velika časovna doba. 5i. Mesto v Rumuniji. 54 Brez vrednosti, brez pomena. 55. Največja v morju živeča žival. 58. Dekle, ki se pripravlja za vstop v zakon. 60. Angleška trdnjava in pristanišče v RdečCm morju. C2. Ravna vrsta, urejenost tudi druga beseda za rdlikovanje. 63. Nadležna mušica, tudi oseba iz Cankarjeve drame »Hlapci« 65. Odvodni jarek, tudi morski preliv. 66. Mohamedanski bog. 68. Koruzna jed. 70. Vodna žival, tudi ozvezdje. 72. Kratica za i:ras tega leta. 74. Krajša beseda za orisovanje. 76. Pega. madež. 77. Oblika glagola kipeti. 79. Glej 41. vodoravno. 80. Zadnji del živalskega telesa. 82. Prodaialnica tobaka. 84. Najlepša lastnost. 88 Druga beseda za Pubek, zal. 8?. Naslovna oseba S.ifokleieve tragedije. 89. Tuia beseda za drevored. HO. Prva oseba glagola dati. 93 Skupnost enot. 1)5. Švicarsko mesto ob Renu. 97. Strupena žuželka. 9i Krajša beseda za pohajkovalca, potepuha. 100. Vsakdanja molitev. 101. Velik hrib jugoza-liorlno od Ljubljane 103. Druga beseda za semenišče 10). Šlevnik. 106. Kratica za izraz »na razpolo fenju«. 108. Grda in neprijetna nadloga. 110. Reka v Banatu. se izliva v Donavo. 111 Jako natančen rokodelec. 113. Oziralni zaimek. 114 Viden in slišan izraz žalosti. 116. Druga beseda za golju-fiio. 118. Slovenski minister. 120. Bližnji sorodnik. 121. Vrsta leooslovnega dela. .123. Žensko krstno ime. 124. Ribiška mreža. 127. Druga beseda za lekarno. 129. Grški slikar. 131. Predplačilo. 132. Užitna poba. 134. Dokaz nenavzoJnosti. 135. Grški bog vojne. 137. Kdor je prejel zakrament sv. zakona. 130. Sedež enega izmed peterih čutov. 141. Grška trka. 143. Grški junak, ki je bil neranljiv. 145. Mohamedansko nabožno čtivo. 146. Koroški kulturni delavec, narodni prebuditelj. 148 Ljudski izraz, ki pomeni orivolitev. 149. Ruska reka, pritok Volge. 151. Tu;a beseda za dolgo in široko ulico. 153. Član starega azijskega naroda. 155. Zelo visok državni uradnik. 153. Najlepši dalmatinski zaliv. 157. Naša domovina.
Navpično: 1. Druga beseda za strast, poželenje. 2. Star slovenski ljudski izraz za ječo. 3 Državna blagajna. 4. lezero v Abesiniji. 5 Žensko ime in gora v Mali Aziji. 6. Mo. 7. Kratica za
trgovski izraz »preteklega leta«. 8. Deli drevesa (i sklon množina) 9. Poljudni, neolikan izraz za jem. 10. Kraj na Dolenjskem, znan po »suhi robi«. It. Dolg lesen drog, ki služi pri nalaganju sena. 12. Druga beseda «a prehlad, vnetje. 14. Glej lit vodoravno 15. Povesno žita ali slame. 16. Domače moško krstno ime. 17. Zemeljska celina. 19. Kozji glas. 21. Ime p aneta. 22. V zemljo izkopana duplina. 23. Tuja beseda za zavetišče. 25. Sedež enega izmed čutov. 27. Moško krstno ime. 29. Del hišnega vhoda. 30. Država v Zapadrii Indiji. 33. Fgiptovsko božanstvo. 34. Zveneča kovina. 35. Konec očenaša. 38. Roo=eweltova gospodarska organizacija. 40 Član starega svetopisem. naroda. 41. Druaa beseda za skupaj, obenem. 43. Otroška beseda za očeta. 44. Krajša beseda za petina. 4*\ Druga beseda za upanje tudi žensko krstno ime. 48. Poglavar družine. 50. Giej 153 vodoravno. 51. Nedoločni šlevnik, pomeni sleherni. 53. Dolin« st in v^čast vsakemu človeku. 55rPolotok vgev.ledenem morjn (v Rusiji). 56. Del naslova. 57. Moderno napadalno orožje. 59. Števnik. 61. Del noge. 63. Poljsko orodje. 64.'V morje segajoč skrajni del suhe zemlje. 67. Drug izraz za slabi, peša. 68. Je na koncu povednega stavka. 69. Član indijanskega plemena (iz Kari Maya). 71. Druga beseda za maihen dar. 72 Kraj v Črni gori tudi stara balkanska država. 73. Krte žova drama. 75. Maščoba. 76. Žensko krstno ime; če podvojimo prvi slog. dobimo lepo dišečo, belo cvetlico. 78. Druga beseda za enaki, odgovarjajoči. 79. Ključavničarsko orodje. f-1. Glas piščali. 83 Turško pokrivalo 85. Lastnost vode, druga beseda za leti, hiti. 86. Orožje, ki je v sedanji vojni po=ebno aktualno. 88. Glej 13. vodoravno. 90. Kjer je naj-prijetnejše. 91. Štajerski izraz za očeta. 92. Tuia beseda ?a kosilo ali večerjo. 94 Prišlo* kraja; vzkbk, naslovljen na neljube goste. 96. Okras e, nakit. 98. Poljski sadež. 99. Spreha ališče, drevesni na«ad. 102. Žlahtno mazilo. 103. Glasbeno orodje tudi denarna enota evropske države 104. Izraz pri tehtanu. 107. Jutranja padavina. 109. Slovenski učenjak, matematik ki je iznašel možnar. 110. Belgrajska veleblagovnica. 112. Poljski sadež, ki kasneje dobi priimek „kisel". 113. Vrsta bonbonov. 115. Majhna okroglasla masa. 117. Rimski vojskovodja, ki je izgubil bitko v Tevtoburskem lesu. Ii9. Del voza. 120 Skrajšano moško krstno ime. 122. Domače žensko krstno ime. 124. Gorenjska reka. 125. Finsko mesto, ki se drugače imenuje tudi Turku. 126. Strupena plazilka. 128. Kiaiša beseda za zraven, poleg, tikoma. 130. Malo tehta, nasprotje od težak. 132. Nasprotje od mrzel. 133. Državica v Tibetanskem višavju. 136. Vrsta barve. 137. Šaljiv izraz za prašiča. 138. Tuja beseda ?a gladino, višino. 140. Fantovsko sonce. 141. Ostri del vsakega Oglatega telesa. 142. Glej 139 vodoravno. 144. Druua beseda za polet, letenje. 145. Redilna hrana. 147. Pasji glas. 148. Že-lelnna, 150. Stara ljudska beseda iz Prešerna, pomeni če. 152. Medmet. 154. Pevska nota. 155. Pogojna členica.
Rešitev križanke z dne 26. novembra
V naše živahno razgovarjanje je vskočil molk, kukor se to včasih pripeti. Nenadoma je bil tu, in mahoma smo se vsi zavedeli tega molka, te tišine. Vsem je postalo polagoma neprijetno, ko da nam je slabo v želodcu, v zadregi smo zrli v tla, vendar ni bilo nobenega izhoda.
Tedaj se je dolgi Damjan prisrčno zasmejal in vsi smo se začeli grohotati. Mora je odje-njala.
»Čudna reč je takšnole molčanje,« je dejal Damjan nato. »Kot bi mignil, pride, vzame slehernemu besedo, skoraj bi rekel, da tudi misel
—	čudna reč!« *
Nekateri so prikimali, češ, res je tako. — Damjan pa se je zresnil in je nadaljeval:
»Da vam odkrito povem, velik sovražnik sem takšnega molka. Strašen je molk, ki človeka ohromi, ki je mahoma tu, ki zaduši razgovor, nenadoma odseka trušč, glasno dejanje. Ne maram ga —, pa mogoče ie zato, ker so z njim v zvezi hudi spomini.
Najprej se spomnim vojne. Takrat sem večkrat doživel takšno hipno molčanje, ki je nadomestilo kako besneče divjanje, ki se je krt s čarobno palico priklicano, mahoma uleglo na nas in nas kar morilo. To se je primerilo, ko je nastal kratek odmor po kakem bobnečem streljanju, ali tisti trenutek, ko se ii bliža tank, ali ko sovražnik plane na napad.
Najprej sem ta molk doživel pri Arrasu. Tn nikoli ga ne bom mogel pozabiti. Angleži so btibnali neprestano štiri dni in štiri noči. Nekateri od vas bodo že vedeli, kaj to pomeni: en dan ima štiri in dvajset ur, vsaka ura šestdeset minut, vsaka minuta šestdeset sekund, ki utegne sleherna prinesti smrt.
In zjutraj zarana četrte noči, točno ob štirih pa štirideset minut, je nenadoma umolknil ta divji orkan, grmenje, treskanje, eksplodira-' tuljenje, ves ta nori peklenski trušč. Kar itadoiuat-je bila tišina — tišina, ki nam je ,.TirmeIa"V nšiešltr, ki se je v svoji nepričakovani nenadnosti ulegla na nas kakor neznosno breme, ki je bila bolj strašna, bolj pošastna kakor prejšnje divjanje. Trujala je le nekaj sekund, a vedeli smo, da se bo zdaj nekaj zgodilo. In prišlo je iz sivega mrča proti nam in vendar
—	zakoprneli smo po bojnem trušču, po koncu te strašne tišine, te molčeče grožnje...*
Dolgi Damjan je utihnil in se zamislili.
»In potem?« je vprašal nekdo.
»In potem —, potem smo se borili, kakor smo se ondi dan na dan vojskovali, za jarke, za razstreljeno zemljo. — Pa saj sem hotel omeniti le ta molk, samo to.«
. Po kratkem, resnem premolku se je obraz dolgina polagoma razvedril. Smehljaje se, je dejal:
I »Strašno je bilo. Pa vendar — pa če mi verjamete ali ne — pred več leti, še pred vojno, sem doživel takšen nenaden molk, ki je bil še bolj moreč kot ta, ki sem o njem pravkar govoril. Ta molk je bil — v šolil —
Vidim, da mi ne verjamete kar je jako razumljivo. Moje tedanje doživetje je treba relativno presojati, potem je nemara moči razumeti tisti vtis name.
Takrat sem bil tretješolec. Tmeli smo matematiko. In sicer profesorja Iksa, ki se ga je vse balo, ker je bil neizrečeno strog. Nekaj je pač bilo na njem, da smo vsi trepetali pred njim. Brez dvoma nismo bili angeli, toda pri profesorju Iksu smo bili! Pri njem smo kar klecnili in pazili na vse pretege.
Ure je bilo konec in imeli smo odmor. Z drugimi tovariši sem takoj odšel iz razreda, pa sem se, ne vem že,, zakaj, kmalu spet vrnil. Ko sem stopil v razred, sem zagledal okrog sprednje klopi gručo dijakov. Pripomniti moram, da je večidel mojih tovarišev nosilo takrat /e dolge hlače. —' Videl sem torej malo skupino, videl sklonjene postave, videl tako napete hlače... nisem se mogel premagati! Kncmu sem jo moral prisoliti, moral, pa — pikal Pa čeprav bi se nato še tako stepli. — ln že sem spazil posebno napete, že malo ogu-
Vodoravno: 1. vojak, 6. rab, as, 11. alibi, 16.
Irec, 17. Radovan, 18. omet, 19. tek, 20. Aida, 21. lOimač, 22. Ela, 23. eho, 25. Olib, 27. Arula, 29. pok, 30. zlato, 32. čelo, 33. Milena, 35. bazen, 37. grez, 39. stirač, 41. Ika, 42. para. 43. Šarič, 44. oka, 45. Rož, 47. Adam, 49. Erika, 51. mak, 52. otava, 53, notes. 5+ Atena, 55. karat, 57. drozg, 5'). teran, 61. Ala, 63. ravan, 64. orak, 65. ata, 67. (lir, 69. sleme, 71. Peru, 73. top, 74. edil, 75. Tra-vadi, 77. roman, 78. Ivana, 79. mišar.
Navpično, 1. vitez, 2. oreh, 3. jek, 4. Aca, 5. krilo, 6. Radič, 7. oda, 8. oda, 9. avizo, 10. samum, 11. analitika. 12. loč, 13. ime, 14. Belo, l>. Itaka, 24. oaza, 25. otej), 26. bera, 27. Aleš,
BANKA BARUCH
11, Bne Auber, Pari« (9*)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In p«
najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in l.uksemburgu sprejemajo plačila na a »še ček. račune. Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6'i, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Rešitev besednice
Janez Jnlen: Ovčar Mnrko.
ZDROBOVI KUPČKI
Na mleku zakuhaš zdrob. dodaš malo presnega masla in s tem napolniš pekačo, ki je namazana z mastjo; pustiš, da se shladi in nato z obodom za krofe izrežes iz zdroba kupčke. Kupčke povaljaš v jajcu in drobtinah in jih na masti opra-žiš. Zraven malinovec.
i«. —— Križanka
Rešitev zlogovnice
1. kipar, 2. dalja, 3. objem, 4. Roedcr, 5. Desna, 6. real, 7. Ukmar, 8. govor, 9. Izak, 10. Manon, 11. Jajce, 12. akord, 13. mapa, 14. osat, 15. Koder, 16. osel. — Kdor drugim jamo koplje, sam vnnjo pade.
»Očka, ali je tudi tebe štorklja prinesla?«
»Seveda.«
»Pa ne vsega naenkrat?«
28. Alič, 29. pero, 31. lakota, 34. nakana, 35. biro, 36. nada, 37. gran, 38. rareza, 39. oris, 40. čaka, 46. žara, 47. Avar, 4S. mora. Mav, 49. Eton, 50. atek. 51. mera, 53. kader. 56. Talin, 57. drevi, 58. greda, 59. Tarim, 60. napor, 65. Lido, 66. Iona, 68. Rim, 69. sla, 70. Eva, 71. Pan, 72. Uri, 73. tuš.
MLADI SLOVENEC
Simon, otrok narave, ih njegove gosli
V	samotnem pogorju je nekoč zdavnaj živel velikan. Imel je sina, ki mu je bilo ime Simon. ■
Simon ni bil 6urov in neusmiljenega srca kot sinovi drugih velikanov. Vse dneve je najraje preživel sam. V samoti je prisluškoval šumenju gozdov in bučanju vodopadov. Prav nič ni bil podoben 6vojcmu očetu, ki je bil takšen hrust, da se ni bal nikogar na svetu. Simon se je boječe izogibal V6eh, s katerimi bi se moral boriti, Ni skrivil lasu ne živalim ne ljudem.
Nekega dne je Simon 6topil pred očeta velikana m ga prosil, naj mu podari gosli.
Oče ga je jezno pogledal Ln zarenčal:
»Ali se ti jc zmešalo ali kaj? Čemu ti bodo gosli? Gorjača je za velikane!«	_
Simon se jc ve6 potrt vrnil v šumo in blodil po njej tri dni in tri noči. Četrtega dne je spet stopil pred očeta in ponovil svojo prošnjo.
Velikan je sprevidel, da sinu nc bo zbil gosli iz glave, in zagodrnjal je:
»Siten si kot muha. Ali res ne moreš živeti brez gosli?«
»Ne morem!« je Simon odgovoril in ga proseče pogledal.
»Pa naj bo, no,« se ie oce vdal.
Kupil je sinu gosli, prelepe nove gosli. Simon se jih je razveselil kot otrok Miklavževega daru. Od jutra do večera je poslej tičal sredi samotnih gozdov. Igral je na gosli tako milo in lepo, da so ptice utihnile in ie oblak sredi neba obstal.
Nekoč je Simon s svojimi goslimi splezal po strmini navzdol do penečega se potoka. Sedel je na skalo in se ves zamaknil v vodopad, ki 6e je bučeč in hrumeč izlival v potok. Bučanje mogočnega vodopada je Simona spremljalo povsod. Ni in ni mu hotelo iz spomina. Rad bi zagral njegovo divjo pesem, neštetokrat jo je poskusil — vse zaman.
Spustil se je še niže, prav do kamenitih skladov, okoli katerih so se valovi penili in bučali. Dvignil je gosli in potegnil z lokom čez strune, da bi zaigral veličastno koračnico, ki mu je odmevala na uho. Pa je šc zmerom nekaj manjkalo. Simon je 6topil prav do divjih vrtincev in prisluhnil še bolj. Voda mu je segala do prsi, a Simon se ni menil za to. Mogočna pesem vodopada ga je V6ega prevzela. Znova jc dvignil gosli in čuj: pe6em, ki jo je zaigral, je bila tista tolikanj iskana, tolikanj zaželena pesem neukročenih sil narave! Simon je igral s takšnim zanosom, da 60 velikani daleč naokoli prisluhnili in se čudili.
V	Simonovi pe6mi je bučal vodopad in pel svojo himno kakor na ukaz. Simon je 6tal sredi valov kakor pevovodja in vse se mu je pokorilo. Tako je igral vso noč. Živali so prihajale od vseh strani in poslušale divje lepe melodije njegovih gosli. _	,
Glas o Simonu in njegovi čudoviti pesmi se ie raznesel na vse kraje sveta. Prišli so godci iz daljnega mesta, da bi se naučili Simonove umetnosti. Prinašali so mu darov in mu obljubljali še več, če jih nauči Simon je odklanjal darove in jih učil zastonj.
A godci se še do današnjega dne niso naučili čudovite pesmi, ki jo je Simon izvabljal iz svojih strun, in 6e je ne bodo naučili nikoli. Samo velikanovemu sinu Simonu, otroku narave, je bilo dano, da ie iztrgal vodopadu mogočno himno in 6i jo prisvojit
Imeniten zdravnik
Angleški zdravnik Albertheny je bil znan po svoji osornosti. Neke noči, ko je že sladko spal. je začel nekdo na vso moč razbijati po vratih. Zdravnik je ves razkačen planil k oknu in se zadri navzdol:
»Kaj pa hočete?«
Mož, ki je stal pod oknom, je ves razburjen zaklical:
»Gospod zdravnik, hitro pojdite z menoj! Moj fant je požrl miško!«
»Recite mu, naj požre še mačko, mene pa pustite pri miru!« je zarjul zdravnik in zaprl okno, da so šipe kar zažvenketale.
V šoli
Gospod katehet je v šoli razlagal, kako je Bog ustvaril svet. Na koncu je vprašal majhnega dečka:
»No, Janezek, ali mi veš povedati, kdo je ustvaril tistole goro, ki jo vidimo skozi okno?«
Janezek je vstal, odgovoriti pa ni znal. Tedaj je dvignil roko učenec, ki je sedel zraven njega v klopi, in modro rekel:
»Gospod katehet, Janezek tega še ne more vedeti, ker je šele prejšnji teden prišel k nam!«
Mirko Kunčič:
Sveti Miklavž
Angeli božji odprli so zlata vrata
in zacingljali: cin, cin.
Prišel Miklavž je na žemljico speSo
z vso svojo pisano, čudežno srečo.
Tiho, skrivnostno od doma do doma roma.	*
Roma? —
Pelje se, pelje na božjih saneh, z njim pa krilatci, kraguljčki in smeli.
Pridnim
daje orehe, medene kolačke, fige, rožiče in lepe igračke. Šibo pa, hu,
razposajenim bo punčkam, fantičkom parkelj prinesel, pomigal z rožičkom: bu, bu, bu, bul
Prečudna zgodba o afriških krokodilih
Ded se je skobacal za peč in si prižgal pipo. Zadovoljno je puhnil gost oblak dima pod strop in zabrundal v sivo brado:
»Eh, še najlepše je za pečjo!« Tudi vnuk Fiancek se je ročno skobacal za peč in se začel dedu dobrikati kot mlada mačica: »Ded, povejte mi kakšno lepo storijo! « Ded se je odkašljal in začel: »Dobro, pa naj bo, ker si bil danes tako priden. Povedal ti bom najlepšo in najčudovitejšo zgodbo, ki jo znam. Poslušajl —
Tam daleč nekje za morjem leži dežela, ki ji pravijo Amerika. V tej deželi sta živela dva dečka, prav takale mlada neugnanca, kot si ti. Prvemu je bUo ime Tinček, drugemu pa Tonček.
Ko sta se dečka nekega dne igrala na obrežju reke, je priplavala po vodi prečudna ladja. Pol je bila podobna splavu, pol pa plavajoči kolibi. Na ladji ni bilo žive duše. Dečka sta se skobacala nanjo in še drobnega kužka sta vzela s seboj. Odplula sta na široko morje in odondot naravnost' v črno Airiko.
Ej, ljubi moj, Afrika ti je prečudna deželaj Strašni krokodili so tam, velikanske kače, divji sloni, vodni konji, levi, tigri, gorile in divjaki, ki jim pravimo ljudožrei. Zato, veš, ker jim človeško meso hudo diši.
Dolgo, dolgo sta se Tinček in Tonček vozila, nazadnje sta pa le srečno priplula v Airiko. Ko sta nekega dne sladko spala na svoji ladjici, je začel kuža Muki strašno lajati. Dečka sta planila pokonci in na svojo grozo videla, da čoiota okoli ladje vse polno požrešnih krokodilov. Bridko sta zajokala uboga dečka, pa ni nič pomagalo, Krokodili so prevrnili ladjo in pohrustali oba. Potlej sta Tinček in Tonček s svojo ladjo odplula dalje . ..«_
Med tem, ko je de pripovedoval, je stopil; t hišo sosedov Janezek. Posmehljivo je zamahnil z roko in zaklical:
»Oča, saj ni bilo tako! Vse narobe ste povedali.«
Ded ga je čukesto pogledal in zarenčal: »Da bi te koklja, irkolin irkolinastil Kako pa je bilo?«
»Pomislita vendarl« ie rekel Janezek, »če so krokodili Tinčka in Tončka pohrustali, potlej vendar nista mogla odpluti dalje.«
Ded je debelo pogledal in v zadregi zakašljal: »Lej ga hudika, saj res. Zmotil sem se, zmotil Čakaj no, bom pa še enkrat začel.«
»Ni treba,« je moško odkimal Janezek. »Vsa ta storija je stokrat lepše opisana v knjigi, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna v LjuLijani. Strašno debela je. Nič več in nič manj kot 523 slik je v njej. Zato pa tudi nič čudnega ni, če stane 75 dinarjev. Meni jo je mama takoj kupila. Francek, še ti prosi mamo, naj ti jo kupil« Mati je prav ta hip stopila v hišo. Francek je skočil k njej, objel jo je okoli pasu, proseče ji je pogledal v oči in vzkliknil:
»Mama, kupi mi Tinčka in Tončka!« »Ali se ti blede?« je zazijala mati. »Kar dva brata naj ti kupim? In ravno Tinčka in Tončka, kajne? Pojdi, pojdil Saj imam že tebe dovolj! Vso hišo bi mi narobe obrnili, če bi se kar trije paglavci vrteli okoli mene.«
Na te besede so se glasno zasmejali vsi trije; sosedov Janezek, Francek in še ded za pečjo. Strašno smešno se jim je zdelo.
