LETO XLVI. — VOL. XLVI.
ffiln' <r>	-—---
*er Churchill je povedal v parlamentu, da bo-110 zavezniki kmalu pričeli s svojim velikim Pohodom na evropski kontinent. Zavezniki So izkrcali v Afriki skoro pol milijona mož.
'jed n'.11" febr.—Angleški ministrski predsednik Church-!Af%neS izjavil v poslanski zbornici, da so zavezniki izkrcali Nm v po1 bilijona mož in da imajo v načrtu ofenzivo |iki'za: ^odnjih devetih mesecev. Izjavil da bodo zavez-^ 6 ^invazijo Evrope, kakor hitro bodo za to pripravljeni.
Chui-chill je povedal zbornici, da imajo Združeni narodi iz-gotovljen natančen načrt za ofenzivo, katero bodo izvedli enkrat tekom prihodnjih devetih mesecev. Povedal je tudi, da se bo še pred potekom teh devetih mesecev zopet sestal s predsednikom Rooseveltom.
Ko je (Churchill povedal, da je sklenila konferenca v Časa blanci, da se zaplete sovražni ka v boj na celi črti in to na suhem, na morju in v zraku, so mu poslanci burno aplavdirali.
"Mi moramo doseči, da bo sovražnik krvavel na vse mogoče načine, na sličen način, kot krvavi zdaj na ruski fronti od Belega pa do Črnega morja," je izjavil premier.
Povedal je, da Amerika in Anglija zgradita več ladij, kot jih more sovražnik potopiti in da ima njih skupna mornarica poldrug milijon tonaže več zdaj, kot pa pred šestimi meseci.
Kar se tiče brezpogojne vdaje sovražnika, kot je bilo to j sklenjeno v Casablanci, je iz-| javil Churchill, da si Združeni i narodi s tem ne nameravajo okrvaveti orožja z brutalnim postopanjem nad vsem narodom, ampak da se mora izvesti pravica. "Ko bo naše delo končano, ne sme biti na zemlji več nacističnega, fašističnega ali japonskega militarističnega | ob lastništva," je izjavil 1 Churchill.
; Premier je tudi izjavil, da je konferenca v Casablanci odločila, da se potegne sovražnika od ruske fronte in s tem olajša breme ruski armadi. To se bo zgodilo takoj, čim se pride ' v okom sovražnim podmorni-| cam, ki- zdaj ogrožajo prevoz.
Z BOJNE FRONTE:
RUSIJA — Rusi so napredovali 35 milj južno od Harlcova v Ukrajini. Okupirali so Lozo-vajo in presekali železniško progo, ki veže Harkov s polotokom Krim. Radio iz Londona poroča, da imajo Rusi v rokah večino črnomorskega pristanišča Novorossisk. AFRIKA — V severni Tuniziji so angleške in francoske čete napredovale za osem milj. Ofenziva se vrši naprej. KITAJSKA — Ameriški in angleški generali j0 končali 10 dnevno posvetovanje s kitajskim generalom Kajšekom. Napravili so načrt za ofenzivo proti Japoncem. PACIFIK — Avstralske čete zasledujejo Japonce proti pristanišču Sahimaua na Novi Gvineji.
WASHINGTON — Mornariški tajnik Knox je izjavil, da zavezniki ne bodo prodirali proti Tokiu s tem, da bi jemali Japoncem otok za otokom. To pomeni, da bodo napadli Tokio direktno in sicer s Kitajske ali s kake druge strani. -o—-
Poroka
Mr. in Mrs. John Rogel :iz 989 E. 74. St. naznanjata, da se bo poročila njih hčerka Ludimi-la z Mr. Petrom Smiciklas, iz 1405 E. 27. St. Poroka bo jutri dopoldne ob devetih v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu! Pri Kramerju bo luštno Jutri večer bo posebno prijetno pri Kramarjevih na 747 E. 185. St. Bo petje in ples. Igral bo Kusarjev Trio, peli bosta pa Oražem-Cregory in Jan-čar-Gerl. Torej kdor hoče preživeti prijeten večer, naj gre h Kramarju.
Skrajno napeti prizori iz filmske drame "Četnikiki jo zdaj kažejo v gledišču Allen na Euclid Ave. Glavni iMSflk ti itsm? M tegejndarni junak Drain Mthujlovic, katerega predstavlja EhUig SPSS*....___ iC--- -------j
Texas.
isa m »a
Ralph Debevec (naš sinko) se uči za mornarja v Oklahomi. Na 17. marca bo graduiral. Pa nič ne pove, če bo takrat že admiral, ali bo šele frajtar. Samo to si želi, da bi ja gotovo ne bilo vojne konec, tfoMer pe-pyi.de (Le nič straha. Ralph ie). Njegov naslov je: Ralph M. Debevec, S. 2nd C., U. S. N. R., N. T.' S. (A. M.), South Base, Barracks 86, Norman, Oklahoma.
Pa isa »a
V	torek odide v armado Strica Sama Vincent Shuma, soprog Matilde Shuma iz 11621/2 E. 61. St. želimo mu srečo in zdravja.
nei fta ta
Iz Louisiane se je oglasil Rudolph Menart, sin Mr. in Mrs. John Menart iz 14911 Sylvia Ave. Pozdravlja Vse prijatelje in znance ter se jim zahvaljuje z k poslane karte. Njegov naslov jc: Rudolph J. Menart, 0-384381, 1st A. C., 30th Fighter Squdn, APO, 838, LA 18, c o Postmaster New Orleans, La.
--o-
Direktorji v West Parku
Direktorij JDND v West Parku je za letos sledeč: Predsednik Louis Šimenc, podpredsednik Frank Kcšak, tajnik John Mišmaš, blagajnik John Tomažin, zapisnikarica Cecilia Brodnik, nadzorni odbor: Ana Košak, Anton Hosta ml. in Josephine Bizjak, ostali direktorji: Matt Potorica, John Zrnel, Josephine Gabriel, Frank Blatnik in Jack Gustinčič. Seje so vsak 3. pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer.
Cleveland 126 SNPJ praznuje 33 letnico
Jutri večer ob osmih bo priredilo društvo Cleveland št. 126 SNPJ prijetno veselico v SND na St. Clair Ave. v proslavo 33 letnice obstoja društva. Za stare in mlade bo igral poznani Sr-nikov orkester najlepše komade. Najboljša zabava in fina postrežba garantirana!
Nov grob
V	torek je umrla v Mestni bolnišnici Ann' Meden iz poznane Medenove družine, 1065 E. 61. St. Včeraj je bil njen pogreb. Zapušča brate: Joseph, Victor in Louis, ter sestre: Frances Berlec in Zora Brown. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1943
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER

DOMOVINA
hvazija Evrope zdaj ni več daleč
Naši
vojaki
Mrs. John Oster iz 1039 E. 72. St. je zadnji teden obiskala svojega soproga. John je zdrav in upa, da bo kmalu lahko obiskal svoje prijatelje in znance. Zaenkrat naroča vsem skupaj najlepše pozdrave. Njegov naslov je: Corp. John Oster, 647th
Tech. Sch, M- .Truax.......Field
3633, Madison; Wisconsin. <kc Pa fsa Joseph in Frank Seme, sinova Mr. Lawrence Seme iz 19601 Cherokee Ave. naročata pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njinu naslova sta: Pvt. Joseph Seme, Flight II, 400 Tech. School Si, Keežler Field, Miss. — Pfc. Frank Seme, Troop A, 1st Med. Sqdn. Fort Bliss,
Lahi ubijajo po Beli Krajini
(Izvirno poročilo iz Slovenije z dne 16. avgusta)
Italijani se držijo le v Črnomlju in Metliki, dočim so 3 km ven iz Črnomlja že partizani. Promet po vseh glavnih cestah je zaprt, le italijanske patrulje je od časa do časa videti na njih.
Vse učiteljstvo meščanske šole in ljudskih šol je aretirano. Italijani jih drže zaprte deloma v Črnomlju deloma v Metliki. Med zaprtimi v Črnomlju so tudi ravnatelj meščanske šole Štrbenk ter profesorja Kos 'in Presl.
Dne 6. julija so Italijani ob-kolili vas Gradac. ter pobrali
kmetom vso živino za vojsko. "
V	Starem Trgu so Italijani zažgali 6 hiš ter porušili več gospodarskih poslopij. Pogorela je tudi Kovača vas.
V	bližini Starega Trga pri Kočevju so se vršili večji boji.
i Italijani so imeli okrog 60 mrtvih in ranjenih, vendar so se partizani morali umakniti.
Vršila se je tudi bitka za železniški viadukt Otovac. Italijani so imeli 2 mrtva in nekaj ranjenih. .
Italijani požgejo in razrušijo vse hiše ako ugotove, da je kdo svojcev med partizani.
Župan Lausche ni za to, . da se zdaj kupi kompa-nijska elektrarna
| Clevelandski župan Frank J. i Lausche je izjavil napram uti-litetnemu odseku mestne zbornice, da je on proti temu, da bi mesto v tem času kupilo premoženje Cleveland Electric Illuminating Co. "Mi smo v vojni," je rekel župan, "in mi ne smemo iti v smer, ki bi odvrnila našo pozornost od tega. V takih in sličnih podvzetjih moramo biti previdni."
