•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBD	Kon><ku $$, ■4000 Kranj tel.: 04 ! 2X0 10 40, 2X0 10 17, 2X0 10 30 faks: 04 i 2X0 10 12 www.f>bd.si, info(a f>bd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varnost > strokovnost i dorunnost
AVTO MLAKAR POPBOBSEK,
Mirnim <©OTaoO
AKCIJA ZA VOZILA LETNIK 2001 PUHTO -200.000,00 SIT
D0BL0 -300.000.00 SIT
ALFA ROMEO 156 -500.000,00 SIT LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ tet: 04/20 19 300 DVELETNA GARANCIJA
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE"
Gorenjska*^ Banka
Banka o posluhom http://WWW.gbkr.si
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 23 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 26. marca 2002
Foto: Gorazd Kavčič
Planica med slavo in sramoto
Planiški dnevi poletov so končani. Kar zadeva njih, so bili enkratni, saj so skakalci kar sedemdesetkrat jadrali čez 200 metrov. Goldberger-jev svetovni rekord pri 225 metrih je zdržal, čeprav je bil vse štiri dni v hudi nevarnosti. Presegel pa ga le ni nihče. Dolina pod Poncami je po nekaj sušnih letih za naše skakanje ponovno blestela in razveselila blizu 90.000 obiskovalcev tekem in še veliko več ljudi pred televizijskimi in radijskimi sprejemniki. Dnevi blišča so minili. Vračajo se dnevi in meseci planiških problemov. Upajmo, da ne znova tudi leta, kot je bilo doslej. Obiskovalca, ki pride v Planico, že pri vhodu pozdravi Bloudkova podrtija, ki bi morala biti vzdrževana kot narodni spomenik. Tudi nekoliko manjša skakalnica ob njej ni v veliko boljšem stanju. Kdor spremlja skakalne tekme po televiziji, vidi, da so na vrhu skakalnic moderno urejeni prostori, kjer se lahko skakalci v miru pripravljajo na skok. V Planici imajo sicer streho nad glavo, vendar so se zavijali v odeje, da so preganjali strupeni mraz in se zavarovali pred vetrom. Razmere torej, ki niso vredne veličine dogodka in spoštovanja, ki ga do Planice gojijo Slovenci in drugi ljubitelji smučarskih skokov po svetu. Člankov, v katerih sem hvalil organizacijo tekme in večinoma tudi uspehe naših skakalcev, za urejenost doline in uspehe njenih skrbnikov pa v njih nisem mogel najti dobre besede, sem napisal že veliko. Dokler bo tako, drugega tudi ni mogoče reči. Zadnje čase je bilo veliko resnih opozoril, da je Planico vendar treba urediti in zavarovati njene posebnosti s skakalnicami vred, toliko, da bom lahko naslednje leto ob času poletov napisal kaj spodbudnega, na primer: Za planiški praznik obnovili Bloudkovo in Rozmanovo skakalnico ali Obnovili Dom v Planici, morda Naši skakalci trenirali v Planici. Kdo mora kaj narediti, je že dolgo znano. Planica namreč ni naša samo konec marca, ampak vse leto. Jože Košnjek
Oskar za Nikogaršnjo zemljo
V ponedeljek ob 6. uri zjutraj po našem času je bil celovečerni prvenec Danisa Tanoviča (na fotografiji med Johnom Travolto in Sharon Stone) Nikogaršnja zemlja nagrajen z oskarjem za najboljši tujejezič-
Foto: Creativa, slovenski distributer filma Nikogaršnja zemlja.
ni lilm. Tako je francosko-slovensko-italijansko-helgijski koprodukcij-film, ki je bil v celoti - z izjemo ene studijske scene - posnet na slovenskem ozemlju, ni/ nagrad dopolnil še /. najbolj bleščečo. V ličen potni list države Nikogaršnja zemlja, ki od začetka spremlja Tanovičev Rim, se bo poleg nagrad s filmskih festivalov v Cannesu, San Sebasti-anu, Bejrutu, Sao Paolu, Cottbusu, Teheranu, Bratislavi, Berlinu, Los Angelesu in New Yorku /a prestižnim zlatim globusom in zlatim Satelitom vpisala tudi najbolj blesteča nagrada iz filmskega sveta.
Špela Žabkar
SDS
Vljudno »obijeni
SDS RADOVLJICA in ODBOR ZA NATO VABITA NA JAVNO TRIBUNO
SLOVENIJA IN VKUUČEVANJE V NATO
JAVNA TRIBUNA BO V TOREK,
26. MARCA, OB 18. URI
V SINDIKALNEM IZOBRAŽEVALNEM
CENTRU V RADOVLJICI
GOSTA TRIBUNE STA:
JANEZJAJNŠA IN DIMITRIJ RUPEL
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
reco oml
_Nm 53177 00
E°C d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE
Kot bi primerjali fička in mercedes
Ko je Krucman iz Podjelja na sobotni razstavi govedi v Kranju postavil bohinjsko ciko ob bok najboljši črnobeli kravi v državi in najboljši lisasti na Gorenjskem, je bilo to tako, kot bi pri avtomobilih primerjali fička in mercedes.
Kranj - Če so ljubitelji športa v soboto hiteli v Planico, je slovenske govedorejce pot vodila v Kranj, kjer so ob 50-letnici umetnega osemenjevanja na Gorenjskem pripravili tretjo državno razstavo govedi črnobele pasme, gorenjsko razstavo krav lisaste pasme in avkcijsko prodajo elitnih plemenskih telic in teličk. Neodvisni tuji ocenjevalci so pri lisasti pasmi za šampionko razstave izbrali kravo Gundo iz hleva Alojza Kosa z Murav pri Poljanah, pri črnobeli pasmi pa kravo Cito, last rejca dr. Antona Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici.
Razstava, ki so jo priredili Društvo rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji, kranjski kmetijsko gozdarski zavod in vsa tri gorenjska govedorejska društva (Škofja Loka, Kranj - Tržič in Zgornja Gorenjska), je pokazala vsa prizadevanja rejcev in strokovnih služba za napredek, hkrati pa opozori-
la, da ta prizadevanja grenijo vse slabše razmere v govedoreji. Sedemindvajset rejcev z Gorenjskega je na razstavo pripeljalo okrog štirideset plemenskih živali lisaste pasme, trideset kmetov z območja celotne Slovenije pa okrog petdeset krav črnobele pasme. Ocenjevalci iz Nemčije in Avstrije so
med "liskami" treh različnih starostnih skupin za najboljše izbrali krave, ki so jih na razstavo pripeljali rejci Alojz Kos z Murav pri Poljanah, Janez Križnar iz Kranja in Franc Zalokar z Gor-juš, za šampionko razstave pa so razglasili Kosovo kravo Gundo. Na državni razstavi črnobele pasme so v posameznih skupinah zmagale krave, last Janeza Za-breta iz Bobovka, dr. Antona Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici in Milene Mis iz Zavrha pod Šmarno goro, šampionka razstave pa je postala Dolenčeva krava Cita, ki zadnja dva meseca daje od 60 do 64 litrov mleka na dan. Na razstavi so nagradili tudi kravi
z veliko življenjsko "proizvodnjo" mleka in se spomnili pionirjev umetnega osemenjevanja na Gorenjskem.
Gorenjska govedoreja je po dosežkih še vedno nad slovenskim povprečjem. Medtem ko je bila lani v Sloveniji povprečna mlečnost kontroliranih krav v standardni laktaciji (v 305 dneh) 5.307 kilogramov, je bila na Gorenjskem 6.011.
Cveto Zaplotnik
On
N CO O«
* * *
« «H <H
* * *
O O O
Ci «
9770352666018
Veliki teden
Kranj - Velikonočni prazniki se bodo začeli s cvetno nedeljo in se nadaljevali preko velikega četrtka, petka, sobote do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo.
Veliki četrtek: dopoldne bo v vseh slovenskih stolnicah krizme -na maša, ki je izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov - med katerim bodo obnovili duhovniške obljube - bodo vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof in metropolit dr. Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kram-berger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih.
Zvečer se bomo v vseh cerkvah spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - sveto mašo, du-hovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni.
Na veliki petek se spominjamo Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni maše, ampak so obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt.
Na veliko soboto se verni spominjamo mrtvega Jezusa. Vsaka cerkev ima urejen božji grob. kamor hodijo ljudje čez dan molit. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesemo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blago-
slovljeno hrano bomo zaužili na velikonočno jutro. Zvečer pa se začne velikonočna vigilija ali bedenje, ki jo spremljajo posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere, nato slovesna maša.
Velikonočna nedelja se v vseh cerkvah začne s svečano procesijo, sveto mašo in nadaljuje z velikonočnim družinskim zajtrkom. V stolnici v Ljubljani bo na veliki četrtek, 28. marca, ob 18.30 slovesna maša Gospodove večerje, vodi nadškof Rode; veliki petek, 29. marca, ob 18.30 bogoslužje velikega petka, vodi škof Glavan, sodelujejo nadškof Rode in kanoniki; velika sobota, 30. marca, ob 20.00 velikonočna vigilija, vodi nadškof Rode; velika noč, 31. marca, ob 8.30 vstajenjska slovesnost in slovesna maša, vodi nadškof Rode.
V cerkvi svetega Jožefa bo v nedeljo, 31. marca, ob 15. uri nadškof in metropolit dr. Franc Rode vodil potresno pobožnost ob obletnici ljubljanskega potresa.
Lista za Kranj na volitve
Kranj - Sestal seje glavni odbor Liste za Kranj z gosti. Sprejel je finančni načrt za prihodnje leto in poročilo predsednice o dosedanjem delu. Člani in gostje so razpravljali o izpolnjevanju preteklih volilnih obljub. Sprejet je bil ugotovitveni sklep, da so bile izpolnjene vse volilne obljube razen postavitve instituta mestnih stražnikov. Pri MO Kranj je bila ustanovljena Lokalna akcijska skupina. Policijska postaja Kranj je tudi povečala število patrulj in kot navaja v letnem poročilu za leto 2001 beleži rahel upad kaznivih dejanj s področja uživanja drog in močno povečanje količine zaseženih drog. Če statistična terminologija ne bo odražala dejanskega stanja, oziroma se bodo razmere znova poslabšale, bo predlog Liste ponovno aktualen.
Glavni odbor je tudi soglasno sprejel sklep, da se Lista za Kranj udeleži prihodnjih občinskih volitev s svojim županskim kandidatom.
Darinka Rakovec
Pismo poslancem
"Slovenska vlada je sklenila, da predlog Zakona o sistemu plač v javnem sektorju posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije v drugo obravnavo brez izjave o obsegu usklajenosti zakonskega besedila s socialnimi partnerji. S to odločitvijo je prekršila "Dogovor o namerah pri usklajevanju zakona o sistemu plač v javnem sektorju", v katerem se je s sindikati javnega sektorja dogovorila, da bo zakon predložila v drugo obravnavo le z izjavo socialnih partnerjev o usklajenosti predloga. Sami presodite, ali je upoštevala sklep državnega zbora z dne 27. 1. 1998, ki ji priporoča, da v prihodnje pri vseh zakonih, katerih vsebina je povezana z vprašanji, ki se urejajo s kolektivnimi pogodbami ali drugimi oblikami sporazumevanja med socialnimi partnerji, v obrazložitvi zakona izredno navede, ali je glede teh vprašanj dosežen sporazum s socialnimi partnerji. Če ta ni dosežen, naj navede, kako in koliko časa je potekalo usklajevanje, katera so odprta in neusklajena vprašanja in kateri sporazumno dogovorjeni akti bi bili z morebitnim sprejemom zakona enostransko kršeni," so zapisali v pismu državnemu zboru Člani sindikata vzgoje in izobraževanja.
Sindikati izjave o usklajenosti niso mogli podpisati, saj so med njimi in vlado velike vsebinske razlike. Usklajena je le ena tretjina členov, o pomembnih delih zakona pa sploh niso razpravljali. Odločitev vlade, da predlog zakona posreduje državnemu zboru za
drugo obravnavo brez podpisane izjave o usklajenosti, je sindikatom onemogočila, da bi še naprej enakopravno sodelovali pri usklajevanju besedila zakona. V celoti so namreč prepuščeni njeni dobri volji in temu, ali bo v drugem branju dopolnila vse člene, ki niso usklajeni s sindikati. Kolikšno zaupanje je še med sindikati, potem ko je vlada prekršila dogovor o pogojih za vložitev zakona v drugo branje, verjetno ni treba posebej pojasnjevati. Dejstvo, da vlada v parlamentarni postopek vlaga nedodelane predloge zakonov, ki jih nato sama dopolnjuje z amandmaji, so prav poslanke in poslanci pogosto in upravičeno kritizirali.
Pri tako enostranskem ravnanju vlade Koordinaciji sindikatov negospodarskih dejavnosti ni preostalo nič drugega, kot da prekine usklajevanja in zahteva vrnitev predloga zakona v prvo obravnavo. To bi nam namreč še omogočalo enakopravnost pri usklajevanju.
Glavni odbor SVIZ je na zadnji seji to odločitev podprl in hkrati sklenil, da zaprosi poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije, da v skladu s poslovniškimi možnostmi predlog Zakona o sistemu plač v javnem sektorju iz druge obravnave vrnejo v prvo.
Poslanske skupine sindikati prosijo, da jim pred odločanjem o predlogu zakona omogočijo pojasniti njihova stališča in predloge zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kuituri.
Zavrnjeno dodatno zaposlovanje
Ljubljana - Vlada je pretekli teden obravnavala informacijo o kadrovskih potrebah za izvajanje nalog na področju Eivropskih zadev in /a delo v institucijah Evropske unije. Informacijo sta pripravili Služba vlade /a evropsko zadeve in kadrovska služba vlade. Dodatno bi morali zaposliti 450 ljudi. Ker je vlada že pretekla leta namenjala zaposlovanju /a potrebe Evropske unije veliko pozornost in je veliko institucij za izvajanje pravnega reda Evropske unije že ustanovljenih in kadrovsko izpopolnjevanje že poteka, je bil predlog za nove zaposlitve zavrnjen. Vlada predlaga prerazporeditve in prekvalifikacije.    J.K.
Sproščena reklama za alkoholne pijače
Oglaševanje alkoholnih pijače je posebej urejeno v zakonu o medijih, ki oglaševanje prepoveduje. Spremenjen zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, pa reklamiranje alkoholnih pijač sprošča.
Ljubljana - Zakon o medijih generalno prepoveduje oglaševanje alkoholnih pijač z možnostjo drugačne ureditve v drugem zakonu. Republika Slovenija to sedaj deloma urejuje v spremenjenem zakonu o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Zakon je državni zbor konec preteklega tedna sprejel in z njegovo spremembo omogočil proizvajalcem in trgovcem omejeno oglaševanje alkoholnih pijač ter hkrati poskušal omiliti škodljive posledice oglaševanja predvsem na mlade. Poraba čistega alkohola na prebivalca v Sloveniji je še vedno visoka.
Povprečno užije prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, 10,9 litra čistega alkohola na leto. Da je dejanska poraba še višja, pove podatek, da so primeri jetrne ciroze dvakrat pogostejši kot v državah Evropske unije. Uradna poraba na prebivalca, starejšega od 15 let, se ob upoštevanju tega podatka poveča za 5 ali šest litrov.
Po novem zakonu je še naprej prepovedano oglaševanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. Alkoholne pijače, ki vsebujejo 15 ali manj volumenskih odstotkov alkohola, se lahko oglašujejo v biltenih, katalogih, letakih in prospektih, prav tako pa lahko tudi v časopisih in revijah, na radiu in televiziji in v drugi medijih. Prepovedano pa je oglaševanje na velikih obcestnih letakih in svetlobnih panojih. Oglaševanje alkohol-
mm
nih pijač na radiu in televiziji bo prepovedano med 7. in 21.30 uro, v kinematografih pa pred 22. uro. Oglaševanje bo po dopolnjenem zakonu prav tako prepovedano na stavbah in zemljiščih, kjer se opravljajo zdravstvena, izobraževalna in športna dejavnost ter na območjih, ki so od šol in vrtcev oddaljena manj kot 300 metrov.
Komentarji ob sprejemu tega zakona so bili različni. Nekateri so menili, da bo to priložnost predvsem za tuje proizvajalec pijač, ki imajo za oglaševanje več denarja
kot domači, ki od tega ne bodo imeli pričakovanih učinkov. Vsekakor pa je omilitev prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač predvsem zmaga proizvajalcev vina.
Evropske države imajo različne predpise za oglaševanje alkoholnih pijač. Najbolj strogi so na Švedskem, kjer je vsako oglaševanje prepovedano, v Grčiji in v Luxemburgu pa imajo med vsemi državami najmanj omejitev. Evropske smernice predvsem poudarjajo, da oglaševanje ne sme biti usmerjeno k mladim in ne sme
upodabljati mladih pri pitju pijač, ne sme povezovati pitja s povečano telesno sposobnostjo .in z vožnjo avtomobila in ne sme dajati vtisa, da pitje alkohola pomaga k spolni in socialni potrditvi. Alkohol ne sme biti predstavljen kot sredstvo za reševanje osebnih težav, višja vsebina alkohola ne sme biti našteta kot dejavnost kakovosti pijače, prav tako pa reklama alkohola ne sme predstavljati kot sredstva za reševanje osebnih problemov.