»Sej Fr&ncek ne misli živih bratcev,« je začel pojasnjevati Janezek. »Veste, knjigo, ki ima naslov »Tinček in Tonček«, bi rad. To mu kupite!«
»A takisto,« se je zdaj prisrčno zasmejala še mati. »No, knjigo mu bom pa že kupila, knjigo. Še zmerom bolj poceni bo, kakor če bi kupila še dva živa paglavca. Kje se pa ta knjiga dobi?«
»Kar takole napravite,« je začel važno in učeno razlagati Janezek. »Pišite Jugoslovanski knjigarni v Ljubljano, naj vam knjigo pošlje po poštnem povzetju. Drugi dan boste knjigo imeli že v rokah.«
Ded na peči je svečano zakašljal in rekel: »Francek, ali pa raje piši Miklavžu, naj ti jo prinese. Če je res tako lepa, še jaz jo bom bral, čeprav sem to čudovito storijo že nekoč slišal.*
»Saj res, tako napravi! Miklavžu piši!« je zadovoljno pokimala mati.
In Francek je pisal — in mu bo radodarni nebeški svetnik na svoj praznik prečudovito knjigo o dogodivščinah Tinčka in Tončka med divjimi zverinami in ljudožrei v Afriki prav gotovo prinescL Otroci, pojdite in storite še vi tako! Pa hitro, da ne bo prepozno. Miklavž že pobira, že prebira pisemca pridnih otrok.,,
Kdor zna, ia pa zna!
Zvečerilo se ije. Dečki so 6e zbrali okoli peči, da bi kakšno veselo iztuhtali in si krajšali čas. Zunaj je brila ostra burja in sneg je naletaval v £0-stih kosmičih, v sobi pa je vladala prijetna toplota.
Janezek je kar na lepem segel v žep, privlekel kovanec za deset dinarjev, ga lepo položil na dlin in rekel:
»Glejte, tukaj imam kovača...«
Dečki so ga začudeno pogledali.
»No, in kaj potem?« se je oglasil Tonček. »Vidimo, da imaš kovača, vidimo! Saj nismo slepi.«
»In vendar je to nekaj posebnega,« ie posegel vmes Andrejček. »Stavim glavo, da razen Janezka nihče izmed nas ne premore prebite pare. Torej kar povej, Janezek, kaj si bomo za tega kovača kupili!«
»Fantje, veste kaj? Pečene kostanje!« je zaklical Tonček,
»Pa pokaži še enkrat, no,« ga je miril Tonček. »Kaj boš rilec kuhal, saj nismo lačni!«
Janezek 6e je res kar koj potolažil in začel od začetka:
»Torej tukaj imam kovača, tukaj pa kavino ročko. Kovača položim na mizo in poveznem čezenj kavino ročko. Če je kdo izmed vas tako prebrisan, da zna pricoprati kovača na dan, ne da bi 6e dotaknil ročke, si sme kovača pridržati.«
»Pojdi no « ga ie zavrnil Mihec, »tega ne zna nihče na 6vetu.« Drugi dečki 60 mu glasno pritrje-
Njegov predlog je bil navdušeno sprejet. Ploskali 60 in kričali vsevprek.
Samo Janezek je ostal resen. Kakor da bi bil preslišal besedičenje 6Vojih tovarišev, je ponovil:
»Torej tukaj imam kovača . ..«
Držal je kovanec na iztegnjeni dlani. Zdajci je nagajivi Andrejček planil k njemu in ga udaril po roki od 6podaj navzgor, da je kovanec z Janez-kove dlani odletel visoko pod strop in se zakotalil po tleh.
»Ali 61 znorel?« je zatulil Janezek in ga divje pogledal. »Pokazati sem vam hotel imenitno copr-nijo, ti pa takele neumnosti počenjaš.«
»I, lej ga, kdo je pa to vedel?« 6e je v zadregi opravičeval Andrejček. »Zakaj nam nisi tega takoj povedal?
»Saj me ni6te pustili govoriti, klopotci klopo-tasti,« je jezikal užaljeni Janezek.
vali. »In vendar je to mogoče,« je svečano rekel Ja-
»No, potem pa napravi	to coprnijo sam!« so mu klicali od vseh 6trani.
»Dobro, jo pa bom,« je pristal Janezek in se
6krivaij namuzal.	, , .
Tovariši so v napetem	pričakovanju strmeli
vanj.	.
»Rokus pokus, počen groš, prazna malha, strgan koš!«	, . . .
Na te coprniške besede je Iztegnil dlan in glej — na njej je ležal kovač
»Ne velja! Ne velja!« je zakričal Andreiček. »Videl sem. kako si naskrivaj potegnil iz žepa drugega kovača.«
Tonček pa je planil k mizi in dvignil kavino ročko, da bi videl, ali je res pravi kovač še pod njo. Janezek je to izkoristil in hitro potegnil kovača z mize.	,
»Moja coprnija se je posrečila!« je zmagoslavno rekel. »Potegnil sem kovača izpod ročke, ne da bi se ročke dotaknil.«
»Oh, jaz bedak!« se je Tonček udaril po glavi. Tako razkačen je bil, da je manjkalo samo za las in bi bil vrgel nesrečno kavino ročko ob tla.
Tako je Janezek prezvijačil svoje tovariše. Dečki so se nekaj časa nad to potegavščino jezili, potem pa so se začeli smejati vsevprek.
Zunaj pa je še zmerom naletaval sneg in burja je tulila okoli vogalov, kakor da bi plesala s samim Luciferjem iz pekla
MLADA NJIVA
Miklavžev večer
Noč je. Gostč naletava sneg, bela dolina je, bel je ves breg. Sredi snega bela hiša stoji, v njej pridna deca že sladko spi.
Sveti Miklavž jk> stezici grč, v sanjah otroci se ga vesele. Tiho Miklavž v gorko sobo stopi, polu koš darov odloži na klopi.
Sveti Miklavž 6pet po stezi grč z angeli božjimi čez gore. Stari in mladi se ga vesele: dobre so, dobre njegove rokčl Marija Kavčič, učenka V. razreda ljudske šole v Idriji. Italija.
Miklavževi darovi
Hrušk in orehov bo Majda dobila, prav od srca se jih bo razveselila; jaz pi bi rada dušo čutečo, da bi zapela vam pesem ljubečo.
Pesem o slavčku in sončni pomladi, pesem o soncu in cvetni livadi. Kdor bi bil žalosten, sonca bi dala mu in se lepč, prav lep<5 nasmejala mu.
In če še kaj bi Miklavž mi prinesel — revnim, najrevnejšim hitro bi nesla, da bi vsaj enkrat se z mano smejali, radostno z mano o sreči kramljali. Olgica Kuretova, Zagorje ob Savi.
Nocol
Ne vem, zakaj sem žalostna nocoj. Nemiren in plašžn pogled je moj, srce glasno trepeče — želi si sladke sreče.
Ne vem, zakaj sem žalostna nocoj. Saj tisoč zvezd iskri se nad menoj in tisoč sanj gre z mano v deželo nepoznano. Gilda Petelin, Lesce pri Bledu.
Mirko KunCI«:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Pastirček Gregec in zmai
(Nadaljevanje.)
11.
V Močilniku jx>d Borovljami, globoko, globoko pod zemljo, se skriva zlato jezero. Človeška noga še ni prestopila njegovega obrežja in ga nikoli ne bo. Zmaj s sedmerimi glavami ga straži noč in dan. V jezeru je zlata, da ga z dvajsetimi ladjami ne bi mogli odpeljati. Gorje lakomnežu, ki bi se prikradel do njega! Zmaj bi ga zdrobil v sončni prah.
Tako gre ustno izročilo iz rodu v rod
Matičev Klemen z Dovjega, Gregčev praded, se je tega zlata polakomnil. Tri in trideset dni je ob samih sirkovih žgancih in nezabeljenein močniku vrtal pod zemljč, da bi se prikrtinil do njega. Tri in trideset dni je vrtal in mislil na lačne otroke, štiri in tridesetega dne pa mu je udarilo nn uho grozeče tuljenje boroveljskega zmaja — in napravil je čez zlato jezero križ. Ves UIoH in ttiv in koma i še živ ie nriromplial domov. N: je bilo sile na tem svetu, ki bi ga še kdaj v Močiloik pod Borovlje zvabila.
Dolgo, dolgo je že od tega.
Zlato jezero še zmerom pod zemljo leži, a ustno izročilo resnice ne govori. Glej, stopila je človeška noga na obrežje zlatega jezera, pobožalo je človeško oko njegovo gladino — in zmaja ni, da bi predrzneža zdrobil v sončni prah! Tiho, tiho se priklanja trsje ob bregu, kakor da bi ga zibale nevidne rokč. Mehko, mehko šepetajo zlati valovi, kakor da bi si pripovedovali spomine iz davnih dni.
Kdo si, črviček človeški, ki si zašel v ta pravljični kraj? In kdo ste, žene skrivnostne, ki kot bele meffliee hodite z njim?
Strmi, strmi črviček človeški in se ne more znajti. Preveč je lejiote za pohlevne oči, preveč je grozote za drobno srce.
Zlato jezero se lesketa kot sam paradiž, iz njega pa bulji obraz, kosmat in divji kot sam vrag iz peklft. Hudobno mežika, nemarno se krem-ži, iz grla se mu trga porogljiv grohot:
»Hoj, hoj, kakšna čast! Sam Gregec junak, ki je hotel zmaja pokončati, ie Drišel k nam svoio radovednost past!«
Gregec se stiska k žarkženam, spremljevalkam svojim in skriva obraz v njihove lase, na gosto razpletene od glave do nog. Kakor trsje ob bregu trepeče, kakor zlati valovi v jezeru komaj slišno šepeče:
»Le kaj hoče od mene ta strašna pošast?«
■•Božajo, božajo žarkžene svojega varovanca po razbeljenem čelu. Smehljajo, smehljajo se mu dobrotno in ga bodrijo z glasovi, ki donijo kot srebrni kraguljčki čez snežno ravan:
»Le nič se ne boj! To je povodni mož zele-njak. Res je grd, res je hud ko vrag, a pod našim varstvom si in ii ne bo skrivil lasu.«
Zelenjak se še enkrat zagrohota, kakor žaba po jezeru začofota, da se valovi visoko poženo — in že ga ni več. Požrlo ga je jezersko dno.
Gregec se oddahne.
žarkžene ga vodijo dalje in mu gostoljubno odkrivajo še druga čudovišča svojega kraljestva pod zemljč.
Grozljive prikazni jim križajo j>ot: goreče svinje, goreče škornjice, goreči kozli, škompniki, vešče in beli konj. Iz sivega ozadja se prihuljeno motnjo bolezenski duhovi: zavaljene more in črni uroki. Za njimi se s sršenastimi pogledi in raz-mršenimi lasmi podijo glasno vriščeč: kvatrnice, pehta-babe in torklje. Najbolj divje so torklje: petč imajo spredaj, prste pa zadaj. Otročaj, ki se po Marijinem zvon jen ju še po cestah klatiš in na praznik Gospodov k maši ne greš — torkelj in pehta-bab se boj! Dekline in fantini, ki na kvatrni petek delopusta ne s|H)štujete — kvatrnice vam v hišo iisoč nesreč prineso!
Dalje, dalje žarkžene po brežju zlatega je-
zera gredo. Gregec se kot vrtoglava senca vleče za njimi in mu je pri srcu zmerom bolj tesno.
Zlat plamen švigne iz črnih tal, prav blizu nekje.
Jarka luč zaščemi Gregca v oči. Vprašujoče jih v žarkžene upre: Ali je mar kresni večer?
žarkžena na njegovi levici nemo odkima, žarkženi na njegovi desnici svečano iz ust za-zvončklja:
»Zaklad gori!«
Komaj to reče, strahovito zabuči in zahrumi, kakor da sto peklenščkov s konjskimi kopiti mimo drvi. Puško pokajo, psi lajajo, gonjači kolnejo, medvedi renčijo, volejč zavijajo, lisice jokajo.
Gregec prestrašen odskoči, a ne vidi ničesar nikjer. Še drobnega zajčka ne.
»Divja jaga!« veselo pove mlada žarkžena pred njim in mu pokaže kot sneg bele smejavčke pod rožnato ustnico.
Trop črnih postav jim primotovili nasproti. Trop črnih jx>stav, trop hrustov košatih: velikani, kragulježi, bddanci, divji možje.
Gregcu se zašibijo noge.
Velikani se kot binkoštni mlaji dvigajo visoko nad njimi in se resno drže. Kragulježem rožljajo okoli vratu prečudni kraguljčki, z nogami pa poskakujejo kot vranci od tal. Bčdancem se spačeni obrazi pol noro, pol zvito režijo in rame se jim krivijo kot krvoločnim zverem. Divjim možem je tako j>oraščena koža, da jim še na koncu nosu trde ščetine v božji dan štrle, oči pa se jim pod nizkim čelom kot steklene krogle vrte.
(Dalje prih. nedeljo^
D R U Ž I N Ji
Tudi ti moreš ka) podariti
Francois Maurice, znani francoski pisatelj, je napisal v eno od zadnjih številk katoliškega lista »Temps presen t« tele besede: »Brez dvoma se vam čudno zdi, da se zadnjič nisem oglasil. Da bi ne bil utegnil? Da bi ne bil rokopis pravočasno prišel? Nič ne! Pisati nisem mogel! Tak siromak sem bil, ničesar nisem imel, da bi bil mogel kaj dati.«
Zares doživi človek časih hude dogodke, razburljive zadeve, veliko gorje da se sesede in je kakor hrom za vsakršno duševno ndej-
Na Miklavževem semnja
Spomnite se svojih otroških let in veselja spričo Miklavža, pa razveselite vse tiste, ki jih poznate in ki so potrebni vaše dobrote l
■BnrHinnnui m "mrim iimrm 11 inTnrmijiiflnntnuntTnm m [timn m iiTfTTinumflTiTiiHi iiflrmin unmimf nmnnniunTTnniniiTnTnjuniflmTtnnna
stvovanje ali navdušenje, da pozabi nase in na vse druge. Pa to traja le nekaj časa. Potem se spet zbere notranji dobri in veliki človek in podari od svoje lastne osebnosti in od svojih darov še več in boljših kot prej. In kakor je
v teh hudih časih čudno slišati besedo »podariti«, vendar je vprav zdaj velikega pomena.
Podariti kaj moremo in moramo vsi. Tako ne bodo tisti, ki jim je dobro, strahoma ku-pičili svojih pozemskih zakladov, marveč bodo poleg vse pameti in varčnosti tudi drugim »dali živeti«, če ne bi nihče ničesar več kupil ali začel novih del, bi kmalu zastala vsa trgovina.
Narobe varčnost je to, če odsloviš služkinjo, če te k temu ne prisilijo razmere!
Če je treba kaj omejiti, tedaj se naj rajši omeji vse, kar ni potrebno, zabave in pojedine, ne pa da štedimo z izdatki pri ljudeh, ki si s svojimi rokami služijo kruh.
Navzlic majhnim dohodkom bo vsakdo še kaj imel, kar bo mogel podariti resnično revnim ljudem, takim, ki skrivši stradajo in jih je sram prositi javno dobrodelnost pomoči.
Podariti moremo izdatno predvsem nesebično občutenje ljubezni in usmiljeno dobrotljivost v vsakdanjem občevanju z drugimi, kakor tudi fin takt, ki se ne šopiri pri običajnih pojedinah in drugih malicah, da vzbuja trpečim zavist in jim še bolj občutno predoči njih uboštvo!
A tudi tisti, ki so revni in ki trpijo, utegnejo kaj podariti.
Podarijo lahko svojo dobro voljo, preprostost, svoje veselje do dela in svojo hvaležnost?
Svojo dobro voljo in preprostost? Če jih je po krivici zadela nesreča, bodo kar preprosto in hvaležno sprejeli pomoč, ki jim jo kdo nudi. Prav nič ni zoper čast, dasi je dajati lepše ko jemati.
Veselje dodela? Ali ne bodo vsi tisti, ki imajo še kako delo, radi in do dna izvrševali svoje dolžnosti glede na vse tiste mnoge, ki bi radi delali, pa ki dela nimajo? Ali ne bodo naše služkinje spet rade doma prale in se ne bodo izogibale temu delu, češ da je to delo nečastno in pretežko?
Nobeno pošteno delo ne jemlje človeku časti, — in pa — kar priznajmo si: ali nismo pri nas malo preveč razvajeni? In ali jih ni dosti, ki se delu umaknejo s poti, kjer se le morejo? Kar hudo je človeku videti, kako zdrave, krepke ženske rajši postajajo okoli, kakor da bi se s poštenim _ delom pošteno preživljale. Koliko je gospodinj, ki ne morejo dobiti služkinje, ker je v hiši veliko otrok, če bi nekatera brezposelna dekleta le hotela!
Hvaležnost smemo vsi podariti in z njo nam ni treba štediti. Vsem tistim jo dajmo, ki so nam kdaj kaj dobrega dali in čeprav le en sam žarek veselja! Hvaležnost in ljubezen! Ljubezen je moč, ki si brez izjeme pridobi vse ljudi, posebno pa v teh težkih dneh. j In mi, ki ljubimo drug drugega, pa tudi služimo drug drugemu! Naša pripravljenost za pomoč drugim bodi dejanska! Iz vere naj se njen cvet dviga kvišku k Bogu I
Obleka za maihhe zabave
Več raznih družabnih prireditev je, katerih se ne moreš udeležiti v navadni obleki in tudi ne v kostumu, cel6 pa ne v večerni obleki. Vzemimo na primer, da je treba iti na kako čajanko, ali v kavarno, v gledališče, k predavanju. Kaj oblečeš za take prilike?
Preprosto volneno ali svileno obleko, kakršnih je nekaj na pričujoči sliki. Najpriprav-nejša in najbolj elegantna barva je za take prilike črna barva; dalje še temnozelena kakor mah, temnordeča kakor maline, lilasto rdeča ali skriljasto siva Kroj bodi čim najbolj preprost, vendar naj bo malce moderno podčrtan.
Na sliki: Prva obleka od leve je zanimiva radi hrbta. Mali škrici jopice so precej zvonča-sto urezani in zadaj zvezani s pentljo. Tudi krilo je zadaj bolj košato kot spredaj, kjer ima jopica moški ovratnik in se zapenja z gumbi. Obleka zraven je vprav nasprotna, Krilo je spredaj bolj košato, život je daljši in lesen in
Pri težavah
vsled hemoroidov
pomagata že 1 do 2 Leo-pilull, če jih jemljete po jedi. To sredstvo pomaga že po petih, Šestih Urah do lahkega in prijetnega odvajanja"
od 28. X. 1938
Ogla« reR. pod Sp. br.
ovratnik je pokončen in prirezan. Zapenja se z majhnimi steklenimi gumbi. Tretja obleka je
firav posebno elegantna. Jako nove so po tri opute na vsaki strani krila, enotna črta obleke povzroča vitkost. Tudi četrti vzorec je zaradi preprostosti lep. Dve pentljici na prsih je edini okras te prelepe obleke, ki je jako priporočljiva. Zadnja obleka je moderna popoldanska obleka z zadešnjo košatostjo in podaljšanim životom (samo zadaj). Spredaj ima obleka stoječ,, prirezan ovratnik, sicer je brez vsakršnega okraska in vsa gladka.
Vse te oblike elegantno vplivajo s svojim odličnim krojem in jim ni treba nobenega okraska. Tudi tu — rajši manj, kot prevečl
Omaka kakor pri divjačini
Dodatki: Kosti divjačinj ali divje perutni-nine. En šop zelenjave za v juho in čebule ali česna, 1 lovorjev list, nekaj ribezovega soka, 20 g masti, 40 g moke. Kosti divjačine ali divje perutnine prekuhaš s čebulo, zelenjavo in lo-vorjem. Iz masti in moke pripraviš temno pre-žganje, priliješ pol litra vode ali kostne juhe, vse meso odiočiš od kosti, sesekljaš, dodaš omaki, osoliš in pricurneš malce ribezovega soka (ali kanec rdečega vina).
Krompirjevi hlebčki
Skuhaš kilogram krompirja, jih olupiš in še moče pretlačiš. Opražiš čebulo, žlico sesekljanega peteršilja in žlico juhe in masti in dodaš h krompirju. Primešaš jajce in % kg moke. Iz tega testa narediš hlebčke, jih povaljaš v drobtinah in jih zarumeniš na masti. Zraven daš solato
D
r u z i n a
Prejel sem že nekaj vprašanj, kaj je z društvom »Družina«. Zelo sem hvaležen za zanimanje; vidi se, kako je potrebno in kako ljudje sami čutijo, da se mora misel družine osvetliti, ker je bila dosedaj morda nekoliko zanemarjena.
Če hočeš slišati prav poceni dovtip, ki je nam vsem zašel že globoko v navado, "tla ni nikomur več spotakljivo, če hočeš, da se kdo
NzMdrvcL 9to£ica
upllva na ves organizem. Dobro sredslvo za odvajali M zanesljivo deluja in Ima prijeten okus, je
•S>. rcg. I. Ir.niMAI.m II

norčuje iz velikega števila otrok, če hočeš delati dovtip dan na dan na zakonski stan, potem način vprašanje družine.
Usulo se ti bo veselih in zbadljivih opazk o družini, otrocih, možu copati in ženi Ksan-tipi, da boš lahko kar izbiral.