Župan je rekel, da cenijo premoženje te elektrarne na '$150.000,000 in prednq se bo i mesto podalo v tako kupčijo, bi morali najprej povedati svoje mnenje davkoplačevalci. Z nakupom elektrarne bi mesto izgubilo do $9,000,000 letno na davkih, je poudarjal.župan.
RIBNICA ŠT. 12 SDZ PRAZNUJE
30-LETNICO
Društvo Ribnica št. 12 SDZ praznuje v nedeljo 30 letnico plodonosnega d e lo v a n j a med clevelandskimi Slovenci. Agilni odbor je pripravil zelo zanimiv program, ki prične ob treh popoldne v avditoriju SND na St. Clair Ave. Zvečer ob osmih bo pa ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester. Narod je prav prijazno vabljen.
Za popravo furnezov
Ako vaš .furnez potrebuje popravila, ali če potrebujete kak
nov del zanj, se obrnite na Cook Furnace & Sheet Co.,' 525 E. 152. St. Ako pokličete KE-1221, pridejo na dom zanesljivi vešča-ki.
Tretja, obletnica
V soboto ob 8:80 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Mary Kokal v I spomin 3. obletnice njene smrti.
Predsednik Roosevelt bo govoril nocoj na radiju
Nocoj ob 9:30 bo govoril na radiju predsednik Roosevelt. Vse radijske postaje bodo prenašale njegov gcn'oi;. Povedal bo o konferenci v Casablanci, glede 48 urnega delovnika in drugih važnčh problemih.
Za čeke naj se zglasijo
Na društveni seji 16. februarja naj se zglasijo za čeke sledeči člani društva Blejsko jezero št. 27 SDZ: Math Kolar, Marie Ogrinc, Valentin Pečjak, Frank Mrvar, John Kozlevčar, Joseph Demojzes, Angela Vanta.
Predsednik Roosevelt je imenoval Eisenhowerja za pravega generala
Washington. — Istočasno, ko je angleški premier Churchill izjavil, da bodo zavezniške armade v Afriki pod vrhovnim poveljstvom generala Eisenhowerja, ga je predsednik Roosevelt imenoval za polnega generala. Povišanje mora odobriti še senat.
iS tem bo imela ameriška armada štiri generale, vključno generala Pershinga, ki je poveljeval ameriškim četam v Franciji tekom prve svetovne vojne in ki nosi čin generala do svoje smrti. Druga dva sta: George G. Marshall, načelnik generalnega štaba in Douglas Mac Arthur v Avstraliji.
Cihurchill je izjavil, da irrta polno zaupanje v Eisenhowerja. S tem je postal Eisenhower vrhovni poveljnik vse zavezniške bojne sile od Casablance do Tripolitanije in sicer na suhem, na morju in v zraku.
Ll0 se hoče iznebiti rojstva Zed. držav
4tna iUan- porto Rico.—Se-(ifteriiju Poslanska zbornica f «a ;e,P0Sesti Porto R1™ sta I leil; Jrd' da apelirata na ideitl( d k°ngres, naj dovoli
/ 0 ^a'do* ? P° tej VOJni izv0" J Pot0m kakršno sami hoče-
' ^o ^ lc v 44 letih, kar je / ^erjem° pod ameriškim gu-
ist°jnost- Si želi dežeIa sa_ H> J" p°litieni vodite-* »cijo° flali tozadevno re-r.<: atnerisu v Washington i 8Kl kongres.
SS^Mpri-
Lj* "a vehke izgube
0|Nn je 'Vojni tajnik P1 "ači-Hu . raz£°vora o
i Vri]/ 1Zjavi1' da mora
Hi "lz£ube ,Pripravl.iena na • n«sti \ m°§tvu v bližnji
Ji se °be franki v Tu-;ie rC j!V!jata v pozici-b°do v* , son> in vr°či 'eriška a, ak čas izbruhnili.
Se * -le za-'n brp, ■ v ofenzivnem . 2	ne bo.
.^fvT^0——
7* s W ernberger ali j M Je kot mu pravi-
>ov neagUen ^topnik
j« na -lužni strani i <rel 0lli dan kar LT&ts r°Cnikov iz Ma-L^kih' ; Ak° jih bo da-bedo dobivala H .j "1 llst Po raznašal-f8vl da ••,k° izide- Fran-,Hval;i p,!h bo v kratkem
Jtanom za,naklonje-
Nd ;
Pričel
^dmundS( načdn.k
v? "a inlrZf Cleveland je ip" !1"0 industrijo,
Iv»o***
C da bo ,jG Pnšla nam-. kotb°,tUdi Cleveland
» n i-Ulustr? 111 da b0-
C eden delati po
^alnik*
' i 5 °4tn°re' ki vlo-
l58Su. S nW00du ^
Jl0milci so raz-Pobrali
il .^monii; je Prvi na-
»j S fe00 kv°nna/adiju, je
^ SJekuJ°3mh fondov, UP11 Pa še za $800,
^»bletnica
K 8=lVbmih invpon.
za P«-
i °HiCe ^ v spo.
Vegove smrti.
Konvencija W. C.
Pryi teden meseca maja bo državna konvencija organizacije Woodmen Circle. Konvencija bo v hotelu Statler v Clevelandu. Delegatinje slovenskega društva St. Clair Grove št. 98 so: Albina Novak, Angela Verhovnik, Josephine Seelye in Josephine Zakrajšek. Namestnice so: Ana Tomšič, Mary Zaverl, Mary An-dolek in Magdalena Zupančič. S 1. marcem nastopi pri tem društvu nova tajnica Miss Angela Verhovnik, 5801 Prosser Ave.
V počast Lincolnu
Lincolnova zveza bo nocoj podala radijsko predstavo iz življenja velikega Abrahama Lin-colna. Vlogo Lincolna bo igral župan Frank Lausche. Postaja WTAM bo oddajala program nocoj ob 7:30.
Smrtna kosa
Po kratki in mučni bolezni je umrla Mary S us tar, roj. Jane-žič, stara 71 let, stanujoča na 1046 E. 72. St. Pogreb ima v oskrbi želetov pogrebni zavod, čas pogreba in drugo poročamo pozneje.	.ji^n—
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMTR DKBKVEC ffdltor •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland, Ohio
Published rlallv »-xohoi Survdavs and Holidays
NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti. pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
BESEDA IZ NARODA
Ne maram biti suženj, pa tudi ne oblastnik
ma so veliko v slabšem položaju kot so pa bili včasih sužnji. Ti so vsaj imeli jesti in pa streho, pod katero so lahko položili svoje trudne ude po težkem delu. Naš ubogi slovenski narod tam v lepi Sloveniji danes nima nobene besede in tudi svojega bivališča nima več. Po hribih in gorah ter gozdovih se skrivajo in brlogi so njihovo bivališče.
Strašne novice prihajajo vsak dan iz naše stare domovine. Naši bratje-in sestre nam kličejo: pomagajte nam, rešite nas iz teh strašnih muk ... Da edino mi, ameriški Slovenci jim moremo pomagati. Zatorej, bratje in sestre, združimo se vsi in ne.pre-slišimo njih glasu. Pomagajmo jim, kar največ moremo. Orga-nizirajmo se vsi po svojih naselbinah, kjerkoli biva naš slovenski rod. Združite se in ustanovite podružnice, kajti le tako združeni bomo uspeli.
Pri nas v Newburghu smo si ustanovili centralni ali bi rekli glavni odbor, zato, da bo šlo delo lažje od r<3k, kajti vsako posamezno društvo ali podružnica bi imela preveč dela, da bi pošiljali svoje prispevke na pristojna mesta v Chicago in druga poročila, ki so s tem delovanjem združena. Zato pa vabimo vsa društva, da se nam pridružijo, da bomo tako združili vsi skupaj z manjšim delom, pa z večjim uspehom.
Kakor vam je gotovo znano, bomo potom tega odbora dobili številke za vsako društvo, ki tako postane avtomatično podružnica SANS. To je zelo važno, ker pri ameriški vladi štejejo le podružnice, kar bo pokazalo, da je zanimanje Slovencev veliko zato, da se reši nesrečni slovenski narod v stari domovini izpod tujega jarma. Le tako bodo naše želje tudi upoštevane in upamo, da bo tako rešena naša Koroška, Primorska in velika Slovenija zopet združena. Bratje in sestre na delo, kajti sedaj je čas dela. Več pojasnil o tem boste dobili na seji 14. marca, kot prej omenjeno.
Anton Meljač.
baje samo del italijanskega na roda, ki komaj čaka, da ga Italija "odreši" od Srbov, bratov, tako vsaj je pisala knjiga, izdana tik pred napadom z imenom "Carniola Italiana." Mislil je, da ga boda Slovenci slavnostno sprejeli, ko bo prišel. Pa se je bridko zmotil.
Danes ve, kaj so Slovenci.
Profesor Ferreri je moral zapisati v Švici, da so Slovenci najbolj "tougfri" narod. In ko je to Italijan videl, je zadivjal in sicer zadivjal nad malim slovenskim narodom skoraj bolj zverinsko kot Nemec.