Jože Košnjek
Zgodovine ne moremo ali spreminjati
tajiti
Planica - V soboto dopoldne je bila pri spomeniku na Planici nad Crngrobom slovesnost v spomin na sinit 15 partizank in partizanov Selške čete, ki so bili ubiti v obroči ali med begom iz njega 27. marca leta 1942. Med ubitimi je bil tudi narodni heroj Stane Žagar. LetOS mineva od tega dogodka že 60 let, krajevne skupnosti Zabili ca, Bitnje in Jošt pa že od leta 1952 dalje praznujejo v spomin na ta dogodek krajevni praznik, prav tako pa se bliža pol stoletnica tradicionalnih proslav na tem mestu. Med udeleženci sobotne sloves nosti je bil tudi Vinko Hafner, ki je leta 1942 kot kurir sodeloval s Selško četo in je poznal večino padlih, v kulturnem programu, ki gaje vodil Jože Logar, pa so sodelovali Pihalni orkester občine Kranj, šolarji osnovnih šol Stra-žišče in Stane Žagar in pevski zbor Društva upokojencev Bitnje
I'
mm
- Žabnica. Župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj je v spominski besedi dejal, da nihče ni odhajal v boj, da bi umrl, ampak zato, da bi preživel in zmagal. ZatO je treba dati posebno mesto in čast vsem, ki so v zgodovini karkoli dobrega naredili za slo venski narod. Ne le tistim, ki so šli v boj, ampak tudi svojcem, ki ostali doma in jim pomagali, med katerimi so tudi mnogi to pomoč plačali z življenjem. Slednjih seje treba pogosteje spomniti. NOB je pomemben in ukoreninjen v narodovi zgodovini, ki je ne smemo spreminjati in ne tajiti, je dejal Mohor Bogataj. Partizanom je izrekel spoštovanje in dejal, tla je treba ta del narodovega spomina prenašati na mlajše generacije, v vednosl in poduk. To je naloga učiteljev, profesorjev in staršev
Jože Košnjek
Anton Rous predsednik DeSUS
Postojna - V soboto dopoldne je bilo jasno, de je Anton Rous iz Maribora novi predsednik DeSUS, Demokratične stranke upokojencev. Med 177 veljavnimi glasovnicami na kongresu stranke v Postojni je dobil 92 glasov, njegov protikandidat Stjepan Šaubcrt pa 82 glasov. Izvolitev Rousa je "zmaga" štajerskega dela stranke, saj je bila stranka tudi ustanovljena v Mariboru. Na kongresu je bil zavrnjen predlog, naj bo po novem ime stranke Demokratična stranka upokojencev in delavcev. Ime je ostalo nespremenjeno, zato pa naj bi bilo njeno delovanje V prihodnje bolj prepoznavno. Na to je posebej opozarjal novi predsednik, ki je dejal, da mora imeti stranka tudi svojega kandidata za predsednika države, saj je tista stranka, ki tega ne premore drugorazredna stranka. Ob tem pa še vedno ostaja možnost podpore dr. Janezu Drnovšku, če bo kandidiral na predsedniških volitvah. V desetčlanski izvršni odbor je bil Z Gorenjskega izvoljen Srečko Mlinaric. J-K.
Stranka mladih predlaga referendum
V Socialdemokratski stranki so zaskrbljeni zaradi padanja naklonjenosti članstvu v NATO in zaradi premajhne podpore vlade tej ideji.
Ljubljana - Poslanska skupina Stranke mladih je v ložila v državni zbor predlog za razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v NATO. Stranka mladih pričakuje, da DO državni zbor obravnaval predlog na prihodnji seji, posvetovalni referendum pa naj bi bil zadnjo nedeljo v oktobru, še pred vrhom NATO v Pragi, ko bodo sklepali o povabilu novim članicam. Ker je odločitev o članstvu pomembna, morajo o njej odločati vsi državljani.
Socialdemokratska stranka je konec ledna na posvetovanju naj
pomembnejših članov stranke obravnavala tudi vključevanje Slovenije
v Evropsko unijo in NATO. Prav delUel ne tiste, ki so za odprto družbo in evroatlantske povezave, in na nasprotnike, je danes v slovenski politiki najbolj prepoznavna. Javno mnenje je vedno manj naklo-rrjeno članstvu Slovenije v NATO in EU. Vlada se premalo dejavno vključuje v kampanjo za NATO, na drugi strani pa podpira o*gw»" zacije m društva, ki so proti Natu. J.K
Praznovanje materinskega dne z društvom Harmonija
Zabava in nagrade za najboljše mamice
Glasovalci so izbrali, društvo Harmonija pa podelilo priznanja mamam v štirih kategorijah - Nagrade za mamo z največ otroki, najstarejšo mamo,
naj mamo rejnico in mamo, ki si zasluži naziv "Zlato mamino srce"
Škofja Loka - Športna dvorana Poden v Škofji Loki je bilo v nedeljo prizorišče sklepne prireditve ob praznovanju materinskega dneva, ki jo je pripravilo društvo Harmonija. Za dobro vzdušje so poskrbeli številni nastopajoči, med njimi je posebej navdušila otroška folklorna skupina Zabreznica iz Žirovnice.
Praznovanje v čast materam sega že v antično Grčijo, kjer so vsako pomlad priredili slavje v čast REI, materi bogov. Po njih so se zgledovali tudi Rimljani, ki so vsako leto od 15. do 18. marca praznovali v čast Sibeli - materi boginj. Najbližje sodobnemu praznovanju materinskega dne je bilo v 17. stoletju angleško praznovanje materinske nedelje, ko so se odrasli otroci vračali domov in materam podarili drobne pozornosti.
V Združenih državah Amerike so po nekajletni civilni pobudi leta 1914 uzakonili materinski dan kot državni praznik. Pri nas je materinski dan povezan s krščanskim praznovanjem Gospodovega oznanjenja in .ker je o svetem Jožefu le nekaj dni prej očetovski dan, so mnoge družine praznovale in še praznujejo materinski in očetovski dan skupaj - kot dan staršev. Včerajšnji materinski dan tudi v Sloveniji vse bolj dobiva na veljavi.
Prireditev sta odprli citrarki Katja in Tanja Kokalj z napevom Mamica je kakor zarja in hitro ogreli dlani gostov, ki so se zbrali v dvorani na Podnu v velikem številu. Napovedovalca Pavle Rav-nohrib in Barbara Štefančič sta
napovedala gostitelja, škofjeloškega župana Igorja Drakslerja, ki je ob materinskem dnevu zaželel materam vse najboljše in se jim zahvalil za to, ker so nam dale največ kar sploh lahko nekdo da -naše življenje.
Nato je matere (in očete) razveselila otroška folklorna skupina Zabreznica. Povezovalca programa pa sta nadaljevala s hvalnicami materam: '"Matere osrečujejo veseli in razigrani otroški obrazi. Z igro in petjem živijo brezskrb-nost, saj so lahko brezskrbni v varnem materinem naročju." Obstaja trajna nežnost, ki jo mati čuti do otroka in ki presega vsa druga čustva srca. Ne ohladi je sebičnost, ne načne nevarnost, ne oslabi občutek nevrednosti, ne uniči nehvaležnost.
Po nastopih otroškega pevskega zbora Osnovne šole Ivana Groharja in mladinskega godalnega orkestra Glasbene šole Škofja Loka je nastopil čas za podelitev priznanj naj mamicam. Pavle Ravnohrib in Barbara Štefančič sta najprej povabila mamo z največ otroki: kar z enajstimi
otroki se lahko pohvali Anica Mohorič iz Kranja, ki je na vprašanje Kako, da se je odločila za tako veliko število otrok odgovorila: "Nisem se nič odločila. Otroci so kar prihajali in sprejela sem jih takšne kakršni so. Tudi z imeni ni bilo nobenih težav."
Naslednja kategorija je bila najstarejša mama: dolgotrajen aplavz je požela 96-letna Marija Bevk iz Gorenje vasi. Vidno ganjena, po licih so ji tekle solze, je povedala: "V Skoljo Loko sem prišla z delom svoje družine. Vsi tako ali tako ne bi mogli, saj imam osem otrok,
G23 vnukov, še več pravnukov -ter tudi praprav-nuke." Tretja kategorija je bila najbolj zlata mama rejnica: nagrado je prejela Zofija Polen-šek iz Gorenje vasi: "Povsem sama sem se odločila za rejništvo in ni mi žal. Moji rejniki se me že spominjajo in se radi vračajo domov. Tudi sama imam tri otroke." Najsloves-nejše je bilo ob razglasitvi mame, ki si zasluži
Zlato mamino srce je prejela Veronika Oblak. Oba njena otroka imata cerebralno paralizo.
naziv "Zlato mamino srce": nagrado je prejela Veronika Oblak
iz Gorenje vasi za vso energijo in ljubezen, ki jo poklanja obema otrokoma s cerebralno paralizo. "Priznanja sem zelo vesela, saj niti ne vem kdo me je predlagal. Še veliko mamic si zasluži ta naziv, zato ima to priznanje še toli-
ko večjo veljavo," je povedala Oblakova.
Po podelitvi priznanj so srca in dlani ogreli še Damjana Golavšek in njena mlada skupina. Anika Horvat ter Jan Plestenjak. Predvsem slednji je pokazal, kdo je glavni estradni zvezdnik v Škofji Loki. Na koncu so izžrebali še
Za uro inštrukcij toliko kot za karto za v kino
Instrukcije poznamo od nekdaj, zadnja leta pa postale tudi velik biznis. Zahteve po znanju se v vseh šolah povečujejo in kdor ne uspe slediti, si mora pomagati tudi na ta način. Cene poučevanja matematike, fizike, tujih jezikov, na sivem trgu dosegajo visoke cene.
nekaj vstopnic obiskovalcev in jih simbolično nagradili. Po prireditvi je Barbara Štefančič iz društva Harmonija povedala: "Zadovoljna sem. Uspelo nam je privabiti veliko mamic in upam, da so se imele lepo. Ob materinskem dnevu je prav, da počastimo na tisoče junakinj, ki jih vsak dan srečujemo na ulici. Nekatere od teh junakinj žal ne bodo nikoli predstavljene. Vendar obstajajo. Čeprav današnjemu svetu primanjkuje marsikaj, je vsaj poln mater."
Boštjan Bogataj, foto Aljoša Korenčan
www.gorenjskaonline
Kranj - Narekuje jih pač tržno načelo ponudbe in povpraševanja "\ dejstvo, da ima intelektualno delo svojo ceno. Tako neuradno slišimo, da dijak za uro inštrukcij iz matematike neredko odšteje tri tisočake, medtem ko se uradne cene inštruktorjev, ki so re-8'strirani kot samostojni podjetniki in za svojo storitev izstavijo tudi račun, gibljejo okoli 2500 tolarjev. V tem drugem primeru gre Za bruto znesek, ki po davčnih odtegljajih inštruktorju ne prinese ravno bogastva.
tudi z inštrukcijami. Zaračunava jih od 1500 do 2200 tolarjev, odvisno pač, ali so za osnovnošolca ali srednješolca, v vsakem primeru pa gre za 60-minutno uro. Ponudniki se pojavljajo na oglasnih deskah šol, knjižnic in študentskih servisov, do lani so se tudi na naših časopisnih straneh, potem pa jih je od tam izgnala zahteva po prepovedi oglaševanja dela na črno. Šolarji in njihovi starši pa vseeno brez težav izvedo za izvajalce inštrukcij. Neredko se zgodi, da inštruktorja priporoči celo učitelj, pri katerem ima učenec težave, sicer pa je ustno izročilo najpogostejši način medsebojnega obveščanja.
So instrukcije potuha?
In kako ob omenjenih cenah in štrukcij pridemo do tistih iz našlo va, kjer je ura vredna toliko kot karta za v kino'.' Gre za nekakšne interne instrukcije, ki jih svojim dijakom že nekaj let ponuja Gim nazija Kranj, gre pa za pomoč dobrih dijakov iz višjih letnikov mlajšim vrstnikom, ki jim pri kakem predmetu zaškriplje.
S,aiS> S(i /a svoje šolane, ki se ll;ildejo v zadregi, pripravljeni ^Kteti katerokoli ceno. Za višjo j* navadno skrivajo izkušeni uči-uii z dobrimi priporočili, za nižjo Študentje in srednješolci, ki že J«0,zaslužiti kak toku. Zadnja leta g £ v korist dijakom in učencem lclZ~avami močno povečala kon šoie'^-1' Plavi imclmcil jezikovne L- « se med drugim preživlja
"Instrukcije so nastale na rav-nateljevo pobudo s ciljem, da bi čim več dijakov končalo to šolo," pravi psihologinja Breda Miščevič, šolska svetovalka na Gimnaziji Kranj, ki ima na skrbi tudi to plat svetovanja dijakom. "Osebno sicer nisem pristaš inštrukcij, ker menim, da je učenje učinkovitejše, če se dijak samostojno pretolče skozi težave in je z možgani ves čas aktivno pri učenju. Instrukcije so nekakšna potuha. vendar pa so v primeru težav lahko način za njihovo premostitev. Sem zlasti nasprotnica kampanjskih inštrukcij tik pred pisanjem kontrolk, ko dijak za uro ali dve sede z inštruktorjem."
Na kranjski gimnaziji ne gre za kampanjske instrukcije, pač pa dijaki, ki imajo težave pri šestih predmetih (matematika, fizika, kemija, slovenščina, dva tuja jezika), lahko vzamejo paket 6 do 10 ur. Pri skupinskih inštrukcijah dela dijak višjega letnika z dvema, tremi, izjemoma štirimi dijaki, cena za posameznika je v tem primeru 450 tolarjev, izjemoma delajo tudi povsem individualno (za 850 tolarjev), v primeru, ko za
posamezni predmet ni dovolj m
štruktorjev, pa organizirajo tudi skupinsko učenje za več kol osem dijakov. V tem primeru slednji plačajo 150 tolarjev na uro.
"Paket šestih, včasih desetih ur, ki jih slabši dijaki obiskujejo tri ledin- zapored po dve šofski uri, je
ravno dovolj, tla se dijak s pomoč-
jo inštruktorja postavi na lastne noge in zakrpa luknje v znanju. Inštruktor navaja dijaka na samostojno delo," pripoveduje Breda Miščevič.
Uspešni dve tretjini dijakov
Letos tovrstno učno pomoč išče 43 dijakov gimnazije. Gre kar za veliko število, ki ga je v največji meri kriv alarm v enem od prvih letnikov, kjer seje velik del dijakov pri matematični kontrolki slabo odrezal in jih kar 15 želi instrukcije. Pogled na učne težave je različen, pravi sogovornica in navaja primer dijaka, ki je letos v četrtem letniku, vsa leta pa so ga mučile težave pri matematiki in liziki. V prvem letniku je začel z inštrukcijami, ker je imel med letom negativno oceno. Do konca leta jo je popravil, v drugem letniku pa je na instrukcije prihajal preventivno, za oporo in večjo gotovost. Nobeno leto ni imel po-pravca. Nekateri dijaki prihajajo k inštrukcijam tudi zato, ker želijo izboljšati oceno, ne le popraviti enke.
Pa so interne instrukcije tudi učinkovite? Breda Miščevič je zlasti prvi dve leti skrbno analizirala la način dela, da seje prepričala, ali deluje. Pravi, da sta uspešni dve tretjini dijakov, pri tretjini neuspešnih pa gre za to, da so dijaki instrukcije sprejeli kot pomoč, da nekdo misli namesto njih. na instrukcije niso prihajali
redno, niso delali nalog, ki jim jih je naložil inštruktor. Po tovrstni pomoči povprašujejo pretežno dijaki prvega in drugega letnika, tretji že izjemoma. Prvi pridejo navadno po prvi konferenci, ko že imajo merilo svojega znanja, najbolj intenzivno pa potekajo instrukcije po drugi konferenci. Pri izbiri inštruktorjev za slabše dijake se opirajo na predloge profesorjev, ki poznajo oba, tako tistega z učnimi težavami kot onega, ki mu lahko pomaga, da se jih znebi. Praviloma sta oba dijaka istega profesorja, tako da oba poznata njegove zahteve in sistem dela. Dijaki inštruktorji, ki jih na začetku šolskega leta na kratkem seminarju usposobijo za to delo. poučijo o metodah učenja, motivaciji in podobnem, med inštrukcijami vodijo poseben dnevnik. Še prej pa starši, inštruktor in vodstvo šole podpišejo poseben dogovor, v katerem so opredeljena pravila in cilji inštrukcij, pa tudi cena.
Sodim v generacijo, ki je učne težave premagovala z. medsebojno solidarnostjo. Je ta danes že povsem izumrla? Breda Miščevič meni, da v razredih še vedno deluje, vendar gre zgolj za občasno in ne sistematično pomoč. Sicer pa je tudi učna pomoč podlegla načelom današnje družbe, v kateri vladata individualizem in tekmovalnost, vse storitve pa imajo svojo ceno.
Danica Zavrl Žlebir
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsakdan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
\
Zdravniški stavki ni videti konca
Vsak na svojem bregu
Pogajalci Fidesa menijo, da so pogajanja prepočasna, vladi pa očitajo, da skuša uvesti brezpravje. Prvi pozivi ministru za zdravje, naj odstopi. V nekaterih bolnišnicah je delo že moteno, na Gorenjskem večjih težav še ni.
Ljubljana, Kranj - Po osmih dneh stavke je vse bolj jasno, da se ne bo končala v nekaj dneh in imajo prav tisti, ki že od prvega dne opozarjajo, da utegne biti dolga. Pogajanja ostajajo bolj ali manj na mrtvi točki, predstavniki Fidesa pa so petkova pogajanja celo protestno zapustili. Čedalje glasnejši so tudi prvi pozivi ministru za zdravje prof. dr. Dušanu Kebru, naj odstopi.
Zdravniški sindikat Fides se je odločil, da stavko nadaljuje, saj so bila dosedanja pogajanja z vlado neuspešna. Sredin pogovor vodje Fidesa dr. Konrada Kuštrina in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška je sicer vlil kanček upanja, da bi se s intenziviranjem pogajanj stavka končala ali vsaj začasno zamrznila, vendar so petkova pogajanja odpravila tudi to upanje. Premier Drnovšek je poudaril, da se je pripravljen tudi sam angažirati pri iskanju ustreznih rešitev v okviru finančnih možnosti države, da bi se stavka čimprej končala. Vlada je pripravila osnutek predloga o uskladitvi zdravniških plač s sodniškimi, Fides pa je oblikoval predloge dopolnil k zakonu o razmerjih plač. Poleg kolektivne pogodbe ostaja predmet pogajanj tudi nerešeno vprašanje izboljšanja stanja v slovenskem zdravstvu. Po podatkih, ki jih je vlada prejela od slovenskih bolnišnic, je najnižja obračunana mesečna bruto plača za redno delo zdravnika v bolnišnici 447.350 tolarjev, najvišja pa 1,174.168 tolarjev. Izračunali so. da bi razlika potrebna za izenačitev zdravniških plač s sodniškimi znašala 2,8 milijarde tolarjev.
Predstavnike Fidesa je razburil predlog vlade, po katerem bi 11-odstotno povišanje zdravniških plač in aneks, ki govori o zdravniških plačah prenesla v zakon o razmerjih plač v javnem sektorju, kar pomeni, da bi povišanje plač prenesla v leto 2004. Fides meni, da je ta ponudba neresna in da je bil namen dosedanjih pogajanj izčrpavanje sindikalne strani ter
držanje javnosti v Šahu. Sindikat zdravnikov je predlagal nova tarifna razmerja in novo vrednotenje dežurstev. Dosedanja pogajanja rezultatov niso prinesla, so pa celo tako razburila pogajalce Fidesa, da so petkova pogajanja zapustili, saj se, kot pravijo, ne strinjajo s podpisom sporazuma, ki temelji na nesporazumu. V Fidesu menijo, da so pogajanja neproduktivna in taka lahko trajajo še zelo dolgo. V pogajanjih sodeluje tudi zdravniška zbornica in njen predsednik mag. Marko Bitenc je med drugim povedal, da se bo čez 4 do 6 let upokojilo 724 zdravnikov, kar obeta večje kadrovske težave, kljub temu pa omenjena zbornica nasprotuje nenačrtovanemu uvozu zdravnikov iz tujine.