Pri nas je tako, kakor je sicer povsod dru-od. Rekli boste, zakaj bi spreminjali, če in
0	je povsod enako. Če bi vse šlo po mnenju takih ljudi, bi n. pr. Reselj nikoli ne bil uspel s svojim vijakom in Stephenson z lokomotivo in bi bile vse iznajdbe že v naprej obsojene na
ozabo. Še bolj se mi zdi »posrečen« odgovor,
1	ga imajo modne dame, ki pa so lahko (in mislim, da v zelo velikem številu) tudi »ženske« v hlačah, t. j. ljudje spola, o katerem sami mislijo, da je moški.
»Na vsem svetu je tako, zakaj bi bili mi drugačni?«
Ali veste, da so nam taki ljudje zapravili mnogo narodnih dobrin? ln ena največjih je bilo spoštovanje do družine?!
Zakaj bi bile pri nas večje družine, ko pa je moda, da imaš, recimo, samo dva otroka? In čudno je to, da je to naziranje prišlo od bogatih na uboge in ne narobe. To naziranje je vdomačeno pri marsikaterem »modernem* narodu in od tam so ga prevzeli naši, ki »kaj imamo« ali »kaj smo«. Zgodilo se je, da je prosil ubogi delavec, naj mu nekaj dodajo k plači v tovarni, ker ima zdaj žena sedmega otroka, aije ravnatelj odgovoril:
»Zakaj pa ste tako neumni?«
Naneslo je, da so ženo, ki ma dvanajst otrok, v družbi grdo izzvali, kam bo z njimi in zakaj je tako prismuknjena, da jih ima.
Mati je odgovorila, da ve za več preprečevalnih sredstev kakor vse dame v pričujoči družbi skupaj, ker so ji pač povsod in ob vsaki priliki priporočali to in ono. Morda pa katera ve še kaj> novega? " "Celo zardele ' rifso vse pri'tem vpraSanjtf!
»Samo dvojčkov si ne želim!« je odvrnila. »Kam bom z rijimi? Bo že Bog dal! Zakaj pa imamo angele varuhe? Želim samo, da bi bili dobri ljudje, četudi bi opravljali najnižja opravila! Dasi je hudo, če stradaš kruha, a mnogo bolj je hudo, če mlad človek straha mlade družbe. In kdor otroku to jemlje s tem, da imaš edinca ali dva, mu kradeš najlepše hipe v življenju «
Pred kratkim sem govoril z očetom vdovcem, ki ima samo hčerko edinko. Devetletna punčka ima sicer svojo sobo, a je nesrečna in nesrečna, ker je sama osamljena. Meni se tak otrok smili!
Morda je med vami le kdo razmišljal o usodi razvajenega edinca? V Beogradu je pred kratkim ta mladenič, ki je imel vsega v izobilju in ko je stopil na univerzo, celo avtomobil, planil po prekrokani noči na topčiderski postaji pod vlak, a zapustil pismo, da ne more živeti, ker ga starši niso za življenje usposobili.
Pojdite enkrat z menoj v javni park in premišljujte tragiko takega malega scrkljanč-ka, ki ima vsega na pretek, ki je strah pestunj in guvernantk, ki muči od dolgega časa živali in ljudi! Pozneje kot doraščajoči fantek misli, da so dekleta prav taka divjačina kakor je zajec na polju, ki ga lovi lisica.
Rekel sem. fantek, a še bolj tragična usoda je usoda takih deklet. Domači fant je »pre-kmečki«, zato ji najdejo v kakšnem letovišču ženina ali pa nekje iztakne fanta, ki »bi bil«.
Imam zabeleženih mnogo primerov, kjer se je z nekolikimi izpremembami tu in tam dekle zato poročilo, ker je prišel fant tujec, morda celo jud, dasi je bil krščen in se je pisal n. pr. Kranich ali Žerjavo\ič. Znkon ni trajal bogve koliko časa, nastala je ločitvena tožba in žena se je vrnila domov k staršem, ker je mlada doživela razočaranje. To razočaranje misli zdaj tako preživeti, da zepeljuje zakonske može, da ponuišuje mlade fante in dekleta, da se, recimo, loti literarnih salonov, hodi zvesto v gledališče in pod to pretvezo vlada nad mladimi ljudmi.
Bog varuj, da bi trdil, da to dela zlonamerno! Ne! To dela najprej iz dolgega časa, potem pa iz navade, potem pa, Ker si ji ljudje laskajo.
V obraz:
»Kako ste lepi, gospa!«
Za hrbtom:
»O ta stari koš!«
Imam za vse to žive primere pred očmi in morum nekje povedati tudi to spoznanje
Zdaj je že dokazano, da je misel krščanstva edino prava. Včasi nam je bilo potrebno to dokazovati, žene so bile v stiski, rekli so, da so zaostale, da jih moški ponižujejo samo za rodilne stroje in kuharice.
Danes pa trpe pod modrostjo neke vmišlje-Ijene svobode najbolj žene.
Predstavljajte si staro samico, staro jalov-ko, ki telesno alt pa duševno od šminke razje-deno lice, ki ji je telo usahlo, ki je postala prav zaradi strahu pred otroki in morda tudi zaradi dejanske obrambe proti njim histerična, ki mora pustiti, da jo mlad; ljudje, ki nimajo pouka o nesebični ljubezni, žalijo vsak hip.
Nima otrok, zato je navezana na tujo postrežbo in vse okoli nje je tuje. Naravno je,
da začne nositi na stare dni na zrak »psička« in da redi »mucke«.	,	,
Samo to vprašujem: Kdo si zeli tuke usode med vami?	, .. ,. ,
Tudi če je sin na mater pozabil, tudi te je hči zavita v svilo in se sramuje matere, k nosi še ruto, vendar je ta muti stokrat srečnej ša od take samice. Ona ima misel, du nekje n vi njen otrok, ona ima zavest, da je vse sto rila, da je otroku dala nu pot vsaj dober nauk če drugega ni imela. Ali je res sin pozabil, t< bo šele videla, ali se je bo hči vedno srarno vala,, bo šele doživela. Ali ni taka mati v očel družbe, ki pa ni treba, da bi imela toliko srčne omike, da bi sočustvovalo, vendar vse drugačna junakinja kakor pa ona jolovka?
Vsi ste brali roman: Upornice. _ .
Ženska se v njem v prvem roku upira krivičnemu ustroju družbe in hrepeni po samo stojnosti. V končni generaciji prehaja pisateljica spet v naravno žensko okolje.
Dekle si želi spet možitve in otrok.
Dekle si želi družine.
Zato ni niti bogve kako tvegano, če hoče društvo »Družina« zbuditi spoznanje, da je dolžnost človeka, ki more imeti družino, da jo ima, a de je družba dolžna vse storiti, da jo očuva in ohrani. Vse to je že v zraku, vse to je postale človeku domače, saj je n. pr. v Italiji že v ruz-cvitu.
Sedaj beseda družina postaja znamenje zdrave družbe in podzavestno in zavestno ko prnenje mludega človeka.
Društvo »Družina« se reorganizira in ko bodo vse priprave končane, bo stopilo pomlajeno pred vas.
Zavedamo se, da nas čaka mnogo dela, saj nismo napravili drugega, kakor da smo recimo natihera zabavljali zoper resolucije svobodomiselnega ženstva za splav, razporoko, zakonsko pravo in podobno.
Narte Velikonja.

Brez čuta za dolžnosti
Pride žena s petnajstletnim fantom v pisarno dobrodelnega društva. Fant, ki je nekje zaposlen, nujno potrebuje čevljev. K sreči je en tak par na razpolago. Žena pripoveduje: Ima 7 otrok in la je najstarejši. Mož je pustil družino na cedilu; moral bi skrbeti za družino, ali bi moral vsaj vsak mesec poslah kak denar zanjo. Prejšnji mesec je poslal 100 dinarjev, ta mesec nič. Žena skuša kaj zaslužiti s pranjem, pa ima revmatizem in ne more računati na redni zaslužek.
Koliko takih primerov je pri nas! Možu je seveda bolj všeč, da zasluži samo zase, tako lahko pijančuje in hodi po svojih potih, medlem ko žena in otroci stradajo.
Ali ni nobenega sredstva, ki bi take moške — može in očete — prisililo, da bi skrbeli za svojo družino? Ali jih ni moči dati pod policijski nadzorstvo, tako da bi oblast vzela tisti del od njih zaslužkov, ki je potreben za ženo in pa otroke ?
lal, vemo, da poznajo ti ljudje vsa pota zakonov in se okoristijo z vsemi pripomočki, da se izognejo svoji dolžnosti in nadzorstvu. Pa bi moralo vendar nekaj biti tu, da bi take brezvestneže krepko prijelo.
Naši zakonodavci in naše oblasti morajo vendar najti kako pot, da bi po nje] ščitili družine in bi prijeli razdiralce družini
Moški letovnik
Tale pleteni telovnik bo do božiča nare jen. Potrebuješ 320 g svetlejše volne — sive modre, zelene ali rjave — in 25 g malo bolj temne volne. Dalje še 2 pletilki št. 2 in pol in 1 pletilko št. 3.
Kroj je jako preprost, stranskih šivov ni.
Začneš s svetlejšo volno s spodnjim robom in pleteš 8 cm visoko po 2 d. in 2 1. Dalje ple-
teš 11 p. desnih in 1! levih, tako da naslane re-brast vzorec. Pleteš do podpazduhe, kjer se delo razdeli. Po krojih pleteš odprtino za rokav. Za izrez no hrbtu delo spet razdeliš, ker se tudi hrbet plete s čeloma. Paziti je treba pri levem sprednjem delu da se vpletejo eumbnice. Žep začneš (približno 35 p.) s spodnjim robom in pleteš po vzorcu vsega telovnika. Rokav tudi začneš 38cm visokim robom in pleteš 2 d., 2 1. nato pa po istem vzorcu kot diugo.
Ko so deli spleteni, je treba s temno volno
vse proge prevleči, in sicer je treba zmeraj vzeti po 1 pentlje pa delaš (
kvačkaJ robove, razen spodnjega, s tremi vr-
po I pentljo, drugo pa izpustiti. V drugi vrsti
ia delaš obratno. Slednjič všiješ rokava in ob cvačka* robove, razen spodnjega, s trei stami gostih pentelj, in prišiješ gumbe.
Spinača je jako okusna, če ne vzameš pre temne špinače in ne take, ki ima velike liste Špinačo dušiš brez vode z žlico olja, nato j< na drobno sesekljaš in dodaš žlico moke, malt mleka in pol česnovega stroka. Kuhaš desei minut.
Po jedi so dobra pečena jabolka. Izdolbeš sredino, da izločiš peške, daš v izdolbino knp Ijico ruma in malo mezge, daš jabolka v kožico, namazano z oljem in Dotreseš s sladkorjem. Dušiš do mehkega.
^^^hufJoMdli ichaMuJ?
P
A. K. Lj.: 39 let ste stari, vaš izvoljenec pa 42 let. Nameravata se poročiti. Ni pa prav trdnega zdravja. Zbolel je zadnje leto. bojite se, da bi bolezen prešla nu vus, o/iromu na otroke. Zu svet je vprušul zdravnika, ki mu je povedal, du bolezen ni v nobeni zvezi s tem, s čimer ste vi mislili. Bolezen pu ni nevarna.
Menim, da nimate ru/.logu dvomiti v zdravnikovo ugotovitev in izjavo. Obrnil se je gotovo na strokovnjaku. Tu gu je pregledul in mu lio svoji vesti in dolžnosti povedal, kaj in kako je. Priporočam pu, du si duste kri preiskati.
A. Ž. M.: Lela 1936. in 1937. ste bili trikrat operirani radi gnojenja v čelni duplini. Do letos ste luhko delali v pisarni. Letos pa tega ne zmorete več. Čutite splošno slabost. Hoja vum jc negotova, brez palice sploh ne pridete nikamor. Glava in telo sta vum težka in brez moči. Ne pijete, pokadite pa do 10 cigaret na dan. Mislite, du vam je to na kvnr. Jemljete zdravila za okrepitev. Stari ste 40 let.
Brez preiskave točno povedati, kaj vam je, ne morem. Prav tako ne morem povedati, kdaj in koliko se vam bo zdravje povrnilo. Iz Vaše lisave sklepam, da je nadloga živčnega izvoru, 'rizndeto je osrednje živčevje, t. j. možgani. Podobne pojave pa opažamo tudi pri krvni bolezni, tuko/.vam pernicijozni anemiji.
A. K. šk. L. 20 let ste stari. Ob mesecu niste nikoli redni, kar vam greni mladost. Sicer ste popolnoma zdravi. V kratkem se mislite poročiti. Bojite se pa, da radi nerodnosti ne bi imeli potomcev.
Iz podatkov, ki jih navajate, morem ugotoviti, du je to, knkor že je, redno za vas. Razlike se uravnavajo in nekako izpopolnjujejo. V kolikor je enkrat prezgodaj, je drugič toliko zakasnelo. Ne vidimo vzroka, da ne bi imeli potomcev. Včasih se v zakonu to lepo samo po sebi uravna.
R. V. T.: Leta 1924 vas je začela boleti leva noga v členkih. Bili ste v bolnišnici. Od takrat so vam členki vedno otečeni. Letos v septembru ste se udarili na isto nogo. Morali ste v bolnišnico, kjer so vam napravili mavec. Po odhodu iz bolnišnice — mavec ste nosili 16 dni — imate nogo še vedno utečeno, v členkih pa vas boli.
Nogo bi moral videti, da bi vedel, ali je samo oteklina v mehkih delih, ali pa so nastale spremembe v kosteh, oziroma sklepih. V zadnjem primeru bi bila to goba v skočnih sklepih. Dajte si nogo rentgenizirati, potem pa se obrnite na kirurga.
M. U. M.: Tovarniška delavka ste. Delate 8 do 10 ur dnevno. Doma imate družino, štiri otroke in moža. Ste pa edina ženska pri hiši. Zato imute tudi doma polne roke dela, počitka pa malo. Spite pruv malo, kljub temu pa ste vsak dan bolj debeli. Tehtate 98 kg. Debelost vam je v napotje, radi bi shujšali za kakšnih 15 kg. Tek imate dober. Zdravi ste sicer, le pre-hladite se prav hitro, da kašljate in težko dihate.
Človeka ne redi samo spanje. Splošna debelost ima več vzrokov, prav tako kakor liuj-šanjc. Če delujejo žleze z notranjim izločenjem preslabo, se človek začne rediti. To so notranji vzroki debelosti. Redimo se pa tudi zaradi preobilne hrane. To pa so zunanji vzroki. Če hočemo shujšati, moramo na eni strani znižati množino poveč
žemo s telesnim gibanjem, s kopelmi doma in nu prostem itd. če hočemo več shujšati, moremo to izvršiti le pod zdravnikovim nadzorstvom. V splošnem se moramo ravnati tukole: Izogibati se lnorumo vseh tolšč (inast. smetano, olje, slanina, surovo maslo, niustno meso), Upo-rubljati jih smemo le v najmanjši množini. Pa tudi sludkih in močnatili jedi se moramo izogibati. Mesto sladkorja rabimo saharin. Tudi v pijači se moramo omejiti. Alkoholne pijače so popolnoma prepovedane. U/ivuti moramo zeleno sočivje, solato, in sicer večkrut dnevno, da nismo lačni in žejni. Pusto meso je dovoljeno uživati.
G. F. K.: Za ves velja tale recept: Volje, volje in zopet volje je vum treba. Zaradi druge nadloge pu se obrnite na zdravnika. Menim, da je to navadni katar zaradi draženja sluznice. Vendar pa ne smerno ničesar prezreti.
R. Ž.: Slabo srce imate, pa slabokrvni ste. Pri vsakem tudi majhnem naporu, če se pripo-gibljete ali hodite navzgor, težko dihate in morate počivati. V grlu se vam gnoji. Pokašlju jete, izmeček je kiselkast. Pijete čaj iz rož in se držite dijete. Zdravja pa ni. Stari ste 60 let.
Menim, da je slabo srce pri vas v zvezi z organskimi spremembami na srcu. V vaših letih popolnega okrevanja, žal, ne moremo pričakovati. Vse druge nadloge i/.*'irujo iz prve. Srce je preslabo, da bi poganjalo kri po telesu. Kri zaostaja. Iz tega sledijo nevšečnosti kukor katarji itd. Mir je uspešno zdravilo za vus. Počivajte. Izogibljite se vseh duševnih in telesnih naporov. Vem, da je neprijetno to človeku, ki je vajen dela, pa se morate sprijazniti s tem. V prehrani pa se držite nasvetov zdravnika, ki vas pozna.
L. I. T.: 9 let starega fantka imate. Ponoči proti jutru mu večkrat postune slabo, začne ga tresti in bljuje. Izbljuje po navadi samo slino: Prvikrat je imel tak napad, ko je bil 7 let star. Do letošnje spomladi jc imel 6 takih napadov. Zadnjega pa je imel letos 5. novembra. Jedel je jabolka. Nenadoma je postal tih, pogledali ste ga, ga pokliculi in videli, da ne more glave obrniti k vam. Postalo mu je slabo, začel je bljuvati in izbljuval vso bruno. Vprašali ste za svet zdravnika, ki je ugotovil gliste pri otroku. Dal je zdravilo, nekaj glist je odšlo od njega. Vi pa se bojite, da ne bi bil otrok božjasten, čeprav v vaši rodovini ni bil nihče.
Božjast to ni, če ste pruv opisali. Pri gli-stavosti otrok opažamo dostikrat podobne pojave. Odpravite mu gliste.
V. J. M. m.: Pred letom in pol so vam v bolnišnici ugotovili kronično vnetje želodca. Predpisali so vam, kako se vam je ravnati v iedi in pijači. Tega ste se »precej« točno držaii. Po mesec, dva in več vam je bilo dobro, potem pa so se znova pojavile te/avc. Tek imute vseskozi, tudi zredili ste se. Eno leto opažate sluz v blatu.
Nadloga le ni tako strašna, kakor si jo vi predstavljate, da bi zaradi tega morali izgubljati živce, kakor pišete. V kolikor ni bilo uspeha, ste si sami krivi. Pišete, da ste še »precej« točno držali. Sem in tja pa vas je le obšla pregrešna želja, da ste pogledali v sosedov zelnik, kar se v deželi cvička in podobnih dobrin dijakom prav rado dogaja. Sluz v blatu, v
„ „	v matu, če pruv
opazujete, pomeni vnetje debelega črevesa. Po-žino kalorij v hrani, na drugi strani pa leg dijete bi vam priporočal še tako zvane pod--■čuti porabo kalorij v telesu. Drugo dose- I vodne črevesne kopeli.

Rodbinska pokojnina po možu, odnosno po
očetu. A. K. M. - Vprašate, ali poleg vdove državnega uslužbenca lahko tudi njegova hčerka dobi rodbinsko pokojnino. Ali dobi rodbinsko pokojnino tudi hčerka, če je bil njen oče upokojen po starem zakonu, t. j. leta 1922., umrl pu je 1935. letu. — Po sedaj veljavnem uradniškem zakonu pripada rodbinska pokojnina vdovi in nedoletnim otrokom, odnosno hčerkum, dokler se ne poroče. Torej v vušem primeru vdovi in hčerki. Rodbinska pokojnina se odmerja po § 139 uradniškega zakona po odstotkih. Nuvadno se i/plačuje pokojnina vdovi tudi za otroke. Na prošnjo se pa pokojnina lahko razdeli in se izplačuje vsukemu uživalcu njegov delež posebej. Ker je v vašem oče umrl 1935. leta, sc rodbinska pokojnina odmeri po uradniškem zakonu iz 1931. leta in jo bo po tem zakonu hčerka prejemala, dokler se ne poroči.
Zgradarina. J. F. P. - Sodišče vas je postavilo za oskrbnika posestva in hiše, ker je odšel lastnik po svetu. Vprašate, ali ste dolžni plačevati zgradarino, ki je tako visoka, da bi gospodar malo več dobil od najemnika, ako bi se hiša oddala v najem. — Ker očividno hiša ne uživa davčnih olajšav, ste seveda dolžni plačevati zgradarino. Kar se tiče višine zgradarine je treba pripomniti, da se zgradarina odmerja po čistem dohodku zgradbe. Čisti dohodek zgradbe je razlika med taktično ali ocenjcno kosmato najemnino in stroški, ki se pripoznajo po čl. 36 znkona o neposrednih davkih. Pri zgradbah, ki niso oddane v najem, je davčna osnova vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližjo podobno zgradbo. Če mislite, da je vrednost najemnine zgradbe, ki jo oskrbujete, previsoko ocenjena, se pravočasno pritožite proti odmeri zgradarine.
Odpoved službe krojaškemn pomočniku. A. K. - Ko je bil mojster vpoklican na orožne vaje, je da! pomočnika na razpoloženje; rekel mu je, da lnliko ostane v delavnici, ako hoče, ali pa naj si poišče drugo službo. Pomočnik je ostal v delavnici, dokler ni mojster prišel z orožnih vaj, nakar je pomočnik službo odpovedal. Za čas, ko je bil mojster na orožnih vajah, pomočnik ni dobil nobenega plačila. Vprašate, ali lahko zahteva za tisti čas od mojstra kakšno odškodnino. — če služba pomočniku za časa mojstrovih orožnih vaj ni bila odpovedana in je pomočnik opravljal svoje delo, ima pravico do plače. Če bi pa v sporu sodišče smatralo. da je mojster pri odhodu nn orožne vaje pomočniku odpovedal, ima isti pravico do plačila /a ves čns odpovednega roka. ki znaša naj-manje 14 dni, če za pomočnika ni bilo pogojeno kaj ugodnejšega.
iiimiimmiiiiimiiimmiimnmmim OD REŽITE nmtmmnimnnmmmmiiiiimiimi
ikv.mtfM
iV iSfSrt >f i
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- 1 1 teriro je priložen tale od rezek. |
Slovenec'4 3. decembra 1939 |
1 "
'ifiminini riuuiijiiiiii!
...............................mi......................mi............ :
Zaščita denarnega zavoda. M. G. T. - Vprašate, od katerega dne teče zuščita, ki jo je dobil denarni zavod: ali od dneva vložitve prošnje za zaščito, ali od dneva prijave sodišču, da je zavod vložil prošnjo za zaščito, ali pa od prejema dovoljenja o zaščiti. — Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov odredi minister za trgovino in industrijo v svojem odloku višino obrestne mere za stare vloge in dan, od katerega ta velja.