Iz vsega početja teh treh morilcev, sovražnikov slovenskega naroda je danes čisto jasno, da hočejo doseči samo eno — umor celega naroda.
Še predno bo vojne konec, tudi če bodo premagani, slovenski narod mora izginiti! Tako bodo gotovo dobili slovensko zemljo morilci slovenskega naroda, ker zemlja ne bo imela več svojega lastnika. In ravno v tem je največja tragedija slovenskega naroda.
More tudi Poljake, Cehe, Srbe in Hrvate. Toda vsi ti*narodi so večji, nekateri veliko večji kot naš.
Slovenski narod je majhen. Vsega skupaj je bilo pred to vojno v Evropi komaj malo nad dva milijona. Ena tretjina naroda je že ali pobita ali izgnana. Koliko ga bo ostalo? Če ga pobijejo polovico, ali bo to še narod? To je za tako majhen narod nekaj groznega.
Zadnje poročilo, ki smo ga dobili iz Ljubljane iz osebnih virov, jasno govori, da se narod d)anes ravno tega naj boj boji — popolne narodne smrti. Trije morilci so pa začeli kazati, da imajo ta namen in ki vidijo pred seboj že gotov poraz. Začeli so pobijati ljudi že kar v masah.
Slovenskimi deputacija SANS-a je zato začirtife 'potrebo, da zlasti na to dejstvo opozori državnega podtajnika Hon. Sumner Wei lesa in našo vlado. Zato ga je prosila, da naj se izjavi o Slovencih ter je obljubil, da dostavi resno in odločno svarilo tem morilcem, da jih bo cel svet pozval na odgovor za umor naroda, da bodo morali sprejeti tudi kot narod občutno kazen za toliki, da, največji zločin, ki ga je človek zmožen.
Hon. Sumner Welles je razumel prošnjo deputacije, ki je bila samo prošnja slovenskega naroda doma, ki mu jo je deputacija v njegovem imenu predložila, pritrdil, da je potrebna, pa da jo bo vlada gotovo dodala obljubljeni izjavi o Slovencih. To je bil gotovo eden izmed največjih zgodovinskih dogodkov v celi 1,400-letni zgodovini slovenskega naroda. Bil je to trenutek, ko so ameriški Slovenci dvignili svoj glas, da rešijo narod doma gotove — smrti.
Umor slovenskega naroda doma
Rev. K. Zakrajisek
Ko so 1941 na veliki petek planili na ubogo Slovenijo kakor tri divje zveri, Nefnci, Italijani in Madžari, je slovenski narod v strahoti zatrepetal. Takoj je vedel: trije morilci so nas napadli, da nas ubijejo popolnoma. In res, takoj prvi dan sta to pokazala Nemec in Madžar in začela narod klati in izganjati.
Italijan se je v svoji naravi primerno najprej potuhnil. Bal se je slovenskih žuljevih pesti. Mislil je, da bo z hinav-ščino uspaval narod, da se mu bo pustil zaklati kot kako neumno, boječe jagnje. Norec je verjel svojim ponorelim fanatikom, ki so mu desetletje nazaj slikali slovenski narod, kot narod strahopetcev in pa kot
res potrebna. Nešteto članic je že tekom bolezni prejelo podporo društva. - V do,bi 301 let društvenega obstoja je umrlo 30 članic. Njihovi dediči so prejeli zavarovalnino, za katero so plačevale. To so velike dobrote, katere nam delijo naša društva. Zato pa priporočam vsem ženam in dekletom, pristopite v društvo, dokler ste zdrave. V bolezni ni mogoče pristopiti k nobenemu društvu.
Ob 30 letnici se želim zahvaliti č. g. kanoniku J. J. Omanu za vse usluge, katere nam je izkazal, odkar je naš duhovni vodja in to je že od leta 1916. Prosimo pa Vas, da bi kaj večkrat prišli na naše seje, kajti Vaš poset nas vselej razveseli.
Prav lepa hvala pa tudi ui-edništvu Ameriške Domovine za vse usluge, katere ste nam izkazali v teku 30 let in se tudi priporočamo še za nadalje. Ravno tako lepa hvala vsem raznim društvom, ki ste radi posečali naše prireditve. Vsem naj bo dobri Bog pravičen plačnik.
Ker pa radi vojske ne bomo prirejale hrupne zabave, ker sedanji časi niso za to, bomo imele v nedeljo 14. februarja ob priliki 30-letnice skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Lovrenca. Zato pa ste prošene vse članice, da se gotovo udeležite sv. maše v nedeljo zjutraj ob sedmih. Pridite 15 minut pred sedmo v cerkveno dvorano, da bomo potem skupno odkorakale v cerkev. V teh težkih časih, ko imamo matere svoje sinove na raznih frontah in je sedaj še posebno naša dolžnost, da prosimo Boga, da jih varuje vsega hudega na duši in na telesu. Izročimo jih v varstvo naši društveni patroni sv. Ani, materi Marije Device. Kakor je čuvala svojo hčerko Marijo, tako naj čuva tudi naše sinove na bojiščih in naj jih srečno pripelje nazaj k skrbnim materam.
Tako članice, sestre, to naj bo ob naši 30 letnici molitev za naše sinove-vojake. Nekatere mogoče pravijo: saj molim, pa nisem uslišana ... Sv. Monika je 20 let molila za svojega sina Auguština in šele čez 20 let je bila uslišana, da se je njen sin Auguštin spreobrnil in postal goreč kristijan ter cerkveni učenik.
"Prosite in se vam bo dalo . . . ", tako slišimo v evangeliju prošnji teden. Tudi me žene, posebno me matere prosimo Boga, da bi se naši sinovi srečno jvrnili z bojne fronte. Torej članice društva sv. Ane pridite vse, prav vse,1 v nedeljo zjutraj ob sedmih k sveti maši, ' katera bo diarovana ka vse žive in mrtve članice našega društva.	.
Končno pa pozdravljam vse članice društva sv. Ane in vsem materam pa želim, da bi se naša žalost kaj kmalu spremenila v veselje, da bi bilo že skoraj konec vojne in naši sinovi zopet doma. To vam želi,
llheresa Lekan, predsednica. O
znano, da kjer Mrs. K'1
čič porine kaj čez peč
da je tako okusno, da sei»f
kar sline cede, ko pride'
žino kuhinje in prej ne P
nje, da dobi kaj pod z°b'
Torej le pripravite se zf
13. februarja. Sicer tas
ka nekaj slabo izgleda, si[
vijo, da je številka 13
na. Jaz pa pravim, da
ka nič ne pomeni, če Pric\
vek v pravo veselo in
družbo, je številka 13 P0l>
na in v pošte v pride sa"1"
bra jedača in pijača. i ,
Vabljeni ste vsi naši f
tel j i, da posetite omenjen^
reditev, ker bo večina Pre'
ka porabljenega za v H
našim nesrečnim roj^ J
stari domovini in v PonM
ši arma<ti, da se čimP^Jj
ši triperesno deteljic" j
Muso, To j o in to za ved« j
zdravljeni in na vesel« "I
nje vam kliče,	J
Odi
Predoltar
Jutri, dne 13. februa1 desetih dopoldne bosta kvi sv. Vida stopila Pre in si obljubila večno do groba Mr. John Pe*r° Miss Josephine je sin Mr. in Mrs. J0*11!: čič iz 1068 E. 68 St.. 1(1' no rad podpiral cerkveI! rodne ustanove. NeveS,^ hčerka obče poznanih nih Mr. in Mrs. Joe J 1246 Norwood Road- 1° je večkrat nastopala odrih pri raznih Pr're^
v	petju, kjer je bila ^ ležna pohvale od stra stva.	^ .
Vama, novopoi'fc mo obilo sreče in ves vem stanu, da bi ^jj vse lepe nauke, ki $ jela od svojih dobr'lj
Sonce'srečenaj(vama J
vi	poti, katero bosta jutrišnji dan. J morala kedaj stopi*1 J pot trnja, a nikar se . J ta. Z dobro voljo se 1 se, prav tako kakor 1 starši prenašali vse » J žave, a danes pa 'a jI ljem gledajo na svoj. J
Kajne, vi sorodnik1 J sti prijatelji se bon10^! vo udelelžili poročnih0^! se bodo vršili s sv. & J krasni cerkvi sv. J)| to lepa naša navad8, J drugemu stojimo obj. 4 naj bo v žalosti Enega pa bomo ta tl pogrešali in to Je< p^rf gft ženina, Frank ^Jj ki je vedno vesele " J danes bije boj za fM in svobodo vseh 1,8 urfV in mati, le nikar Iie.jefJj( lostna, kajti za de jI sonce in ko se bo s vpV sta tudi vidva zope | vama novoporočenC F
Vidva, ženin in ne^n|ii bodita drug drug^l, naj bo dobro al' 1} saj sta hotela ime jo vidva tako.	<{«1
JoWj l
Dr. Cleveland št. 126 SNPJ
• Naše društvo bo imelo 13. februarja svojo običajno obletnico in sicer že triintridese-. to. V ta namen bomo priredili i v tem predpustnem času svoj | tako zvani članski ali prijatelj-'ski ples v Slovenskem narod-| nem domu na St. Clair Ave.