Na petkovi novinarski konferenci je minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber dejal, da polovica slovenskih zdravnikov res dela preveč in več od predpisanih 40 ur tedensko, vendar so si po njegovih besedah zdravniki tako izboljševali življenjski standard, za delodajalce pa je bilo nadurno delo cenejše, kot nove zaposlitve. Ob tem je še zatrdil, da bo ministrstvo podpiralo rešitve, ki bodo čim prej pripeljale do razbremenitve zdravnikov. Za to bi potrebovali več kot 600 novih zdravnikov, vsaj 200 bi jih potrebovali samo v Kliničnem centru, na vprašanje kje jih dobiti pa minister Keber ponuja dve možnosti: izšolati lasten kader ali zdravnike uvoziti iz tujine. V Sloveniji je letos dobilo licenco 70 zdravnikov iz tujine,
po Kebrovih besedah pa je pri nas brezposlenih 38 zdravnikov. Slovenski zdravniki že od minulega torka delajo le 40 ur tedensko, zmanjšalo seje število operacij in ambulantnih pregledov. Bolniki posledice zdravniške stavke že občutijo, v nekaterih bolnišnicah je obseg dela zmanjšan celo za polovico. V bolnišnicah na Golniku in na Jesenicah večjih težav zaenkrat še ni, jih pa ob nadaljevanju stavke pričakujejo, saj se lahko zgodi, da jim bo zaradi doslednega spoštovanja 40-urnega delovnega tedna začelo primanjkovati zdravnikov. Drugi teden stavke utegne, po Kuštrinovih besedah, začeti kazati manj prijazen obraz. Vladni pogajalci naj bi po posvetu z vlado včeraj pozvali
predstavnike Fidesa k nadaljevanju pogajanj, njihov petkov odhod s pogajanj pa so sprejeli z obžalovanjem, saj menijo, da se morajo pogajanja čim prej nadaljevati, kajti stavka v bolnišnicah povzroča čedalje več težav. V nadaljevanju pogajanj naj bi najprej govorili o kolektivni pogodbi in njenem tarifnem delu. Upajo, da se bodo pogajanja nadaljevala še pred sredino sejo glavnega stavkovnega odbora. Urad za plače in ministrstvo za zdravje sta1 pripravila podatke, po katerih naj bi bile zdravniške in sodniške plače že usklajene. Potrditve uspešnosti vladnega poziva Fidesu in morebitnih novih sklepov pogajalskih strani do zaključka redakcije še ni bilo.
Renata Škrjanc
Sedmi Velikonočni sejem v Cerkljah
Turistično društvo Cerklje je na cvetno soboto pod pokroviteljstvom občine Cerklje in Gorenjskega glasa na prostoru pred osnovno šolo Davorina Jenka že sedmič pripravilo Velikonočni sejem.
Velikonočni sejem so v Cerkljah prvič pripravili davnega leta 1885, nato so jih prirejali do leta 1950, Turistično društvo Cerklje ga je
ponovno oživilo pred sedmimi leti. Na stojnicah pri Osnovni šoli Davorina Jenka je bilo največ povpraševanja po butaricah, oljki, orehih, tekstilnih in lončarskih izdelkih, coklah, copatih ter izdelkih iz suhe robe, suhomesnati izdelki so bili letos naprodaj le v cerkljanskih mesnicah. Pripravili so tudi razstavo in ocenjevanje pirhov. Prvo nagrado so obiskovalci namenili Petri Maček iz Adergasa, drugo Dragici Pezdir iz Zgornjega Brnika, tretje mesto sta si delila Peter in Kristina Tratnik iz Cerkelj. Nagrade za najlepše pirhe so prispevali Mesarija Kepic Cerklje, Pletilstvo Jakopina Dvorje, Agro-promet Cerklje in Preša, d.o.o.. Cerklje.       Foto: Janez Kuhar
Bohinjski turizem in pomisleki
Po peticiji so tudi na zboru krajanov izrazili bojazen zaradi gradnje hotelskih zmogljivosti.
Stara Fužina v Bohinju - Na
podlagi ugotovitve, da velika hotelska gradnja s petsto ali več posteljami v Bohinju lahko ogrozi turizem oziroma obiske v zasebnih turističnih sobah, peticijo je podpisalo blizu 140 krajanov, je župan občine Bohinj Franc Kramar v petek zvečer sklical v Stari Fužini zbor krajanov. Udeležili so se ga domala vsi podpisniki oziroma njihovi predstavniki oziroma oddajalci zasebnih turističnih sob.
Bohinjski turizem že lep čas išče tisto pravo in želeno pot in razvoj, ki bo v občini zagotavljal standard, razvoj, dobro eksistenco in ohranjanje osnovnih značilnosti kraja in domačinov. Vendar jim to pogosto ne uspeva najbolje. Sicer pa, kot je bilo slišati, tudi celotnemu slovenskemu turizmu največkrat tovrstna prizadevanja niso najbolje pisana na kožo.
Turizem je pa tiste vrste gospodarstvo, ki je sicer med najbolj donosnimi panogami, ki kraja ne spreminja in razgrajuje zaradi nevarnih vlaganj in obratovanj, je pa seveda ob zanimivi donosnosti tudi izredno tvegana dejavnost, saj zahteva tako imenovane visoke standarde. V Bohinju se praviloma vsi zavedajo, da jim prav turizem lahko pomembno oblikuje
vsakdanje življenje in prihodnost. Vendar pa se zaradi svojevrstnih specifičnosti v preteklosti, zaradi razvoja in oblikovanja standarda ter razmer nekako ne morejo Otresti, .recimo jim kar dvomov, zaradi velikokrat slabih izkušenj. Danes tudi ugotavljajo, da velikokrat tudi sami niso imeli prav, da je zaradi njihovega nerazumevanja kdo raje odnehal, namesto da bi prišel v Bohinj. In tako so različne negotovosti in dogajanja največkrat še dodatno poglabljala različnost mnenj in stališč. To se nenazadnje kaže tudi zdaj.
Župan, ki so mu nekateri na zboru hoteli z neravno vmesnimi očitki vnaprej naprtiti tendenco nagibanja v nepravo oziroma le eno smer, je pojasnil, da so si v
občini najprej zelo prizadevali, da je Bohinj sploh prišel v strategijo turističnega razvoja Slovenije. Leta je bila potem opredeljena v slovenskem okviru tako, da bo nosilec tovrstnega razvoja v Bohinju hotelski turizem.
Tako opredeljen razvoj pa pri domačinih, predvsem lastnikih zasebnih turističnih sob, zdaj vzbuja bojazen, da jih bodo nove hotelske zmogljivosti ogrozile. Hkrati so na zboru poudarjali, da je najprej potrebno obnoviti sedanje stare hotele. Ob razmišljanjih za in proti, pri čemer nihče pravzaprav ni bil proti turizmu, pa je župan s sodelavci poudarjal, da Bohinju predvsem manjka ta hip kapital. Odkrita pa je bila tudi ugotovitev podžupanje Evge-
nije Korošec, da se v Bohinju vendarle ne gre že kar prislovično vsako zamisel, program, idejo, uresničitev novosti, ki se izkaže kot dobra, postaviti v razvojno nekritičen in nekako obešenjaško odklonilen okvir in pri tem kot primer omenila ladjico, zlatoroga...
Kakšna in katera pot turistično razvojna pot naj bi bila prava v zelo pomembnih okvirih Triglavskega narodnega parka v Bohinju, je tokrat (še enkrat) ostalo odprt«' in hkrati polemično vprašanje'-Zupan je domačinom svetoval, naj razmislijo, lahko pa se nenazadnje odločijo tudi za referendumsko opredelitev.
Andrej Žalar
V Suhadolah letos kanalizacija
Gradnja naj bi se začela že prihodnji mesec
Moste pri Komendi - Na zboru krajanov so se v petek popoldne sestali prebivalci Suhadol v občini Komenda. Župan občine Komenda Tomaž Drolec in podžupan Mirko Kepic sta krajane v tem delu občine seznanila s pripravami na pospešeno gradnjo kanalizacije v občini.
Po dosedanjih temeljitih in pospešenih pripravah za izgradnjo kanalizacije na celotnem območju občine Komenda, se vsi razmišljanja in projekti nagibajo, da bi se po izgradnji kanalizacije celoten sistem priključil na čistilno napravo v Domžalah. Le-ta je danes med večjimi, z dovolj velikimi zmogljivostmi in tudi med najbolj konkurenčnimi in tehnološko uspešnimi tovrstnimi napravami.
Po dosedanjih pogovorih in načrtih za podelitev koncesije pri izgradnji kanalizacije se v občini nagibajo k varianti, da bi zagotovili v prihodnjih petindvajsetih letih potrebna sredstva v proračunu, za priključitev na kanalizacijo pa bi po enem izračunu krajani prispevali na primer po 100 mark vsak mesec dve leti za hišni pri-
Več kot štirideset krajanov Suhadol se je na zboru seznanilo z gradnjo kanalizacije.
ključek. Ta znesek bi omogočil, da bi se sorazmerno hitro vsi občani priključili na novozgrajeno kanalizacijo.
Na zboru krajanov, ki je ga župan sklical za krajane Suhadol tudi zaradi ustanovitve in izvolitve vaškega odbora, so se predvsem zanimali, kako naj bi gradnja potekala in bila organizirana, da ne bi bilo prevelikih prometnih
in drugih težav in da bi celotno infrastrukturo zgradili zdaj. Tako bodo vgrajevali ob kanalizaciji tudi druge komunalne vode, kot so vodovod, elektrika, kabelska in podobno. Sicer pa naj bi se po iz javi predstavnika izvajalca urad rtja kanalizacije v Suhadolah začela v prihodnjih štirinajstih dneh, zgrajena pa naj bi bila v enem delu še letos Andrej Žalar
Nova talna obloga telovadnice v OŠ Žiri
Žirovski športniki imajo obnovljeno telovadnico
V soboto svečano odprli prenovljeno telovadnico v Žireh, investicija je bila vredna kar 9,5 milijona tolarjev. Uporabniki so poleg novega poda veselijo tudi popravila strehe.
Žiri - Svečano odprtje in podelitev priznanj je bil le del prireditve ob veliki pridobitvi žirovskega športa. Prenovljeno osnovnošolsko telovadnico so v zgodnjem popoldnevu najprej preizkusili košarkarji, po svečanostih pa so na vrsto prišli še odbojkarji.
Dotrajan pod v telovadnici je v zadnjih letih povzročil veliko poškodb med športniki, ki so tu vadili vsaj dvakrat do trikrat na teden. Predvsem so se pritoževali zaradi bolečin v hrbtenici in sklepih. Razen poškodbe so se med uporabniki dvorane kar vrstili. Poleg šolarjev, ki telovadnico uporabljajo predvsem v dopoldanskem času, tu trenirajo tudi rekreativci, ki jih je v Žireh zelo veliko. Dvorana je praktično 100-odstotno zasedena.
O pomembnosti dvorane je spregovoril tudi župan Občine Žiri Bojan Starman: "Smo v edini športni dvorani v Žireh, ki služi svojemu namenu skozi vse leto. Pred letom dni meje obiskala številna delegacija in me seznanila s situacijo, kmalu so me prepričali. V letošnjem proračunu smo rezervirali sredstva v ta namen, kmalu po sprejemu pa so stekli postop ki. V treh tednih so bila dela zaključena, medtem pa smo obnovili še druge dele v dvorane, med njimi tudi streho."
Slobodan Poljanšek, ravnatelj Osnovne šole Žiri, je na odprtju začel s tezo, da vsakega človeka šola spremlja več ali manj vse življenje. "Ni naključje da vsi, ki se s šolo ukvarjamo tako ali drugače. Želimo imeti sodobno šolo s primernimi prostorskimi standardi in dobrimi kadri, kar ima za posledico vsestranski razvoj kraja. Leta 1976 je bila k šoli dograjena telovadnica, po 18 letih pa so bila v šolo spel vložena sredstva. Kraj, ki noče nazadovati, mora v določenih obdobjih vlagati v šolo. Po izkušnjah sodeč je treba šolo posodobiti vsakih 20 let, sicer na
zadujemo, Z veseljem oznanjam, da seje vlaganje v
šolo v Žireh ponovno začelo, /e letos se bo začela serija vlaganj, ki bodo omogočila nemoteno delo v
deveUetki, naslednje leto pa le občutno povečanje adaptacija vrtca."
Za konec je ravnatelj Poljanšek podelil Se Pn^5 nja vsem. med njimi župan Bojan Starman, Ida P ' pič 1'ečelm. zadolžena za investicije pri Občini. UCl-telj Športne vzgoje Bogdan Hiznožnik, proleson^
Športne vzgoje Adelina Poljanšek tet drugin*. sodelovali pri obnovi. Boštjan \Wam
•••••••
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si
Bogato kamniško leto
Kamniški župan Anton Tone Smolnikar pravi, da je bilo minulo leto bogato na različnih področjih življenja in dogajanja v občini, čaka pa jih v prihodnje še veliko dela.
Kamnik - V občini Kamnik so se konec minulega tedna začele prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Vsako leto 29. marca se namreč spominjajo velikega Kamničana, generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Maistra Vojanova. Osrednja svečanost bo v četrtek, ko bo popoldne po svečanem odprtju parkirnega prostora na Tomšičevi ulici v Kamniku v obnovljenem Kulturnem domu v Kamniku slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj. Tudi ob letošnjem prazniku smo poprosili za oceno dogajanj med dvema Praznikoma župana občine Kamnik Antona Toneta Smolnikarja.
kanalizacijskega sistema. Sporazum je določal, da se bo gradnja začela 1996. leta in bo trajala tri leta. Vzporedno z gradnjo kanalizacije pa je občina na nekaterih odsekih obnovila in zgradila tudi manjkajočo komunalno infrastrukturo, kot so vodovodno, nizkonapetostno omrežje, javna razsvetljava in ceste.
čan tudi povezovalni kanal Laze - Šmartno, končana pa bo tudi kanalizacija Žale."
Pomembna vlaganja so tudi na vodovodnem omrežju.
"V starem delu mesta nadaljujemo z obnovo vodovodnega sistema. 100 milijonov tolarjev namenjamo za izgradnjo vzporednega cevovoda do mostu v Stranjah. Računamo, da bo nekaj denarja prispevalo tudi elektrogospodarstvo oziroma Calcit, ker nameravamo na tem delu položiti tudi
Tone
Smolnikar, župan občine Kamnik
Že ob lanskem občinskem prazniku so v občini ugotovili, da je pil dokončan eden največjih projektov, ki ni pomenil le odvajanje in čiščenje odplak, ampak v Smarci pridobitev na ravni kvalitetnejše komunalne oskrbe v tem delu občine.
"Občina Kamnik je kot investitor začela izgradnjo kanalizacijskega sistema na območju Šmar-ce v letu 1996 po projektni dokumentaciji, ki jo je izdelalo podjetje Hidroinženiring iz Ljubljane. To je bila naloga o odvajanju odpadnih voda s celotnega zazidalnega naselja Šmarce v zbirni kanalski kolektor z območja Podgorja in naprej v glavni zbiralnik Kamnik - Domžale z dokončnim čiščenjem v čistilni napravi Domžale - Kamnik. Celoten kanalizacijski sistem zazidalnega območja Smarca je bil razdeljen v več faz izgradnje. Vsaka je predstavljala zaključeno celoto, trase kanalov Pa potekajo delno po travnatih Površinah, v glavnem pa po asfaltiranih in makadamskih poteh. Prva faza gradnje v letu 1996 in 1997 je bila dolga 1674 metrov, tej Pa so do vključno letos sledile še štiri in zgrajenih je bilo več kot 7 kilometrov   kanalizacije. Pomembno pa je še posebej, da so H ob primarnem in sekundar-netn kanalizacijskem omrežju Vajeni tudi hišni priključki. To Pa je zdaj velika razbremenitev za Podtalnico na tem območju.
Predvidena vrednost celotne in-vesticije skupaj s projekti je bila ocenjena na skoraj 186 milijonov. Občina Kamnik, kot investitor, je sklenila pogodbo pred petimi leti s krajevno skupnostjo Smarca, ki Je bila pri uresničevanju tega projekta na svojem območju soinvestitor. 70 odstotkov denarja je po
terr> prispevala občina iz sredstev   Novih 40 parkirnih mest na Tomšičevi ulici v Kamniku.
Obnovljen kulturni dom.
sklada stavbnih zemljišč in iz pro-racuna občine ter proračuna mi-n'strstva za okolje in prostor, uPrave za varstvo narave. Razliko, 3Q odstotkov denarja, pa je zago-tovila krajevna skupnost Smarca pa osnovi sklenjenih pogodb s dajani kot končnimi uporabniki
Gradnja kanalizacije seje potem nadaljevala v Volčjem Potoku, kjer projekt delno sofinancira tudi država. En odsek pa bo prišel na vrsto še prihodnje leto. Sicer pa bo vrednost del znašala okrog 60 milijonov tolarjev. Letos bo kon-
močnejši električni kabel za napetostno ureditev odseka od Zarje Kovis do Stranjskega mostu. Celotni projekt pa bomo reševali tudi z Ministrstvom za promet, saj bo treba cesto proti trgovini pri Petru in Iverju razširiti, pridobita
pa bo treba tudi prostor za kanalizacijo, vodovod in pločnik. Še veliko dela pa nas zaradi razdrobljenih številnih vaških vodovodov in oporečne vode čaka v občini pri zagotovitvi zadostne oskrbe zdrave pitne vode."
Med večjimi gradnjami na področju tako imenovane komunalne infrastrukture se zaključuje 50 kilometrov razvoda plinskega omrežja, ki je v zaključni fazi Adria plin je postavil merilno razdelilno postajo v Mekinjah in intenzivno delajo na pridobivanju novih porabnikov, kar bo velik prispevek k boljšemu ozračju
"Vrsta pridobitev pa je bila na komunalni infrastrukturi tudi v krajevnih skupnostih v občini. Marsikje so veliko prispevali tudi krajani sami. Med cestnimi in drugimi deli so bili to Stranje, Godič, Tunjice, Špitalič, Sela, Snovik. Velika pridobitev in zalogaj je bila dvosedežnica na Veliki planini. Uspešno je bila sklenjena najprej prva faza gradnje Term Snovik in potem po začrtanem programu še pokriti bazen pokriti bazen. Zastavljena in končana je bila tudi velika gradnja Merca-torjevega poslovnega objekta v Kamniku, ki je bil odprt v pred koncem leta. Hipermarket Mer-cator in 23 trgovin je na površini prek sedem tisoč kvadratnih metrov. Nove zaposlitve in nove parkirne površine so prav tako ob urejeni komunalni infrastrukturi v tem delu velika letošnja pridobitev Kamnika in celotne občine."