Dopolnitev mejnega deleža L. A. D. P, Oče je pred 10 leti izročil sinu posestvo, ki je bilo v izročilni pogodbi ocenjeno na 250.000 din in prav toliko obremenjeno. Sedaj je oče umrl in zapustil še 6 otrok. Koliko imajo ti otroci pravico zahtevati nujnega deleža, ki je bilo pred leti izročeno posestvo vredno 900.000 din. — Ugotoviti morate čisto vrednost pred leti izročenega posestva. Od takratne cenilne vrednosti morate odbiti V6a bremena, dolgove in tudi očetov in materin prevžitek. Če je čista vrednost n. pr, znašala 700.000 din, bi zakoniti dedni delež za vsakega izmed sedmerih otrok znašal po 100.000 din, nujni delež pa polovico tega toraj po 50.000 din. Od brata prevzemnika lahko ostali še neizplačani bratje in sestre zahtevajo po 50.000 din nujnega deleža. Ta terjatev zastara tekom 3 let po očetovi 6mrti. — Dva meseca pred smrtjo vnuka izročeno posestvo se bo vpoštevalo, v kolikor gre za daritev, na zahtevo prikrajšanih nujnih dedičev, če zapuščina 6ama ne bi zadostovala za kritje nujnih deležev.
Posledice dejanskega napada. J. A. V. Dokazati morate, da je vaša živčna bolezen posledica dejanskega napada, ki ste ga pretrpeli, potem boste mogli od napadalca zahtevati primerno odškodnino Sodišče bo pač moralo zaslišati izveden-ce-zdravnike, ki bodo ugotovili vaše sedanje stanje, stanje pred napadom pa bodo skušali prikazati na podlagi izpovedb prič, ki 60 va6 pred napadom dobro poznale.
Obljubljena dota. J. A. V. V ženitni pogodbi se je vaš tast zavezal, da vam bo dal za ženo 5000 din dote. Če vam je tast to doto izplačal, nimate nobene pravice, da še več zahtevale. Če ta dota ne dosega nujnega deleža, bo smela vaša žena, če bo očeta preživela, od očetove zapuščine zahtevati dopolnitev nujnega deleža. Če bi pa žena pred očetom umrla, ne boste vi ob tastovi smrti imeli nobene pravice do tastovega premoženja.
Nezarubljiva plača. A L. Za strokovno terjatev, ki jo dolgujete nasprotniku zaradi izgubljene pravde, se vam smejo zarubiti vaši mesečni prejemki, toda z omejitvijo, da vam ostane mesečno din 500 nezarubljenih. Ker je vaša plača celo nižja, vam ne moreio od plače ničesar odtegati. Če je izvršilni organ pri žepnem rubežu pri vas dobil ostanek plače, ga ne bi smel zarubiti. Predlagajte pri izvršilnem sodniku, da se vam te denar vrne, ker je kot del plače izpod 500 din nezarub-Ijiv, — Kolo je pač zarubljivo, ečprav se s kolesom vozite v službo. Sai pot lahko tudi peš opravite.
Privatni itudij. A. K L. V enem letu smete delati izpite za dva gimnazijska razreda. Izpit za vsak gimnazijski razred stane ca 1400 din. Po predlogu nove uredbe pa se bo smel delati izpit ie za en razred vsako leto.
Odmera pokojnine državnemu nradniku. M. R. Rndi hi zvedeli, kako se odmeri pokoj-
nina državni uradnici po 20 letih službe, ki je poročena z državnim uradnikom in ima tri otroke, če gre ona v pokoj, mož pa ostane še dalje uktiven državni uradnik. Kako se odmeri po-kojnina državnemu uradniku, očetu treh otrok, če v pokoju sprejema pokojnino? Ali imata pruvico vsuk nu svojo odgovurjujočo pokojnino ali samo na eno? — Predvsem je treba ločiti pokojnino od osebne in rodbinske doklade. Pokojnina se odmeri vsakemu državnemu uslužbencu no predpisih S 123 in 124 uradniškega zakona. Po prvem je predpisano, da pripada državnim uslužbencem, ki so pridobili pravico do osebne pokojnine, za prvih 10 let 50% od plače. Za vsako nadaljno polovico leta, ki se računa za odmero pokojnine, jim pripada 0.90%. Če pa je državni uslužbenec vpokojen, preden dovrši 50. leto sturosti oli preden dovrši 30 let službe, mu pripada od plače kot pokojninske osnove za vsuko nadaljno polovico leta in sicer, če ni dovršil 15 let službe ali ni dovršil 40 let sturosti 0.6%; če ni dovršil 25 let službe ali ni dovršil 45 let starosti 0.7%; če ni dovršil 30 let službe uli ni dovršil 50 let starosti 0.8%. Po š 124 pa mu pripada od položujne doklade, ki jo je imel uradnik ob času vpokojitve 50% po 20 letih, 60% po 25 letih. 70% po 30 letih in 95% po 35 letih službe. Osebna in rodbinska doklada pa se odmeri po uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih vpokojencev z dne 19. septembra 1935 in po uredili o spremembah prve uredbe z dne 24. oktobra 1935. Poročena osebna vpokojenka, ki ji je odmerjena pokojnina po zakonih, so dobili obvezno moč 31. avgustu 1923 leta, ima pravico do popolne osebne doklade, če mesečni brutto dohodek moža ne znaša več kakor 500 din. Če znaša mesečni brutto dohodek moža več kakor 500 din, (kar bo v vašem primeru) se zniža osebna doklada od mesečnega brutto dohodka moža 500 din. Kar se tiče rodbinske doklade za otroke, pripada v primeru, če sta mož in žena osebna vpokojenca ali je en zakonec osebni vpokojencc, drugi pa aktiven državni uslužbenec, rodbinska doklada za otroke očetu Iz navedenega sledi, da v vašem primeru le možu pripada osebna doklada brez omejitve.
Bolnične pristojbine zn taščo. J. L. V koli-ker niste po kukšni pogodbi obvezani taščo vzdrževati, tudi niste dolžni zanj plačati bolničnih stroškov. Pnč pn so to dolžni storiti njeni otroci in tako tudi vaša žena, ker so otroci po zakonu dolžni vzdrževati starše, ki obubožajo.
Žganjnrna v vinogradu, š, A. Sosed je zgradil v svojem vinogradu leseno lopo, ne da bi bil prosil za gradbeno dovoljenje in tudi vas kot soseda ni vprašal zaradi eventuelnih ugovorov. Preko vašega vinograda vodi zasebna pot na sosedovo posestvo. Sosed v novi lopi kuha žganje in to tudi za druge posestnike, ki so pričeli hoditi po omenjeni poti, kar vam povzroča veliko škodo. Vprašate, ali lahko zabra-nite vožnje, ki so v zvezi z žganjekuho, po na-
_ __Posebno parite, kaj bolnik pije!
^AAMk	Ce Vam je le mogoče, dajte mn
H^n	ia zdravje in užitek Mm češče
^BBr	najboljšo mineralno vodo
ono z rdečimi srci.
Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravja
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI.
vedeni poti. — Če je imel sosed le služnostno pravico za gospodarske vožnje preko vašega vinograda na svoje posestvo, sme opravljati le take vožnje, ki so v zvezi z rednim gospodarstvom na njegovem posestvu. Ne sme pa svoje služnostne pravice razširiti tudi v druge svrhe. Vsako novo vožnjo, na primer za na novo začeto žganjekuho, neupravičeneem lahko zabra-nile, ker bi take vožnje pomenile neupravičeno razširjevanje sosedove služnostne pravice.
Podpora rodbinam oseb, vpoklicanih v vojaško službo. Ž. O. Mož je bil vpoklican v vojaško službo in ste šele po preteku dveh tednov vložili prošnjo za podporo. Vprašate, od katerega dne vam bodo dali podporo. Praviloma se določi podpora od dne vložitve prošnje. Izjemoma, t. i. ob veliki stiski se sme določiti podpora od dne, ko je bil hranilec vpoklican v vojaško službo.
Strojna delovodska šola v Ljubljani. I. H. Vprašate, ali se smatra strojna delovodska šola na srednji tehnični šoli v Ljubljani za srednjo šolo. — Po odloku prosvetnega ministra je smatrati strojno delovodsko šolo na srednji tehnični šoli v Ljubljani za šolo, ki odgovarja nepopolni srednji šoli in daje kvalifikacijo zu uradnike X. skupine po uradniškem zakonu. V enako vrsto spadajo tudi gradbena delovodska šola, elektrotehnična delovodska šola, mizarska delovodska šola in strugarska delovodska šola.
Poravnava izven konkurza. V. J. Z. Zaradi plačilnih te/koč ste morali napovedati konkurz. V konkurznem postopku je prišlo do prisilne poravnave, tako dp dobijo upniki 30% svojih terjatev plačanih. Vprašate, če velja to tudi za upnike, ki so vknji/eni na vašem posestvu. — Vaši upniki, ki so dobili za svoje terjatve zastavno pravico na vašem posestvu najmanj šestdeset dni pred uvedbo konkurza, imajo pravico do ločenega poplačila celega iznosa svojih terjatev iz izkupička, ki se bo dosegel iz prodaje nepremičnin. Ti vknjiženi upniki niso z uvedbo konkurza nič prizadeti in tudi prisilna poravnava, sklenjena v konkurznem postopku, za njih ne velja. Teh upnikov ne morete prisiliti, da bi kaj popustili od svojih terjatev.
Davčni nasveti
Prosvetna društva in zgradarina. Po našem mnenju je stališče davčne uprave nepravilno, zlasti ker se naše tolmačenje zakona, ki smo ga zastopali v št. 254. »Slovenca« z dne 5. novembra t. 1., povsem in skorodobesedno sklada z okrožnico tuk. finančne direkcije z dne 8. aprila 1932, št. 47. 996/3/1217 iz leta 1932. Za trajno davčno prostost pa mora prositi seveda hišni lastnik sam. Opozarjamo pri tej priliki na razsodbo upravnega sodišča v Celju z dne 6. marca 1930, št. F. 148/29/11, ki podrobneje tolmači, pod katerimi pogoji so zgradbe trajno oproščene od plačila zgradarine. Po tej razsodbi so v smislu čl. 32. t. 6. zakona o neposrednih davkih oproščene zgradbe odnosno deli zgradb, če glede teh obstoja namen, da nuj stalno služijo v nacio-nalno-prošvetne namene. Ta »odmemba« zgradbe mora biti po razsodbi upravnega sodišča dokazana, n. pr. ali s kakim javnopravnim ali pa s kakim privatno pravnim aktom. Po mnenju tega sodišča bi zadoščal za priznanje predmetne davčne prostosti celo civilnopravni neodplatni kontrakt, s katerim je lastnik hiše vezan na do-čitev in trajno brezplačno uporabo hiše ali dela v zgora j navedene svrhe. Vsekakor mora po mnenju upravnega sodišča vselej biti podana vez med zgradbo in v njej se nahajočo institucijo, vsled katere služi zgradba (t. j. — t. 6. čl. 32.) navedenim namenom trajno in neodvisno od vsakokratne, morda nasprotne volje lastnika zgrndbc.
Ta razsodba je bila svoječasno priobčena tudi davčnim upravam.
Zgradarina. Vložili ste zgradarinsko prijavo za davčno leto 1940. brez podpisa najemnika, ker se ta v svojih poslih trenutno nahaja v inozemstvu. To vaše postopanje je bilo pravilno! Skrbite le še zuto, da najemnik vašo prijavo vsaj naknadno podpiše in to takoj po svojem povratku iz inozemstva.
Č. M. v Lj. Ako želite, da se ne vrši prodaja zarubljenih predmetov, potem pravočasno poruvna jte davčne zaostanke ali pa vsaj prosite za odplačilo davka v mesečnih obrokih. Ako boste to svojo prošnjo dobro utemeljili in če poleg toga predlagate primerne mesečne obroke, vam bo davčna uprava po vsej priliki ugodila.
Prošnjo kolkujte s kolkom od 10 din 5n jo vložite pri vaši davčni upiavi.
K. L. v R. Stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo hiše vpošteva davčna uprava sama in sicer uradoma. Zadevni odbitki so pav-šalirani in znašajo v vašem primeru 30 odstotkov od vsote kosmate najemnine. Glej člen 36. zakona o neposrednih davkih in pravilnik. Davčni zavezanec torej nima pravice, da sam izvrši odbitek v svoji davčni prijavi. To velja tudi za primer, da je hišni lastnik izdal večjo vsoto zn popravila kot pa znaša pavšalni odbitek iz člena 36. zakona o neposrednih davkih.

Želod za setev v gozdu. O. A. V. - Na svoji
fiarceli nameravate zasejati hraste potom že-oda. Želite vedeti, kakšen bodi želod za setev. Je-li dober svež ali suh, in kdaj se ga naj sadi, jeseni ali spomladi? — Za setev semenja v gozdih je najbolj pripravna jesenska setev, ker ga ni treba shranjevati. Toda navadno je manj uspešna, ker mnogo semena požro živali (miši in drugi glodavci, pa tudi divjad in prašiči). Za spomladansko setev moramo seme primerno hraniti, in sicer tako, kakor najbolj prezimuje v naravi. Tako prekrijemo dobro osnaženi želod v kupih z listjem, mahom, slamo ali ga zložimo v suhe jame in zaradi miši namešamo s peskom. Paziti moramo, da se zaloga ne ugreje. Tako ga ohranimo zdravega in kalji-vega do spomladi. Če so gozdna tla preveč pokrita s steljo ali dračjem, jih moramo primerno očistiti z železnimi grabljami. s katerimi obenem zrahljamo zemljo. Želod sadimo navadno kakor fižol: potnknemo za 4—5 cm globoko v zemljo ter ga zogrebemo. Razdalja je navadno 1 m. Če taka setev ne uspe popolnoma, tedaj jo popravimo prihodnje leto s podsaditvijo hrastovih sadik. Preden jeseni sadite želod, ga morate nekoliko osušiti, sicer vam v zemlji rad strohni Za letos vam bo vsekakor bolje kazalo, počakati s setvijo želoda do spomladi.
Naš živino zdravnik
Očesna mrena žrebičke. K. J. G. - Pred 14 dnevi se je pričelo solziti oko vaše žrebičke; zdaj se ne solzi več, pač pa opažate belo mreno, ki se razteza skoraj po vsem očesu. V področju zenice je v sredi mrene rdeča pika v velikosti ajdovega zrna. Mislite, da se je žrebica najbrž kje udarila. Želite zvedeti za sredstvo, s katerim bi odpravili belo mreno in rdečo piko. — Vaša domneva, du se je žrcbica kje udarila, je precej verjetna, možno pa je tudi, da je žrebici padla v oko kakšna smet, ki je obtičala za tretjo veko. Pri zapiranju in odpiranju očesa se pomika obenem s tretjo veko tudi tista smet in tako stalno draži rožnico, ki se je najprej odzvala s solzenjem, potem s pojavo bele mrene in končno z nastankom rdeče pike, ki najbrž ni nič drugega kakor mali začetni čir ali ulies. Ker gre tu za oko žrebice, bi vam v vaše dobro svetoval, da izročite zdravljenje očesa strokovnjaku veterinarju, ki bo oko temeljito pregledal in poiskal vzrok vnetja očesa; če ga bo našel, ga bo odstranil, sicer pa bo zdravil, kar je treba zdraviti. Za primer, kakršen je vaš, pozna znanost zelo učinkovito mast, katere pa vam na tem mestu ne morem predpisati. Tako dolgo pa, dokler ne dobite živinozdravniške pomoči, de-vajte na bolno oko tople obkladke s kamilčnim čajem na jmanj 3 krat dnevno po po' ure. potem nn ukapavajte v oko dnevno dvakrat kakih 7 kapljic ribjega olja Seveda ne morete pričakovati od tega postopka znatnega poboljšanja, ampak boste tako potek le nekoliko zavrli, sicer bi se čir širil dalje.
»Pika« kokošjega jezika. J. G. R. - Na Jezikih vaših kokoši se pogosto pojavljajo tako zvane »pike«, katere vi odstranjujete z iglo, namočeno v špiritu. Kokošim ne dajete pretople hrane, a se »pike« le pogosto prikažejo pri vaših kokoših. Radi bi zvedeli, kako bi preprečili te »pike«. Kokoši so vam sicer zdrave. — Zelo se motite, če mislite, da »pike« na jeziku povzroča pretopla hrana. »Pika« ni samostojna bolezen, temveč je spremljajoč znak kokošje kužne bolezni — perutninske davice ali difterije. O difteriji je bilo že govora na tem mestu, dasi »pika« ni bila izrecno omenjena. Pri milejših oblikah davice se pojavljajo na jeziku belo-rumene lise, pokrite z mehkejšo ali tršo sirasto maso, ki se na zraku posuši in tvori nekak rožen oklep jezika, kar naše gospodinje nazivajo »pike« ali pa tudi »kike«. — Videti je, da je snino v Sloveniji razširjena ta navada, da gospodinje smatrajo za svojo dolžnost, da derejo pike z iglami. Omenjena operacija je popolnoma nepotrebno mučenje živali. Če hočete piko preprečiti, dajte kokoši cepiti proti difteriji. Ko se pn pika že pojavi, nalijte oboleli kokoši večkrat olja v kljun, pa bo pika sama brez vaše pomoči in igle izginila. Lahko pa mažete jezik tudi z 10% jodovim glicerinom. Ker je pika, oziroma dnvica nalezljiva bolezen, bi bilo dobro odstraniti bolne živali od zdravih, kurnico pa dobro očistiti in razkužiti z vrelim lugom.
AH ste fp nnročUi Mohorjeve knjige?
Najnovejša poročita
lepa slovesnost v Gornjem Milanovcu
Upor v Waziristanu
Visoka šola angleškega kolonialnega gospodsha
Gornji Miianovac, 2. dec. AA. Danes popoldne so se začele v Gornjem Milanovcu velike svečanosti oh priliki proslave 123 letnice rudniške ofenzive. Ob 2 popoldne so se zbrale v bližini Milanovca velike množice kmetov in meščanov, da sprejmejo in pozdravijo stare vojaške zastave, ki so jih prenesli z Oplenca. Tu so bili zbrani med drugimi tudi številni bojevniki, odlikovani s Karagjorgjevo zvezdo in albansko spomenico. Malo pred drugo uro so prispeli poveljnik pete armijske oblasti ar-mijski general Jovan Naumovič, ki bo na jutrišnjih svečanostih zastopal Nj. Vel. kralja, divizijski general Ceda jovanovič, poveljnik
10 pehotnega polka, župan Gornjega Milanovca in številni drugi. Med zbranimi je bil tudi divizijski general v pok. Ljuba Milič, ki je bil za časa rudniške ofenzive poveljnik moravske divizije, in še več drugih vojaških dostojanstvenikov. Okoli treh so se pojavili pred Mi-lanovcem tovorni avtomobili, s katerimi so peljali V) vojnih zastav z Oplenca. Formiral se je nato sprevod. Na čelu je šla vojaška godba in častna četa, ki je nosila zastave.
Nocoj ob sedmih se je začela v dvorani tukajšnje gimnazije svečana akademija, posvečena rudniški ofenzivi. Glavni del svečanosti pa bo jutri.
Uspehi finske obrambe
Stockholm, 2. dec. t. Reuter: Boji v Kore-IIji se nadaljujejo z isto žilavostjo in srditostjo. Po poročilih z bojišč so finski oddelki tekom včerajšnjega dne 36 sovjetskih tankov onemogočili za daljne operacije, po še nepotrjenih vesteh pa so finske čete tekom današnjega dne uničile celo enoto sovjetskih tankov.
Sovjetska letala so danes bombardirala polotok Hango ter več mest v zahodni Finski. V Kareliji so se finske čete umaknile za nekaj milj. Na otoku Ihjeki se vodijo ogorčene borbe. Oddelek Fincev, ki šteje 800 vojakov, se lii umaknil niti za ped ter je prizadel težke izgube sovražniku. Sovjetske čete so po svoji moči močnejše od finskih. Storjeno so vse priprave, da se minska polja pri Petsamu poženo v zrak. Iz teh krajev Finske bežijo ljudje na Norveško.
Četa sovjetskih padalnikov se je skušala Spustiti za finskimi bojnimi črtami. Poskus pa se ni posrečil.
V Helsinkih tišina
Helsinki, 2. dec. AA. Reuter. Današnji dan i— sobota — je potekel v miru. Iz nobenega finskega mesta do tega trenutka niso javili o kakem zračnem napadu. V Helsinkih je bil danes spet uveden tramvajski promet, ki je bil ustavljen od prvih letalskih napadov.
S seboj so pripeljali komunistično vlado
Glede komunistične finske vlade, ki so jo Sovjeti ustanovili v mali obmejni vasici Terijo, ki ji predseduje boljševik Kuusinen. pravijo v Helsinkih, da je sestavljena iz samih finskih boljševikov, ki so do sedaj živeli v Moskvi in ki jih je sovjetska armada pripeljala s 6eboj in jih proglasila kot vlado, kakor hitro je stopila na finska tla. Ti ljudje nimajo na Finskem nobene zaslombe. Vsa finska stoji za svojo narodno vlado y obrambi domovine.
»Tass« poroča, da je »ministrski predsednik« komunistične vlade poslal predsedništvu vrhovnega sveia Sovjetske Rusije uradno sporočilo o sestavi te vlade Istočasno je poslal vrhovnemu evetu Sovjetije predlog, na se obnovijo diplomatični odnošaji med komunistično republiko Finske in Sovjetsko Rusijo.
Sovjeti so odgovorili, da priznajo komunistično finsko vlado in obnovijo diplomatične odnošaje z njo.
Madžari obsojajo svojo sosedo
Budimpešta, 2. dec. AA. Štefani: Ves madžarski tisk brez razlike ostro napada Sovjetsko Hiisijo zaradi njenega napada na Finsko. Katoliški list »Nemzeti Ujar« piše, da je Madžarski narod brez vsake izjeme ob finskem narodu, kateremu pošilja izraze svojih simpatij in občudovanja.
V Helsinkih se zbirajo sirote
Helsinki, 2. dec. AA. Havas: V Helsinkih so odprli zavetišča za otroke, zlasti za tiste, ki so v sovjetskih bombardiranjih izgubili ali pa zgrešili svoje starše.
Fin s h a tudi ZN prijnvlla svojo nesrečo
Helsinki, 2. dec. t. Reuter: Finska vlada je ukazala svojemu poslaniku v Ženevi, da prijavi sovjetski napad na Finsko Zvezi narodov in se pri tem sklicu je na čl. 11 in 15 temeljn'h doložil ZN, ki določata, da se skliče seja ali skupščina ZN, na katerih naj bi se obravnaval ta primer.