Vstopnina bo malenkostna, godba pa izvrstna, da bo ustreženo mladini in starim. Pa tudi predpustne krofe bodo delili, seveda po denarju, ki ga je danes precej v cirkulaciji. Poleg tega pa pravijo, da bodo servirali. tudi mlade pečene kokoške, katere nam bo pripravila naša članica. Saj nam je
Če verjamete31
Kadar bo šla f časopisjem, bom t tako, kot je naP1"*^ frigan urednik. ^ d* namreč časopis i., kati. Potem ff? Jt*E 500 najbolj bog^j sploh nikdar ne -e časopisa. Računa'. soko naročnino. v ^ čili na list. T*^/ mo ena številka- t urednik vsakih ,, samo predloži r$C.( naročnino, katero ^ dobil za list, ki y Lepo je živel in je godilo.
Vabilo na 30-letnico
DRUŠTVA RIBNICA ŠT. 12 SDZ v nedeljo 14. februarja 1943

Ali naj vlada mobilizira delovno silo?
Takoj, ko je stopila Amerika v vojno, je kongres napravil postavo za obvezno vojaško službo. Moški gotovih letnikov so se morali registrirati in naborne komisije črpajo iz registriranih novince za našo armado. To je bil edini način, ako smo hoteli v kratkem času zbrati bojno silo, kot smo jo. Ako bi imeli tako postavo od zadnje vojne sem, bi imeli danes milijone mož močno rezervo in bi ne bilo treba tako hiteti z rekrutiranjem zd^j. Ako se ne bo svet vrnil za dokaj dolgo dobo k miru, bom6 morali obdržati obvezno vojaško službo še naprej.
Torej sistem obvezne vojaške službe deluje brezhibno in v kratkem času smo si zgradili armado, na katero smo lahko ponosni.
Kako je pa z našo delovno silo?Od vseh strani prihajajo tožbe, da primanjkuje delavcev tako v industriji kot na polju. Tako industrija kot kmetije vabijo delavce, nove delavce. Pa kot je videti, odziva ni, vsaj tistega odziva ne, kakor bi bil potreben. Toda dodatna delovna sila je absolutno potrebna, tako v industriji kot na polju. Ako tega ne bo, lahko izgubimo to vojno. Mi moramo producirati vojne potrebščine, mi moramo pridelati živež in drugo, kar nam da naš farmar.
Senator Austin je vložil v zbornici predlog, glasom katerega bi se rekrutirala delovna sila na isti način, kot rekru-tirajo naborne komisije vojaške novince. Razlika bi bila le ta, da bi bil delavec plačan za svoje delo, kot je določeno za tisto delo, dočim morajo služiti vojaki za $50 na mesec, ne glede na to kakšne zmožnosti imajo.
Austinov predlog bi ustvaril prav take naborne komisije za delovno silo. Vlada bi določila, kakšna delovna sila je potrebna in kje, delovna komisija bi pa odbrala delavce iz števila registriranih. Seveda bodo imeli taki delavci pravico do priziva, kot imajo pravico odbrani novinci.
Ta način mobilizacije delovne sile bi bil prav v smislu naše ustave. Ustava namreč določa, da mora imeti vlada v času vojne izredno oblast. Ta oblast v tem slučaju bi bile rekrutiranje dtflovne sile.
Vojak, ki ga vlada pošlje ni bojno polje, kjer tvega svoje življenje, ne vpraša, če ima vlada oblast ali ne pokli cati ga pod orožje in ga poslati v boj. Zato bi se tudi meščar doma ne smel vprašati, če ima vlada v času vojne pravico poslati ga na to ali ono delo, ki je neobhodno potrebno za zmago, za ohranitev naše svobode.
V času vojne ne( moremo uspeti drugače, kot če im? vlada oblast nad vojaki na fronti, kot oblast nad delovne silo doma. Ako se vojak ne upira, ko pri tem tvega svoje
Velike besede velikega moža, Izrekel jih je Abraham i Lincoln, človek dobromilega obličje, najnežnejšega srca, pa Človek trdne volje, ki ga niso upognili najsilnejši politični,
viharji takratne dobe.
Skoro sto let so že stare te bese-' de ". . . kakor bi ne hotel biti suženj,! pa bi tudi ne hotel biti oblastnik . . .",! pa niso še nikdar zvenele tako pomen-j ljivo, kot donijo danes, ko se pol sve-' ta bori za ostalega pol sveta, da bi se ga rešilo sužnosti.
Naša Amerika je šla v to vojno uprav z besedami velikega Lincolna: nočemo biti sužnji, pa nočemo biti i oblastniki. Ne, nočemo biti oblastniki svetu, katerega bomo odrešili iz krempljev osiških banditov, pač pa jim hočemo biti dobri prijatelj, hočemo jim biti pokrovitelji, da bodo pod našo zaščito zopet lahko dihali svobodni zrak.
Ko je Lincoln osvobodil sužnje, je videl svobodo za ves svet. Bakljo svobode je prižgal tudi za nas, da zdaj, po tolikih letih stopamo ob njenem svitu na vse štiri strani sveta, da priborimo svobodo vsemu svetu. Visoko držimo našo bakljo svobode, da vidi njen žareči svit ves svet, da vidi ves svet lahko naše nesebične namene: — mir vsem narodom, enaka pravica za vse, svobodno življenje vsem. Narod, ki je bil -rojen v svobodi, kot je bil ameriški narod, ne more imeti v srcu drugega kot željo, da bi bili tudi drugi tako svobodni. Mi smo šli v boj, da po tej vojni ne bo oblastnikov nikjer, da bodo imeli vsi narodi vlado, kakor si jo je za-j mislil Lincoln: vlado iz naroda za narod. Narodi, ki bodo imeli take vlade, ne bodo izgnili s površja zemlje.
Veliki Lincoln, danes, na tvoj rojstni dan prisegamo, da ne bomo položili orožja, dokler ne bo na svetu več sužnjev, pa tudi ne oblastnikov.
Nevvburška podružnica SANS
Newburgh. — V naši naselbini je bil sklican sestanek zadnjo nedeljo. Povabljeni so bili vsi zastopniki, ki so bili na slovenskem kongresu 5. in 6. decembra lanskega leta. Vabljeni pa so bili tudi drugi ljudje. Udeležba sicer ni bila velik«, ven-1 dar vsi tisti, ki so prišli so prišli z dobrim namenom in so tudi vedeli, zakaj so bili sklicali na ta važni sestanek.
Kanonik Oman, ki so tudi glavni odbornik SANS, so nam v kratkih besedah povedali pomen tega sestanka, namreč to, kar je slovenski narodni kongres odločil, da se gre na pomoč naši stari domovini tudi v poli tičnem oziru in seveda, da se jim tudi gmotno pomaga. Kajti sovražnik je pobral vse ali pa uničil. Zato pa je nujno potrebno, da se organiziramo in da gremo takoj na delo.
Na to smo šli pa na najtežavnejše delo in to je bilo izvolitev odbora. Res je šlo precej težko in to pa zato, ker so bili skoro vsi navzoči uradniki raznih društev in vsak ima polne roke dela pri svojih društvih-.--Vseeno pa je bil izbran odbor in sledeči so lili soglasno izvoljeni: predsednik Matt Zupančič,, podpredsednik Jakob Resnik, tajnica Helen Tomažič, blagajnik Joseph Lekan, zapisnikarica Miss Vil-kie Hočevar; nadzorni odbor: Mrs.i Apolonija Kic, Mrs. Mary Kenik in Mrs. Štefanija Možič.
To so vsi narodno zavedni možje in žene, ki so vselej pripravljeni delovati, kadar se gre za dobro stvar. Tudi sedaj so prijeli za delo, ki ne nosi nobene plače, zato moramo biti pa tudi mi vsi pripravljeni, da gremo temu odboru na roke. Dela ')0 dovolj za vse in z dobro vo-1 jo in božjo pomočjo bomo tudi vse ovire premagali. Sklenili smo, da se to da v javnost in iedaj pa prosimo društva, ki ■.padajo pod zvon sv. Lovrenca, fo je, vse newburško okrožje gori na Jutrovem, okolica War-rensville Hts, North Randall, West Side Harvard-Denison in tamošnja okolica ter vsa tukajšnja društva, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na SO. cesti, pa naj so ta društva podporna ali kulturna, samostojna ali če spadajo k raznim jed-notam ali zvezam. Z eno besedo rečeno, prav vsa društva prosimo, da pošljete naslove svojih uradnikov naši tajnici Mrs. Helen Tomažič, 8804 Vineyard Ave.
Prosimo vas, da gotovo pošljete te naslove še ta mesec, da nam bo mogoče z delom naprej, kot nam ga je določil Slovenski narodni kongres. Prosimo velike udeležbe na naši prihodnji seji, ki se vrši 14. marca ob treh popoldne v cerkveni dvorani.