Seznam večjih in pomembnejših komunalnih investicij je kar častitljivo dolg. Obnovitvena dela so bila opravljena na cestah Pot na Poljane, Hruševka - C vaj, cesta Spodnje Stranje, Kovinarska cesta, ceste v Šmarci, Tučna - Briše, Potok v Črni, Tunjice - Ravne, Ja-stroblje - Lipovec, Bela - Planine, Sovinja Peč - Nagrot, Stebljevek in cesta proti Uršulinskemu samostanu. Pripravljena je tehnična in izvedbena dokumentacija za gradnjo tretjega pasu obvoznice v Kamniku, za predvideno rekonstrukcijo lokalne ceste Vaseno na odseku Palovške ceste v Novem trgu. Naročena je tehnična dokumentacija za gradnjo hodnika v Volčjem Potoku in Smarci itd. Na najbolj kritičnih mestih v občini je bilo za zagotovitev varnosti nameščenih 280 metrov varovalnih ograj. Na lokalni cesti Tunjice -Komenda pa je bila sanirana brezina, opravljena xlrenaža in cesta
Obnovljen Center Mercator je velika pridobitev Kamnika.
na odseku 400 metrov razširjena. Za sanacijo elementarnih nesreč je bilo lani porabljenih 76 milijonov tolarjev. Saniranih je bilo več usadov na cestnih odsekih.
Lani je bilo v celoti obnovljeno osrednje vodovodno omrežje sistema Kamnik v skupni dolžini 130 metrov s štirimi črpališči. Obnovitvena dela so bila opravljena v naseljih Palovče, Vranja Peč, Mekinje, Šmarca in Stranje. V KS Nevlje je bilo letos zgrajeno vodovodno omrežje v dolžini 300 metrov, zgrajeno pa je bilo tudi črpališče s hišnimi priključki. Kar 68 milijonov so lani porabili za javno razsvetljavo. Zgrajena je bila ob regionalni cesti v Stranjah oziroma ob lokalnih cestah v naseljih Godič, Mekinje, Zaprice, Duplica, Perovo. Skupno je bilo zgrajenega več kot 2 kilometra omrežja in postavljenih več kot 50 obcestnih svetilk. Zgrajena so bila tudi nova otroška igrišča v KS Zaprice, Perovo, Duplica, v KS Kamnik center, obnovljena v KS Zaprice in v KS Motnik. Celotna vrednost vseh del (novih in obnovljenih igrišč) je znašala 10 milijonov tolarjev.
"Konec šolskega leta bo šola Marije Vere na Duplici bogatejša za devet novih učilnic s kabineti in začela se bo preselitev iz starega v novi objekt. Prav v teh dneh pa potekajo razpisi za drugo fazo, ki bo končana do začetka šolskega leta 2003/2004. Skupaj pa celoten projekt velja 620 milijonov tolarjev, država pa bo za to primaknila 80 milijonov. Še vedno pereč problem pa je otroško var-
stvo. Do poletja bo končana študija o novih prostorih na podlagi treh idej: v samostanu Mekinje, z dograditvijo prizidka k vrtcu v novem trgu, ali pa usposobitev z dozidavo k osnovni šoli s prilagojenim programom."
Letošnje praznovanje boste v občini oziroma v Kamniku obeležili s pomembnim dogodkom in sicer odprtjem obnovljenega dela Kulturnega doma.
"Res je. Tega trenutka smo si v Kamniku želeli že leta in leta. Bilo je na voljo okrog 80 milijonov tolarjev denarja, kar je seveda veliko premalo za celotno obnovo. Vseeno pa smo marsikaj postorili. Imeli bomo dvorano, prostore za učilnice glasbene šole, obnovljena je električna napeljava, centralno ogrevanje s prehodom na plinsko ogrevanje. Ža začetek smo si sposodili stole za opremo dvorane. Svoj delež oziroma v donacijo pa sta se vključila, tudi Graditelj in Komunalno podjetje. Prvi je obnovil fasado, drugi pa spodnji plato. Zamenjali smo parket, znižali strope in obložili stene, tako da bo dvorana ustrezala zvočnim zahtevam. V ureditev so se vključili tudi člani društva Priden možic z reflektorji, ozvočenjem in mešalnimi napravami. Obnovljene so po prvotnem projektu tudi sanitarije. Skratka, dom bo s slavnostno sejo doživel dokončanje prvega dela obnove. Zdaj pa je na nas, na vseh skupaj, da mu vdahnemo še dušo s prireditvami in dogajanji, da bomo
Kamničani radi zahajali van[.
Andrej Žalar
Taborniki so čistili
Taborniško geslo "Z naravo k boljšemu človeku" bi moralo upoštevati več ljudi, da bi
bilo po naseljih manj odpadkov.
I ranJ - V soboto je okrog 270 tabornikov, skavtov, mladih gasilcev J* drugih prebivalcev v Kranju in Stražišču napolnilo s smetmi »0 velikih vreč za odpadke. Marsikaj ni bilo moč spraviti vanje, SaJ so našli tudi stara kolesa, odsluženo stanovanjsko opremo in Poginule živali. Mladi priporočajo odraslim več redoljubno-f» saj taki odpadki nikakor ne spadajo v naravo.
MARJAN DRAGAR
RAZVOZ IN PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV (KURILNEGA OLJA)
Vrhpolje 280,1240 KAMNIK Tel.: 01/8391-582, GSM: 041/691-325
1 ražišču so taborniki pobrali veliko smeti v okolici trgovine
;/'Ve/a tabornikov občine Kranj PHpravila v sodelovanju z čo ?wo občino Kranj, KS StražiS-
Cft Sava akc"u ',od ,K1
UI" Očistimo Kranj". Čeprav
so prireditev posvetili 50-lctnici taborništva v Kranju in 1000-let-nid Stražišča, je bil dogodek bolj deloven kot prazničen. Z rokavicami na rokah in vrečkami za od-
padke so se udeleženci odpravili s Slovenskega trga v Kranju in s parkirišča ob Šmartinskem domu v Stražišču po širši okolici, kjer so čistili oba bregova Save in desni breg Kokre.
"Veseli me, da so se rodovom Zveze tabornikov občine Kranj pridružili tudi drugi mladi. Prišli so katoliški skavti iz Kranja, mladi gasilci s Primskovega in drugi občani. V Kranju se je vseh zbralo okrog 200, v Stražišču pa približno 70. Žal ni med njimi veliko odraslih. Nekaj staršev je celo prepovedalo udeležbo otrok v akciji, ki ni zgolj čiščenje. Je tudi manifestacija odnosa ljudi do okolja, ki je vse bolj onesnaženo," je povedal Jure Meglic, načelnik zveze. Klemen Markelj iz rodu Stane Žagar mlajši je dodal, da taborniki spoštujejo geslo "Z naravo k boljšemu človeku". Radi imajo čisto, neokrnjeno naravo, zato se vsako leto lotevajo čistilnih akcij. Po letošnjih izkušnjah odraslim priporočajo več smisla za red, saj so našli kupe razne navlake. Na Zlatem polju so odkrili star štedilnik, na Uujah vrata, na več krajih kolesa in dele vozil, ob
Kokri pa celo odsluženo vodno posteljo. Poleg ostankov embalaže, cigaretnih ogorkov in papirja tudi odvržene injekcijske igle niso redkost. To kaže, da je nekaterim prebivalcem kaj malo mar za urejenost okolja, kjer živijo.
"Ni nam težko, da moramo čistiti za drugimi, vseeno pa si želimo bolj čisto mesto. Med odvrženimi rečmi smo odkrili celo zobno protezo in poginule živali, za kar najbrž niso krivi otroci," so v en glas pritrdili Tina, Kaja, Špela in Nejc, ki so se z drugimi taborniki vrnili z lova za odpadki na Prim-skovem. Veselili so se družbe z vrstniki, ki so v šotorih na trgu pripravili likovno delavnico, prikaz taborniških veščin in celo peko palačink. Ob ritmih glasbe so pozabili na ekološke probleme, na katere so s svojo opremo opozarjali poklicni gasilci in Služba za tehnično, požarno in ekološko varstvo iz kranjske Save. Izžrebane udeležence, ki so skupaj napolnili kar 180 dvestolitrskih vreč za odpadke, pa so predstavniki Poslovne skupine Sava nagradili Z uporabnimi nagradami.
Stojan Saje
TONI
Podgorje 94/a, 1240 Kamnik
IZDELAVA GOSTINSKE OPREME
Jože Toni
Tel./fax: 01 8312 246 GSM: 041 676 830 E-mail: joze.toni@siol.net
Sadnikarjeva 5, Kamnik, Pod malim gradom
tel.: 01/8392-744
S TEM KUPONOM
10 % POPUST
ZA GOTOVINSKO PLAČILO HRANE IN PIJAČE V PIZZERIJI NAPOLI!
■~§"C-----------------------------------
Uradni vestnik Gorenjske
Zlata poroka Franca in Lucije Urh
LETO:XXXV
26. marca 2002
Številka 7
OBČINA KRANJSKA GORA
Na podlagi šestega odstavka 5.člena Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Ur.list RS 91/2001) in 30. členom Statuta Občine Kranjska Gora (UVG 17/99, 28/2000) je župan sprejel
SKLEP
o uradnem elektronskem naslovu Občinske uprave Občine Kranjska Gora
Lčlen
Občinska uprava Občine Kranjska Gora uradno posluje z naslednjim
elektronskim naslovom: obcinakq@q-kabel.si.
Sporočila prejeta na zgoraj naveden naslov, redno pregleduje in
sprejema sprejemna pisarna občinske uprave Občine Kranjska
Gora.
2.člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Št.
Kranjska Gora, dne 7.3.2002
ZUPAN Jože Kotnik
Na podlagi 3. 30. in 56. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur, I. RS, št. 15/94, 13/95, 34/96, 38/96, 43/96, 57/96, 82/98, 59/01), 47a. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami), četrtega odstavka 58. člena in 82. člena statuta občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/99, 28/2000), je Občinski svet občine Kranjska Gora na 35. redni seji dne 18. 3. 2002 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za izločitev naselij Gozd Martuljek in Srednji vrh iz Krajevne skupnosti Kranjska Gora in ustanovitev nove Krajevne skupnosti "Rute" - Gozd Martuljek, Srednji vrh
I.
Na podlagi sprejete pobude zbora občanov Krajevne skupnosti Kranjska Gora se za območje naselij Gozd Martuljek in Srednji vrh razpisuje referendum za ustanovitev nove Krajevne skupnosti z imenom "Rute" - Gozd Martuljek, Srednji vrh, s tem, da se naselji Gozd Martuljek in Srednji vrh izločita iz sedanje Krajevne skupnosti Kranjska Gora.
II.
Za dan glasovanja na referendumu se določi nedelja, 12. maj 2002.
Za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in ljudski iniciativi, zakona o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij in zakona o lokalnih volitvah.
IV.
Postopek za izvedbo referenduma vodi Volilna komisija Krajevne skupnosti Kranjska Gora.
Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se določi 2.4.2002.
VI.
Za glasovanje na referendumu se sestavi splošni volilni imenik po zakonu o evidenci volilne pravice, ki vsebuje vse volivce iz naselja Gozd Martuljek in Srednji vrh.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi volivci, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku.
VII.
Na referendumu se glasuje z glasovnicami, ki vsebujejo naslednje referendumsko vprašanje:
"Ali se območje naselij Gozd Martuljek in Srednji vrh izloči iz sedanje Krajevne skupnosti Kranjska Gora in se zanju ustanovi nova krajevna skupnost z imenom Krajevna skupnost "Rute" - Gozd Martuljek, Srednji vrh?"
V glasovnici je pod referendumskim vprašanjem naslednje besedilo:
GLASUJEM
ZA
PROTI
Pod tem besedilom mora biti napisano naslednje navodilo za glasovanje:
Glasuje se tako, da se obkroži odgovor, za katerega se želi glasovati.
VIII.
Izid referenduma se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
IX.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo iz proračuna Občine Kranjska Gora.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske in na krajevno običajen način in začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Št.: 004/4-3/02-EK Datum: 20.3.2002
Združili so ju Tolminski dnevi
V Žigonovi hiši sta si minuli petek, 23. marca, po točno petdesetih letih ponovno obljubila zvestobo Franc in Lucija Urh. V družbi sinov Viljema in Jordana ter bližnjih sta obudila vesele spomine svoje preteklosti.
Škofja Loka - Po svečanosti, ki je bila v zgodnjem popoldnevu, so se svati - med njimi žal ni bilo družine Jordan Urh, saj so ostali v Ukrajini - napotili na kosilo v znano gostiče Prmetovc v Poljanski dolini. Pred tem je v preddverju Žigonove hiše prijetne zvoke izvabljal lajnar Zdravko Debeljak.
Franc Urh se je rodil na gruntar-ski kmetiji, v Zavrhu pod Šmarno goro, pred skoraj točno 79 leti. Urhovi otroci so čutili takratno težko življenje Kraljevine Jugoslavije, saj so bili bolj lačni kakor siti ter večkrat bosi in slabo odeti. Z prihodom druge svetovne vojne se je končala tudi njegova mladost. Skupaj z drugimi mladostniki se je odločil za odhod v partizane, prav kmalu pa so jih še neoborožene zajeli Nemci. Odpeljali so ga v delovno taborišče,
kjer je moral opravljati številna težaška dela. Po vojni se je odločil za študij preventivne medicine. Najprej je kot diplomant sodeloval v delovnih brigadah, nato pa se je zaposlil na Tolminskem in začel s pionirsko preventivo in sanitarno medicino.
Lucija Urh se je rodila zavednim slovenskim staršem na Primorskem, ki pa je bila takrat italijanska. Ti so jim poitaljančili priimek - iz Kavčičev so postali Cavchini. Strogo prepovedano je bilo uporabljati slovenščino, italijanski protifašisti so celo prisluškovali slovenskim družinam pod odprtimi okni, da ne bi slučajno uporabljali slovenščine doma.
Nekako razumljivo je bilo, da so med drugo svetovno vojno odšli v partizane. Med vojno je Lucija Urh opravljala številna dela. V
DRUŽINSKI NASVETI
Otroci in živali (2)
Damjana Šmid
Mlajši otroci večkrat doživljajo živali kot sredstvo za igranje, kot igrače in šele z našim zgledom in napotki se naučijo pravilnega ravnanja z njimi. Pri druženju z domačimi živalmi se nikar ne zanašajmo, da sta otrok in žival prijatelja. Nepredvidljive situacije in otrokovo obnašanje lahko namreč povzročita, da se žival prestraši in tako pride do nesreče. Najprimernejša in najbolj predvidljiva živalska družba za majhne otroke so tako še vedno hrčki, morski prašički in želve. Približno od petega leta otrokove starosti pa so primerni tudi psi, mačke, papagaji, ribice. V tej starosti je otrok že sposoben žival opazovati in mu ne služi več kot samo sredstvo za igranje. Že prej omenjeni morski prašički in druge male živali so primerne za prvo otrokovo žival iz več razlogov. Ne potrebujejo veliko prostora, vrta in vsakodnevnih sprehodov in so kot take primerna družba otrokom tudi v manjših stanovanjih. Zaradi svoje velikosti in gibanja so zaželen predmet opazovanja, razen takrat seveda, ko se skrijejo za pohištvo... Prednost morskih prašičkov je, da ne grizejo in so bolj mirne narave, zaradi higiene pa potrebujejo pogosto čiščenje kletke. Hrčki so dokaj občutljive živali. Ob primerni oskrbi so prijetni družabniki otrokom in otroci se ob njih naučijo nevsiljivega ravnanja z živalmi, saj se* ob prevelikem draženju skrijejo v gnezdo. Od malih živali pa najbolje prenaša otrokovo dotikanje in izkazovanje ljubezni želva, ki ima pred vsiljivim ravnanjem naravno obrambo - oklep. O hranjenju in skrbi za male živali skupaj z otrokom preberite v knjigah ter revijah, za ogled in svetovanje pa so najboljše specializirane trgovine za male živali. Za spoznavanje živali, ki sicer živijo v naravi pa si lahko občasno sposodimo živali in jih seveda nepoškodovane vrnemo v njihovo naravno okolje. Zelo primeren za opazovanje je polž. ki ga imamo v stekleni posodi in ki ga bomo razveselili s tanko plastjo bananine kaše. Za začasno bivališče dveh ali treh polžev je primerna večja steklena posoda, v katero damo vlažno zemljo, kamenje, lupino školjke (polži potrebujejo apno), manjše veje ter zelenjavo. Pazimo na vlažnost in na redno čiščenje. Zanimivo doživetje je tudi opazovanje paglavcev, ki so zelo požrešna mala bitja in jih bomo razveselili kar z običajno hrano za ribe. Ker so žabe zaščitene, naj opazovanje ne traja predolgo in jih čim prej vrnimo v mlako. Če bi otroci na vsak način radi opazovali spreminjanje paglavcev v žabe. pa s kamni poskrbimo, da bodo imele male žabice tudi nekaj suhega prostora za počivanje. Potem pa hop nazaj na prostost.
ŽUPAN
Občine Kranjska Gora Jože Kotnik, l.r.
EGOLES, d.d., Škofja Loka
1. Zaradi uvajanja nove lesnopredelovalne iščemo več novih sodelavcev za delo:
linije
1. SKUPINOVODJA
2. LESNI DELAVEC I
3. LESNI DELAVEC II
Pogoj pod 1.
- poklicna šola
- najmanj eno leto delovnih izkušenj
- organizacijske in komunikacijske sposobnosti
Pogoj pod 2. in 3.:
- poklicna šola
- eno leto delovnih izkušenj
Delovna razmerja se sklepajo za določen čas od 1. 6. 2002 do 31. 12. 2002, z možnostjo podaljšanja.
2 TAKOJ zaposlimo delavca v pripravi dela za delo
4. TEHNOLOG - KONSTRUKTOR
Od kandidata pričakujemo:
- najmanj srednjo tehnično izobrazbo - gradbene ali lesarske smeri
- obvladovanje računalniških programov pri risanju - AVTOCAD
- vsaj pet let delovnih izkušenj
- znanje tujega jezika
Delovno razmerje se sklepa za določen čas do konca leta 2002, z možnostjo redne zaposlitve.
Kandidati naj pisne vloge pošljejo na naslov: EGOLES, d.d., Škofja Loka, Kidričeva 56, 4220 Škofja Loka v 8 dneh po objavi oglasa.
krojaški delavnici se je naučila krojiti in šivati, kar ji je zelo koristilo v povojnem času. Številni srečneži so nosili njene izdelke.
