Pomenki o s loven 8 kem p i 8 a n f l. XXXIV. U. Namesti Sloven — Slovan (Slave) se bere se mnogokrat Slaven — Slavjan, in za slovanski prav pogostoma slavenski — slavjanski; kaj nii je misliti od teh oblik, in kod so v navadi? T. Slavni Šafafik skaže do dobrega, da so te oblike voanje ne pa domače, da so zlasti iz gerških pisem ia po gerško, latinsko in nemško zobraženih pisateljih zanesle se med Slovene ili Slovane; v rusovske knjige so prišle še le v 17. stoletji, po svetem pismu in posebno po cerkvpnih obrednih bukvah, ktere so popravljali grpško - slovanski knjižniki, prav za prav od leta 1665. Poprijpli so se te pisave — slavenski slavjanski, Slaveni, Slavjani — tudi Serbi in Poljaki, in pri teh treh narodih so še zdaj skorej sploh v rabi. Hrovaški pisatelji jih rabijo casi, in sim ter tje, da si rpdko , nekteri slovenski; vendar sp vidi, da so jih jeli Slovenci zelo popusčati, in kej želeli je, da bi za Ijube edinosti voljo popustili zdajci vsi oblikp Slaveni — Slavjani, slavenski — slavjanski, ter pisali pravo Slovani — Sloveni, slovanski v občnem pomenu. U. V pesmih nekterih vzajemnih, moram reči, se časi kej lepo giasi Slavjani — Slavjani, in mnogim premnogim doni prijetno na uho vzajeninost slavjanska, jezik slavj a n s k i! T. Pa je zoper stsl. glasoslovje oblika slavjanski — SIaiy'an, in zoper slovnico slovensko, ker bi za ustnikom v mogpl se vdevati sploh Ij n. pr. Hiv//an, LancovZ/an, tedaj tudi SlavZ/an, ali kakor kažpjo drugi, ker za ustniki jotovan ("topljen) glasnik biti ne more. V. Kako jp vendar to, da se v drugem zlogu pisava tolikanj spreminja ter piše zdaj Slovan — en — in—ien—jen~ jan, zdaj Slaven — in — ja»? T. Pisava ta se ravna po narečjih slovanskih; vendar, bi djal, da se ne inotim, ki pravini, da tolika razlika izhaja poglavitno iz pisave glagolice in cirilice. XTaj starja oblika tega imena je Slovenin — Sloven, ki se piše v omenjenih pravopi.sih s pismenom ali s čerko jat (e, e) ktera se v latinici mnogotero znamenuje. Celo ondi se v tistih besedah zamenjuje in najde se č&si jat, casi ja, in Miklosič sam uči, da se je pisme jat že nekdaj razno izgovarjalo, zdaj ja (bulg. ea, ia, gr. yicn tat) zdaj e (franc. ete), in zdi se mi, da una izreka je doma bolj po vzhodnjih krajih, ta pa bolj po zahodnjih, torej še sedaj pišpmo tod raji Sloven — slovenski, unod pa pisarijo raji Slavjan — slav/anski. Razun tpga beri v hrovaškoserbskih slovnicah, kako različno sp piše in se razniše izgovarja slovo e, in vsaj nekoliko si boš po tem razjasnil različne pisanja Slaven — in — jan io Sloven — in — ien — jen — jan, tako tudi slovtnsko, slovtensko in slofjerasko, slavensko — in slavjansko itd. XXXV. V. Razno se spreminja končnica v imenu našega naroda, — pa tudi deblo se spreminja in v deblu piše časi a časi o — slav, slov. —; od kod ta razlika? kako razlagajo učenostaiki naši to razno pisavo ? T. Od tega se je v slovenskih Iistih že innogo pisarilo, in da to sprempmbo bolje spregledava, beriva vsaj nektere spise o imenu našega naroda. Poglej na priliko, kar se bere v Xov. 1848 1. 34. U. ,,Slavjan, Slovan, Slaven, Slavin i. t. d. ali Sloven? — Že dolgo se mede, de v teh besedah nic stanovitniga nimamo. De do terdniga pridemo, inislimo po slovensko, in nustimo pomene, kakoršni ste besedi: slaviti in sloveti kdej imele. ,,Slaviti" pomeni ,,ruhmen"; tedpj Slavin, Slavjan, Slaven: jenen, welcher riihmt; — ,,slovpti" pomeni ,,beruhmt sein" tedej Sloven, Slovan: jenen, welcher beriihmt wird. Tedej, Sloven in Slovan; kaj ne? Beseda s poslednjo končnico pa je veliko manj naša, kakor Sloven. De so naši očetje besedo ^SIovpn" imeli in rabili, se iz tega vidi, ker so sami sebe ,,Slovence" imenovali: ^Slovenec* pa je od nSlovena" izpeljana beseda. Po takim bi bili mi na Krajnskim, Koroškim, Goriškim, Stajarskim in Ogerskim Slovenci, vsi skupej pa, kar je Slovenskiga jezika: ,,Slovenje". To je moja niisel, pa je nikomur np vsiljujem". C*'") T. Lepa misel gotovo, ktpre ni treba nikomur vsilovati. — Tisto leto se bere v Xov. MPovedanje od slovenskiga jezika", ktero je bil spisal Vodnik že 1. 1797 v ljubljanskih novicah, in ondi se bere I. 43 pa 44: (7. j,Xemec pomeni toliko, kar mutec. Slovenec ga ni zato mutca imenoval, kakor de bi ne znal govoriti, ampak zato, ker ga ni zastopil, in je bil Slovencu, kakor mutast, po tem, kadar sta dalj časa razločena živela in slednji svoj jezik razločila. Slovenci pa so se tako imenovali, ker so se med seboj zastopili, in si laliko eden drugimu slovo, to je besedo dajali, zakaj slova med vsim drugimi Slovenci pomeni b esedo". In spet: nZdej pridemo na same Slovence, kteri se ali od slove ali od slovesa, ali pak od selenja in preselo- vanja tako imenujejo; nemorem pr&v za terdno reči, zakaj nisim bil takrat zraven, kader so jeli to ime sebi dajati". T. Ker v tem spisu Slovence sploh z Gregi, Latinci in Xemci primerja, in skupej pripoveduje od jezika slovenskega, pa gregovskega, latinskega in nemškega, vsak koj ve, da Vodnik tu Slovence imenuje sploh Slovane.