Briatje in isestite! Plemenito 'lelo smo pričeli in vse naše delovanje je namenjeno za pomoč lašemif trpečemu narodu v stari domovini. Naši ljudje tam do-
Ob 30 letnici društva sv. Ane št. 150 KSKJ
Če pogledamo nazaj v preteklost, se nam. zdi doba 30 let precej dolga. V resnici pa leta kaj hitrb minejo. Mislim si,,' da je komaj par let kar smo se . bile zbrale v tedanji Plutovi! dvorani, da smo ustanovile | društvo sv. Ane in potem bile sprejete v Kranjsko slovensko j katoliško jednoto. V resnici pa j 13. februarja poteklo že 30 let' odkar smo članice prve in najstarejše slovenske podporne jednote KSKJ. Od šestnajst j ustanovnih članic je še 12 ži-1 vih in' še vse so aktivne pri društvu.
Saj pa imamo tudi dovolj dokazov, da so nam društva
življenje, se ne smemo tudi mi upirati, ko smo lepo doma na varnem, pa zraven tega še služimo lep denar. Samo na ta način bomo kmalu dosegli dan zmage, dan konca te strašne vojne.
V tem oziru se ne strinjamo z ohijskim senatorjem Taftom, ki vidi v mobilizaciji delovne sile kratenje naših pravic in svobode. Ako se ne krati svoboda vojaku, ki nese svojo kožo naprodaj, se tudi delavcu ne, ako se zahteva, od njega delo za dobro plačo. Vrhu tega sta pa naša armada in delovna sila tako tesno povezani druga z drugo, da morata delati roka v roki, drugače je polom. Ako ne bomo produ-cirali orožja in municije, bi to pomenilo naravnost umor za naše vojake. Ako bo naša delovna sila doma pustila armado na cedilu, bomo imeli opravka z našimi fanti, ko bodo prišli domov.
V AVDITORIJU SND
Pričetek programa ob treh popoldne, ples ob osmi'1 Vstopnina 35 centov. IGRA VADNOLOV ORKESTER Vi
SUBSCRIPTION BATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall »7.50 per year U. 8. and Canada »3.50 for 6 month,«. Cleveland by mail »4.00 for 6 months ! XJ. S. and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mail »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier »650 per year, »3.50 for 6 months, (2.00 for 3 months Single copies 3c
- . --—------i
Entered as second-class matter January 6th. 190B. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878,
ogf<gg*>83	No. 36 Fri., Feb. 12, 1943
SUKNJE SMO DOBILI!
Dosti vprašanj je bilo po velikih ženskih suknjah. Sedaj smo jih dobili precej veliko zalogo, mere 44-46-48-50. Suknje so Z lepim kožuhastim ovratni-I kom. Ženska, ki potrebuje suknjo, naj ne čaka druge zime. Kupite suknjo sedaj, ko se še dobi.
Imamo tudi veliko izbiro vsakovrstnih oblek za žene iti otroke. Žene, ne zamudite te prilike. Se vam priporočamo
A N Z L O V A R'S vogal 62, St. in St. Clair Ave.
ŽALOST IN VESELJE
Spisi AndrejČkovega Jožeta,
•103—Fa na križ pri en hiš, Roza valček
404—Ped mojim okencem Nebo je čisto jasno
407—Euclidska polka
Travca zelena, valček
Imamo tudi druge popularne plošče.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6613 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 2978
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da j se boste počutili varne. Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni bo- j ste v vsakem oziru.
Mi imamo polno zalogo elastičnih i nogavic za zabrekle žile.
Hišni posestniki
lahko prihranijo veliko vsoto denarja pri plačevanju INCOME TAX ako se računi uredijo pravilno
l>o zveznih zakonih.
Obrnite se na
odvetnika Wm. J. Kennick
6506 St. Clair Ave.
(poleg: Želetovega podjetja) Uradne ure:
EDWARD A. HISS
Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine.
7102 St. Clair Ave.
Od 9 zjutraj do 8 zvečer. Za druge ure pokličite HE 2383
PREMOG IN DRVA
ZascoDstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ina 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 311J
Kupujte vojne bonde!
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
Na naši letni Martha Washington
Pričnite dan prijetno oblečeni... v eni izmed teh svežih jutranjih oblačil. Stili z gumbi spredaj ali v "brunch-coat" obliki v eni barvi ali vzorci s cvetjem. Ukrojena iz cotton blaga fine kakovosti z ric-rac robom, raznimi gumbi, ki jih napravijo posebno ugajajoče. Mere 14 do 44.
DNEVNE OBLEKE ... TRETJE NADSTROPJE
3 %rt>**t
f "Every dime and dollar
not vitally needed for abaolute neoeaaitie« should go Into WAR BONDS and STAMPS to add to the etrikin* power of our armed . foroee." -ramus d. xoootbu, < fntUmnftht MUMM.
3"	j
r * * *
Think War! Act War! Boy WAB SAVINGS BONDS—a* tout 10% of jrow Mar armr p*rd*yi
DELO DOBIJO
Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists
in
Set-up men
Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu.
International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd.
(x)
Voznik dobi delo
Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unijska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave.	(Fri. x)
100% vojno delo
Tovarniško delo
Napol izučeni
in
neizučeni
in tudi
delavci EUCLID ROAD MACHINERY CO.
1361 North Chardon Rd.
(37)
MALI OGLASI
Dodatna zahvala
V zahvali za pokojnim John Dolenc je bilo omenjeno, da sta Mr. in Mrs. John Tomsich iz Parkhill, Pa. darovala v gotovini. V resnici sta darovala za sv. maše in sta iz Clevelanda. Mrs. Jennie Wagner iz Parkhill, Pa. je pa darovala v gotovini. Soproga pokojnega se jim tem potom iskreno zahvaljuje.
Vabilo na večerjo
V soboto in nedeljo bo servira-na okusna večerja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Gospodinjski odsek prav prijazno vabi na udeležbo.
PRIDITE NA ZABAVO!
V soboto večer 13. februarja bo pri nas posebno lepa zabava. Na programu bo petje in ples. Igral bo Kusar Trio, peli pa bosta Oražem-Grego-ry in Jančar-Gerl. Kdor bi rad preživel v soboto en prijeten večer, naj pride k nam. Se toplo priporočamo
KRAMER'S INN 747 E. 185. St.
(37)
za 33 letnico
društva Cleveland št. 126 SNPJ V SOBOTO 13. FEBRUARJA
ob osmih zvečer
V SNI) NA ST. CLAIR AVE.
Igral ho Srnikov orkester za stare in mlade. Vstopnina 40 centov. Vabljeni ste od blizu in daleč za ta čas predpustni
ODBOR.
THE MAY CO.'S BASEMENT
Zjutrajna oblačila
razprodaji oblek
Drva naprodaj
Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot šamo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (38)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 11 sob za dve družini na 6303 Carl Ave. Vse udobnosti. Ali pa se tudi zamenja za enodružinsko hišo v Eu-clidu. Za nadaljna pojasnila vprašajte na 22031 East Miller Ave., Euclid, Ohio.
Hiše naprodaj
8 sob za 2 družini, blizu St. Clair Ave. in E. 45. St. Hiša je prazna. Cena $2,900.
Za 1 družino na E. 49. St. se lahko takoj vselite.
Za 1 družino, 6 sob, vse v enem nadstropju, med Superior in Payne.
2 hiši, vsaka za eno družino na E. 78. St. v bližini St. Clair Ave. Cena $5,500.
Hiša 3 sob, 2 lota skupaj, v bližini E. 200. St. cena $2,600. Vprašajte
J. Tisovic
1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St.
__(37)
Posestvo, ki nosi
Proda se posestvo, ki nosi lep denar. 8 sob hiša na glavni cesti, 519 E. 185. St. pri Lake Shore Blvd. Hitremu'kupcu se proda poceni. Velika bodočnost. Vzame se v zameno tudi lot. Pokličite KEnmore 5152. (37)
Farma naprodaj
Naprodaj je 20 akrov farma, hiša iz opeke, klet, furnez, elektrika, dober vodnjak, hlev, ko-košnjak in garaža za 2 avta; pri hiši je traktor in vse potrebno orodje. Nahaja se v North Madison, severno od ceste št. 20. 5 akrov je trte. Cena je $4,900.
Naprodaj je tudi hiša za 2 družini, 10 sob, blizu Nottingham Rd. Cena je $5,300. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave.
IV-7540, zveč. KE-0288
Income Tax!
Trgovcem, obrtnikom, profe-sionistom in posameznikom, ki morajo plačati dohodninski davek naznanjamo, da v našem uradu za vas točno in pravilno izpolnimo davčne listine. Lahko se z vsem zaupanjem obrnete do nas. Uradne ure so od 8 zjutraj do 8 zvečer.
Daniel Stakich in John Rožance 15813 Waterloo Rd.