V Tolminu sta se spoznala bodoča zakonca Urh. Poročila sta se v Medvodah, prav kmalu po poroki pa je družina postala številčnejša. Rodil se jima je prvi sin Viljem, leta 1957 pa še Jordan. Skupaj so se preselili v Škofjo Loko. Franc Urh je tu opravljal delo sanitarnega inšpektorja, ki je z svojim strogim, a pravičnim odnosom do svojega dela postal nočna
mora za vse, ki so bili skregani s higieno. Lucija Urh se je po rojstvu prvorojenca posvetila gospodinjstvu, ob selitvi v Škofjo Loko pa seje zaposlila v Peksu, kjer je delala v njihovi prodajalni.
Na jezi ob Sori sta s skupnim odrekanjem postavila hišo. Franc se sedaj aktivno ukvarja s hojo, mnogokrat ga lahko srečate na gozdnih poteh v loški okolici. Lucija se vsak dan veseli obiska sinov in šestih vnukov, večkrat tudi na Primorskem obišče sestro Kati-Boštjan Bogataj
Okrožno sodišče Kranj objavlja po sklepu stečajnega senata številka St 42/92-744 z dne 20. marca 2002
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
za prodajo premičnega in nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika KPM, Kovinsko podjetje Mojstrana d.o.o. v stečaju
01.00. PREDMET PRODAJE
01.01. Predmet prodaje predstavlja hala I in hala II, skladišča, vratarnica tehtnice, kontejnerja z zunanjo ureditvijo in zemljiščem vse na naslovu Ulica Alojza Rabiča 55, Mojstrana.
Nepremičnine so vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah pri vložku številka 890 k.o. Dovje, pare. št. 1255/1 - poslovna stavba 164 m2 poslovna stavba 52 m2, poslovna stavba 12 m2, poslovna stavba 595 m2, poslovna stavba 595 m2, dvorišče 4116 m2, pare. št. 1255/2 - zelenica 802 m2, pare. št. 1255/3 - zelenica 2828 m2.
Natančnejši opis predmeta nepremičnega premoženja prodaje je razviden iz cenitve sodnega izvedenca in cenilca ing. Pavla Okorna, ki se nahaja v stečajnem spisu (1. št. 1721)
01.02. Predmet prodaje predstavlja tudi premično premoženje po seznamu iz cenitvenega poročila sodnega cenilca Danila Klinarjazdne 14.03.2002, ki se nahaja v stečajnem spisu St 42/92 pod številko 1948 do 1955.
01.03. Kupec kupuje premično in nepremično premoženje skupaj.
02.00. NAČIN PRODAJE
02.01. Prodaja se opravi z javno dražbo, ki bo dne 12. aprila 2002 ob 08,30 uri v sobi številka 113 na Okrožnem sodišču v Kranju, Zoisova 2, Kranj.
02.02. Prodaja se opravi po načelu "VIDENO - KUPLJENO".
03.00. IZKLICNA CENA
03.01. Izklicna cena nepremičnega premoženja Je 57.500.000,00 SIT, premičnega premoženja pa 2.572.550,00 SIT. Davek na promet premičnin in nepremičnin ter druge predpisane davščini niso vključene v ceno in jih plača kupec nepremičnin.
04.00. POGOJI ZA UDELEŽBO NA JAVNI DRAŽBI
04.01. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki se pred pričetkom dražbe izkažejo z izpiskom iz sodnega registra oziroma potrdilom o državljanstvu.
04.02. Dražitelji morajo najkasneje dva dni pred dnevom javne dražbe vplačati na žiro račun stečajnega dolžnika pn NLB Ljubljana, Poslovalnica Medvode številka 02021-0020012564 varščino v višini 6.100.000,00 sit. Varščina bo uspelemu dražitelju vračunana v kupnino, neuspelim pa bo vrnjena brez obresti v roku 5 dni po končani javni dražbi.
04.03. Uspeli dražitelj mora v 15 dneh po končani javni dražbi podpisati kupoprodajno pogodbo, kupnino pa plačati najkasneje v treh mesecih po podpisu pogodbe. V primeru, da uspeli dražitelj v določenem roku ne bo sklenil pogodbe ali plačal kupnine, varščina zapade v koris prodajalca.
04.04. Kupec prevzame premoženje v last oziroma v last in posest po plačilu celotne kupnine ali po predložitvi nepreklicne bančne garancije prvovrstne banke, plačljive na prvi poziv, brez ugovora".
04.05. Vse stroške v zvezi s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastništva in davek, se zaveže plačati kupec.
04.06. Kupec s sodelovanjem na javni dražbi potrjuje, da I seznanjen s stanjem premoženja in se odreka zahte kom iz naslova stvarnih napak. . .
04.07. Zainteresirani dražitelji si lahko v času osem dni 00 dneva objave razpisa dražbe dobijo potrebne 'n'orn]a?. je pri stečajnem upravitelju na sedežu stečajnega do nika in si po predhodnem dogovoru lahko ogledajo Pr moženje, ki je predmet prodaje.
Prehodni pokal gasilskemu
društvu iz Mavčič
Zupan Mohor Bogataj je predal pokal vodstvu PGD Mavčiče, ki je bilo lani najuspešnejše društvo v Gasilski zvezi
mestne občine Kranj.
Stražišče pri Kranju - Letošnji občni zbor Gasilske zveze MO Kranj je gostilo PGD Stražišče, ki bo julija praznovalo 100-letnico "stanovitve. Zveza deluje šele peto leto, vendar je njen razvoj Prn' **e oceml predsednik Cveto Lebar. Čestital je članom GD Mavčiče, Kokrica in Bitnje za prva tri mesta v ocenjevanju
Decembra 1997 so v Kranju Podpisali pogodbo med mestno občino, gasilskimi društvi in zvezo o sodelovanju na področju požarnega varstva. Kljub začetnim težavam se lahko danes pohvalijo z vrsto uspehov pri opremljanju, °Perativnem delu, preventivi in dejavnostih članstva. Lani so ku-Pili 14 dihalnih aparatov in dobili 4 iz sredstev požarnega sklada. yseh 16 društev ima aparate, ki Jih zna uporabljati 32 gasilcev. Tečaja za gasilske častnike se udeležuje 11 poveljnikov, 10 članov je bilo na seminarju za višje §asilske častnike, na tečajih za gasilca in vodje skupin je bilo 174 Članic in članov, tečaj za mentorja a^adih pa je opravilo 24 gasilcev. Poleg tega so pripravili tečaj za bojnika v PIGD Sava, je pouda-nl dosežke pri izobraževanju Predsednik Gasilske zveze MO ^fanj Cveto Lebar. Pohvalil je tekmovalne uspehe, zlasti dvojno
zmago mladih iz PGD Predoslje,
2. mesto veteranov PGD Britof in
3. mesto pionirjev PGD Zabnica na Gorenjskem. Čestital je tudi PGD Mavčiče, Kokrica in Bitnje za prva tri mesta v ocenjevanju društev. Prehodni pokal je vodstvu najboljšega društva pozneje predal Mohor Bogataj, župan MO Kranj.
Veliko udarniškega dela so opravili člani PGD Kranj-Prim-skovo, ki so podrli stari gasilski dom in začeli graditi novega. Udeležence zbora je predsednik Bojan Košnik seznanil, da načrtujejo odprtje doma konec aprila. Lani so praznovala jubileje tri društva: 95-letnico Žabnica, 80-letnico Kokrica in 75-letnico Britof. V slednjih dveh krajih so dobili motorno brizgalno in obnovljeno avtocisterno, v Mavčičah brizgalno in v Stražišču avto. PGD Stražišče bo julija letos proslavilo 100-letnico društva, pol
Na požare s konji namesto z avti
Člani Gasilske zveze Tržič so izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja denarja, ki ovira uresničevanje načrtov za posodabljanje opreme in vozil.
Podljubelj - Delo prostovoljnih gasilcev bolj cenijo vaščani kot občina in država, je ugotovil predsednik GZ Tržič Pavel Hudo-bivnik. Plan obnove vozil se zato ne uresničuje in na avto zaman čaka tudi PGD Tržič. Veteran Jelko Hladnik je napovedal, da bo praznovanje 120-letnice tega društva prihodnje leto okrnjeno.
Gasilcem iz Mavčič je prehodni pokal predal kranjski župan Mohor Bogataj.
manj bosta stari društvi v Goricah in Podblici, Gasilska zveza MO Kranj pa se pripravlja na počastitev 5. obletnice dela. Seveda bodo več časa namenili izpolnjevanju nalog iz sprejetega načrta dela in pomoči ob raznih nesrečah. Lani je 33 društev sodelovalo v 22 akcijah, od tega po desetkrat pri poplavah in požarih, je povedal poveljnik Marjan Katrašnik. Kot
je ugotovil Srečko Debenec. so dosegli velik napredek tudi pri delu z mladino, vendar si želijo še kakšno novo Društvo mladi gasilec v šolah.
Za prizadevnost so na zboru podelili 7 priznanj GZ MO Kranj, 8 odlikovanj GZS in 12 potrdil o napredovanjih. Kip sv. Florijana si je za 50-letno delo prislužil dolgoletni blagajnik in častni član Stane Sorčan. Zaradi bolezni mu ga bodo izročili pozneje.
Stojan Saje
Lani je 927 članov devetih teritorialnih in dveh industrijskih društev opravilo veliko ur prostovoljnega dela na vajah, tekmovanjih, usposabljanju, resničnih akcijah in pri vzdrževanju objektov. Članom gasilskih organizacij in njihovim vodstvom gre zahvala, da so kljub skromnim finančnim sredstvom z vnemo izpolnjevali programe dela in skupaj zagotovili dobro požarno varnost v občini, je ocenil v svojem poročilu predsednik GZ Tržič Pavel Hudobiv-nik. Kot največji problem je omenil nenehno pomanjkanje denarja. Lani so imeli 18,8 milijona tolarjev prihodkov, od tega 10,4 milijona tolarjev iz občinskega proračuna. Letos bo vsega denarja le 15,7 milijona tolarjev, od tega 11,2 milijona tolarjev iz proračuna. Čeprav so načrtovali 5 milijonov tolarjev za nakup vozil, tega denarja ni. Desetletni plan obnove vozil se zato ne uresničuje; PGD Tržič ima nevozen avto in marsikje jim manjka rezervnih delov za stara vozila. Če se bo to nadaljevalo, se bodo na požare vozili s konji namesto z avti, je še opozoril predsednik zveze.
Več denarja bi potrebovali tudi za posodabljanje orodja in opreme, saj so potrebe vsak dan večje,
je ugotovil poveljnik Gabrijel Urbančnik. Lani so za to porabili skoraj 8.3 milijona tolarjev, letos pa načrtujejo komaj 5,2 milijona tolarjev. Večletna statistika potrjuje, da se število požarov ne zmanjšuje. Lani so jih pogasili 24, imeli pa so tudi 2 tehnični intervenciji in 2 črpanja vode. Največ dela je opravilo PGD Bistrica, ki je postalo osrednja gasilska enota v občini. Čeprav so v PGD Tržič rešeni te vloge, pa ne morejo ostati brez avta za prevoz osebja in orodja, je menil veteran Jelko Hladnik. Kot je napovedal, bo praznovanje 120-letnice tržiškega društva prihodnje leto okrnjeno, če ne bo novega vozila.
O pomenu dela gasilcev, ki opravijo 80 odstotkov vseh nalog v sistemu zaščite in reševanja, je spregovoril tudi Rudi Zadnik iz vodstva Gasilske zveze Slovenije. Po njegovi oceni bo morala država poskrbeti za odpravljanje težav v gasilstvu, odgovornosti za požarno varstvo pa se bodo morali zavedati v vseh občinah. Tržiškim gasilcem velja pohvala tudi za mednarodno sodelovanje, kar je potrdila udeležba koroških gasilcev iz sosednje Avstrije na občnem zboru.
Stojan Saje
Vsak dan akcija in 180 članic
Požari v podjetjih so vedno večji in zahtevnejši. V občini Vodice pa so med najaktivnejšimi gasilci.
Skrb za divjad, manj škod
Člani Lovske družine Dobrča se več kot z lovom ukvarjajo z gojitvijo divjadi. Obdelujejo šest krmnih njiv in kosijo opuščene višinske travnike.
Kamnik - Na občnem zboru gasilske zveze Kamnik minuli pnec tedna so ugotavljali, da so lan| med letom uspešno uresničeni program, ki so si ga na ob-"^čju zveze zastavili pred letom dni' Sicer pa je bilo na območju zveze več kot 400 akcij pri gaše-nju Požarov in reševanjih. Gasilci Jj tudi pomagali pri preskrbi z
odo v nekaterih odmaknjenih ^aJ'h v občini. Sicer pa je 165 ga-JJJfcv hil0 kar 8335 ur na različ-jh tečajih oziroma izobraževanju 111 UsPosabljanju.
^ruštva in gasilska zveza Kam-
so sodelovali tudi z drugimi pastvi. Skupaj z gasilsko /ve/o °nienda so organizirali tudi m°vanja. Lani so proslavili nUUl visok jubilej gasilci v Zgor-jJ.em Tuhinju, v Šmartnem v Tu-nju pa so dobili novo vozilo.
nik t nik Gasilskc ^eze Kam-J Ione Prelesnik in poveljnik
Vtot°b,ak sla P°udarila< da so . e komisije v zvezi dobro delale d UaJe lani kar 1617 gasilcev so-^ovaio 34gQ ur   ■ ra/ličnih ak_
Več kot vsak dan je bjla po ena
i ClJa, včasih sta bilo tudi po dve T ,nckaJkrat celo po dve hkrati. rešT 'e.bik) 23 akcij tehničnega riev Van-'U in reševanja ob izlitju Vanuh snovi, pri katerih je 321 feasiteev sodelovalo kar 884 ur. /.ar r' 80 sodelovali pri 6 akcijah p.'v    zemeljskih plazov. Večjih
matSje hil° scdcm- n»*P>9-
Sev Požarov pa kar 33. Pri re-S(„m,U /uradi Plazov so gasilci
■ Rovali 365 ur, pri požarih pa kot 740 gasilcev sodelovalo ^'•'1 1300 ur.
nj a Občnem /boru sta predsed-in poveljnik tudi ugotovila, da mCstd'|a|° P°žari v podjetjih in v Žatnk86 VeC"'i in zahtevnejši. Poseh ludi v Prihodnje treba pr . n"<> skrb in pozornost še na-
Usn0"a|!ycnJali izobraževanju '» Posta   ian'u- Najpomembnejše °Preinli. PraV usPOsabljanje « 'Janje / dihalnimi aparati.
Na občnem zboru pa so pohvalili tudi delo mladinske komisije in komisije za delo s članicami. Še posebej delavni sta društvi mladi gasilec na osnovni šoli v Zgornjem Tuhinju in na osnovni šoli Marije Vere na Duplici. V šestnajstih gasilskih društvih na območju Gasilske zveze Kamnik pa delujejo uspešno komisije za članice v osmih društvih.
Vodice - Gasilska zveza Vodice, ki je bila ustanovljena pred šestimi leti. je danes zelo aktivna in se njeni rezultati pod predsedovanjem Janeza Jenka in poveljnika Lojzeta Kosca kažejo pri delu na celotnem območju. Lanski program so dosledno uresničili, od sedmih stalnih komisij še posebej delavni komisiji za čianice in za mladino. Gasilci so lani opravili več kot 11 tisoč prostovoljnih ur, za podporo in sodelovanje pa so še posebno hvaležni občini in županu.
Polju, za člane pa v Sori. Na področju aktivnosti Moja dežela lepa in urejena so bili še posebno aktivni v Zapogah, v Polju in Bukovici Utik. Za občinski praznik so gasilci organizirali uspešen avto-raly, na katerem je sodelovalo več kot 60 gasilcev. V Bukovici Utiku so lani s sodelovanjem krajanov, gasilcev in ob pomoči zveze predvsem pa župana občine Vodice Antona Kokalja in občine dobili novo vozilo, letos pa v PGD Vodice pričakujejo podvozje za avto GVC 24/50. Članice so zelo aktivne na območju zveze kar v petih od šestih društvih in lani je od 180 članic kar desetina bila na različnih oblikah izobraževanja in usposabljanja. Pripravile so tudi mokro  gasilsko  vajo, članica Ivanka Hočevar i/. Bukovice pa je bila med dobitniki priznanj Slovenska prostovoljka leta.
Za letos so na občnem zboru sprejeli obsežen program. Tako
Ljubno - Lovci iz občin Tržič, Radovljica in Naklo so že dolgo povezani v Lovski družini Dobrča, ki gospodari z divjadjo v štirih revirjih. K,ot ocenjuje predsednik Borut Sajovic, so s skrbnim delom lani preprečili marsikatero škodo na poljih. Na občnem zboru so potrdili tudi letošnji odstrel divjadi, ki bo v okvirih lanskega.
Eno od dveh priznanj Lovske družine Dobrča je dobila za dolgoletno delo predsednica disciplinske komisije Olga Prestor.
V Vodicah so gasilci lani opravili več kot 11 tisoč prostovoljnih ur. Na občnem zboru pa so jim zapeli tudi člani moškega pevskega zbora.
lako predsednik Jane/ Jenko kot poveljnik Lojze Kosec sta na občnem /boru konec tedna pohvalila zares dobrd sodelovanje z gasilsko zvezo Medvode na skupnih tekmovanjih. Lani je bilo takšno tekmovanje /a mladino v
hodo oigani/iiali skupna tekmovanja, sodelovali bodo pri akcijah in vajah ter na urejanju okolja. Pripravili bodo spet gasilski avto-rally in mnogoboj, za mlade pa med drugim tudi program letova nja v Strunjanu.     Andrej Žalar
Lovska Družina Dobrča, ki deluje od leta 1946, ima 61 članov in pripravnikov iz treh občin. Med njimi je tudi precej mladih, kar zagotavlja družini dobre možnosti za bodoči razvoj. Članstvo upravlja s štirimi revirji; Bistrica in Ko-vor v tržiški občini, Ljubno v radovljiški občini in Podbrezje v občini Naklo. Skrbi tudi za kočo na Breški planini na pobočjih Do-brče, ki omogoča lovcem in njihovim družinskim članom preživljanje prostega časa in druženje v naravi.