Na Švedskem in Danskem
Stockholm, 2. dec. A A. Havas: Švedi z velikimi simpatijami spremljajo obrambe Finske proti sovjetskim napadom. Danes se je na finskem poslaništvu prijavilo čez 600 prostovoljcev, večinoma delavcev. Večinoma so se že udeležili bojev za finsko samostojnost. Švedski rdeči križ prav tako pripravlja zdravniški material in posebne kolone za rinsko.
London, 2. dec. AA. Reuter: Po poročilih, ki jih je dobil dopisnik Reuterja iz finskih krogov, se na Švedskem in Danskem prijavljajo številni prostovoljci za finsko vojsko. Vpisujejo se v finskih poslaništvih v Stockholmu in Kodanju
Švedska vlada je sklenila ojačiti obrambo svojega ozemlja zlasti na severu in vzdolž obale.
Kaj bo• storila Amerika
Washington, 2. dec. t. Reuter. Cordel Hull in predsednik Roosevelt sta im°la danes zjutraj daljši razgovor. Poučeni krogi pravijo, da sta govorila o odnošajih USA do Sovjetske Rusije v bodočnosti. Razpravljala sta, kakšne korake naj bi Združene države Severne Amerike podvzele, da bi odgovarjalo pritisku javnega mnenja.
Vojni plen na morju
London, 2. dec. AA. Reuter: Z zaplembo nemške ladje »Sophie Busse« je skupna tonaža nemških ladij, zaplenjenih ali potopljenih od začetka vojne do danes, dosegla 145.301 ton. Od tega skupnega števila so angleške pomorske sile ujele in zaplenile )6 ladij (skupno 59.754 ton), francoske pomorske sile 3 ladje (skupno 16.122 ton), ostanek zgoraj navedene skupne tonaže pa odpade na potopljene nemške ladje.
London, 2. dec. b. Angleški narod je ta teden vpisal 9 milijonov funtov vojnega posojila.
Pariz, 2. dec. t. Reuter: Francosko vojno poveljstvo pravi v današnjem uradnem poročilu, da je bilo danes na vsej fronti ves dan mirno.
Pokrajine na severozahodni indijski meji so se že od nekdaj 6inatrale kot visoka šola vsega angleškega kolonialnega gosi>odstva. Tu je bila najbolj pereča točka angleškega imperija. Tu vlada vedno neke vrste vojno stanje. Angleški gospodar tega ni mogel veliko izpremeniti. Dežela jc revna in skoraj brez potov. Prebivalstvo skromno živi od poljedelstva in lova ter ropa. To |e prebivalstvo vzgojilo k nepretrgani bojni pripravljenosti in k velikim bojnim sposobnostim. Izgubiti prav za prav nimajo nič, ker žetev ni v nobeni primeri s posrečenim ropom. Njihove hiše so skromne in revne, večinoma iz blata ali ilovice; to podreti ali na novo sezidati pač ni nobeno vprašanje. Največ še, kar morejo izgubiti, je golo življenje. To pa so se rvaučili drago prodati, kadar že ni več nobene druge rešitve. Ta gorjanska ljudstva v VVaziristanu so pač nekoliko svojega kova, čisto Zato 6o te [»krajine za angleški imperij važne, nekaj drugega kot prebivalstvo po ostali Indiji. Govorijo iranski jezik, po veri pa so mohamedanci, kar tudi po svoje prispeva k njihovemu trdemu značaju.
Ta pokrajina je angleškim četam že od nekdaj trd oreh. Veliko žrtev, denarnih in človeških, zahteva ta sicer majhni del angleškega imperiia, toda tu so severna vrata po suhem v Indito. Vsi dosedanji osvajalci Indije — od Aleksandra Velikega sem —■ so tod prišli v notranjost bogatili pokrajin, le Angleži so prišli z morske strani. Kdor se hoče ubraniti kakega neljubega obiska s severa, kjer je Sovjetska Rusija, ali pa iz Afgani-
V Nemčiji varčujejo tudi s svečami
Uradna glasila nemških škofijskih ordinaria-tov objavljajo naslednji razglas, v katerem priporočajo skrajno varčevanje s svečami. Razglas pravi:
Razmere, ki jih je povzročila vojna, nujno narekujejo, da moramo biti pri uporabi voska skrajno štedljivi in da se nikjer ne prekorači tista najmanjša mera, ki jo še dovoljujejo obredni predpisi, četudi so sveče verniki darovali. Navado, da 6e sveče prižigajo na stojalih, je treba do nadaljnjega opustiti. Od župnikov in voditeljev cerkva pričakujemo, da bodo to navodilo svojih vrhovnih pastirjev, ki je nujno zaradi obstoječih razmer, s primernim poukom izpolnjevali povsod in nasproti vsem. Gospod minister za cerkvene stvari nas prosi, naj vernikom priporočimo, da za dobo vojne opuste darovanje sveč na božjih potih in pred svetimi podobami, prižiganje sveč na grobovih na vernih duš dan in o božiču.
Učenjaška zamišljenost
Znano je, da se veliki učenjaki večkrat tako zatope v svoja razglabljanja, da so popolnoma gluhi in slepi za ves zunanji svet. Med take učenjake je spadal tudi fizik in veliki raziskovalec elektrike Ampere, po katerem se še danes imenuje enota za merjenje električnega toka »ampere«. Življenjepise! pripovedujejo o njem, da je B zelo globoko dojemal veličastvo stvarstva in kadar nič več ni mogel strmeti nad silnim redom, ki vlada v svietovju, se je onemogel sesedel na stol, podprl čelo na dlani in vzdihnil: »0, Bog, kako si velik!«
Tudi k dogodivščinam, v katerih se razodeva zamišljenost takih zgodovinskih učenjakov,_ je Ampere prispeval svoj delež. Veliko jih kroži o njem, n. pr. tudi tale: Nekoč je šel ves zamišljen po Parizu. Ni videl okrog sebe nič, ne ljudi H ne mestnega vrveža, glava mu je bila polna številk, računov in samih fizičnih zakonov. Izvrtal je iz možgan nove izsledke, ki so se zapletali in odvijali in v zadregi je gledal na okrog, kje bi našel kaj primernega, da bi potek svojih misli nekam zapisal, da mu dragoceni domisleki ne bi ušli. Vendar ugleda precej daleč pred seboj na koncu ulice nekaj črnega; hitro seže v žep, kjer
Uničevanje družine v Sovjetski Rusiji
Lahko sklepanje in ločevanje zakonov je odprlo novo vprašanje:
Odkar se dogaja, 'da se združita mož in Žena in ustanovita novo družino, spet moških in ženskih članov, ki po isti poti nadaljujejo človeški rod, stoji pred človeštvom tudi vprašanje, kakšna naj bo ta zveza: Ali naj bo samo začasna, dokler ju veseli, dokler jima »paše«, ali pa naj bo dosmrtna. Človeško modrovanje je v tem oziru danes še vedno tam, kjer je bilo pred tisočletji: eni zagovarjajo ločljivost in popolno razdružljivost zakonske skupnosti, drugi zagovarjajo in branijo nazor, da mora zakonska skupnost biti dosmrtna, ne ločljiva za vsako malenkost, razdružljiva pa sploh ne. Vsa stoletja poznajo vzvišene zglede zakonske zvestobe, kjer sta zakonca ostala v svoji življenjski skupnosti tja do groba, čeprav ju je to terjavo veliko žrtev; poznajo pa tudi zglede grobih in neusmiljenih zakonskih nezvestob, ki pa eo tudi sprožile cele plazove žrtev in trpljenja. Zato se človeško modrovanje glede tega vprašanja doslej še ni ustavilo in se ne bo. Ne more priti do pravega zaključka, ker vsak človek le preveč rad govori »iz skušnje«, če hočemo biti iskreni, pa moramo priznati, da skušnja kaže le to, da v vsakem zakonu prej ali slej že pride do tega, ko eden ali drugi misli, da bi bilo najbolje, če bi se vse skupaj podrlo in bi se razšla in da mora zato biti vsak zakon nerazdružljiv. sicer bi se vsak zakon ob takih težkih trenutkih razšel. Tako pravi pamet in — krščanstvo, v katerem je zakon nadnaravna zveza med možem in ženo. ki ju druži na življenje in smrt, v katerem je zakon življenjski poklic dveh v enem, tista osnovna celica, iz katere raste človeštvo.
Nobena dežela nam ne nudi tako kričečih zgledov, kako ee nad vsem narodom maščujejo grehi zoper to sveto zvezo, kot Sovjetska Rusija. Krščanstvo gleda zakon v luči otrok in njihovih neumrjočih duš, poleg ozira na neumrjoče duše zakoncev samih, komunizem in sploh vsak mate-rializem pa ga gleda zgolj v luči moškega in ženske, otroci so mu le tisti nepridipravi, za katere je sicer tudi treba na nek način preskrbeti, da država ne izgubi prebivalstva. Sedaj veljavnim sovjetskim postavam, ki urejajo zakonsko raz-merjo U dno 1. Januarja 1927), je t&kon kakor
kam z otroci
izlet moškega in ženske, zabavni sestanek moškega in ženske, nevezano skupno življenje moškega in ženske, ki ga začneta, ne da bi s tem kaj rekla, koliko časa bosta še skupaj. Tisočletne skušnje pa kažejo, da bi vsak zakonski par kdaj rad šel narazen, tako je še danes po vsem svetu in tudi v Sovjetski Rusiji. In ker moreta biti v vsakem trenutku slabe volje, gresta, ker jima ni treba čakati tistega trenutka, ki tudi med količkaj poštenimi ljudmi vedno kmalu pride, ko se vrne dobra volja in veselje do skupnega življenja. Toda ker je sovjetski zakon le postavno ime za zabavo moškega in ženske, ga prekineta, čim te zabave ni več. Gresta vsak svojo pot in se pozneje seveda ne moreta več iskati. Tako se je 1. 1926 ločilo v Sovjetski Rusiji 26% zakonov, 1. 1927, ko je bila z novimi postavami ločitev in razdružha zakona še bolj olajšana, pa 75%! Po tem letu zakon v Sovjetski Rusiji ni več nič drugega kot sestanek moškega in ženske, ki ju veseli, da se sestaneta za nekaj dni ali tednov. Gotovo komunistke po Evropi ne beremo po takem »zakon, pristanu«.
In otroci? Sirote v takih razmerah so matere, ki so »osvobojene« sladkih vezi krščanstva in na milost in nemilost prepuščene moškemu in njegovi divji krvi. Toda z njimi se država ne ukvarja toliko. ker so že velike in se morajo pač nekako preriti naprej. Večinoma se prerijejo tako, da prepuste otroka, ki ima tudi očeta, njegovi usodi. Tako so v nekaj letih nastale cele tolpe mladih vagabundov brez staršev, ki se preživljajo tako, da jih mora krotiti tudi komunistično sodišče. — Sovjetska država pa je bila prisiljena, kaznivost mladostnikov znižati na 12. leto, ker jih je cela krdela, ki že s tem letom nadlegujejo komunistično družbo z zločini. In »Komite komunističnih žena Sovjetske Rusije« je na zadnjem javnem zborovanju v Moskvi povzdignil glas. da je treba »obnoviti družinskega duha v mladih komunističnih družinah«. In poluradna »Izvestja« so 7. vso zaskrbljenostjo nastopila proti tej poplavi ločitev, ki je sicer naslednja leta nekoliko upadla, vendar pa se je tudi v 1. 1935. ločilo še 44% zakonov, to število pa se noče znižati. Po podatkih tega lista so v dveh tretjinah ločenih zakonov otroci, večino-
ma pa se oče odtegne dolžnosti vzdrževanja s tem, da kje ustanovi »novo družino«, tako se oprosti obveznosti do prejšnje družine. Tako so iznajdljivi moški komunisti izigrali tisto določilo o dolžnosti vzdrževanja, od katerega so si nekateri v Evropi obetali toliko uspehov in so že govorili, da se Sovjetska Rusija vrača ... »Komaj v eni desetini vseh ločenih primerov,« nadaljujejo »Izvestja«, se oče in mati sporazumeta glede vzdrževanja otrok, v večini primerov pa ne preostane drugega kot da jih prevzame država v svojo skrb.« Na podlagi teh žalostnih »skušenj« zahtevajo poluradna »Izvestja«, to zahtevo je podkrepila tudi »Pravda«, da je treba komuniste, ki že iz navade sklepajo le kratkotrajne zakone in pri vsaki ponovni sklenitvi zakona le preveč jasno razodevajo svojo nakano, da se bodo ob prvi priliki ločili, sodno kaznovati. — Prav tako bi bilo treba po predlogih teh dveh listov kaznovati moško, ki zapuščajo svoje žene, ne da bi jim dali primerno odškodnino. Mera odškodnine pa je seveda spet odvisna od zaslužka in tako si moški ne dajo vzeti te »svobode«. Poziv obeh listov doslej ni našel odmeva, ker si sovjetska oblast ne vč pomagali: ne vč, kako naj bi odpravila slabe sadove komunizma in komunizem .vzdržala; težko ji je pač priznati, da se po komunizmu da urediti čreda živali, ne pa človeška družba. Zato so še vedno bolj upoštevane besede, ki jih je izpregovorila sovjetska poslanica v Stork-holmu, gospa Kolontajeva: »Družina je bila v bur-žuaznem svetu, ki smo ga mi razdejali, zadnje upanje v življenjskih viharjih, miren pristan v oceanu sovražnosti in boia za obstanek med posamezniki. Bila je kakor država v državi, ne odvisen razred v ljudski skupnosti. Kaj takega v komunistični države ne sme in ne more biti.«
Sovjetska vlada se je torej omejila na to, da vsaj nekoliko ustavi propagando svobodne ljubezni in je odredila, da moraio biti »učenci in učenke višjih šol poučeni o sovjetskih postavah glede zakona in ločitve,« obenem s tem poukom pa je treba »združiti resne opomine in vzbuditi v mladem rodu zavest odgovornosti«. Ali pa bo mogla ta »zavest odgovornosti« pozidaii. kar istočasno sme komunizem podirati?
stana, mora imeti v rokah tudi ključe teh vrat, mora biti gospodar VVaziristana. Tu jo edina točka, kjer angleški imperij meji na drugo veliko silo, povsod drugod lina za sosede majhne državice, ki morajo v tej ali oni obliki sprejeti angleški vpliv, čeprav ves VVaziristan ni noben pridobitni vir, ampak le obremenjuje državni proračun. To pot jo ubral tudi afganistanski kralj Amanullah 1. 1919., ki jc zasanjal o velikem gospodstvu nad vso Indijo in si je v ravalpindskein miru izvojeval dokaj samostojnosti, toda njegov drugi naslednik se jo že zatekel pod angleški imperij in je Angliji priznal, da sme sama na »spornem ozemlju« VVaziristana potegniti meje med VVazicistanom in Afganistanom. Od takrat je pritisk iz Afganistana minul, VVaziristan pa je še vedno važen prehod. Prebivalcem VVaziristana jo pač vseeno, kako je zazna-menovano na zemljevidih, da VVaziristan spada pod Indijo ali pod Afganistan, sami od sebe priznajo le oblast svojega vodnika, kakor je bil n. pr. »donašalec vode«, ki ga je Amanullah 1. 1929. odstavil, ali »fakir iz Ipija«, ki jo zanetil upor 1. 1937. Ze marsikatera sila, ki je hotela naglodnti angleški imperij, je v VVaziristanu najprej poskusila svojo srečo, da bi si tako s severa odprla not v Indijo. Morda je tudi sedaj kaj takega v ozadju, ko poročajo, da so v VVaziristanu izbruhnili upori. Nekatera jx>ročila pripisujejo tem uporom večjo važnost, druga manjšo, videti pa ie, da Angežem to ni nobena nevarnost in da jih ne skrbi, da bi ne bili kos tudi temu zapletljaju .
Je imel vedno košček krede, in hiti do tistega črnega. Kakor gnan od neke notranje sile začne po tej tabli, ki mu jo je dala priložnost, pisati in računati, enačbo za enačbo, ko je prišel po čez do konca, je na levi strani začel novo vrsto. Ze je pokril skoraj vso tablo s svojimi računi, ko se je začela ta črna stvar premikati — na štirih kolesih, vlekel pa jo je suh konjiček. Bila je kočija nekega kočijaža, ki je tu dremal na kozlu in čakal imenitnih potnikov, pa se mu je zahotelo, da bi izpremenil svojo postajo. Ko je Ampere videl, da mu izsledki dolgih razglabljanj uhajajo, se je tako zbal za svoje račune, da je s povzdignjeno krede tekel za kočijo. Dirka pa je bila precej ostra, ker je učenjaka to tekanje za vozom kmalu upehalo. Šele pešci so kočijaža opozorili, da ga zadaj nekdo s kredo v roki lovi in je ustavil. Tako se je Ampere spet približal svojim računom. — Kako se je prizor razvijal naprej, zgodovina ne pove in prav je tako.
Angleška pomožna križarka »Rawalpindi« (16.700 ton), ena izmed tistih mnogih, ki so bile v zadnjih dneh potopljene.
Nov izvir v zdravilišču Piešt'any
V znanem zdravilišču Piešt'any na Slovaškem kopljejo nov termalni bazen, v katerem namerava zdraviliška uprava gojiti redke rastline. Pri tem so naleteli na nov izvirek termalne vode, ki ima 70 stopinj Celzija. Izvirek leži nekako dva metra pod pieštanskini kopališkim otokom.
MR.BAHOVEC
Reg. br. 12451/32.
Zaradi enega odlikovanja ne bo vojske
Po sedemletni vojni je nastopila dolga doba imru. Kralj Friderik Veliki je nekoč odlikoval nekega višjega častnika, ki se jo dobro izkazal v službi. Ko mu je kralj izročal odlikovanje, je hotel biti častnik skromen in je dejal:
»Veličanstvo, za vojaka je najlepše, da si prisluži odlikovanje na bojnem polju.«
Kralj pa mu je odgovoril: »Hm, kar pripni si ga! Samo zaradi tebe pač ne morem začenjati posebne vojne.«
Bukarešta, 2 dec. c. Nocoj ob 24 se bo začel redni promet na železniški progi Černovice— drugega. Oba letalca »ia se ubila. Lvov.

(jMp&daMtuo
Avtoklub o omejitvi motornega prometa
Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, je poslal na vse merodajne faktorje spomenic^ glede omejitve potrošnje bencina, v kateri pravi med drugim:
Predvsem ugotavlja avtomobilski klub, da je bila uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili izdana brez sodelovanja kluba in brez sodelovanja organizacij iz Slovenije. Pri omejitvi so bile prezrte izkušnje v nevtralnih državah, ki bi lahko dale dragocene pobude za tozadevne ukrepe pri nas. Nekatere države so prvotno sploh prepovedale prodajo bencina, nato pa so dovolilo na posamezno vozilo primerne količine goriva brez vsake časovne ali krajevne omejitve. To sta storili Danska in Italija.
Posledice omejitve nedeljskega prometa se bodo kmalu pokazale v tem, da bodo odjavljeni žtevilni vozovi. Uredba tudi zelo škoduje avtomobilskim prevoznikom, ki so si z veliki žrtvami
Šefa uprave Narodne banke
V sredo je bila seja upravnega odbora Narodne banke pod predsedstvom guvernerja g. dr. Protiča. Na seji je bilo ugotovljeno, da je naval vlagateljev popolnoma ponehal in da se tudi odpovedane vloge ne dvigajo več. Nadalje je dotok deviz vedno večji in zaradi tega bo mogoče zadovoljiti vedno več potreb našega uvoza. Narodna banka skoraj popolnoma pokriva povpraševanje deviz in vse odobritve se likvidirajo skoraj istega dne. Končno se je naša zunanja trgovina zelo izboljšala in je naš položaj znatno boljši kot je bil v začetku evropske vojne.
Intervencijski tečaj na domačih borzah
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je sklenilo, da bo do nadaljnjega intervencija na domačih borzah na bazi tečaja 55 din za 1 ameriški dolar in zaradi tega se imajo zasebni pooblaščeni denarni zavodi držati tečaja ob likvidaciji medsebojnih kupoprodaj. Zaradi tega se vsebina točke 9, okrožnice št. '23 z dne 29. avg. 1929, ne nanaša na kupoprodaja, katero bo vršila Narodna banka na kupoprodaje na domačih borzah, katere bodo opravljali poobl. zavodi med 6eboj. Manipulativni stroški Narodne banke po vseh deviznih transakcijah, ki se opravljajo po borzah, tudi nadalje dva in pol pro mile.
židje v bivši Avstriji
Iz nemških listov posnemamo zanimive podatke o razlastitvi Žinov v bivši Avstriji, sedanji Ostmarki, od 15. marca 1938 dalje. Podatki so zopet vzeti iz poročila urada za promet premoženja pod naslovom »Entjudung der Wirtschaft in der Ostmark«. Od 25.988 židovskih obratov jih je bilo ustanovljenih 21.143 in samo 4.755 jih vodijo naprej arijski trgovci in obrtniki. Skupno je bilo uradu prijavljenih 48.000 prijav židovskega premoženja nad 5.000 mark. Skupno židovsko premoženje je znašalo 2.29 milijarde mark, od tega je bilo naloženih 1.75 milijarde mark v zemlji in kapitalu. Zemljiška imovina je bila povečini naložena v stanovanjskih hišah, od tega je bilo na Dunaju 8009 stanovanjskih hiš v židovskih rokah. Največ židovskega premoženja bivše Avstrije je bilo na Dunaju: devet desetih. Od skupno 25.9S9 obratov je bilo 15.046 trgovinskih obratov, med njimi izdelovalci oblek, perila, gostinski obrati, modni ateljeji, peki in mesarji, čevljarji in urarji. Za sprovedbo vseh ukrepov je bilo nastavljenih 329 gospodarskih revizorjev za 2275 obratov. Njih poročila so bila merodaj-na za ustavitev ali nadaljevanje obratovanja. Prevedba v arijske roke je bila izvedena Ie pri onih obratih, ki so bili gospodarsko zdravi in važni za preskrbo. Vsak nemški prevzemnik je moral dati jamstvo za dobro gospodarstvo pri samo ob sebi umljivi politični zanesljivosti. 87 odstotkov židovskih obrtnih obratov je bilo ustavljenih, 83% trgovin, 81% bank in 26% industrij v primeri s skupnim številom židovskih. 7 kmetijskih obratov je bilo ustavljenih, 394 pa jih je prišlo v arijske roke. Poročilo pravi nadalje, na je bilo s tem izvedeno tudi veliko čiščenje preveč razvitega gospodarstva. 7j načinom izvedbe niso nastopile niti v preskrbi niti v zaposlitvi nemških delavcev nobene škode, tako zaključuje nemško poročilo.