(Feb. 6, 9, 12) j
COOK FURNACE & SHEET METAL
Dele in popravila za vseli vrst furnezov
Pokličite KEnmore 1221
525 E. 152. ST.
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue
RUDY B0ŽEGLAV
WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na' dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)
SLOVENSKE PLOŠČE
» dozdeva*, gospod, meni se j, eva. da bomo imeli dre-
^Črn rn° noč> Vidite le" it< bii0 °+Piko na zahodu. Tako ;ei .dob, .1 Pred tridesetimi ii opil'0 se pomnim, ko se je ^leon?erikanska ladija ic kapit,a ' m SVa se samo jaz [e>„ n rešila na Filipinske p! Jj .
i« 0 PaS1 Previden mož, Jaka, 0' vSe H ,, čislam bolj, ne-P;: ''tan tUge'" pohvalil ga je o? n ra er zaPovedal morna-oi %iiu , vsa Jadra. Sedaj
f ©bila a po morJ"i. kot
0	la,fre? sPremenila v brzo
11 kor K„I
ve- - Se je bližala
1	8let]nCJa je P0stajala ona
[K o na n]lc je že zakrila vse
11 i« zoJ??- Veter je hu'je lr* 2adri> ■ S° morali nekaj A b' se ki-' da bi po noči, v li nabhzali ^hi zemlji, ne
d- 0 bobnens lnate stertine-' "JecUl° se je v da-
-v;6g0 PonavaVnieje mraČi"
f 1 so Se ' , adl in med mor-n 0,1 se ; 6 besede "Tifon" i( Nno Uje hud vihar, li e,»i in iieseni razsaja v in-, ! Bog !.ajSkem morji) se I Ura?m P0magaj!" Na ; * se je vsem brail	"ajPogumnej-' Č 6 ^rali na neb0
Ji 'N nji • ®lna je nasta-lifon». mi- Že sama bese-i« ' M fj?la zadosti, da k° mislil naj-
I ^ staj doživeli te nevih-
Jjt ' kot vedn 86 je držal f 8e »p , ' r^vnal krmi-5 varišie 2menil ni> kaj poč.
S ^ le SStajal ved™ vyeč-
t ^ ° črno prepreže-tii ne kapi;SVlgale debele Jarboi<! 80 Padale izP°d ; ^ hot ,S° jele Pokati,
JI* iad f-6 Polomiti, i« Čofal je 0dtr"
I kl jih ila na tisoč ko-
^ ^ PO Jeter raznašal fj 'o treh« Trji- ~ Sedaj
IldJvecjo previd-
Jadra
>anjL2adr«nite, tudli kaPitan't Jarboiih!" ču-. ' bilo je°V elas. in ko bi j lovi SoJe ttvrieno delo. „ i ^daj Sonaraščali vedno Jf; Ja in ss°. butali jeden ob
/«St 1 aj zopet
$ ' kot bi ei Jo dvignili
) >de, nrf° hoteli nesti ^ !pa'z*pet
il h(1 teknil' da bi se bila S^f* morskih tla.
■t» >" Seno ° °Praviti zo-, ;<i > m°rje, krmilo
I, ^j-dSTS1 po-
Q	J0 vihar ne-
0prij mornarji so ge
tr(>ščii	sicer
a, 'a n-A 2 lddlJO in im!.bili Vsi Popotni-
>	CV< daKUPal
^ C^i b. Si poma-i> isiji ' ni ; *am jih že-
1 Cn ^le naj b0 nadela
a' io > koSc P, raw«šila
a V.0 «Ula\Bleda «irt
t1 vil 1 d\e „ Očmi.
>	{) >jo sLn0či so valovi ;em80ter k°t
>	je ali morja.
1' 1^01 ' bi ' u» aIi ze-rf	PrTebila to ne-
i trpi včasih cel teden. Ako la-- dija dobi kako luknjo, potem ■ smo zgubljeni." > ^ "Danes bo pokazala svojo veljavo, ako dobro izvrši svojo ! nalogo," reče kapitan, "ali tudi jaz se bojim, da ne bo vzdržala takove sile. — Izročimo se Bogu, on sam nas more rešiti."
Tretji dan je že napočil, pa vihar še ni nič pojenjal, marveč razsajal je še ljutejše. Mornarjem so že moči pešale, in komaj so se še vzdrževali v svojem neprijetnem stanu. Tri dni ni imel nihče niti jedila niti pijače v ustih, ni čuda, da so prihajali vedno slabejši, in marsikateri je že videl neogibni grob pred seboj v morskej globočini. Slednjič se posreči Jakobu zlesti v spodnji del in dobiti steklenico ruma. To jih je pokrepčalo ter jim dalo zopet novih močij.
Ladij a se je dobro obnašala, nobene luknje še ni imela, čeravno so valovi strašno butali ob njo.	1
Zdajci se začuje žalosten krik med mornarji: "Bog nam bodi milostljiv! — Vodne hlače ! Vodne hlače, nemški "Wasserhosen," imen uje se grozni vrtinec, ki dvigne včasih morske valove tako visoko, da je videti, kot bi se dotikali neba, potem pa se naenkrat raz-poči in pade v morje. Ako zadene ladija v takov vrtinec, izgubljena je, ker jo strašna vodena teža potopi v morje. Po peščenih puščavah godi se jed-naka prikazen s peskom, ki se imenuje "peščene hlače," in večkrat cele karavane podsuje. Aleš, ki je čepel v zadnjem delu zraven svojega očeta in se ■krepko držal ob železnem drogu, povzdigne oči in vidi, kako vsi mornarji bledih obrazov zro proti onej strani, kamor so valovi gnali ladijo.
Res se je dvigal še precej daleč od njih strašno velik vodeni steber dol^ikaje se oblakov na nebu. Kdor še ni videl te morske prikazni, strmel je čude se, videti takovo vodno množino nepremakljivo dvigati se proti nebu, kdor pa je že kaj tacega doživel, gotovo ga je pretresel mraz, kajti neogfbno ipogubo žuga vsakateremu, kdor se približa takovemu morskemu vrtincu.
"Da, da, vodne hlače so," potrdil je stari Jaka, kateremu se je na obrazu očitno brala groza in strah; jaz sem že videl to morsko prikazen pri Filipinskih otoki(h. Ako nas ne zaženo valovi na kako drugo stran, izgubljeni smo gotovo. Takov morski vrtinec razruši največje ladije, ker torej bomo zadeli vanj, razpršil se bode in pokopal nftšo ladijo % dno morja."
Da to Jakovo priznanje ni bilo ravno/ prijetno njegovim družnikom, misli si lahko vsakdo. Tako živo imeti smrt pred očmi, ni kar si bodi, tudi naj-hrabrejšemu upade srce. Ali mornarji so bili možje, ki so se že dokaj borili z viharji; nihče ni izgubil zavednosti, nihče še ni obupal, saj človek vedno upa do zadnjega trenutka. Tudi Aleš in njegov oče sta se popolnoma udala v božjo voljo, molila sta natihoma, da bi jih otel Bog, kateremu ni nič nemogoče, ki vlada s svojo mogočno roko grozovita brezna, šumeče valove in ljute viharje.
(Dalje prihodnjič.)
Kupujte vojne znamke!
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE IN NEPOZABNE MATERE
ki .jc tsa vedno zatisnila svoje mile oči 12. februarja, 1942,
Bog odvzel drago mater, ki svet je nam ne more dati. Z Bogom! Vam srce ponavlja, na Vaš grob spimini hite.
Leto dni je že poteklo, kar srce zlato našlo je pokoj ki vedno Je za nas skrbelo, ves čas do zadnjega dne.
Naj Vam večni Bog poplača za vsa Vaša dela in skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Vam plača Bog.
Žalujoči otroci	<
ROSE, ANN, PRANCES. CORPORAL JOSEPH, PVT. EDWARD, MARTIN in JOHN.
Cleveland, O., 12. februarja, 1943.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalos1' no vest, da je po dolgi in mučni bolezni umrl naš nadvse ljubljeni soprog, oče stari oče
FRANK ČERNE
ki je na božični den 25. decembra 1942 previden s svetimi zakramenti za umiraJ _ če zatisnil svoje trudne oči v starosti 55 let. Rojen je bil 13. februarja 1887 v ^ si Dobrunje pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 31. leti. Po ljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Marije Vnebovzete smo ga položili k večne"1 počitku na sv. Pavla pokopališče.
Iskreno se želimo zahvaliti Rt. Rev. monsignorju Vitus Hribarju za številne
obiske v času bolezni. Iskrena hvala tudi Rev. Francis Baragi za spremstvo
iz Svetkove pogrebne kapele v cerkev in za opravljeno pogrebno sveto mašo.
Našo prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam v času bolezni in potem
v času največje žalosti v hiši stali ob strani in nam lajšali gorje na en ali drugi način. Naša posebna zahvala naj velja: Mr. in Mrs. John Stergar, Mr. in Mrs. Frank Klemenčič, Mr. in Mrs. Anton Pintar, Miss Ann Pintar, Mr. in Mrs. Louis Jalovec, Mrs. Kuhel, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole, Mrs. Mersnik, Mr. in Mrs. Frank Moze ter Mrs. Tlhe-resa Vidmar, ki je prišla iz Kansas City na pogreb.