Lani so hili člani družine uspešni pri odlovu divjadi. Uplenili so 96 srnjadi, 4 gamse, 3 muflone, 9 divjih prašičev, 16 lisic, 3 jazbece in nekaj manjših živali. V izvršnem odboru družine so se dogovorili, da bo letošnji odstrel divjadi približno enak. Kot je povedal gospodar Jože Vidic na občnem zboru, jih čaka tudi i/delava petletnega lovsko gojitvenega načrta. Točne številke i/ slednjega in letnega načrta gospodarjenja z divjadjo bodo predstavili na prvem
lovskem srečanju spomladi. Po oceni, ki jo je izrekel predsednik Borut Sajovic, pa ni bistvo dejavnosti v odstrelu, ampak delu v lovišču in izboljševanju pogojev za divjad. Lani so vanj vložili več
kot 2000 ur prostovoljnega dela. Na šestih krmnih njivah gojijo zlasti koruzo, kosijo opuščene travnike in preprečujejo tudi zaraščanje travnatih pobočij Dobr-če. Na poljih v okolici naselij Hudo. Kovor in Zvirče imajo sistem zaščite z električnimi pastirji, 15 kompletov pa posojajo tudi kmetom. S tem preprečujejo večje škode na poljščinah in hkrati izboljšujejo odnose z lastniki zemljišč. Zal ne najdejo stika z vsemi uporabniki prostora; vse večji problem so črne gradnje, ki motijo ustaljene poti divjadi, pa odstranjevanje divjih smetišč. Kot je napovedal pomočnik gospodarja Robert Markič, naj bi letos vsak član opravil kar 27 ur pri raznih delih v korist družine.
V družini je ponovno zaživela komisija za priznanja, ki jo vodi Anton Aljančič. Na njen predlog je predsednik družine podelil dve priznanji. Za dolgoletno sodelovanje na raznih področjih ga je dobila sedanja predsednica disciplinske komisije Olga Prestor s Cegelnice pri Naklem, prislužil pa si ga je tudi blagajnik in predsednik inventurne komisije Bojan
Klemenčič iz Zvirč.     .    „ .
Stojan Saje
OSNOVNA ŠOLA  '"^  IVANA GROHARJA Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka
razpisuje delovno mesto
PROFESORJA DEFEKTOLOGIJE
Kandidat-ka bo sklenil-a delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Rok za oddajo pisnih prijav s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev je 8 dni po objavi na naslov: OŠ Ivana Groharja, Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Premiera v Prešernovem gledališču: Vera ljubezen upanje
Mrtvaški ples na kranjskem odru
V podnaslovu drame Vera ljubezen upanje, ki jo je pred skoraj sedemdesetimi leti napisal Oedoen von Horvath, je zapisano, da gre za "Majhen mrtvaški ples v petih slikah". Ta "majhen mrtvaški ples" bodo v četrtek zvečer premierno uprizorili v Prešernovem gledališču. Pred eno od zadnjih vaj smo se pogovarjali z režiserjem Eduardom Milerjem in
Darjo Reichman, ki igra glavno vlogo v predstavi Vera ljubezen upanje.
Eduard Miler
"Gre za socialno dramo o stvareh, ki v gledališču le redko najdejo prostor," po premisleku pove režiser predstave Vera ljubezen upanje Eduard Miler. Dodaja, da delo Oedona von Hor-vatha govori o malih junakih, ki (do)živijo svoje male tragedije. "Horvath je mojster kompozicije in besede, z delom Vera ljubezen upanje je prikazal fin diagram predfašističnega stanja," meni režiser. Eduard Miler še doda, da socialna vprašanja danes postajajo nepomembna, ukvarjanje s človekom pa je potisnjeno na rob.
Kot pripoveduje Eduard Miler, je bilo Horvathovo delo težko prevesti, saj je delo pisano v stilizira-nem bavarskem dialektu. Preva-
Kot je zapisano na spletni strani Prešernovega gledališča, imajo osebe, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, pri nakupu vstopnic za predstavo Vera ljubezen upanje 50-odstotni popust.
jalka Mojca Kranjc, pojasni režiser, se ni ukvarjala z dialektom, ker to enostavno ni bilo mogoče. "Vera ljubezen upanje je mojstrsko napisana, deli so se lahko prevedli, deli pa so ostali neprevedeni," pravi Eduard Miler.
Z glavno in hkrati najzahtevnejšo vlogo Elisabeth se je tokrat spoprijela Darja Reichman. "Vloga je značilna po tem, da je zelo ponotranjena. Elisabeth je cel čas na odru, ima vedno tekst, vendar ne gre za dolge monologe, ampak za krajše stavke. Na vsake toliko časa pa pride vrhunec, pri-
"Februarja leta 1932 sem na poti skozi Muenchen srečal znanca Lukasa Kristla, ki je bil že nekaj let poročevalec s sodišča. Takrat mi je rekel približno tole: Ne morem razumeti, zakaj dramatiki, kadar se lotijo dramske obdelave kakšnega zločina in njegovih posledic, skoraj vedno dajejo prednost tako imenovanim velikim zločinom, ki pa se relativno redko zgodijo - in zakaj se torej ti dramatiki skoraj nikoli ne poukvarjajo z majhnimi zločini, ki ji jih po vsej deželi srečujemo sto in stokrat in ki so nenavadno pogosto storjeni le iz nevednosti in katerih posledice so kljub temu skoraj enako pogosto podobne posledicam dosmrtne ječe z izgubo državljanskih pravic ali celo smrtne kazni," je v obrobni pripombi k delu, nastalem po resnični zgodbi iz sodne prakse, zapisal avtor Oedoen von Horvath.
Darja Reichman in Tine Oman: priprave na eno od zadnjih vaj pred četrtkovo premiera.
de do nekakšne eksplozije," pojasnjuje Darja Reichman. Pravi, da je pri izdelavi vloge črpala "iz današnjih situacij, iz časopisov,
Odlični radovljiški harmonikarji
Radovljica - Z državnega tekmovanja mladih glasbenikov v Ljubljani so se radovljiški harmonikarji vrnili s kar tremi zlatimi in dvema srebrnima priznanjema. Po 98 točk od stotih sta dosegla Mitja Šinkovec in Matjaž Kokalj, Matjaž Jeršič pa 96,66. Luka Poklukarja je komisija ocenila z 93,33 točkami, Primoža Arka pa z 92,66.
Vseh pet harmonikarjev seje državnega tekmovanja mladih glasbenikov, ki je bilo 14. marca v Ljubljani, udeležilo po uspešnem nastopu na regijskem tekmovanju, ki ga je tokrat prvič organizirala Glasbena šola Radovljica. "Ponosni smo, da smo ne le organizacijsko brezhibno izpeljali regijsko tekmovanje - za to imamo odlične pogoje - temveč predvsem, da so prav vsi naši tekmovalci tam prejeli zlato priznanje in s tem vstopnico na državno," poudarja ravnateljica radovljiške glasbene šole Marija Peternel. "Mladi glasbeniki so pokazali, kaj znajo in zmorejo, kakšen je lahko rezulat rednega dela - seveda ob pravilnem strokovnem vodenju mentorja. Zato si vse priznanje zaslužijo tudi njihovi pedagogi, saj zanje doseženi uspehi na tekmovanju pomenijo priznanje, da so strokovno na pravi poti."
Kot je poudaril Tone Iskra, mentor Primoža Arka, Mitja Šinkovca, Matjaža Kokalja in Luka Poklukarja, so doseženi rezultati seveda posledica nadarjenosti ter pridnega in rednega dela. Na tekmovanja se namreč fantje, ki sicer igrajo tudi v odličnem har-monikarskem kvartetu, intenzivno pripravljajo po več mesecev. Tomaž Cilenšek, mentor Mitje Jerši-ča, pa dodaja, da k temu veliko pripomorejo tudi starši, ki svoje otroke spodbujajo in usmerjajo ter nemalokrat tudi redno vozijo na vaje. "Sicer pa je treba predvsem verjeti v otroke," še dodaja.
Matjaž Kokalj in Mitja Jeršič, ki je na tekmovalnju prejel tudi prvo nagrado za najboljšo izvedbo izvirne slovenske skladbe, bosta šolanje jeseni nadaljevala na srednji glasbeni šoli. Oba pravita, da jima ni težko posvečati časa harmoniki - včasih je dela več, včasih malo manj, predvsem pa je treba veliko vaditi pred tekmovanji. Takrat ni nič nenavadnega, če se
z učiteljem dodatno pripravljajo kar doma.
"Če seštejemo redno delo, sodelovanje v harmoni-karskem orkestru in v kvartetu ter dodatne vaje v času priprav na tekmovanja, potem lahko kljub temu, da fantje zatrjujejo, da vse skupaj le ni tako zelo naporno, vidimo, da so odlični rezulatati posledica trdega dela," pravi ravnateljica Marija Peternel. Vesela je, ker so izjemen uspeh Radovljičanov na državnem tekmovanju zaokrožili tudi "bronasti" Miha Kolman na trobenti (mentor Žiga Naglic) ter Urška Alič in Tjaša Fine, klavir štiriročno, iz razreda učiteljice Nade Kralj. "Učencem seveda čestitam in jim želimi, da se jim izkušnje, ki sijih pridobivajo na tekmovanjih, spremenijo v še globljo ljubezen do izbranega inštrumenta in jim vlivajo moči, da vztrajajo še naprej." M.A.
l   / lili
Najmlajša med nagrajenci: Primož Arko in Mitja Šinkovec, ki je v ponedeljek igral tudi na zaključenim koncertu prvonagrajencev v Mariboru.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Tavčarjeva (i)zbrana dela
Tavčarjeva leposlovna dela so bila najprej objavljena v periodičnih publikacijah (največ v reviji Ljubljanski zvon) in šele pozneje v knjižni obliki. Prvi je bil leta 1876 v brošuri Trije javni govori ponatisnjen njegov mladostni govorniški esej Ženstvo v slovenski narodni pesmi. Leta 1879 je v samostojni knjižici izšla veseloigra Dva zeta. Njegova tretja oziroma prva zajetna knjiga je bilo poljudno juri-dično delo Slovenski pravnik, ki ga je izdala Mohorjeva družba v Celovcu, najprej 1883, potem v štirih ponatisih do 1888. Do konca 19. stoletja sta izšla še dva "tendenčna pripovedna spisa": satiri 4000 (1891) in Izgubljeni bog (1900). Tavčarjevo prvo pripovedno zbirko je izdal Josip Jurčič, kot osmi zvezek Slovenske knjižnice: Zimski večeri, Zbirka novelic, natisnila Narodna tiskarna, 1880. Svojo drugo leposlovno zbirko je založil Tavčar sam v letih 1896-1902, v časih, ko se mu je zdelo, da so "političnih bojev viharji... izsušili vir pisateljske fantazije ". Ta izbrana dela so pod naslovom Povesti izšla
v petih knjigah, uredil jih je Fran Leveč, natisnila tiskarna Ig. pl. Kleinmayr &. Fed. Bamberg.
Za prvo strokovno urejeno izdajo Tavčarjevega leposlovja je poskrbel dr. Ivan Prijatelj: Ivana Tavčarja zbrani spisi I-VI, izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921-32. Glavna odlika te izdaje je, da ima vsak zvezek urednikov uvod oziroma študijo in na koncu še njegove opombe. V prvi zvezek je uvrstil tudi venec vaških povesti, "ki ga je naš pisatelj pod skupinskim naslovom 'Med gorami' razpel nad svojo priljubljeno Poljansko dolino. Romantično razvnete so te povesti, ker se v njih ne predstavljajo srednji, običajni ljudje, prerezni značaji, marveč izjemne človeške postave, posebne in 'interesantne', razgibane nad povprečno mero od Žarkih čustev, močnih nagonov in strasti. Romantična je v svoji drastiki pogosto tudi risba značajev. V ostalem pa vsebujejo te Tavčarjeve povesti že vse polno realističnih sestavin, sicer ne toliko v drobno-risbi - za to je bil naš pisatelj premalo v predmetnost potopljena osebnost - pač pa so realističnega značaja predvsem viri motivov. Tavčar ne črpa motivov teh 'slik z loškega pogorja' iz svoje domišljije, ampak uporablja za votek svojega pripovedovanja dejanske dogodke, ki so se res pripetili v tej ali oni vasi, pri tem ali onem poljanskem kmetu. Sicer on potem te realne dogodke primerno svoji umetniški zasnovi izpreminja, kombinira in komponira, pri čemer mu zopet služijo bolj romantična nego realistična pomagala. Realistična je tudi pogosto uporabljena dialektično pobarvana dikcija. Realistično je na-
pa tudi iz izkušenj - morda celo -prijateljic".
Kot pravi Darja Reichman, se Vera ljubezen upanje začne na točki, ko je Elisabeth vseeno, ali bo živela ali umrla. "Zgodba je žalostna, vloga pa zelo zanimiva
trtek, 28. marca, ob pol osmih zvečer.
V novi predstavi igra skoraj celotna ekipa Prešernovega gledališča, pridružila pa sta se jim še gosta Aleš Valič in Marija Ben-
ko, predstavo pa bodo dopolnili tudi kranjski glasbeniki, ki bodo v živo spremljali predstavo.
Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič
Kozmos, evolucija, življenje
Tržič - Gost nocojšnjega literarnega večera v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču bo dr. Jože Hlebš, ki je mladost preživel v Tržiču, od leta 1970 pa živi v Salzburgu. Tam je doktoriral iz zoologije in nl°* in hkrati tudi zelo naporna. Treba  zofije. Na Filozofskem inštitutu tamkajšnje Teološke fakultete Je je igrati na drug način, s stalno  poučeval filozofijo narave in se ukvarjal s problemi evolucije, nas
tankom in izvorom vesolja in življenja, zgodovino razvojne misli, ontologijo življenja ter vprašanjem izvora in razvoja človeka. Srečanje z rojakom, ki se bo začelo ob 19. urL bo namenjeno predstavitvi njegove knjige KOZMOS, EVOLUCIJA, ŽIVLJENJE. Izdala jo je Mohorjeva družba iz Celja.
prisotnostjo notranjosti, z energijo, občutki in čutenjem," pojasni Darja Reichman, ki jo bomo v vlogi Elisabethe na odru kranjskega gledališča prvič videli v če-
Živahni svet Pariza
Škofja Loka - V galeriji Ivan Grohar je na ogled gostujoča razstava Manje Vadla iz Celja. Radoživost, boemskost in svoboda pariškega umetniškega življenja so skupaj s pikapolonicami napolnili ves galerijski prostor.
■I
Manja Vadla je po končanem študiju na likovnem oddelku na pedagoški fakulteti leta 1999 v Ljubljani in študijskem izpopolnjevanju v Londonu, lansko jesen preživela 59 ustvarjalnih in nvdi-hujočih dni v Parizu na Cite Des Arts. Iz njenih slik je čutiti, daje Pariz še vedno glavna prestolnica umetniškega sveta, saj sta umetni-
ška svoboda in inspiracij polno mesto, ki je v svojih jedrih povilo številne svetovne znane umetnike ter umetniške smeri 20. stoletja in kamor so šli iskat navdiha in potrditve tudi nekateri slovenski umetniki - spomnimo se samo naših impresionistov, vplivala tudi nanjo. Prostranost, svoboda, radoživost, predvsem pa lagodnost in
boemskost umetniškega življenj3 v Parizu v vsej intenzivnost' Pro" sevata z njenih velikih platen. Na njih so upodobljene človeške figure, ki jih je Manja srečala i** ulicah Pariza. Med njimi je tud* njen avtoportret. Liki so izrezani iz trenutka svojega bivanja in strmijo v gledalca.
Prosevajo svoje notranje življenje, ki ni vedno brezskrbno in Čudovito, kar se vidi na njihovih obrazih. Kljub temu prostor velikih platen napolnjuje občutek svežine, svobode in radoživosti življenja v mestu, ki ga je začutiti >z eteričnih prelivov rdeče, škrlatne, vijolične in nebesno modre barve-Človeške figure so na razmejen' površini platna postavljene v poseben okvir, ki deluje kakor okno. skozi katerega zrejo v gledale3' Ostali prostor napolnjuje energij3 mesta, včasih tudi prepoznavni zgodovinski spomeniki. Avtorica z radoživostjo prijetno preseneti vsakega obiskovalca galerije, saj je ves prostor napolnila z malim1 pikapolonicami, ki so njena intimna metafora za pobeg, potovanje in svobodo.
Katja Dolenc
dalje uporabljanje materijalnih in gospodarskih motivov. V tem oziru je prikazal Tavčar v teh povesti'1 našega kmeta že mnogo zvesteje in resničneje neg0 Jurčič, ki ga je opisoval še skoraj v romantično-'^' al i zi rani obžarjenosti".
Vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi imel pisatelj s\'0' je doline in njenih ljudi tako rad. "Vse te slike Pa ogreva vroča pisateljeva ljubezen do rodne dolinic do domačega človeka, zvezana z močnim sočutja in živim podoživljanjem. V teh 'slikah' je najve(J sin Poljanske doline s toplim čustvom opisal ^'sa holm, vsak potoček, vsako globel, vsako stezico, vsa' ko kmetijo in vsakega človeka te lepe zatišne dolm1' ce slovenske domovine.
Na najlepši način se je oddolžil dolini, v kateri rn" je tekla zibel in v kateri po njegovi lastni želji P° , va danes njegovo truplo." Profesor Prijatelj je 0 urejanju Tavčarjevih spisov opravil veliko razis* valno delo, ki se ni osredotočalo le na branje in n pisne vire, temveč se je opiralo tudi na P°SoVore^7 avtorjem samim ter na terenske oglede. Prijatelja, delo je po vojni nadaljevala njegova učenka wlirl-Boršnik, ki je ob stoletnici njegovega rojstva ure a la Tavčarjevo Zbrano delo v osmih zvezkih- Izš'OJ v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in P*sl}te. Ijev pri DZS v letih 1951-59 in kot druga izd0. 1966. Ta zbirka zajema celotni Tavčarjev leposl°v
opus, vsakemu zvezku je dodan cel korpus op0
Ive Šubic, ilustracija za Cvetje v jeseni, 1979
Delo, ki ga je opravila Boršnikova, ni prese njeno izdajo uporabljamo še danes, nanjo srno opirali tudi pri pisanju tega tega podlistka.
nih. eno, se
Jofek, 26. marca 2002
VERSKE SKUPNOSTI, PISMA / joze.kosnjek@siol.net
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
Velika noč, velik praznik kristjanov
O pomenu velike noči kot velikega praznika kristjanov govori duhovnik evangeličanske cerkvene občine Geza Filo, ki skrbi tudi za evangeličanske vernike na Gorenjskem.