Lov z letalom
Možak se je sunkoma usedel. Bil je visok in vitek fant, in vkljub temi je Jock videl, da je zelo mlad.
»Kdo pa ste?« vpraša hripavo. »Eden izmed njih?«
»Jock Freeland sem. Videl sem luči za pristanek, pa sem prišel semkaj.«
Mož se je s težavo spravil pokoncL
»Luči za pristanek. Da, mislil sem, da sem nad Okestockom. Ko sem pa pristal, so planili po meni ko strele. Vzeli so mi blago in ga odnesli!« dostavi ves besen.
Ozre se naokoli, avta ni bilo več videti. »Ali ste jih vi videli?« hitro vpraša.
»Videl sem avto,« odvrne Jock. »Vozil je po kolovozu proti veliki cesti.«
»Avto, pravite?« hlastno vpraša pilot »Mislil sem, da imajo letalo. Če so samo z avtom, pa že ni vse izgubl jeno. Če mi niso letalo pokvarili, kajpada.« Skočil je v letalo in prižgal luč in ga hitro pregledal.
»Vse je v redu,« veselo vzklikne. »Za njimi, ako Bog da in srečo junaška!« Požene propeler in motor, ki je bil še gorak, je takoj poprijel. Nato pa se ozre še na Jocka.
»Ali hočete z menoj? Lahko bi izsledili avto. Kajpada če vas ni strah.
»Strah?« ga zavrne Jock. »Pred čem pa? Mislite, da še nikoli nisem letel. Saj je oče pilot!«
»Rekli ste, da se pišete Freeland. Pa vendar niste sin Ronalda Freelnnda?«
»Seveda sem!« pove Jakob in kobaca v letalo.
»Kdo bi si mislil! Da zadeneva prav midva skupaj!« vikne pilot in zleze za Jockom. »Jaz sem pa Hanley, Finch Hanlev. Vaš oče me je učil letalstva. Vzemite tole čelado! Govoriva lahko med letom.«
nabavili motorna vozila in si z njimi stuJljo kruh.
Mnoge avtoprevozniške proge gredo v Sloveniji vzporedno z železniškimi progami in vendar niso dejanska konkurenca železnicam.
V drugih državah je n. pr. Madžarska o<pusti]a z novim letom carino na tovorne avtomobile, da tako pospešuje nujno potrebno motorlzacijo.
Avtomobilski klub predlaga, naj se odpravi prepoved časovno omejene porabe osebnih avtomobilov, olajša naj se avtoprevoznikom vožnja po progah, ki teko vzporedno z železniškimi zvezami. Poleg tega je potrebno, da se čimprej uzakoni uredba o pospeševanju proizvodnje domačih goriv in olajšavah za vozila, ki uporabljajo domača goriva. Ob pravočasnih ukrepih bi bila naša vozila že davno preurejena za poral>o domačih goriv, pa bi se tako avtomatično zmanjšala poraba uvoženih tekočih goriv.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Debevcc Edvard, štukatersld mojster, Ljubljana, Detelova ulica St. 3, je prodal Slavi Trebar-jevi, za6ebnici v Belgradu, Gladstonova ul. št. 34a hišo št. 3 v Detelovi ulici, spadajočo pod zemlj. vl. št. 792 k. o. Petereke predmestje I, del za 400.000 din.
Ljubljanska kreditna banka je prola Inž. Viktorju Kravanji, v Črnomlju, pare. št. 127-36 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 803 m* za 90.000 dinarjev.
Anton baron Codelli, na Kodeljevem je proda gradbeni zadrugi »Krekov dom« na Kode-lije-vem, reg. z. z o. z. pare. št. 168-46 k. o. Udmat v izmeri 1.000 ma za 45. din.
Arhar Jože, posestnik v Viimarjih št. 20 je prodal Geli Serajnikovi, soprogi šolskega upravitelja in učiteljici Dovje-Mojstrana, pare. št. 133-6 k. o. Vižmarje v izmeri 1.000 m2 za 25.000 dinarjev.
Milkovie Katarina, zasebnica, Ljubljana, Ein-spielerjeva ulica št. 25 je prodala Josipu Pokor-ny-ju, stanujočemu v Rožni dolini, Cesta VIII-19 in Silvestru Drapalu, Ljubljana, Levčeva ul, št. 29 pare. št. 1346-27 k. o. Vič v izmeri 671 m2 za 25.000 dinarjev.
Sršen Terezija, posestnica Ljubljana, Podmil-žčakova ulica št. 19 je prodala Fuchsu Antonu, gostilničarju Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 del parccle št. 109-5 k. o. Kapucinsko predmestje za 5.000 din.
Travnik Alojzija, posestnica Ljubljana, Ilovslti štradon št. 19 je prodala Minki Zajčevi, mesarici Ljubljana, Poljanska cesta št. 79 pare. št. 1416-1 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 6.859 m' za 28,000 din.
Pinterič Marija, posestnica Ljubljana, Vipavska cesta št. 10 je prodala dr. Pavlu Janežiču, zdravniku v Ljubljani, Stari trg št. 4 hišo št. 10 v Vipavski ulici z vrtom, spadajočo pod vlož. št. 2.313 k. o. Trnovsko predmestje .za 240.000 din,
Isop Jakob, posestnik iri barvarski mojster v Ljubljani je prodal Vali Klopčaverjevi, zasebnici Ljubljana, Tyrševa cesta št. 166 pare. št. 120-1 k. o. Brinje v izmeri 484 m2 za 16.000 din. — Isti posestnik je dalje prodal Avgustu Hriberniku, Ljubljana, Turnenjeva ulica št. 12 pare. št. 120-11 k. o. Brinje v izmeri 508 m3 za 15.000 din.
Greti Kocbekova, Ljubljana, Emonska cesta št. 25 je prodala Ivanu Oprešniku, obrtniku Ljubljana VII, Gospodinjska ulica št. 6 pare. št. 280-11 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 925 m2 za 50.000 din.
Dovič Koza, posestnica Ljubljana-Moste, Pokopališka ulica št. 36 je prodala Marinu Barbiču, Ljubljana, Malenškova ulica št. 7 pare št. 373-18 k. o. Petersko predmestje I. del za 37.930 din.
Saksida Alojzij, posestnik Ljubljana, Opekarska cesta št. 43 je prodal Alojzu Smrekarju avto-izvoščeku in njegovi ženi Ivani, Ljubljana, Hrenova ulica št. 19 hišo št. 41 na Opekarski cesti z vrtom, spadajočo pod vlož, štev. 270 k. o. Trnovsko predmestje za 160.000 din.
Wester Justina, posestnica Ljubljana, Hradec-kega cesta št. 8 je prodala inž. Cirilu Dimniku, ravnatelju šumske direkcije v Ljubljani, BIeiwei-sova cesta št. 1 par. št. 118-105 k. o. Karlovsko predmestje v izmeri 2.170 m2 za 70.000 din. —hnicaDikLM22ev, evqll bfs bf bf bf bf bfs
Likvidacija. Razinger & Co., tovarna pločevinastih izdelkov, dr. z o. zavezo v Mariboru, Kmet-ska hranilnica in posojilnica v Radulji,-r. z. z n. z., Vinarska in sadjarska zadruga v Središču ob Dravi, r. z. z o. z.
Povišanje odkupnih cen n prašiče ▼ Nemčiji.
Nf osnovi odloka ministra trgovine ln industrije
t>o Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pla-
al odslej naslednje cene za žive debele sviti, ki se izvažajo v Nemčijo: 11.80 din za kg žive teže za razred A, 11.50 din za razred B in 1<i din za razred C. Te cene veljajo od 27. novembra 1939. Te cene bodo Istočasno veljale za prodajo na dunajski trg kakor tudi za rajh.
Odlog plačil ^e dovolilo kmetijsko ministrstvo Ljudski hranilnici in posojilnici v Moravčah, r. .! z n. z., za 6 let od 30. julija 1936 dalje, odlog volja za dolgove, nastale do 25. oktobra 1934, obrestna mera znaša 2%.
Moderna cesta Ježica-Domžale. Kot smo že poročali, je za 29. december razpisana prva licitacija za gradbo moderne ceste Ježica-Dom-ale 111 sicer od km 5.659 do km 14.885. Prera-čui\ska vsota znaša 16,164.968.17 din.
Konkurz o imovini občine v Kozjem. Raz-gW- n je konkurz o imovini občine v Kozjem. Komkurzni komisar je g. Grum Josip, starešina okrajnega sodišča v Kozjem, upravnik konkurzne mase pa Gojmir Jelene, odvetnik v Kozjem, prvi zbor upnikov bo 12. dec., oglasiti se je upnikom do 10. januarja 1940, ugotovitveni narok bo pa 25. januarja 1940.
Potrjeni pravili: Mizarska zadruga, r. z. t o.
z. - Ljubljani, Hrenova ulica 8; Uršič France, mizarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra c. 85.
Razsodbe po uredbi pobijanju draginje. Zaradi prekrška čl. 6 uredbe o pobijanju draginje so bi i i kaznovani v Ljubljani po upravi policije trije podjetniki z globo od 100—250 din, oziroma 2—5 dni zapora obenem s stroški.
Uvoz surovin na kompenzacijski podlagi. Finančni minister je odobril uvoznemu odboru pri Narodni banki, da more odobriti 100% kompenzacije domačim podjetjem, ki uvažajo industrijske surovine iz deviznih držav in izvažajo lastne proizvode, izdelane tudi od surovin domačega izvora.
Zvišanje glavnice »Jugoslovanskega jekla«.
V četrtek je bil izredni občni zbor delničarjev delniške družbe »Jugoslovansko jeklo«, na katerem sta bila izvoljena nov upravni in nazor-steni odbor. Nadalje je bilo sklenjeno zvišati delniško glavnico od 600 na 800 miiij. din z izdajo 400.000 novih delnih po 5000 din.
Prekmorska plovba Sušak. Sklicana je izredna skupščina delničarjev za 19. december, ki bo sklepala o povišanju delniške glavnice.
—	Glavnica znaša 10 milij. in je v velikem delu v rokah Jugoslovanskega LIoyda. Dividenda za 1938 je znašala 40 odstotkov netto.
Novi delniški družbi. V Beogradu Te bila osnovana in vpisana delniška družba Jugopa-pir z glavnico pol milijona din. Člani uprave so: žika Bjelič, I.eo Polak in Oskar Fischer (prva iz Belgrada, slednji iz Zagreba), člani nadzorstva pa: Josip Ahnuli, Aleksander Todoro-vic in Rudolf Dasovič. — Nadalje je bila vpisana delniška družba »Ibarski rudniki črnega premoga« z glavnico 1 milij. din. Člani uprave so: Milan V. Savič, Dragomir S. Pavlovič, /ivko St. Karalazič, Miodrag Popovič in Banko M, iirasič.
Licenciranje bikov in marjascev. Jesensko licen-
ciranje bikov in marjas-ev bo v ljubljanskem okraju po naslednjem razporedu: V torek, dne 5. decembra ob 8. zjutraj za Moste in Štepanjo vas na dvorišču g. Cemeta Frajiceta, posestnika na Zaloški cesti št, 142, istega dne ob 9 zjutraj za Barje na dvorišču g. Mo-karja; istega dne ob 10 dopoldne za Vič na dvorišču g. Alojzija Beliča, posestnika na Viču št. 29; Istega dne ob pol 11 dopoldne za Zapuže in Dravlje na dvorišču g. Franceta Tome-ta v Dravljah št. 218; istega dne ob 11 dopoldne za Šiško in Koseze na dvorišču g. Valentina Babnika, posestnika v Zgornji Šiški 32.
—	Vse bikorejce opozarjamo, da prineso s 6eboj izvlečke iz rodovnika glede porekla bikov. Pripuščanje nelicenciranih bikov je nedopustno ter se bodo v bodoče vsi prestopki strogo po zakonu kaznovali.
Zakup velikoprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja. — Navedene velikokrodaje se bodo za čas od 1. aprila 1940 do 31. marca 1945 potom licitacije oddajale v zakup dne 21. decembra 1939 ob 11 dopoldne. Za oddajne okoliše 1—9 bo taka licitacija v Tobačni tovarni v Ljubljani. Pogoji za to licitacijo M. Br. 23034-IV—1939 se morajo osebno med drugim dobiti tudi pri Tobačni tovarni v Ljubljani proti plačilu takse 20 din v kolku, ki se nalepi ki uniči na pogojih. S pogoji se prejme tudi en izvod tiskane ponudbe. Ako se pogoji naročijo pismeno, je poleg takse 20 din priložiti še 6.50 din v poštnih znamkah za odpremo pogojev po pošti v priporočenem pismu. Objava za licitacijo je nabita tudi na občinski deski. — Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja na to licitacijo vse interesente.
Financiranje italijanske težke industrije. Najvišja organizacija italijanske težke industrije »Finsider« (Societa finanziaria siderurgi-ca) je sklenila zvišati svojo glavnico od 900 na 1800 milijonov lir za dograditev in povečanje obratov, med katerimi dela kot znano velik del za oboroževanje. S tem je družba postala najmočnejša italijanska industrijska družba ter organizacija.
Borze
Dne 2. decembra 1939.
Denar
T« teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7.938 milij. din v primeri z 9.459, 11.756, 13.08 in 6.005 milij. din v prejšnjih tednih.
Zilrich. 2. decembra: BEOGRAD 10, Pariz 9.80, London 17.40, Newyork 446, Bruselj 73.60, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.15, Oslo 114.30, Kopenhagen 84.10, Sofija 5.40 (pon.), Budimpešta 80 (pon.), Atene 3.40 (pon.), Carigrad 3.50 (pon.), Bukarešta 3.40 (pon.), Helsingfors 8.9250 (pon.), Buenos Aires 103.
Živinski sejmi
Ptujski svinjski sejem 29. novembra 1939. Prignanih je bilo 198 svinj in 164 prascev, skupno 362 glav, od tega prodanih 89 glav. Cene so bile naslednje: prasci od 6—12 tednov stari 60 do 120 din za komad, pršutarji 7—7.75, debele svinje 8—10, plemenske 6—6.75 din za kg žive teže.
ISCHNEiPEfc
M ZAGREB. NIKOLICEVAia'
'mmftiMMiiimia
Perilo, pižame, kravate
najceneje ▼ veliki izbiri pri
K. TKALEC, Maribor
Gosposka ulica 32. Se priporočal
| KRANJ
Vse za šolo
ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebščine in devocionalije dobite v podružnici
jugoslovanske knjigarne
v Kranju
Ž^ŽE, (MajdiČeva hiša »-i sodnija)
+
Vsem, ki so poznali njegovo blago dušo, sporočamo, da je Vsemogočni danes poklical k Sebi po kratki bolezni mojega dobrega soproga, sina, brata, zeta in svaka, gospoda
Milorada M. Lazareviča
pristava ministrstva notranjih del iz Beograda
K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, 3. decembra, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Dečkova cesta 5, na okoliško pokopališče.
Celje, Milutovac, Beograd, dne 1. decembra 1939.
Neutolažljiva soproga Mila roj. Verčkovnik ter ostalo sorodstvo.
Jock si je nataknil čelado in zvezal slu-šalo s telefonom. »Ali boste pa mogli vzleteti? Vse naokoli je polno skal.«
»Pristal sem brez nesreče. Bom pa letalo obrnil in ga pognal po isti poti kakor ob pristanku.« Prižgal je luči, letalo obrnil in peljal nazaj. Nato ga je spet obrnil in pognal motor. Vzplapolalo je ko ptička in Hanley je luči takoj spet ugasnil.
»Kje pa sva?« je vprašal Jocka.
»Nekako sredi močvare. Okestock leži severno.«
»Kam bo peljal avto?«
»Do glavne ceste ima komaj miljo daleč. Ako krenete na zapad, pridete v Taverton, nasprotna smer pa pripelje Plymouth (Plims) ali pa v Exeter.<
»Stavil bi kaj, da so namejeni v Plymouth. Tam imajo pa nojbrž pripravljen motorni čoln, ki jo bodo z njim potegnili v Holandijo, ker tam se dragulji dobro prodajo.«
»Dragulji, kakšni?«
»Dragulji, da. Ali vam nisem še povedal? Polastili so se Merepitskih smaragdov, ki so vredni petdeset tisoč funtov.« Jock je zazijal. Petdeset tisoč funtov!
Letalo ie doseglo višino pet sto čevljev in Jock je pod seboj zagledal bledo siv trak, bila je cesta. Nagnil se ie ven in izpazil svit žarometov, ki sta kazala nekemu avtu pot proti vzhodu,
»Je že pravi! In tudi vi imate prav. Res gre v Plymouth, ali saj v tej smeri hiti. In mudi se mu, presneto se poganja!«
»Naj se le! Tudi najboljši avto nama ne uide, vrh vsega mora pa še delati ovinke, a midva letiva v premi črti.«
Zagnal je motor še bolj, tako do je veliki stroj z 250 konjskimi silami kar bobnel skozi noč. Kot bi trenil sta bilo nad avtom.
»Pravi, je, pravi!« je hlastno povedal Jock.
»Katerega mislite?«
Jock mu je hitro povedal o velikem avtu in njegovem rdečelasem šoferju in Hanley si je požvižgal.
»Izdajali so se torej za kramarje.«
»Kaj pa mislite napraviti?«
»Takoj boste videli.«
Veliki avto je dirjal z divjo brzino. Wi-sterški les je bil samo še miljo daleč in Jock je uganil, da upajo tatovi sebi in avtu v njem najti zavetja. A še preden je mogel svojo misel IIanleyu povedati, je že čutil, kako letalo nagloma pada. Pridržal je dih in se bal, da bodo zdaj zdaj treščili ob tla, vsaj tako vse je kazalo.
A treščilo ni letalo. Ko je namreč g krilom nometlo preko avta in se ga skoraj dotaknilo, je tudi šofer izgubil oblast nad avtom. Morda se je skušal samo prihuliti, da ga krilo ne bi udarilo. Hanley je letalo v krasnem loku pognal spet kvišku, Jock je pa opazoval, kako se je avto zaletel v nizki nasip ob cesti, se pognal v zrak in z groznim treskom priletel na bok in stresel svoje potnike na tla, kakor se stresejo otroku pri igri opekce, če se mu škatla prevrne.
»Šlo je!« krikne Hanley. »Samo da bi mogel še varno pristati!« Prižgal je luči.
.»Oho, polje!« In res sta zletela preko zidu. ki je obdajal novo naselbino, bržkone pašnike na bivšem močvirju. »Zdaj bo pa že šlo.« In že se je lepo varno usedel na trdo travo ter skočil na tla.
»Freeland, ostanite pri letalu! Jaz bom pa tačas zadevo uredil. Bom takoj nazaj.«
Pograbil je žepno svetilko in zdirjal proti cesti jock je pa gledal za njim in bil kar vesel, da se je po groznem razburjenju zadnjih minut mogel malo oddahniti.
Kdo bi si mislil, da so taki napadi sploh mogoči! Saj je bilo kakor v kinu, kamor ga
je včasih oče vzel s seboj. In nekaj ur poprej je še godrnjal, da so počitnice tako puste! Spomnil se je na teto Saro, kako sedi v nerodnem naslanjaču v svoji večno zaprti sprejem-nici in ob petrolejki bere dolgočasno knjigo ter se namuznil, ko mu je prišlo na misel. Kako bi se prestrašila, ako bi ga zdaj zagledala!
Čas je potekal in Jocka je začelo malo skrbeti, kaj je neki s Hanleyem. In vendar je bil prepričan, da se ni treba ničesar bati, kajti Reda in njegove tovariše je avtova nezgoda gotovo omamila al! pa jih poškodovala. Navzlic temu pa se je kar oddahnil, ko je končno vendarle vrh zidu zagledal luč. Nekdo je plezal čez zid, da pride na travnik.
»Semkaj, gospod Uanley,< je zaklical Jock in na letalu prižgal luči.
1 .vTfe?u<ek nato se je v žaru močnih električnih uči pojavila neka postava. Neki možak je tekel proti letalu, pod pazduho nesoč nekakšno precej veliko škatlo.
Jock je debelo pogledal. Mož ni bil Han-ey! In srce mu je začelo tako burno utripati, kakor da mu hoče skozi grlo uiti, ko je spoznal, da je možak rdečelasi šofer ponesrečenega avta.
3. JOCK NA DELU.
Jock je takoj spoznal, da so se Fioefea Hanleju načrti izjalovili in da ga je rdečelasi tat na nekakšen način premagal. A kaj naj zdaj sam stori?
»Ostani pri letalu!« To IIanleyjevo naročilo mu je znova prišlo v spomin in v hipu se je odločil, da ostane. Ampak tako, da ga Red ne bo mogel videti. Kot bi trenil, se je prihru-lu in se splazil v ozadje. Letalo je bilo namreč posino in je zato imeio zadaj pokrit prostor za poštne vreče. Jock je smuknil vanj i,n potegnil nase osmoljeno plahto.'
V malih oglatih valja vsaka beiada 1 din; žanltovanjild oglati 2 din. Debelo tiskano naslovne beseda to računajo dvojna Najmanjši rnesek za mali oglat 1S din. — Mali oglasi ta plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih raklamnaga ntačaja ta računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismena odgovoro gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Dekle
Išče službo v pomoB gospodinji k malt družini. Kaslov v upravi »Slov.« pod St. 18810.	(a
Trgovska pomočnica
mešane stroko, simpatična ln spretna, Išče službo. S. S., Stanlfieva 19-1. Ljubljana.	(a
Šofer
trgovsko naobražen, ve88 pisarniškega posla Išče japoslitve v boljših krogih. Krempuš Ivant Rečica 41, Laško.	(a
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, Išče na-meščenje v trgovini alt mesto skladiščnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18818.	(a
Službo hišnika
Išče vpokojen železničar v Mariboru. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 1591. (a
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, vešč avtomobilov, išče službo. Naslov: Pe-pi Cop, Sv. Jurij pod Ku-mom.	(a
Gospodična
popolnoma zmožna pisarniškega vodstva — Išče službo za takoj. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Vestna« 18.755. (a
Vluibodobe
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj za stalno Anton Bobnar, Godešlč, Škofja Loka.	(b
Starejšo gospodinjo
čedno, sprejmem k manjši trgovski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 18.758.	(b
1000 din nagrade
tistemu, ki ml preskrbi službo sluge ali kaj slič-nega. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kavcije zmožen« št. 18817. (a
Službo natakarja
Iščem ali prevzamem go-Btilno ali točilnico na procente. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Strokovnjak 18781«.	(a
Gospodična
« večletno pisarniško tn hotelsko prakso, želi popoldanske zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo »Slovenca«.