Dalje naj prejmejo našo zahvalo člani društva Mir, št. 142 SNPJ in društva Carniola Tent, št. 1288 Maccabees, ki so se udeležili pogreba in spremili dralgega nam pokojnika na njegovi zadnji zemeljski poti. Pokojni je bil tudi delničar Slovenskega doma na Holmes Ave.,
V globoki hvaležnosti se želimo r.aj prisrčnejše zahvaliti vsem številnim darovalcev številnih vencev, ki so krasili krsto pokojnika in sicer: Mr. in Mrs. John Stergar iz Painesville, O.; Mrs. Mary Kuhel in Molly, Mrs. Johanna Cinkole, Mr. in Mrs. Frank Kle-mencic in družina, Mr. in Mrs. Frank Urbancic in sin, Mr. in Mrs. Frank Strauss, Mr.* in Mrs. Anthony Kuhel, Mr. in Mrs. John Kuhel in sinovi Mr. in Mrs. Anthony Sajovec in družina, Mr. in Mrs. Thomas Mayer in sin, Mr. in Mrs. John Oberstar in družina, Mr. in Mrs. Leo Jalovec in družina, Mr. in Mrs. Joe Cinkole in družina, Mrs. Rose Lesjak, Mr. in Mrs. Louis Kunstel in družina, Mr. in Mrs. Anton Pintar, Mr. in Mrs. Tony Cerne in družina, Mrs. Jennie Mersnik in družina, Mr. Max Ozebek in družina, Mr. in Mrs. Martin Sustarsic in družina, Mr. in Mrs. John Prusnick in družina, Mr. in Mrs. Anton Brencic in družina, Mr. in Mrs. Frank Dremel in družina, Mrs. Rose Koren in družina, Mr. in Mrs. Martin Avsec in družina, Mr. in Mrs. Joe Cinkole Jr. in sin, Mr, in Mrs. Martin Leonhardt in družina, Mr. in Mrs. John Jalovec in družina, Mr. in Mrs. John Novosel in družina, Mr. in Mrs. Joe Papes in družina, Mr. in Mrs. James Fitzthum in sin, Miss Victoria Kozlevcar, Mr. in Mrs. Anton Srebot in družina, Miss Ann Pintar, Mr. in Mrs. Leo Novak, Mr. Anton Papes in Tony, Mrs. Ann Dolence in Carol Ann, Mrs. Josephine Rovtar in družina, Mr. in Mrs. Mike Drensek in družina, Mr. in Mrs. Louis Furl an in družna, Mr. in Mrs. Leo
Kausek in družina, Mr. Louis Carr« Mr. in Mrs. Joe Smalic in družina, < in Mrs. Frank Moze in družina, Mrs. Louis Cimperman in družina, 1 in Mrs. John Marolt, Mr. Frank Ma« zich, Mr. in Mrs. Yurglic in dru^ Mr. in Mrs. Joseph Sargi, Mr. in ^ J William Papes in sin, Mr. Frank S® del in Mike, Mr. in Mrs. Frank Sn"- ( Jr., Mr. Leo Goltez, Mr. in Mrs. K^ hek, Mr. in Mrs. Frank Jelercic, Cle land Tractor Company, First Sn'f Employees of Cleveland Tractor, C1® land Tractor Second Shift, Cleve'« • Graphite . Bronze, Maintenance Ve; društvo Mir, št. 142 SNPJ; <^ruS Maccabees, št. 1288 T. M.
Našo iskreno zahvalo naj jo tudi vsi številni darovalci za maše, ki se bodo brale za mirni P duše pokojnika, in sicer:	^
Mrs. Theresa Widmar iz Kansas City. , jj Miss Emily Widmar iz Kansas City, Kaniti in Mrs. Carl Theno in1 družina iz Kansas Kans.; Mr. in Mrs. A. J. Waddell in Kansas City! Kans.; Mr. in Mrs. Joe J> Mr. in Mrs. Anton Pintar, Mi". Ins Mrs. Jjjjl lovec in družina, Mr. in Mrs. John Ku»®'' j!l Mary Kuhel in Molly, Mrs. Antonia sv®j! in Mrs. Joseph Urbancic, Mr. in Mrs. Jonf j{P j,vec, Mr in Mrs. August P. Svetek, Mr- ' jotf Martin Sustarsic in družina, Mr. in I^-p * Horvath, Mr. in Mrs. Joe J. Manning. ^ Mrs. Joe Cinkole in družina, Mr. in Mrs- ^ JevniKar, Mrs. Annie Novosel, Mr. in ^ f ton Mausar in družina, Mr. In Mrs. staIJn- J* zily In družina, Mr. in Mrs. Prank	V>
Jalovec, Mrs. Jennie Mersnik in družin■■ ^ in Mrs. Mike Drensek, Mrs. Mary Ansio* in Mrs. John Yapel, Mr. in Mrs. Joe Le" ' 0 Josephine Rovtar, Mr. Steve Kushner, y> ton Markovich, Mr. in Mrs. Prank ZaO jjr in Mrs. Joe Perovsek, Mrs. Jaklic, Mr- \jjfi-„ Joe Golob, Mi'. Lawrence Seme, Mr. in pr Potočnik Jr., Mrs. Prances Zgonetz, Chesnik, Mr. in Mrs. John Hočevar iz * O Mrs Mary Kocevar, Mr. in Jurečič, Mrs. M. Mivsek, Mrs. Jennie in Mrs. Edward Kromar, Mr. in Mrs-vich, Mr. Jack Porenta, Mr. Vincent Mrs. Mary Jeram, Mr. in Mrs. Albert Mr. in Mrs. John Elovar, Mrs. Johanna jf cic, Mrs. Josephine Sustarsic, Mr. in * y. Smole, Mr. in Mrs. J. Miklich, Mr- " jjgi Louis Prebevsek, Mr. John Vidmar, ^ Thompson. Mr. J. Pagun, Mrs. Mary m Mrs. Urban, Mrs. Caroline Vidmar, ^drj Pekol Jr., Mr. in Mrs. Anton Babic iz gA O.; Mr. Jack Strekel, Mr. in Mrs. An« sec. Mr. in Mrs. John Pihler, Mr. Frf[ A^l Mr. in Mrs. Prank Zagorc, Mr. in ^ jitr J Jerman, Mr. in Mrs. Louis Cimperman. . > Mrs. John Star in družina iz Ashtabula. Wi in Mrs. Anton Bergoch, Mr. Jim	PI
Joe Skoda, Mr. in Mrs. Prank Klentf*1 K PA in Mrs. Prank Seruchar, Mr. in Mrs. F* jjr'. lence, Mrs. Prances Dolence in Tony. ,s y\ Mrs. Matt Kastelic Sr., Mr, in Mrs. I mencic, Mr. in Mrs. William Kas-telic, H in Dorothy Urbancic, Mr. Christ Krp John Janezic, Mr. in Mrs. Anton Zam
Tem potom se želimo tudi kreno zahvaliti August F. SveteK0^ pogrebnemu zavodu za vso prijaZ Jn klonjenost in izvrstno vodstvo V°K.!>\ Še posebej hvala Mrs. Mary vso prijazno pomoč in postrežbo največje žalosti v naši hiši.	/j
Ce smo katero, ime
mogoče J.J
toma izpustili, naj nam bo °Pr 0 Jj
kajti želimo se vsem prav iski'e
hvaliti.	ii|
I
1942
"Ljubil me je, res me je mislil poročiti, verujte mi, gospod sodnik, pa druga dekleta so mu zmešala pamet, da se je premislil in ni držal besede."
"Misliš, ubogi otrok." V hipu je Hendel obrnil svoj pogled, ki je rezal kakor bodalo, na Štefano in se je>zadrl nanjo:
"Ti rpapegnica tam! Čuješ-li?"
"Kaj zapovedujete?"
"Poslušaj, kaj pravi to-le ubogo dekle. Zapeljal jo je za-peljivec ter jo spravil v največjo nesrečo, pa ona mu niti laži ne očita. Ti pa, strupeni jezik, si obdolžila laži mojega sina, ki ga spoštuje ves Štajer, ki ga je odlikoval sam cesar, to pa iz zgolj sovraštva do nas, ki smo vaši gospodje, ki nas vi, papeška sodrga, obrekujete, kjerkoli in kadarkoli le morete. Sram te bodi, fej, tebi in tvoji zastavi, tvoji molitveni knjižici z vso pobožno šaro vred! Sram te bodi te grešni-ce, ki bolj pozna ljubezen do bližnjega, kakor ti."
Štefana jezgenila ustni, toda ni odgovorila besedice, ker ji je pater s strogim pogledom velel molk.
Hendel je morilki stavil še nekaj vprašanj, na katere je tresoč se odgovarjala. Nato je prebral zapisnik ter je, ne da bi se kaj glasovalo, s svetovalci vred vstal ter rekel:
"Življenje je sveto. Ti uboga deklica, ki tu pred nami ležiš na kolenih in grenko objokuješ svoj greh, ki v nežni sramežljivosti, ki krasi ženski spol, nočeš očitati laži sleparskemu goljufu, si prelomila to zapoved v težki uri, ko vsled bolečine, strahu in sramote nisi obvladovala svojih čuvstev in ti je potemnel um; tvoje ubogo dete je proč, za eno uro slasti ti preostaja življenje, polno žalosti, in obupa. — Bil je čas, to je bilo takrat, ko so še vladali papeški krvoločniki, ko so dekleta, ki so kaj takega storila, živa zakopavali .in so jim potem v grob, v živa srca zabijali kole. Tako so naredili z neko Apolonijo."
Morilka je na .gl'as zakrikni-
la.
Med svetovalci je nekdo za-mrmral: "Ajpolonijo je sodil protestantovski sodnik Adam Pfeferl, li naj katoličani nosi-
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE NEPOZABNE HČERE IN SESTRE
SLAVKE LOKAR
k! na« je tako nepričakovano zapustila dne 12. februarja, 1941.