Geza Filo
Ljubljana
"Velika noč je krščanski praznik, torej praznik katoličanov, pra-voslavcev in evangeličanov. Na ta praznik se pripravljamo v postnem času s šestimi postnimi nedeljami tako kot v drugih dveh krščanskih verah, le da imamo evangeličani glede posta nekoliko drugačna merila. Mi nimamo zapovedanega Posta, ampak poudarjamo predvsem notranjo, duhovno pripravo na veliko noč, za nekakšen obra-
čun samega s seboj brez posebnega zapovedovanja. Dva dneva pa smo v naši Cerkvi ohranili za poseben post: to sta Veliki petek in dan pred Božičem. To je naša tradicija in zlasti starejši evangeličani se ta dva dneva postijo," je povedal duhovnik Geza Filo, rojen v Ivanovcih na Goričkem, njegova skrb pa so vsi verniki izven Pre-kmurja, od Štajerske, območja Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske in Primorske. Evangeličani so tudi na Gorenjskem, kjer skupaj s katoliško Cerkvijo skušajo najti primerno cerkev za bogoslužje.
"Po šestih postnih nedeljah pride veliki teden. V naši cerkvi za-
Zbornik "Briga me"
Ljubljana - Združenje katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je 20. marca izdalo zbornik z zanimivim naslovom Briga me. Zbornik v sliki in besedi predstavlja doslej največji skavtski projekt, ki so ga začeli uresničevati lani. Obravnavanih je 54 projektov odgovornega državljanstva, ki so jih izvedle lokalne skupine popotnikov in popotnic, starih od 16 do 21 let.
Izid zbornika je dobra popotnica nadaljevanju projekta razvijanja odgovornega državljanstva, ki ima letos naslov Briga me - za vedno! V 63 lokalnih skupinah mladi še naprej raziskujejo potrošništvo kot element, ki soustvarja in hkrati ogroža demokracijo. O tem problemu bodo posebej govorili 20. in 21. aprila na skavtskem parlamentu. Akcija se bo nadaljevala tudi prihodnje leto. J.K.
Razstava velikonočnih pirhov
Ljubljana - Tednik Kmečki glas je pripravil tudi letos pred veliko nočjo razstavo pirhov, ki bo že 12. po vrsti. Razstava je nastala na osnovi razpisa, na katerega se je odzvalo 106 razstavljavcev iz vse Slovenije. Rdeča nit letošnje razstave je slikanje ali krašenje pirhov z živimi barvami in čim bolj raznovrstnimi materiali v znamenju pomladi. Komisija je izbrala šest skupin pirhov, ki bodo nagrajene z denarnimi in praktičnimi nagradami. Razstavo je včeraj v stekleni dvorani atrija mestne hiše v Ljubljani odprl ljubljanski pomožni škof ^gr. Alojz Uran. Razstava bo odprta do velikonočnega ponedeljka, 1. aPrila, vsak dan med 9. in 19. uro. Vstop je prost. J.K.
čenjamo velikonočne praznike in bogoslužja na Veliki petek. Veliki petek je za nas največji praznik, seveda v povezavi z veliko nočjo. Veliki petek je za nas posebej velik praznik zato, ker je na osnovi Svetega pisma, ki je za nas edino merilo in vir krščanskega verovanja, povedano, da se je na ta dan Kristus žrtvoval za vse. Ni Kristusovega vstajenja brez njegove smrti. Zato v naši Cerkvi poudar-
jamo veliki petek. Potem normalno praznujemo velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek."
Na veliki petek pri bogoslužju tudi v evangeličanski Cerkvi pri bogoslužju "zavežemo" zvonove, da umolknejo. Vse je temu podrejeno. Liturgična barva je črna, cerkveno petje je žalostno, na velikonočno nedeljo pa se začenja veselje, je povedal Geza Filo. Tako kot pri drugih praznikih je v
evangeličanski Cerkvi tudi na veliko noč vezanih malo običajev. Na cvetno nedeljo ne prinašamo v cerkev oljčnih vejic, čeprav govorimo o slovesnem Jezusovem prihodu v Jeruzalem. Mi nimamo ne butar in ne oljk, ker v naši cerkvi ne poudarjamo zunanjosti. Ne Veliko noč pa tudi evangeličani poznajo pirhe. Tudi šunki, potici in drugim velikonočnim dobrotam se ne odrečejo. To so značilnosti,
ki jih je ljudstvo vzelo za svoje. "Smo proti komercializaciji praznikov, ki se je začela tudi okrog božiča in velike noči in je marsikdaj nepotrebno razmetavanje denarja," pravi duhovnik Filo. "Človek mora praznike doživljati predvsem notranje, duhovno. Vera se mora poznati v življenju, sicer ni prava vera."
Jože Košnjek
Svetniki in godovi
Modest, škof Gospe Svete
Danes, 26. marca, je god Evge-nije, mučenke, ki je umrla leta 923. Povezana je s širjenjem islama, ki je bil najhitreje rastoča vera in je kmalu prišel tudi v Španijo. Kristjane so muslimani na splošno spoštovali kot "vernike knjige" - Svetega pisma. Ponavadi je bilo sožitje vzorno, bila pa so tudi obdobja nestrpnosti. Tako je bilo v 10. stoletju v Kordobi, v Andaluziji, ki so ga muslimanski vladarji kalifi hoteli spremeniti v zahodno Meko. Kalifu Abder Ah-manu se je uprla Evgenija, ki je morala zaradi tega leta 923 umreti in je danes ponos krščanske Kordobe. Imela je tolikšen vpliv, da so se je muslimani bali, čeprav jim ni nasprotovala. Obglavili so jo in pokopali v cerkvi sv. Pavla v Kordobi. Iime Evgenija je pri nas redko, pomeni pa blagoroden, plemenitega rodu.
Jutri, 27. marca, sta dva godov-nika: Rupert Salzburški, škof,
in Peregrin, redovnik. Za Slovence je zanimiv Rupert, saj je bil prvi salzburški škof, od koder so hodili v Karantanijo med naše prednike oznanjevati krščansko vero. Umrl je star skoraj 100 let in zelo spoštovan.
V četrtek, 28. marca, na veliki četrtek, bo godovala Milada (Marija) Praška. Prva oznanje-valca evangelija med Čehi sta bila brata Ciril in Metod. Marija je bila hčerka kralja Boleslava. Doma je bila bolj znana kot Milada. Bila je zaslužna za širitev krščanstva na Češkem. Milada je s pomočjo brata Boleslava II. prišla iz Rima, kjer je bila v samostanu benediktink, in ob gradu Hradča-ni v Pragi zgradila velik samostan sv. Jurija. Bila je prva opatinja.
V petek, 29. marca, na Veliki petek, bo godoval Bertold, redovni ustanovitelj. Umrl je 29. marca leta 1195 na gori Karmel v Palestini in velja za začetnika kar-
meličanskega reda. To je strogi red. V Sloveniji ni moškega samostana, ženski pa je v Sori pri Medvodah in v Mirni peči pri Novem mestu. Zaradi muslimanske nevarnosti so se karmeličani, zavetniki križarjev, umaknili na Ciper, od koder je moral oditi vsak redovnik v svoj kraj. V Sloveniji je bil edini moški samostan v Gorici, ki pa gaje leta 1872 cesar Jožef II. razpustil.
V soboto, 30. marca, na Veliko soboto, bo godoval Amadej, vojvoda oziroma knez. Savoja je gorata dežela na jugovzhodu Francije, ob meji z Italijo in Švico. Amadej III. je postaj savojski gospodar in predal oblast sinu Ludviku, sam pa je šel med menihe v samoto. Priznal je zmoto, ko se je dal izvoliti za papeža. Današnji godovnik Amadej IX. pa je bil njegov vnuk. Poročil se je z ženo Jolando, vendar ga je napadla božjast. Vladala je žena in sin
Filibert. Amadej je v slovenskem prevodu Bogoljub.
V nedeljo, 31. marca, na veliko noč, bo god Modesta, apostola Karantanije. Takrat je bil škof salzburške škofije opat Virgil, ki je redovnikom v Modestovem samostanu pripovedoval o slovanskem ljudstvu, ki živi v Karantaniji v njegovi škofiji. To ljudstvo je dobro in plemenito, gostoljubno in pogumno, vdano petju in igri, kar naj bi kazalo, da je dovzetno tudi za krščansko vero. Modest je bil pripravljen iti med to ljudstvo. Srečal je duhovnika Lupa, ki je bil učitelj in boter ka-rantanskih knezov Gorazda in Hotimira. Zgodovina potrjuje, da je Modest deloval med Slovenci. Prva cerkev je bila na Krnskem gradu na Koroškem. Bila je predhodnica sedanje cerkve pri Gospe Sveti, kjer je imel Modest škofijski sedež. Tam je umrl in je tudi pokopan. J.K.
PREJELI SMO
Odgovor na članek v Gorenjskem glasu dne 25. januarja 2002
Kdaj vodovod
v hribovskih vaseh
Župan občine Cerklje g. Čebulj Je v svojem mandatu, to bo letos 8 kt, za razvoj hribovskih vasi zelo ^alo naredil. Najprej mu moram Povedati, da občina dobi davek od davkoplačevalcev in s tem denarjem naj bi najbolje gospodarila. Kot sama občina ima mogoče *W0 delovnih mest, ostali pa dela-1° od Kamnika, Ljubljane, Kranja P še kje, ki prispevajo denar v ob-Clnsko blagajno. Zupanu so še vedno trn v peti vikendaši. Da to P°dročje - črne gradnje - še vedno ni urejeno, glede legalizacije, je kriva občina ali država. Črne Sradnje so bile in bodo, saj jih 'PO-odstotna ne bo mogoče zatre-(|- Kot poslanec v državnem zboru bl v tem času lahko kaj naredili, pa niste nič ali nimate interesa ali pa Znunju.
Kako ste g. Čebulj prišli na ob-last, sem prebral članek v Gorenj-s*«rn glasu dne 1. februarja 2002, sem zelo razočaran in sedaj blatite lste, ki se vam upirajo in mislijo s svojo glavo. Takoj pod vašo oblastjo ste ukinili krajevne skupnosti, ki So bile voljene od občanov in postavili na to mesto vaške može, ki delajo tako, kot vi narekujete, v nasprotnem primeru bodo zamenja-ni% Ko je bil predsednik krajevne sprtosti Grad - Še nt. gora g. Ci-r'l Hudobivnik, je za te kraje mno-8° naredil in ni dobil županske Plače ali občinskega svetnika. Ob otvoritvi ceste Stiska vas - Ambrož P°d Krvavcem - zemeljska dela so oila pred prihodom g. Čebulja na oblast 80-odstotno opravljena in leta J995 je bil položen asfalt, ko Je bd župan g. Čebulj, seje hvalil, koliko je dala občina. Tega denar-J"Je bilo 80 odstotkov iz državne °j<*gajne, 20 odstotkov pa občin-J*e8a> Je slavo požel župan g. Če-bulj, ne g, Ciril Hudobivnik. Vaš-Cafu teh vasi, ki so bili zelo potreb-m fabre povezave z dolino, so dali 5y°Jo zemljo zastonj, samo da bi
dobili
cesto, po kateri se ne vozijo
Sa,no domačini in vikendaši, am
pak tudi turisti.
Cesta Grad - Šenturška gora in vodovod na Šenturški gori in Ambrožu sta bila že pred prihodom na oblast župana g. Čebulja narejena. Tudi jaz sem dal za cesto Grad -Ambrož 1000 DEM prostovoljnega prispevka, kot tudi za izgradnjo telefonije.
Cesta Stiska vas - Ambrož je sedaj občinska ali državna ne vem, ampak tem ljudem je treba popraviti krivico, da se jim plača zemlja. Po tem času, kjer se gradi in odvzame zemljo v korist občanov, se ta zemlja pošteno plača vsak kvadratni meter.
Iz članka se da razbrati, da ljudje v hribih ne zaslužijo enakega standarda kot ljudje v dolini. Kaj pomeni voda, se vsi dobro zavedamo in smo vikendaši in domačini upravičeni do zdrave neoporečne vode. Tudi živina bo bolj zdrava, če ima neoporočeno vodo. Nihče se še ni vprašal, ali je pri bolezni BSE tudi mogoče kaj prisotna oporečna voda.
V članku ste tudi omenili denar in namig tudi uporabnikom, da bo potrebno nekaj prispevati. Mislim, da bo vsak dal svoj delež, ki naj bo pošten in ne oderuški.
Ob novem letu nosijo koledarje gasilci iz Šenturške gore in istočasno se jim da prostovoljni prispevek, da se preživijo s svojim trdim delom. Istočasno jih pa vprašamo, kako bodo gasili, ker ni vode iz hidrantov.
Krvavec je rezervat pitne vode. Vikendaši je ne zastrupljajo, saj so v vikendih ob koncu tedna in fekalije niso strupene, saj bi tudi oni pomrli, če bi bile strupene. Samo v zavest g. županu: na Dravskem polju - Štajerska ni nobenega vi-kendaša pa je več kot oporečna voda. Vsak kmet bo po novih predpisih moral opraviti tečaj in izpit za uporabo škropil na poljih. Vikendaši so ljudje, ki so prišli zato, da so kupili zemljo in naredili tudi počitniške hiše, ki imajo nekatere Že stalne prebivalce občine Cerklje. Če teh ne bi bilo, bi bila vas pod Krvavcem prazna. Ljudje, ki so prodali zemljo, so jo prostovoljno, nihče jih ni izsiljeval. S tem denarjem so kupili prevozno sred-
stvo, da so se vozili v službo ali kupili delovni pripomoček. Posledic se pa niso zavedali, ampak poti nazaj ni. Prejšnja oblast je na odročne kraje pozabila, današnja pa ni nič boljša, zato so prodajali zemljo, da so se preživeli.
Tudi vikendaši so ljudje, ki plačujejo davke v državno blagajno, iz katere tudi v občino Cerklje pride nekaj denarja. Pri petkratnem davku ste nas ločili - vikendaše na drugorazredne državljane in to vse občine v Sloveniji, ampak najbolj oderuška je pa bila Cerkljanska.
Gospod župan veliko ste naredili v Cerkljah, in okolici, v hribih malo.
Glava vas verjetno boli glede športne dvorane, ki ni denarja, še bolj pa ta druge, ki jo bo potrebno vzdrževati in tudi tržiti.
Kanalizacija je zastavljena v vaši fari - Adergas in se je gradnja tudi končala. To je investicija za občino 10 let in izčrpat sredstva občine, države in evropske skupnosti. Vi ste se jo lotili g. Čebulj po amatersko.
Za vodovod v Stiski vasi se morajo najti sredstva, da se ta problem reši. Še težje pa bo dobiti soglasje od domačinov - lastnikov zemlje, in prepričati ljudi, kaj pomeni zdrava pitna voda. To naravno dobrino je potrebno tudi plačevati.
Gospod Čebulj, zopet boste kandidat za župana na volitvah na koncu leta 2002. Zakaj ne bi prepustili funkcijo drugim, da bi dokazali, kaj znajo. Iz člankov se da razbrati, da ste nenadomestljivi in ko vas g. Čebulj ne bo na tem položaju, se bo v občini Cerklje vse podrlo. V državnem zboru ste neaktivni in ste za te volivce naredili zelo malo kot poslanec.
Volivci naj sami pretehtajo uspehe in neuspehe v tem mandatnem obdobju, da se bodo odločili na volitvah, za koga bodo dali glas. Realno poslovanje občine bi se pokazalo ob zamenjavi funkcije župana, kar se je pokazalo tudi v Kranju in bi se tudi drugod po Sloveniji, takrat pa vam g. Čebulj tudi Marija iz Adergasa ne bi pomagala, če so kakšne nepravilnosti, kot vam je g. Čebulj pri tistih 200 milijonih. Ker nimam nobene uradne dokumentacije, se za netočnosti že v naprej opravičujem in bi želel odgovor v Gorenjskem glasu. Moja žena kot občanka občine
Cerklje ne bo šla na volitve za župana v Cerkljah. Pa brez zamere g. Čebulj.
Janez Kuralt, Britof 289
Upravičeni strah pred GSM baznimi postajami
Večkratno pisanje o spornem postavljanju GSM postaj po Gorenjskem me je prisililo, da napišem oziroma da pojasnim nekatere netočnosti, ki so bile napisane v Gorenjskem glasu 15. januarja 2002. Tam je avtor članka z naslovom "Je strah pred baznimi postajami neupravičen?" napačno razumel določene dogodke. Omenjena GSM postaja ni v vasi Pevno, ampak v vasi Trnje v Škofji Loki. Napačna je tudi trditev, da sta lastnik zemljišča in predstavnik Mobitela skušala s pretvezo o graditvi meteorološke postaje prevarati sosede, ampak sta sosede s to trditvijo prevarala. Poleg tega je v članku meteorološka postaja napačno imenovana, in sicer je izražena kot hidrometeorološka postaja. Še enkrat poudarjam, da je bila GSM postaja zgrajena popolnoma na črno.
Prizadeti vaščani Trnja smo se zaradi gradnje GSM postaje pritožili na inšpekcijske službe - oddelek za urbanizem. Inšpektor je izdal odločbo o ustanovitvi del in vrnitev gradbišča v prvotno stanje. Izjavil je, da je prijavil investitorje k sodniku za prekrške. Vendar pa močno dvomim, da bi plačali kazen za prekršek. Kazen namreč ni tako majhna, saj sedaj znaša 1,2 milijona SIT za tak primer. Če inšpektor ni dal kršitelja sodniku za prekrške, je to njegova nemoč in sramota za inšpekcijske službe.
Gradbeno dovoljenje, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, je za nas, vaščane Trnja, dvomljivo. Namreč, kako morajo vsi parametri (razna soglasja), ki se zahtevajo, ustrezati objektu. O neprijaznosti in škodljivosti objekta se strinjamo vaščani Trnja in Ve-štra (vas zraven Trnja, kamor bi imela vpliv sporna GSM postaja), kar smo potrdili tudi s 47 zbranimi podpisi.
Investitor Mobitel ni iskal nobenih soglasij od bližnjih sosedov,
tudi ni dal nobene izjave o varnosti ali nevarnosti objekta. Sprašujem se, kje je tukaj demokracija? Gremo se demokratično državo na papirju, dejansko pa se nadaljuje samovolja vladajočih struktur. Če ne upoštevamo sosedov, krajanov za mnenje oziroma soglasje, to ni demokracija.