Dekle
E meS8. Solo ln trg. tečajem, vešče vseh pisarniških del. Išče kakršnokoli zaposlitev v pisarni. Jiaslov v upravi »Slov.« pod St 4000.	(a
Gospodična organistka
ki prevzame tudi peko hostlj, cerkveno perilo ln snaženje cerkve, učenke za klavir ln na delo za pletllnl stroj - Išče primerno službo. Naslov se izve v upravi »Slovenca«.
Mlada služkinja
lzvežbana v vseh poslih sobarice, doslej služila skoraj tri leta pri visokem uradniku, išče stalno službo; gre tudi Izven LJubljane. - Naslov: Kolar, Ljubljana, poštni predal 328.
Kurjač-monter
Ba centralno kurjavo obenem kot hišnik. Išče caposlltve pri večjem poslopju; sposoben hišnih del in tudi električnih napeljav. Poročen brez otrok. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Monter« 18.086.	(a
30 letni fant
pošten, trezen, zdrav ln močan, z dežele — tšče službo v skladišču ali kaj podobnega, v Ljubljani ali na Gorenjskem. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.559.	(a
Pekovski pomočnik
trezen, nekadilec, vojaščine prost, s svojim kolesom, Išče službo takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18887.	(a)
24 letna gospodična
z znanjem hrvaščine, nemščine in strojepisja, želt kakršne koli zaposlitve v Mariboru ali okolici. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Marljiva in poštena št. 1598«.	(a)
Zaslužek
Industrijsko podjetje
odpira prodajna skladišča v vseh banovinskih ln okrajnih mestih za hitro preskrbo z epohal-nim, brezkonkurenčnim predmetom, za katerega! Je veliko povpraševanja. Kupci so: vsaka hiša, zasebnik, obrtnik, trgovec, industrija, državne in zasebne Institucije tn ustanove, električne centrale, bolnice, vojašnice, ladje, šole Itd. Mi edini Imamo pravico izdelovanja ln plasiranja ter podeljujemo to pravico našim vodjem prodajnih skladišč. Nudimo ogromen, dolgoletni zaslužek in trajno sigurno eksistenco vsem našim sodelavcem. Poznanje stroke nI potrebno. Vsak interesent mora poleg trgovskih sposobnosti razpolagati s kapitalom 6000 do 25.000 din, sorazmerno z rajonom. Samo resne ponudbe oseb, ki točno odgovarjajo navedenim pogojem - se bodo upoštevale. Obširne ponudbe z Jasnim ln točnim naslovom poslati na Publicitas, Zagreb, Ilica št. 9, pod »Industrijsko skladišča«.	(z
Služkinja
poštena, ki zna opravljati hišna dela in kuhati, so sprejme. Plača dobra. Ljubljana, Karlovška cesta 4.	(b
Služkinjo
vajeno otrok, za pomoč gospodinji, sprejmem. — Plača 250 din. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« 18.763.	(b
Pridno, pošteno dekle
verno, po možnosti šiviljo. za vsa gorpodlnjska dela — takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18872. (b)
Žensko
srednjih let, ljubiteljico otrok, ki zna kutiatl ln druga hišna dela opravljati, sprejmem. Prednost z znanjem nemščine. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 18881.
Postrežnico
samsko, okrog 30 let, vseskozi pošteno, zmožno, revno, doma Kodeljevo, Stepanja vas — Iščem. Pogovor samo od 2 do 5 popoldne. Naslov v upr. »Slovenca« pod 18.765. b
Beri!
Prevzemnika ln nakupovale« hrastov ln bukev, samo strokovnjaka, iščem za takoj. Plača in provizija. Kavcija potrebna. -Ponudbe na Donato Filipi, Flume, Via Bandieri 6, Italia
Oskrbnik
za Sivino in polje, ■ ženo, ki Je vešča molže ln svlnjereje, se sprejme na spolovino na posestvu blizu Hrastnika. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dober go spodar« 18.692.	(b
Penzijsko mesto
Mehanik se sprejme. Potrebno znanje : struženje, avtomotorji, elektrolnšta-laclje, avtogeno ln električno varenje. Pismene ponudbe je podati z navedbo najmanjšega zahtevka. Brez te navedbe se ponudba ne bo upoštevala, niti nanjo odgovorilo. Absolventi strojno-delovodskega tečaja imajo prednost. Nastop služ be takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 18.691	(b
FRANC PIRC ■trojno
Dravlje-Ljubljana *edBr,tvo
Kletni sodi. Bukovi sodi ta eksport sadnih sokov, barve in olja. Kadi ta namakanje, spe-cijalne kadi ta mlekarne in kemično industrijo. IMPREONIRANJEsodov. Strokovna popravila. Nitke cene. Točna in solidna postrežba.
Po VaSi Želji Vam izdela
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/II
▼ svoji črtalnld rasna poslovne knjige, ako nfeo la
v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno rasne vesave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za Izdelovanja damririh torbic,
pasov, denarnic In drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi ta predmeta vedno v lepih, modernih fasonah.
Cene skrajno nizke. Posluilte sel
Dva mizarska pomočnika
takoj sprejmem v stalno delo. H. Bltenc, mizarstvo Vižmarje, St. Vid n. LJ.
Hlapca
sprejme Ivan Burkeljca, Sp. Zadobrova S, pošta D. M. v Polju.	(b
Sobarico
dobro dekle, pridno ln pošteno, sprejmem. - Ponudbe z zahtevo plače na naslov: Vera Tomič, Petrlnja.	(b
Lovski paznik
za poljsko lovišče, mlad, vojaščine prost — dobi službo pri Upravi Julio Melnl, Apače.	(b
Vrtnarskega vajenca
sprejme Raner, Dalmatinska ulica 7, Maribor.
Vajenca
■prejme Drogerija Hermes, Miklošičeva cesta 30
Krojaškega vajenca
poštenih staršev, začetnika ali ki se je že učil te obrti, sprejme takoj
Oblačllnica Dollnšek, Tržič. Oskrba v hiši. (v)
Učenca
zdravega, poštenega, takoj sprejmem v trgovino z meš. blagom na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Marljiv 1600«.	(v)
11 > JsJ i P.IL1	
Družabnico	
a nekaj kapitalom	»prej-
mem za trgovino.	- Po-
nudbe na podruž.	»Slov.«
Jesenic«.	(d
	
Hranilne knjižice
39/i obveznice
ta druge vrednostna papirje kupuje tn plača najbolj*
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova aesta 40.
2 imeni 2 kvaliteti
EUMK i. MINERVA
in
RADIO
APARATA
14 modelov!
14 modelov!
Poznane In priznane znamke. Priznanje in zadovoljnost kupcev teh aparatov sta najboljše jamstvo za njih kvalitetol Aparati za najobčutljivejšega muzika. Zadovoljni bodete tudi Vi . . .
RADIOVAL - LJUBLJANA
Telefon 33 63 / Dalmatinova Ul. 13 / Poleg hotela Štrukelj
Knjižice Domžalske hran.
kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 18867.	(d)
II
Pohištvo
i
Vsakovrstna
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni in solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška ceBta 59. 8preJemaJo se naročila.
Moderna jedilnica
ugodno naprodaj. Poljanski nasip 15, stopn. yil, pritličje, levo.	' (š
Novo spalnico
orehovo, moderne oblike, poceni proda mizarstvo Flls Josip, Domžale, Lovska o. Sprejme se tudi pomočnik za pohištvo.
J]
Jkd
311
Radio aparati
oiJ najcenejših pa do najboljših, po izredno ugodnih plačilnih pogojih 1
»Tehnik« J. Banjal
Ljubljana Miklošičeva cesta 20.
Nov radijski aparat
po nizki ceni naprodaj. Maribor, Aljaževa ul. 6.
Mreže za postelje
Izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St 6 (pri Gradišču);
Lesena zloZlJiva postelja a tapeciranim madrocem Din 220"—
Seibt-super-radio
za razvajenega poslušalca, 5 cevni, 7 okrožij, 8 valovne dolžino, po 3300 din, modeli 1940. — Zastopstvo : Ludvik Ileršič, Ljubljanat Rimska cesta št. 13.
»Mende« Super Radio
model 195 W, za razvajenega poslušalca, 4 kovinske cevi, od teh 2 dvojni, 3 valovne dolžine, dvojna avtomatska regulacija fa-dlnga — cena 3150 din. Zastopstvo: Radlotehnilo Fr. fietlna, Ljubljana — Domobranska 27, telefon 32-64.	(1
Sodarskega pomočnika
Išče F. Cesenj, sodarstvo, Kranj, Jenkova 25. (b
Raznašalca kruha
ali pomočnika, sprejmem takoj. Ponudbe upr. »SI.« pod »Pošten 18806.
Šteparico
prvovrstno moč, ki sna pripravljati, takoj sprejmemo. Delo stalno, zaslužek dober. Sviger Josip, čevljarstvo. Trbovlje.
Stalno službo
(nadzorstvo) z 200 din tedenske plače dobi, kdor posodi 15.000 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno jamstvo« 18899.
Absolventko trgov, šole
iz Celja aH najbližje okolice sprejmem v pisarno s takojšnjim nastopom. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« v Celju pod šifro »Vestna« št. 18911.
Kuharica
starjša, zdrava, zmožna meščanske kuhinje, ki Je službovala pri orožnikih, se sprejme k eni osebi na deželo. Ponudbe pod »Cista« upravi »Slovenca« št. 18886.	(b)
Uradnica
samostojna, s trgovsko šolo, s pravico poslovodstva, dobi stalno službo pri podružnici ljubljanske tvrdke v Zagrebu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nudim garancijsko pismo« št. 18889.
mm i
Pekovskega vajenca
In raznašalca sprejme pekarna Šuštar, St. Vid nad LJubljano.	(v
Učenca
za fotografsko stroko — sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 18821.
Kovaški vajenec
se sprejme. Nekoliko izu-čenl Imajo prednost. — Hafner VInkot Zabnlca, Škofja Loka. *	(v)
Trgovsko učenko
dobrih katoliških staršev z dežele, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18814.	(v
lllfffFfffBI
Vsakovrstno ZlStO
srebro ln briljanta kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A.Boži«, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8.
Iglast gozd
zaraščen — kupim blizu Kranja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Iglast« 18.655.	(k
Kupim filter
od 15—30 litrov. Naslov v vseh poslovaln. »Slov.« pod št. 18.687.	(k
Bukovo gorivo
drva ln klade, sveža ln suha, kupujem vsako količino. Ponudbe na Ex-porter I. Meštrovlč, Zagreb, Jelačičev trg 15.
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, LJublja Wolfova ulica 6LI
Cunja
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) —kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15.
storo zlato, zlato zobovje ln srebrne Krone
kupujem po najvišjih oenab
A. KAJFEŽ trgovina z urami in zlatnine
precizno delavniCH za popravilo vsakovrstnih n t Ljubljana. Miklošičeva 14
Dober hlevski gnoj
kupim (večjo množino). Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Gnoj« št. 18905.	(k)
Več tisoč hmeljevk
smrekovih, to zimo Beka-nih, dolžine 6 do 9 m — kupim. Skrajne ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Hmeljevke« št. 18907.	(k)
Naročajte in širite »Slovenca« I
Hranilne knjižice
vrednostne papirja
kupujemo
stalno po najvišjih eenah In proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške tadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka oL 7
Speeijalne posteljne mreže »Patente, in »primissimoc modroce, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka
Rud. Radovan
Mestni trg 13.
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovieu, Komenskega ulica 34. (1
Ženitbe
Katera gospodična
ali vdova bi poročila fanta v dobri službi? -Dota zaželena. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Idealen mož« 18.679. (ž
OKP** .............".........MB "'lfl
VSAKOMUR
51 IZPlAiA
OGl ASEVANlt V
'SLOVENCU'
Radio-aparati
Minerva, Eumls, Saba so najlepše darilo za Miklavža In Božič. Dobite pri
Kleindienst & Posch'
Maribor Aleksandrova cesta 44.'
Strojepisni pouk
večerni tečaj. Vpisovanje dnevno. Pričetek 5. decembra. - Chrlstofov zavod, Domobranska 15.
Inštruktor
srednješolec želi poučeJ vati nižješolca v vseh predmetih. Naslov v upr. »Slovenca« pod 18.760. u
Samopouk
knjigo
vodstva
ln drugih trgovskih predmetov, tudi nemščine, po posebni ceneni in lahko razumljivi metodi. Javite svoj naslov in poklic. -Zahtevajte prospekt —i
Ponudbe na:
KOČEVAR IVO, Maribor
Cankarjeva 14.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. Jam. Ljubljana, MiklOiifeva »sta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove ln stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplacliive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Zahtevajte ia Vaše žimniee in tapecirano pohištvo /(CTTN f-tlfCjl	JSIMO samo i zaliMtno plombo	Ptl1"^
STERILIZIRANO	^
NaSa Uma Je higiensko očllčena In steriliziran« nn narl 115» C, ne diši ie hrer maščobe ln f.rmentov, ker je n»*a tovarna opromljcna v to sv', ho z Zimo ™
noJSiml »troji in aparati. Odklanjajte Urno lz prepovedonlh šušmar*klh ohrntov, ker Je nlabo In nehiel-enako izdelana, nI dezi.ifeolrnna, v-etauje femente in ima neprijeten duh V nSj
se zurcdijo moli in mrčes Pr.prte.Jt« m pred nakupom 1	Na9e eene i0 naJsoIIdllejg,I
Ihno "za^Sčttncfznamko STERILIZIRANO
otroški kotiček
SLON SAMBO

(171) Hotelir Je bil osupel, ko je zagledal dolgočasna fanta. A ko so mu obmejni stražniki vse I>ovedali, je privolil, da ju sprejme v službo. >To Ivo nekaj novega za goste,« je smeje se dodal. Tako sta morala fanta po vse dneve streči gostom, opravljati naročila, pogrinjati mize in umivati posod jo
Klavirsko harmoniko
novo, 37 tipk, 96 basov, troglasno, 2 reglBtra ln kovčeg, Ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18842.	(g
Priložnostne prodaje
no iščite, kor donite tovar-,šk<> nove plošče v poljubni :biri ie po Din 3j--. Zalile vaj te seznam.
(172) Cez neka} dni je prišel gospod, ki mu je moral Filip pokazati njegovo sobo. Gospod je hotel na vsak način sam nest i svoje kovčege v sobo. Seveda se Filipu še sanjalo ni, da je ta gospod samo zaradi njega prišel v ta hotel. >Le kje tiči oni drugi fant?« si je gospod mislil, medtem ko je dolgih korakov šel za Filipom.
Naznanilo I
Zadruga harmonikarjev m Dravsko banovino
■ odprla lastno trgovino na Tyrševi cesti '23.
tfn zalogi se dobijo vseh rs! harmonike, kakor diatonične, kromatične in klavirske, ter male harmonike »Klub-model«. Sprejemala in strokovno izvrševala se bodo vsa popravila harmonik, kakor tudi vseh ostalih
tnrlhprnvi frn^nl
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana.
Trgovina sadja in slaščic
naprodaj. Milavec, Tyrše-va c. 47 b.	(1
Vezna vrata
ln 8 sobna vrata (stara) poceni naprodaj. Studcn-tovska ul. 11-1.	(1
Perzijske preproge
nekoliko lepih komadov ima ugodno naprodaj tvrdka Fr. Malgaj, Kolodvorska 30.
Prek voz
dvosedežni, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Peter Nagllč Sraar-ca, p. Kamnik.	(1
Kočije, sani
in vseh vrst zapravljivč-ke ima v zalogi Močnik Ivan, izdelovalec vozov, Mengeš.	(1
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Pozor!
Pred nakupom novega Šivalnega stroja si oglejte našo veliko izbiro »Phoenlx« strojev, najnovejši sistem, nizke ceno. Stare strojo vzamemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa e. 36, nasproti Gospodarske zveze. (i
ZAGE
original Dominicus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
Praktična darila
za Miklavža ln Božič, primerna tudi za vsako priliko: Perilo, kravate, nogavice, torbice, igrače, toaletne potrebščino, copate, snežke, dežniki Itd., vse v veliki Izbiri ln nizkih cenah pri tvrdkl
F. M. Schmitt
Ljubljana
la jabolka
vinske ln kanadske - po ugodni ceni naprodaj v trgovini Stular, Tyrševa
cesta 37 b.
Hrastove deske
prvovrstne 18—55 mm debele po 4 m dolge, večjo množino - prodam. Cimperman, Topol, p. Begu-nje-Cerknlca. '	(1
»Anker« šivalne stroje
najnovejše za gospodinje, šivilje, krojače, tudi cik-cak, malo rabljene, od 300 din naprej prodaja »Triglav«, Resljeva 16. (1
KAPPEL
pisalni stroj je božični sen! — Tudi na obroke pri
Kleindienst & Poseli
Maribor Aleksandrova cesta 44.
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Sveže najfinejše norveško
ribie olie
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20.
Trgovino z meš. blagom
proda takoj Maks Plauc, Maribor, Glavni trg.
Več voz gnoja
proda Fr. Iskra, Vič. (i
Novo lončeno peč
prodam. Petrlč, Florijan-ska ulica 26.	(1)
Zima se bliža!
Premog, drva, oglje Ima vedno v zalogi trgovec Bortol Anton, Podmllšča-kova št. 18, telet. 35-40.
1	I
I a jabolka
zimska ln kanadke po ugodni ceni naprodaj v trgovini Stular, Tyrševa cesta 37 B.	(1)
Smuči in sanke
najugodneje kupite pri Banjai, LJubljana, Miklošičeva 20.
Črn moški zimski plašč
prodam. PuharJova 12-1.
Štajerska jabolka
ugodno proda trgovina Martino, Tyrševa 17. (1)
Otroški voziček
globok, ugodno prodam takoj. Jernejčič, Jenkova ulica 13.	(1

Jaslice A.
Prodam trgovino
z mešanim blagom; primerna za samsko osebo Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 18858. (1)
Singer, Pfaff,
Adler, Dtirkopp, Westa in še več drugih popolnoma novih šivalnih strojev prav poceni naprodaj pri »Promet« - nasproti krlžanske cerkve.	(1
Prodam
razna trgana jabolka Ia. po 4 din kg, Ha. od 1.50 din naprej, za prešanje, zdrava, 3000 kg, po 0.50 din kg. - Dobo se lahko poljubne sorte ln količina, franko doma ali po povzetju. Topoloveo Vinko, Podlehnik.	(1
Po zelo ugodni ceni
prodam sledeče knjige: »Im Wandel der Jahr-tausende«, »Weltall und Menschhelt« (5 knjig), Hausschatz des Wissens (18 knjig), Wilh. Raabe: »Samtllcho Werke« (18 knjig) in še razne druge, vse v novem stanju. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Knjige« 18.793. (1
Za večno nas je zapustila po 38 srečnih zakonskih letih moja preljubljena žena, gospa
Venedig Maksimilijana
roj. Maurer
hišna posestnica
Spremili jo bomo v nedeljo, dne 3. decembra 1939, ob 14. uri i/, mrtvašnico Splošne bolnišnice k zadnjemu počitku k Sv. Križu v rodbinsko grobnico.
Mnša zndušnica se bo brala v torek, dne 5. decembra, ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Ljubljana, dne 2. decembra 1939.
Globoko žalnjoči soprog Venedig Jože. žel. činovnik v pok., in ostali sorodniki.
primerne za manjšo cerkev ali kapelo, prodam. Cena 600 din ali po dogovoru. Melč, Ptuj, Ljutomerska cesta 6.	(1)
• M T«
■una
Bfmmtfrrt mm v KMVJO
ZAHTEVAJTE BAEZPIA(N) KAtUOOI
MEINEUHEROLD
uominf/aiu. mariboraioi
Specijalna izdelovalnica HARMONIK
JOS. FLEISS
(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA, Tyrševa 36
Klavirje vijoline
saksofone - trompete -harmonike in druga glasbila od šolskih do prvovrstnih instrumentov - strune in vse potrebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri
WARBINEK
Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-53
Slava Gril
Knjige o kozmetiki. Rožna dolina, c. X. št. 36, nova hiša ob ribniku, (r
Orehova jedrca
med ln vosek dobite najceneje: Medarna, LJubljana, Židovska ulica S.
Nalivna
peresa
popravlja specialna mehanična delavnica
»Radioval«
Ljubljana Dalmatinova ulica St. 13. Telefon 33-63.
Važno za prašičerejo!
Vsakemu, ki redi prašiče, pošljem brezplačno zavitek in navodilo »Ma-stelin«, ki je zakonito zavarovan. franko Vašo pošto. Samo z enim poizkusom se boste prepričali, da dosežete pri polaganju »M a s t e 1 i n a« velik uspeh. Pišite na naslov Ivan Magdalene, Rače pri Mariboru.
Kdor ljubi glasbo, Izbere
fflende radio
Model 195W, 4 elektronski din 3150'— » 21fiW, 5 »	> 3675—
> 240W, 6 »	»4100 —
Pogonska sigurnost - tfstota zvoka - Okusna oblika - Izredno povoljna cena
Zastopstvo za Ljubljano in okolico:
Radiotehnik ŠETINA FR., Ljubljana
Domobranska 27. — Talefon it. 32-64
Čevljarji in sedlarji pozor!
Velika zaloga še prej kupljenega usnja, dobite Ia po isti ceni kot pred 3 meseci.
Franc Jenko, trgovina usnja in levljar. potrebHin, MedVOde
Gumbnke, gumbe, plisev,
monograme, entel. ažur fino 'n bitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. FraniUkanska uli«
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
1SČEJ0:
Sobo ali kabinet
s hrano išče gospodična. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Cista«.