Dve leti že ... Zdi se kakor da je bilo včeraj, ker rane so še sveže, in spet kakor da je že cela večnost, odkar Te ni več med nami.
A duh Tvoj živi, kot nekdaj in z ljubeznijo v srcih se Te bomo spominjali, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj.
Žalujoči:
KRIST in MARICA, starši. MARICA, sestrica.
Cleveland, O., 12. februarja, 1943.
mo vse grehe, ki so se kdaj zgodili v Štajru?" Bil je Radlma-jer ,ki mu je srce kipelo žalosti. To je pravični sodnik štajerski, ta šele laže, ta lože še huje kakor njegov sin. . . .
Hendel je s povzdignjenim glasom nadaljeval:
"To grozno postavo so dali katoličani in so se žal pozneje tudi protestantovski sodniki po njej ravnali. Jaz pa sem jo takoj črtal, ker ni človeška. Ni še preteklo mnogo let, ko so v Štajnfeldu sodili zadnjo deto-morilko; ves mestni svet je bil zraven na konjih. Z grozo in žalostjo sem slišal njen zadnji klic: "Mene sodite v smrt, njega puščate v svobodi?" Ko je mestni pisar bral sodbo, mu je kri tekla iz nosa tako zelo, da je moral prenehati z branjem; tedaj je vsa množica zaklicala : "Nedolžna je!" Umrla je pod drugim udarcem sekire, ker je rabelj prvikrat napačno zamahnil ; jaz pa sem že takrat sklenil: Ce kdaj postanem sodnik, in bi stala kdaj pred mojim sodnim stolom ženska, ki je prišla v največjo nesrečo iz zgolj prevelike ljubezni, a ne iz sovraštva, bi bil nasproti njej usmiljen, kakor je bil Krist nasproti Magdaleni — prizanesel bi ji, kolikor bi mi le dopuščala postava.
Morilka Jerica tukaj-le je še mlada, nima še mnogo mesecev nad dvajset let, vrhutega je bila, kakor je sama izpovedala in so potrdile priče, oni nesrečni dan, ko je izvršila ta žalostni čin, vsled žalosti in sramote vsa iz sebe. Povedala nam je, da še prtav za prav ne ve, kako se je zgodilo: je-li sama vrgla otroka v Štajro, ali pa se ji je sam izmuznil iz slabotnih rok.
Torej mi obstoječa karolinška! postava, ki veli, da je treba mlade, napol zblaznele de-itomorilke milo soditi, daje prav, če to nesrečno deklo milo sodim in jo milo kaznujem. — Toda, jo-li sploh moram kaznovati? Obstoji še druga postava, kakor karolinška. Oni, po katerem se zovemo kristjani, Krist. Gospod, je usmiljeno odpuščal ženskam, ki so padle, ne enkrat, ampak trikrat, tako beremo v sv. pismu. Ko so sta-(rej šine ljudstva predenj pripeljali prešestnico, je rekel: "Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi kamen nanjo vrže." Magdaleni je pa rekel: "Tvoji grehi so ti odpuščeni, ker si mnogo ljubila."
Z njegovimi besedami sodim danes tebe, Jera Katzengruber in ti rečem
"Naj ti bo odpuščeno, kar si storila v dušni zmedenosti, napol blazna v sili svoje najne srečnejše ure. Pojdi in nikar več ne greši. — Prosta si!
. Medtem, ko je sodnik govoril, da je grmelo po dvorani in segalo globoko v srca poslušalcev, je grajska hišna čepela na tleh ter je pričakovala dosmrt no ječo kot največjo milost. Toda ko ji je pridonela v uho beseda: "Pojdi — prosta Si"-je kakor blisk skočila pokonci, hitela tja k mizi, z žametom pogrnjeni, kjer je padla na tla, ki jih je s čelom poljubila; njene z modrimi traki zavezane Jpte so se vsule na sodnikove čevlje, stama pa je z drobnimi ročicami objela sodnikovo nogo ter jo je tako goreče poljubljala, da je ta skozi debele brabantske nogovice čutil njene poljube. Položil je svojo desnico na plavolaso Jeričino glavo ter se je obenem oziral po dvorani okoli, da bi videl,
1887
je-li gospodom všeč njegova sodba, ki jo je izrekel brez njihove pritrditve. Zvečine so bili ginjeni, le Radlmajer je zategnil ustni ter se je zaničljivo smehljal, Bertold Hendel pa je mrmral: "Brat, brat, danes si bil preveč dober. Cez leto dni ti drugo dete vrže v Štajro."
Težke misli rojijo menihu po glavi, globoke gube se mu rišejo na bledem čelu, z velimi prsti prijemlje križec na rožnem vencu. Antikrist! Spakuje se nad Kristom in Magdaleno! O satan, pretkano morilko z vla-čuginim obrazom si razglasil za nedolžno in sj ji kazen odpustil, zato boš pa pohodil res nedolžno lilijo, ki sedaj pričakuje tvpje sodbe.
Uboga, uboga Štefana! —
Ko je nato morilka vsa vesela odhitela, se ji je smehljala Štefana; smilila seji je morilka, in je bila sedaj vesela, da ji ne bo treba umreti. Sedaj se je dvignil sodnik s sijajnega sodnega stola in je mogočno zaklical:
"Naj stopita naprej vodnik prepovedane papeške procesije in njegova pomočnica. Sedaj sta na vrsti vdiva!"
Menih je s težkimi koraki stopil naprej. Temno je gledal, globoko, s težavo je hodil po sapo; lahko, skoraj veselo je prešla Štefana dvorano ter se je postavila tja, kjer je ravnokar še stala nesramnica.
Tako sta stala oba pred sodnikom. Z uprtimi očmi gleda Štefana sodnika in misli, da ima prav tako divje oči kakor njegov sin, tudi obrvi ima smolna-točrne in napošev, prav "kakor sin. Smehlja se.
Sodnik je molče in nepremično meril z ostrimi pogledi najprej meniha, potem deklico; le roka, na kateri se je blestel v solnčnem soju zeleni kamen prstana, se mu je nemirno tresla. Ko je govoril z morilko, mu je bil glas mireči in skoraj mehak, sedaj pa mu zveni glas mrzlo, železnotrdo:
"Menih Albert iz Garstena, ki že toliko časia psuješ in zmerjaš po Štajru, koliko si star, kje si rojen, kdo so tvoji starši? Pisar, piši!"
"Rojen sem v Kartavzu na Tirolskem, star sem trideset let in sem profes v Lambahu, sedaj sem gost v Garstenu."
"Res, tema dvema samostanoma delaš veliko čast. — Sedem mesecev si psoval in nas protestante, sramotil na leči, jaz sem vse to mirno prenašal. Sedaj si pa predrzno prelomil
postavo, ki sem jo dal zoper kugo; ti veš, da sem strogo prepovedal vsakršne procesije, bil si zraven pri razglasitvi postave, pa si kljub temu vodil procesijo v kužni kraj, v Veng; pa ne samo to, tudi druge si na-hujskal k tej lopovščini, pri kateri ti je posebnd držala roko ta-le deklica. — Priznaš vse to?"
Albert je stal pokonci pred sodnikom, z uprtimi očmi mu je zrl v oko, roke pa je imel v rokavih redovniške obleke; glasno je odgovoril:
"Res je, peljal sem procesijo na božjo pot v Veng, dobro vedoč, da vi, gospod, nam katoličanom prepovedujete vse zunanje verske pobožnosti.
Nič slabega nisem storil. Kadar zadeneta skupaj božja in človeška postava, mora zmagati božja postava. Kdor je iz Boga, je pokoren božji postavi."
Mrtvaška tlhota je vladala v dvorani. Štefani so se močno dvigale prsi, močno ji je bilo srce. O, kako lepo je povedal! Kakor angel govori. Ta hudobni sodnik mu ni kos in mu ni!
(Dalje prihodnjič.)
|ALLEN
ZDAJ!
prvi v Clevelandu kaže
Guerrilla heroes of a nation that-refuse« to
die!
with
PHILIP DORN ANNA STEN
E K S T R A !
"Women at Arms!"
TO JE AMERIŠKA SERIJA
Vojaški vlak. Prosimo informacij. Kartun. Novice.
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERSE
ROSE JANIK
Nepozabni soprog, oče in stari oče^ Zapustil si nas in po težkem j J skem trpljenju odšel v boljši svet, kjer ni trpljenja in ne žalosti. oziramo in pričakujemo Tvoje besede. Žalost se je naiselila v naša s /I solze nam še vedno zalivajo oči v bridki žalosti, ko Te zastonj iščejo 11 /I Tebe ni več med nami .ostali so nam na Te le še spomini na Tvoje flob Težka je bila ločitev, a Stvarnik Ti je uro določil in ločiti si se moral y I Naj Ti bo lakha ameriška zemlja in počivaj sladko do svidenja nad zv
Žalujoči ostali:	HELEN, soproga.	.,/1
FRANK, sin; MARY, por. Rovtar, hči VICTOR, zet; FRANCES,
ROBERT in MARY ANN, vnuka. Cleveland, O., 12. februarja, 1943.