ODDAJO:
Veliko sončno sobo
s posebnim vhodom oddam. Klunova 12-1.
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma. Društvena ulica št. 16, Moste, Ljubljana. (s
Oddam sobo
alt sobo s kuhinjo. Vprašati : šniarska cesta 42, Moste.	({
Čisto sončno sobo
po želji z vso oskrbo in tudi bolniško oskrbo, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 187S9.
Gospodično
ali dijakinjo sprejmem na stanovanje s hrano. Souporaba kopalnice. Cena 460 din. Naslov v upr. »Slovenca« pod 18840. (č
Lepo sončno sobo
prazno, s centralno kurjavo ln uporabo kopalnice, takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18787.	(s
Stanovanja
IŠČEJO:
Mlad zakonski par
išče za takoj ali s 1. Jan. stanovanje 2 sob, kuhinje s prltiklinaml, po možnosti s kopalnico v bližini Stan in doma, v Rožni dolini ali na Mlrju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 18835.
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam v Bizoviku št. 44.
Lepo sončno stanovanje
se takoj odda. Domžale. Bistriška ulica 4. (č)
Enosobno stanovanje
kompletno, takoj oddam. Tacen 82.	(č
Dvosobno stanovanje
kabinet, kopalnica, vrt oddam takoj ali pozneje. Beogradska 18, Bežigrad.
Sobo in kuhinjo
takoj oddam samo odraslim osebam. - Poljanski nasip 34.	(č
Enosobno stanovanje
s prltiklinaml ln nekaj vrta oddam za januar. -Tyrševa 66.	(č)
Tri sobe
kabinet, kopalnica, vrt -oddam 1. Jan. ali 1. febr. Herbersteinova 24.
Enosobno stanovanje
oddam. Kodeljevo. štepa-nja vas 123, ob Ljubljanici.	(č
Dvosobno stanovanje
s kopalnico, parketirano, oddam. Staretova ul. 23, Trnovo.	(č
Trisobno stanovanje
komfortno, s centralno kurjavo, odda Drogerija Hermes, Miklošičeva 30.
Stanovanje
obstoječe lz dveh sob ln pritiklin, se takoj odda. Poljanski nasip 10. Poizve se pri hišnici od 12 do 2.	(č
Sončno stanovanje
3 sobe in pritikline, oddam takoj aH s 1. Jan. v bližini gostilne Jela-čin. Dolenjska cesta 85, Rudnik.	(č
Trisobno stanovanje
komfortno, veranda, vrt, I. nadstropje, center, oddam za februar. Ogledati dnevno od 13 do 14. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18884.	(v)
Dvosobno stanovanje oddam na Ježici St. 84.	IE22SESI
Dvosobno stanovanje oddam, študentovska ul. št. 11-1.	Prodam večjo parcelo v St. Vidu. Kern, Celovška 43. (p);
Dvosobno stanovanje s prltiklinaml na Tyrše-vl cesti 93, oddam s 1. Jan. 1940. <č	Nova enonadstropna vila komfortna, ugodno naprodaj. Vrhovcl 50, pod gozdom, Vič, LJubljana.
Enosobno stanovanje oddam. Tramvajska postaja. Kosovo polje, Pav-šičeva 6. (č	Hišo s gostilno kupim. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gostilna 18802«. p
Sobo in kuhinjo čisto, sončno, oddam za 200 din mesečno. Glince, Cesta IX.-VI, št. 11. (č	Lepa hiša enonadstropna, naprodaj; Poizve Be: Pržan St. 2, St. Vid nad LJubljano, (p
Dvosobno stanovanje event. s kabinetom v hiši št. 7 na Cesti v Rožno dolino, oddam s 1. jan.	Majhno posestvo v okolici Ljubljane pro? dam. Polzve se Celovška c. 180, poleg remize.
	Prodam posestvo pet minut od banovinske ceste. Sp. Verjane 3, p. Sv. Tpojica v Slovenskih goricah, (p)]
msm	
ISČE J0: Boljšo prometno gostilno vzamem v najem. Ponudbe poslati na: I. H., Poljčane. (m)	
	Dve parceli prodam 10 minut od tramvaja j ena v izmeri 4800 druga 1950 ms. Polzve se Tržaška c. 107. p
Primerne prostore za skladišče ln obrat — Iščem za februar. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 18891. ODDAJO: Lokal s sobo pripravno za mlekarno ali slično, oddam. St. Vid št. 69 nad Ljubljano, (n	
	Hišo z vrtom v LJubljani, tri stanov*? nja, trgovski lokal, zar radi selitve prodam. Dopise upravi »Slovenca« pod »Ugodno« St. 18892;
	Posestvo 15—16 oralov, leži ob ba? novinski cesti Sv. JakoB v Slov. goricah, prodam.' Naslov v upravi »Sloven-' ca« pod St. 18851. (p))
Iščem najemnika veščega v sadjarstvu In vinogradništvu za posestvo, pol ure od postaje Poljčane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poročen in pošten« št. 18885.	
	Stavbne parcele na Kralja Petra trgu v Mariboru, ca 1000 kv. m naprodaj Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Parcela 1597« 1887»;
Vogalni lokal lep, nov, z veliko sobo, vse parketirano, klet ln pritikline, na prometnem kraju, pripraven za vso obrti, oddam po nizki ceni takoj ali pozneje. Informacije : Celovška 72.	
	Štirje orali lepega vlnogradnega po3 sestva, vse v najboljšem stanju, z vsem živim in mrtvim inventarjem, vila,; vinlčarija, 3 km od Ptu-' ja — naprodaj. Vprašati! Koražlnec, Maribor, Pra-protnikova 8. (p)!
Klimatično letovišče 700 m i Iščemo najemnika ali gosttlničarko na račun za gostilno in pen-zijo v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. 10 novo urejenih tujskih sob, kopalnica s stalno toplo vodo, električna luč ln kurjava. Prevzem takoj. Potrebna kavcija 10.000 din. Ponudbe na »Upravo Josipdol«, pošta Ribnica na Poh. Telefon : Ribnica na Poh. št. 1. (n	
	Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali in velikimi skladišči, naprodaj. Ponudbe podružnici »Slo-J venca« v Celju pod »Kapital« St. 18909. (p)',
	POSESTVA GLEJ TUDI NASLEDNIC) STRAN
ZAHVALA
ZA VSESTRANSKO GLOBOKO SOČUSTVOVANJE OB PRILIKI SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA MOŽA, OČETA, BRATA, SVAKA, ZETA, GOSPODA
HERMANA GOLLA
IZREKAMO VSEM NAJPRISRČNEJŠO ZAHVALO.
VELENJE, DOBRNA, CELOVEC (KLAGENFURT), DNE 2. DECEMBRA 1939.
RODBINE GOLL IN KOMPOSCH
izvršujemo
pregraditev
na pogon z upojnim plinom (Sauggas). Veliki prihranki, sigurna vožnja. Umerjene cene, kratek dobavni rok. Zahtevajte ponudbe!
Daruvarska Ijevaonica želieza i tvorni« strojeva - Daruvar
(Hrvatska banovina)
V vsakem novem doma
Hišo s sadnim vrtom
'(elektrika, vodnjak) prodam. Informacije: Stih Jakob, Krmelj, Dolenjsko
Enodružinsko hišo
kuhinja, tri sobe, prltl-kllne, vrt — takoj ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18857.
Enodružinsko hišo
v okolici Ljubljane - kupim. Plačljivo takoj v gotovini. Naslov pove upr. »Slov.« pod St. 18782.
Kupim
v bližini mesta. Rožman, Lahovče, p. Komenda.
Parcelo
prodam v Linhartovi ulici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18841. (p
Novo hišo v Ljubljani
rentabilno, do milijona -lupim, brez posrednika. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gptovina« 1,8.583. p
Nova hiša
i lepim vrtom, blizu postaje, naprodaj za 22.000 din. Anton Satler, Brežice 77.	(P
Vilo ali hišo
▼ Mariboru, Celju ali neposredni bližini, do 200 tisoč din, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 18.690. p
Posestvo
na Kranjskem kupim za zmerno ceno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kranjsko« 18.757.	P
Parcelo v Ljubljani
8400 m*, prodam za denar, hipoteko, knjižice. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18.759.	(p
Posestvo
obstoječe z 2 vinogradov, gozda ln njive, ugodno naprodaj 15 minut od glavne ceste, okraj Kozje. Ponudbe na podružnico »Slov.« Trbovlje,
Parcele
v razni velikosti ln ceni, v bližini nove tramvaj Bke proge ln nove glm nazlje prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 18800. (p
Hiša s trgovino
na deželi zaradi smrti lastnika naprodaj. Potreben kapital 10.000 din, drugo hipoteka. Pinžgar, gostilna, Sv. Marjeta na Drav. polju, p. Rače. (p
Kupim hišo
do 700.000 din. Plačam takoj 400.000 din v gotovini, ostalo hipoteka ali knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18330.
Posestvo
28V« orala, njive, travniki, sadonosnik tn gozd, hlSa ln gospodarsko poslopje, vse zidano ln opeko krito, naprodaj. -Posestvo se nahaja v Gorici pri Račah. Naslov: Colofiga Štefan, Brester-nlca pri Mariboru. (p
Lepa sončna parcela
ugodno naprodaj. Dopise upravi »Slovenca« pod »Lepa parcela« St. 18837.
Parcelo
ob CelovSkl cesti, desno, pred remlzo, prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ugodno« St. 18733.
Družinsko hišo
z velikim vrtom prodam v SiSkl. Ugodna cena. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18.811.	(p
Vilo v Ljubljani
kupim za gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Severna stran* St. 18854.	(p
Kupim
najraje v bližini Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe z navedbo cene upra vi »Slovenca« pod »Pla čam takoj« St. 18850. (p
V Ljubljani prodam
novo hiSo z garažo, poleg parcela z vrtom ln dvoriščem. Vse v najboljšem stanju. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18856.	(P
Dvostanovanjsko hišo
ali parcelo kupim v mestu LJubljana ali na periferiji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Čedno« 18.647.	(P
Gozd
sredno zaraščen ln past-ljlv svet v izmeri 30.000 kv. metrov po ugodni ce nI naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 18844.	(P
Šeststanovanjsko hišo
z gospodarskim poslop Jem ln obsežnim vrtom, v trnovskem predmestju v Ljubljani, prodam. — Poizve se: Mala čolnar ska St. 4.	(P
Posestvo
z ©nonadstropno htio !n velikim vrtom v Izmeri 2000 m«, v LJubljani, po ugodni ceni prodam. Na slov v upravi »Slovenca« pod St. 18846.	(P
I
Automofor
i
Avto limuzino
prodam ali zamenjam ca mizarske stavbne Izdelke ali zidno opeko. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Trbovljah.
Dva tovorna avtomobila
poltonskl in eno ln pol do 2 tonski, v dobrem stanju, tudi brez karoserije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tovorni avto« St. 18861.	(f
Stabilni motor
bencinski aH plinski 10 HP, v dobrem stanju, kupi elektrarniSka zadruga Poljane n. Skofjo Loko.
mmm
Žrebca norižana
18 mescev starega, proda Ivan Jelen - St. Ilj pri
Velenju.	(J
Majhnega psička
najraje pinCa ali dakelj-na, kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 18.761.	(J
PFAFF
Nakup katerega ne boste nikdar obžalovali in ki Vam bo v življenju vedno v veselje. - Obiščite našo specifalno veletrgovino
IGN. VOK
LJubljana, Taviarjeva ul. 7.

Natnovetsi ofr. vozički
motom irlclhlii Šivalni siroti
„ v — «> ® Igračni vozički, jkiroji, avtomobilčki, koles, deli >
rrlbuna r.D.L. Ljubljana, Karlovška c.4
Podružnica: MARIBOB, Aleksandrova 26.
Razpis
Občina Koroška Bela, okraj radovljiški, razpisuje pragmatično mesto
občinskega pomožnega tajnika
Šolska izobrazba: 8.razredov srednje ali nje enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8 Uredbe o občinskih uslužbencih ex 1936, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava obline Koroika Bela, 29. novembra 1939
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, brat itd., gospod
Alojzi) Ažman
železniški uradnik v p.
po dolgi, mučni bolezni, 1. decembra ob pol treh popoldne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnika bo d^nes, v nedeljo, dne 3. decembra 1939 ob 4 j>opoldne iz hiše žalosti, Mojstrana št. 131, na farno jx>kopališče na Dovjem.
Dovje-Mojstrana, Jesenice, Bled, dne 3. decembra 1939.
Marija Ažman roj. Tavčar, soproga;
Terezija Jankuba, Helena Korošec, sestri — in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA ob kratki hudi bolezni in smrti našega ljubega sina, brata in strica, gospoda
Franca Bokaliča
Prav posebno zahvalo smo dolžni tovarišu g. Juraku za prvo pomoč ob nenadni bolezni in bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, najprisrčnejša hvala Zavetišču sv. Vincencija v Mengšu za skrbno nego v težki bolezni, zdravnikom dr. Cer-vinku, dr. Zajcu in dr. Tavčarju za lajšanje težke bolezni. Posebna hvala preč. duhovščini za tolažbo ob zadnji uri in spremstvo ob pogrebu, nadalje vsem zastopnikom vojaških, sodnih in političnih oblasti v Kamniku, številnim tovarišem invalidom, pevskemu društvu »Lira« v Kamniku za ganljive žalostinke, zastopniku Osrednjega odbora invalidov, ter kamniškemu županu za njune poslovilne govore ob odprtem grobu. Vsem darovalcem, ki so obsuli njegov grob s prekrasnim cvetjem, najprisrčnejša hvala. Srčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pismene in ustne izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti, vsem za vse molitve srčna hvala.
Mengeš, 2. decembra 1939.	Rodbina B o k a 1 i t.

Hišo z vrtom
pripravno za obrt ali za
upokojenca, ugodno prodam v središču večjega Industrijskega kraja. Ponudbe podružnici »Slov.« Trbovlje.
Kupim hišo
z vrtom, eno ali dvostanovanjsko, aH tudi samo parcelo, v bližnji okolici LJubljane. Brez posredovalca. - Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Primerna cepa« 18.785.	(P
Umrla ]e danes naša preljuba mati, stara mati ln prababica, gospa
Uršula Modic
Pogreb blage pokojniee bo v nedeljo, dne 8. decembra ob 3 |x>poldne na farno pokopališče na Blokah. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Lahov o, dne 1. decembra 1939.
Žalujoči ostali
Zahtevajte povsod nai list!
ljudska posojilnica v Celju
raglstrovana zadruga s aaomajano zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpoved! po 4%
na trimesečno odpoved pa po • • • • . 5% *
Izplačuje točno vse vloge — stare in novel Dovoljuje posojila in trgovske kredite
Po kratki bolezni so nam umrli 2. decembra ob 7 zjutraj naša ljubljena mati
Tereziia Namori
Pogreb bo na Čatežu ob Savi dne 3. decembra ob i Pokoj njeni duši I
Čatež ob Savi, 2. decembra 1939.	Žalujoči ostalL
+
Dotrpela Je naša nad vse ljubljena žena ln najboljša mati, gospa
Ana Pole roj. Butara
soproga gostilničarja in mesarja
Pogreb nepozabne pokojniee bo v nedeljo, 3. decembra ob 3 popoldne na domače farno pokopališče.
Loskovec pri Krškem, dne 2. decembra 1939.
Globoko ZaluJoSi: Vinko, soprog; Minka por. .Božič, Vinko, Branko, Lado, Vida, Vera, otroci; Joško Božič, zet in ostalo sorodstvo.
+
Umrla nam je danes v Zagrebu po dolgi fn mučni bolezni, v 75. letu starosti, naša nad vse ljubljena mama, babica, prababica, tašča, seetra in teta, gospa
Ana Markič
roj. Pogačnik
Blago pokojnico bomo prepeljali iz Zagreba v Novo mesto na mestno pokopališče, kjer bo pogreb v nedeljo, 3. decembra ob štirih popoldne.
Ljubljana, Zagreb, Cleveland, Novo mesto, 1. dec. 1939.
V globoki žalosti rodbine:
Viktorja Markiia, dr. Bogdana Petelina, Frica Meisetsa in Marije Dularjev«.
Štirje aparati letnika 1940 zopet dokazujejo, da je
znamka
svetovnega
slovesa
1.	RADIONE 740 SUPER
Osemelektronski veliki razkošni auper Radione 740 ima predstopnjo, 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalovne motnje. Tipa 740 W za izmenični tok rabi le 50 wattov.
Cena Din 5600.— Tipa 740 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 70 wattov.	Cena Din 5800.—
2.	RADIONE 540 SUPER
Petelektronski razkošni super Radione 540 ima 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu. Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 wattov.
Cena Din 4200.— Tipa 540 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 58 vvattov.	Cena Din 4400.—
3.	RADIONE 440 B SUPER
Stirielektronski baterijski super Radione 440 B ima: 7 krogov, 3 valovna območja, 2 voltne štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo razsvetljavo skale. Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt, 0.42 A, 135 Volt, 13 ma.	Cena Din 3700.—
4.	RADIONE R 2 SUPER
Sestelektronski avto- in potni super Radione R 2 ima: predstopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine; delan je za 6- ali 12-vollni akumulator in za vse napetosti izmeničnega toka; ima regulator za barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto. Poraba toka je neverjetno majhna, in sicer: za izmenični tok le 24 vvattov, za 6 voltni akumulator le 3.5 A.	Cena Din 4800.—
„RadioM ti v Ljubljani, Miklošičeva c. 7
Telefon 31-90.
Dekoracija I Montirani« zastorov!
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana
Br. Petra eesta 17. Telefon 20-42
Velika zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroee ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cenel	Solidna Izdelava 1

Oznanilo
Blagovolite si ogledati za Miklavža ▼
isevGoEvorjeni trgovini, Mestni trg 8
veliko izbiro vse vrstnih ur, bogato zalogo modernih zlatih in srebrnih izdelkov, pripravnih za da-rita ob vsaki priliki — vse po najsolidnejših cenah. Kupujem staro zlato in srebro! Se priporoča
URLEP. UUBLIANA, Mestni trg 8
Nosite »HINK0« klobuke!
Javna dražba
Zaradi opustitve večjega gospodinjstva se bodo prodali iz proste roke, oziroma na
prostovoljni javni dražbi
v Ljubljani, Gradišče I, II. nadstr.
razni predmeti, kot: starinsko orožje, antično pohištvo, stare oljnate slike, zbirka majolik in druge antikvitete; kompletna jedilnica in spalnica, posamezne mize, stoli, fotelji, omare ter mnogo starejših znanstvenih in drugih knjig. — Ogled teh predmetov se vrši v četrtek, dne 7., v petek, dne 8., v soboto, dne 9. in v nedeljo, dne 10. decembra t. 1., vsakokrat od 10—12 in od 15—18. — Dražba bo v ponedeljek, dne 11. decembra t. 1. od 9—12 in od 15—18 ter po potrebi tudi v prihodnjih dneh. — Reflektantom bo na razpolago seznam predmetov z označbo cenilnih cen. Po teh cenah se bo vršila tudi ob dnevih, določenih za ogled, prodaja iz proste roke. — Cena seznamu je 5 din.
ZA MIKLAVŽA KUPITE
g^vHlgirana del. družba državnih sviEarn v Beogradu
razpisuje
NATEČAJ
za 2 tehnična strokovnjaka - poslovodja za
vodsivo predilnice iFilande); za 1 tehničnega strokovnjaka-poslovodja za
vodstvo izdelave niti (Zwirnerei); za 1 tehničnega strokovnjaka-poslovodja za
vodstvo ikalnice;
za 1 tehničnega strokovnjaka-poslovodja za
vodstvo barvarne (barvanje naravne in umetue svile); za 1 tehničnega strokovnjaka za vodstvo
apreture in za 1 mehaniškega mojstra za tkalnico.
Zgoraj navedeni strokovnjaki morajo imeti vsaj 10 let prakse, biti popolnoma skušeni in imeli več let samostojnega vodstva v naštetih strokah. — Ponudbe z navedbo kvalifikacij, dosedanjega dela, referenc in plače poslati na: Direkcija drX. svllarstva, Novi Sad
I

HRANILNICA IN POSOJILNICA NA VRHNIKI,
r. z. z n. z. sporoča žalostno vest, da je umrl gospod
IVAN ČEPON
dolgoletni član načolstva.
Blagega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v nedeljo, dne 3. decembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče bv. Antona v Verdu.
VRHNIKA, dne 2. decembra 1939.

Ugoden nakup božičnih daril
poceni manufaktnra
pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15
Da Vala postelja
pozimi ne bo mrzla
si preskrbite tople flanele, odeje v svili in kiotu, pernicc, plimoleje i. t. d. pri
F. I. G0RIČAR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta
kjer ima v svojem specialnem oddelku največjo zalogo po najnižjih cenah.
Mililavžeua darila IVAN KRAV0S
Maribor
Aleksandrova c. 13
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom jc mast CLAVGN. Dobit« v lekarnah, drogerijah ali naravnost ii tvornioe in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl
Zažčltni znak
Opozorilo Interesentom
pri nakupovanju hiš v Beogradu
Zaradi svoje osebne varnosti, da bi napravili ugodno kupčijo in dobro naložili svoj denar, obiščite nas zaradi pregleda naše večje izbire hiš, ki jih imamo v izključni prodaji po zelo niikih cenah. Brez vsakih stroškov in obveze za nakup Vam damo avto na razpolago, da si ogledate naSe objekte.
CENTRALNI ZAVOD
ZA NAKUP IN PRODAJO NEPREMIČNIN — Lastnik LJ. BOGOJEV1C BEOGRAD, OBILIČEV VENAC 38 preko ceste nasproti »Ruskemu carju«. — Telefon 25-7-66
Po dolgi in mučni bolezni je umrla danes gospa
Ana Rudolf roj. Hlad
soproga nadučitelja v pokoju
Pogreb bo v nedeljo, dne 3. decembra 1939, ob 4 popoldne na pokopališče
v St. Vidu pri Vipavi.
št. Vid pri Vipavi, Ljubljana, Vrhpoljo, dne 2. decembra 1939, Užaloščeni:
Janko Rudolf, soprog. Ema RndolI, Ivan Rudolf, DnSan Rndolf, Mara in Josip Črnigoj ter družina Lavrenčič.

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariB
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik.: Viktor Centii