Krajani Trnja in Veštra smo si enotnega mnenja, da GSM postaje v svojem kraju ne bomo dovolili. Vsa nadaljnja tolmačenja po časopisih in o podiranju spornih GSM postaj potrjujejo našo odločitev. Povsod v razvitem svetu morajo biti takšne postaje oddaljene 500 metrov od šole ali bolnišnice. Pri nas pa se lahko postavijo kjerkoli. Pravljica o tisočkrat manjšem sevanju od dovoljenega je dvomljiva. Iskali smo podatke o sevanju pri ustreznih zdravstvenih službah. Ti so nam dali vedeti, da teh podatkov ne bomo nikoli izvedeli. V tem časopisu je bilo objavljeno mnenje strokovnjakov, ki se s tem ukvarjajo, da je največje in najbolj zdravju škodljivo sevanje v krogu od 150 do 200 metrov od antene. V našem primeru je v gradbenem načrtu označeno sevanje samo v krogu 18 metrov od stolpa, do najbližje sosedove meje. To je popolno zavajanje. Pomislite, koliko ljudi lahko prizadene ta postaja. V našem primeru je bilo slišati tudi izjavo uslužbencev Mobitela, da stolp ne bo seval na ljudi, na vas Trnje in Vešter, temveč bo sevalo ravno v drugo smer - v gozd. Torej to pomeni, da bodo signali oddajali le smrekam in bukvam?
Skrajno ignorantsko izjavo je dal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki jo je razumeti takole, "če je že zgrajeno, naj pa bo". Kot kaže ta strokovna služba ne pozna drugega napotka,-kot da se stolp zagradi z visokoraslim drevjem.
Vsi trije investitorji GSM postaj se kažejo v javnosti kot družbe dobrega srca, s tem, ko oddajajo denarce ubogim ljudem za najemnino za zemljišča, vendar pa po drugi plati z gradnjami takih stolpov ogrožajo zdravje ljudi. Za "obubožane" ljudi naj skrbi država, ne pa GSM operaterji. Država postaja počasi mačeha do starej-
ših in bolnih ljudi. Skrbi jo samo dobiček njenih podjetij in lagodnost njenih izbranih voditeljev.
Dokler nam prebivalcem vasi Trnja in Veštra ne pokažejo vseh podatkov o sevanju in nenevarno-sti teh objektov, GSM postaje ne bomo dovolili v našem kraju. Krajani Trnja in Veštra smo složni in nas ni treba primerjati s Pevnom. Tam je povsem druga zgodba s svojim nedotakljivim veljakom.
Janez Pavle Arhar, Škofja Loka
Kronika leta gospodovega 2001 in želje za leto gospodovo 2002
Upam, da mi znanec in sokrajan Andrej Šifrer ne bo zameril. Misel, ki se mi je izvila iz grla med poslušanjem uspešnice Vse manj je dobrih gostiln. Vse več je slabih gostiln, se glasi moja verzija. Omenjene gostilne so vse prevečkrat prenapolnjene z mladimi, premladimi ljudmi. Včasih so otroci obiskovali vrtce in šole. Da bi mladi in manj mladi ljudje več časa posvetili zdravju in veselju, je moja goreča želja. Samo brez alkohola in mamil, prosim.
Drugo željo bi poslal ministrstvu za promet, ki noče razumeti, da smo promet tudi mi kolesarji in še prej pešci. Mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi nam namenili več varnih poti ali kolesarskih stez, saj nemalokrat naletim na zaparkiran pločnik.
11. 2. 2002 bo minilo že dvaindvajset let od moje nesreče, zbil me je voznik, ki je v opravičilo dejal: "Mudilo se mi je na šiht. " Od takrat se mi zdi, da se pač vsem samo mudi. Da se mi to ne bi dogajalo še v nedogled, si srčno želim. Ker so se časopisi v zadnjih nekaj številk razpisali o ženskah, nunah, kot častnih sestrah, bi nekaj povedal še jaz. Mislim, pravzaprav vem, da je to le beg pred resničnostjo. Spoštovane gospe, pravzaprav gospodične, na zemlji je preveč problemov, ne iščite jih drugod. Še nogomet. Slovenija gre naprej do finala in potem postane svetovni prvak. Čestitam, čestitam.
Marijan Kovačevič
•••••••
KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si
Torek, 26. marca 2002
Ozadje planiške prireditve
Prvi pridemo, zadnji gremo
Minuli konec tedna je v Planici mrgolelo: poleg smučarjev skakalcev so se v dolino pod Poncami zgrnile množice navijačev. V soboto si je skoke ogledalo več kot 40 tisoč, v nedeljo okoli 30 tisoč obiskovalcev. Tokrat smo obiskali tiste, ki so poskrbeli za red in mir ter za čimboljše urejanje prometa. "V Planico prvi pridemo in jo zadnji zapustimo,"
nam je povedal Vojko Mulec, načelnik urada uniformirane policije Policijske uprave Kranj.
Možje v modrem so prireditve v Planici spremljali od ranega jutra do poznega večera. V rateškem počitniškem domu so si uredili operativni štab policije.
"Delo policije zajema urejanje prometa ter vzdr- Vojko Mulec
zevanje javnega reda in miru na prireditvenem prostoru," pravi načelnik urada uniformirane policije PU Kranj Vojko Mulec.
V operativnem štabu policije so poskrbeli za "usklajeno delo policistov na cesti od Kranja do Planice in nadzirali delo policistov v sami Planici", pojasni Vojko Mulec. Gnečo na cesti so policisti spremljali s helikoptersko kame-
Priprave na veliki športni dogodek so se začele že januarja. Ekipa tistih, ki skrbijo za red in mir je uigrana, saj že nekaj let zapored skrbi za planiške prireditve, pravi namestnik vodje komisije za promet Boštjan Pristavec. "Pri označevanju površin je pomagala tudi kranjskogorsko komunalno podjetje, na pomoč pa so priskočili še gasilci, ki so nastopili v vlogi pobiralcev vstopnine in so hkrati poskrbeli za požarno stražo," o ozadju ekipe, ki je skrbela za obiskovalce planiških skokov, pove Boštjan Pristavec.
Mednarodni teden boja proti rasizmu
Rasizmu rdeči karton
Živimo v družbi, ki je preveč nestrpna do drugačnih in se ne zaveda, da je drugačnost prednost. Mlade naj bi vzgajali že v osnovnih in srednjih šolah. Problem diskriminacije in rasizma v nogometu spremlja evropska organizacija, ki zabeleži vsak primer rasizma
nad temnopoltimi igralci.
V rateškem počitniškem domu je med planiškimi skoki operativni štab policije.
- ro. Policisti v avtomobilih in na
motorju so skrbeli za obiskovalce, ki so se v Planico namenili z jeklenimi konjički, štirje policisti na konjih pa so zjutraj pomagali pri usmerjanju pešcev. "V nedeljo je za red in mir skrbelo 63 uniformiranih policistov z različnih go-
renjskih policijskih postaj," pravi Vojko Mulec.
Vojko Mulec, ki pri planiških prireditvah sodeluje že več kot 15 let, ocenjuje, da seje v zadnjih letih število prekrškov opazno zmanjšalo. "V petek in soboto ni bilo niti ene nesreče, povezane s 'planiškimi' tokovi, v nedeljo zjutraj pa je prišlo do treh naletov vozil. V soboto popoldne je moralo šest voznikov opraviti poskus z alkotestom," pojasni Vojko Mulec in poudari, daje za dobro delo policistov pomembno predvsem sodelovanje z organizatorjem in z reditelji, ki delujejo pod okriljem organizatorja.
75 redarjev je skrbelo je skrbelo za to, da so akreditirane osebe prišle do svojih mest pod skakalnico, pojasnjuje vodja varnostno-rediteljske službe Marjan Jak-še.
"Predvsem pa je bila naša nalo-  Marjan Jakše
ga, da tekmovalcem zagotovimo varen dostop do naprave in jim omogočimo nemoteno gibanje po tekmovališču," poudari Marjan Jakše in doda, da je bila pod skakalnico tudi varnostna služba iz Ljubljane, ki je poskrbela za "varstvo ljudi, premoženja in objektov."
"Letos ni prišlo do nikakršnih izgredov, prav tako ni bilo vinjenih oseb, kar dokazuje, da Slovenci počasi postajamo športni narod," je v nedeljo ocenil vodja varnostno-rediteljske službe.
Vojko Mulec in Marjan Jakše sta se strinjala, da so se ljudje letos večinoma mirno in poslušno odzivali na opozorila.
"Prav to je pomembno za odvijanje prometa, saj vsako vprašanje, namenjeno policistu ali redarju, predstavlja nekaj sekund in pomeni zaustavitev kolone, ki je lahko dolga tudi nekaj kilometrov," ocenjuje Vojko Mulec.
Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič
Kranj - "Osvobodi se predsodkov" je slogan, ki letos spremlja teden boja proti rasizmu. 21. marca leta 1960 je južnoafriški režim na mirnih demonstracijah temnopoltih brutalno pobil več kot 70 ljudi. Leta 1967 je organizacija Združenih narodov ta dan razglasila za mednarodni dan boja proti rasizmu. Od leta 1993 pa evropska mreža proti rasizmu United pripravlja evropski teden boja proti rasizmu, ki ga povezuje več kot 450 organizacij po vsej Evropi, med njimi tudi slovenske organizacije. Na United konferencah, ki sta lani potekali v Goetheburgu in St. Petersburgu so udeleženci zaključili, da naj bodo akcije, ki spodbujajo k strpnosti na področju rasizma, predvsem izobraževalne narave.
Na Uradu za mladino se zavedajo, da živimo v družbi, v kateri je še vedno preveč takih, ki v različnosti svojega bližnjega vidijo predvsem grožnjo in ne prednost. Strah pred drugačnostjo jih sili v agresivno držo, ki ji pravimo nestrpnost. Zgodovina pa uči, da nestrpnost družbi nikoli ne prinaša koristi, medtem ko je škoda, ki jo povzroči, ogromna. Podobna mnenja, stališča posameznika pa prav v otroških in najstniških letih v družini in med vrstniki pustijo svoj pečat. Prav zato so na uradu v okviru projekta Vsi drugačni -vsi enakopravni pripravili delavnice na temo predsodki, ki bodo od aprila do novembra potekale na desetih slovenskih srednjih šolah. Zaradi lažjega in učinkovitejšega dela bo v skupino vključenih
Gradil na arheološkem spomeniku
Preddvor - Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj ni dal soglasja za gradnjo gostinskega objekta, saj je graditelj posegel v arheološki spomenik. Na koncu se je vdal tudi zavod, saj se je gra-ditilj uspešno pritožil, poškodb v arheološkem spomeniku prve kategorije pa se tako ali tako ne da več popraviti.
dvajset dijakov tretjega in četrtega letnika, izbrana skupina pa bo zaključke predstavila svojim sošolcem ter jih preko akcij, ki jih bodo imeli med letom, usmerila na pot strpnosti. Ob koncu leta bo najboljša pola nagrajena.
Letos posebno akcijo na temo rasizma vodi tudi FARE - Foot-ball against racism in Europe, ki tudi sodeluje z uradom. Ta organizacija, ki je analizirala stanje rasizma na področju nogometa v evropskih državah in preučila tudi razmere v Sloveniji, dobiva v svetu nogometa vse večji status. Zavzeto in tudi že uspešno se bori proti rasizmu v nogometu. Ena izmed študij, ki sojo napravili na to temo, pravi, da v finalnih nogometnih tekmah kar četrtina angleških navijačev nastopa rasistično proti temnopoltim igralcem, niso pa tudi redki primeri rasizma med samimi igralci v klubu in med trenerji in igralci. Organizacija, ki želi, da se z akcijami rasizmu pokaže rdeči karton, navaja številne primere nedopustnega vedenja tudi na spletnem naslovu www.fa-renet.org. Podprla bo 50 akcij po Evropi zato, da bi seznanila javnost o problemu diskriminacije na tem področju.
Darinka Sedej
V Švico z osebno izkaznico
V Sloveniji je več kot 900 tisoč državljanov s starim potnim listom, ki mu veljavnost poteče 5. avgusta letos. Na upravnih enotah pričakujejo junija in julija veliko število
vlog in tedaj bo treba na nov potni list čakati dva meseca.
Kranj - Po podatkih ministrstva
za notranje zadeve je imelo lani star, modri potni list v Sloveniji milijon in 297.896 državljanov. Vlogo za nov potni list pa je do zdaj vložilo 231.055 državljanov. Torej je še 916.906 državljanov trenutno brez nove osebne izkaznice oziroma novega potnega lista. Po 5. avgustu letos ne bodo mogli v tujino, če si ne bodo uredili dokumentov.
Približujejo se velikonočni in prvomajski prazniki in na upravnih enotah pričakujejo, da se bo število prosilcev za nove dokumente močno povečalo, obenem pa bo treba na nov potni list tudi čakati dalj časa. Ocenjujejo, da se bo čakalna doba za nov potni list junija in julija povečala na dva meseca, za osebno izkaznico pa en mesec.
Ministrstvo za notranje zadeve zatorej svetuje, da pred odhodom v tujino pravočasno preverite veljavnost vaših dokumentov, saj posamezne države zahtevajo ob vstopu na njihovo ozemlje potni list, veljaven še določeno časovno
obdobje - pol leta ali tri mesece. Tako mora na primer državljan Slovenije za vstop na Dansko, v Francijo, na Nizozemsko, na Norveško, Poljsko, Sejšele imeti potni list, veljaven vsaj še tri mesece, za vstop v Grčijo, Indonezijo, Malezijo, Mehiko, Slovaško, Tajsko, Turčijo in Združene države Amerike pa potni list, veljaven še vsaj pol leta. Natančnejše informacije
lahko dobite na diplomatsko -konzularnih predstavništvih posameznih držav.
Slovenski državljani lahko na podlagi sklenjenih meddržavnih pogodb potujejo z osebno izkaznico že v šest tujih držav: v Avstrijo, Italijo, na Hrvaško, Madr-žarsko, po novem pa tudi v Švico in v Liechtenstein.
Darinka Sedej
Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti, bodo policisti na okrožno državno tožilstvo v Kranju kazensko ovadili 58-letnega J.U. iz Preddvora.
Osumljen je, daje v letu 1998 z gradnjo nadomestnega objekta -gradil je gostinsko turistični objekt - na lokaciji sv. Jakob nad Po-točami presegel stare temelje. Ko je vkopaval nove temelje, pa je posegel v teren arheološkega spomenika, s čimer je uničil kulturne plasti. Po mnenju strokovnjakov iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine je škoda nepopravljiva.
Na tej lokaciji je od leta 1996 stala Francijeva koča, ki je potem zgorela. Parcelo z objektom je lastnica prodala kupcu J.U. Zavod za varstvo kulturne dediščine je v soglasju že tedaj zapisal, da je zemljišče del arheološkega spomenika - gre za poznoantično naselbino - refugijo - z ohranjenimi stavbnimi ostalinami in obzidjem. Območje je od leta 1998 vpisano tudi v register kulturne dediščine
in sodi v prvi varstveni režim, kjer pa ni dovoljena gradnja objektov.
Novi lastnik je začel z gradnjo novega objekta, vendar ni imel načrta in ne lokacijskega dovoljenja. Zato, ker je kršil zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je moral k sodniku za prekrške, ki ga je denarno kaznoval.
Kljub temu in kljub prepovedi je gostinsko - turistični objekt gradil dalje in pri upravni enoti začel s pridobivanjem lokacijske dokumentacije, da bi ga legaliziral. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine v začetku niso soglašali, prav tako niso dali soglasja pri Zavodu za gozdove Slovenije, saj naj bi zemljišče ležalo znotraj varovanega gozda.
Ne negativno odločbo se je pritožil in - pritožbo dobil! Septembra 2001 so mu na Zavodu /a varstvo kulturne dediščine tako izdali pogojno soglasje h gradnji, češ da večine nastalih poškodb tako ni več mogoče sanirati z odstranitvijo in fušenjem objekta.
Darinka Sedej
Oglaševanje da - a ne ob cestah
Analize so pokazale, da je na tisoč osumljenih, ki so bili v času storitve kaznivih dejanj alkoholizirani, število osumljenih največje v starostni skupini 18 do 23 let. Prepoved oziroma omejitve oglaševanja tudi pri nas.
Kranj - V zakonu o živilih bo slovenska država skladno z evropsko zakonodajo dokončno uredila tudi področje oglaševanja alkoholnih pijač, o katerem je tekla beseda tudi v parlamentu. Zaradi velikega bremena škodljive rabe alkohola v Sloveniji predlog zakona ureja oglaševanje na način, ki ob določeni sprostitvi oglaševanja alkoholnih pijač ne bo povzročil še dodatnih negativnih učinkov za zdravje ljudi. Še posebej naj bi ščitil otroke in mladostnike, saj ne bo dovoljeno oglaševanje v 3(X)-metrski razdalji od šol in vrtcev. Dovoljeno naj bi bilo oglaševanje pijač z manj alkohola, vendar ne ob cestah.
Omejitve oglaševanja alkoholnih pijač glede vsebine, časa in medijev so eden od vzvodov za zmanjšanje povprečne porabe alkohola in škodljivih posledic pitja alkoholnih pijač. Podatki o porabi alkoholnih pijač v Sloveniji kažejo na visoko povprečno porabo čistega alkohola na prebivalca. Po registrirani rabi alkohola užije v povprečju prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, 10,9 litra čistega alkohola let-
no. Glede neregistrirane rabe alkohola ni podatkov, vendar nanjo sklepajo i/, podatka o pogostnosti jetrne ciroze, ki je v Sloveniji dvakrat pogostejša kot v Evropski uniji.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije lahko iz deleža jetrne ciroze ocenijo neregistrirano rabo alkohola v Sloveniji na 5 do 6 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Škodljive posledice pitja se kažejo na telesnem, duševnem in socialnem zdravju posameznikov, družin in vse družbe. Alkohol je psihoaktivna droga, ki lahko vodi v tvegano pitje in odvisnost, bolezen in smrt. Uživanje alkohola je povezano s tveganjem za nezgode, prometne nezgode, nasilje, samomore, /ločine, kriminalna dejanja, posilstva, rope...
Še posebej je to pereče pri mladih. Analize škodljivega pitja alkohola kažejo, da je največ kršitev zakona o prekrških /oper javni red in mir in zakona o varnosti cestnega prometa prav pri adolescentih in mlajših odraslih v starostnem obdobju 16 do 17 let oziroma 18 in 23 let. Starostna struktura oseb, osumljenih kaz-
nivih dejanj, je pokazala, daje na 1000 osumljenih, ki so bili v času storitve kaznivega dejanja alkoholizirani, število osumljenih največje v starostni skupini 18 do 23 let, kar je podatek Inštituta za varovanje zdravja.
Omejitve oglaševanja so le eden od ukrepa za zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Oglaševanje alkoholnih pijač prikazuje pitje alkohola kot neproblematično, oglasna sporočila dajejo vide/, o socialni zaželenosti pitja. V državah OHCD, kjer velja prepoved o^hiševanja za vse vrste alkoholnih pijač poraba alkohola nižja kot v državah z manj omejitvami. Tudi nesreče s smrtnim izidom so manj pogoste v državah, kjer veljajo omej<tve oL-hiševanja za pivo, vino in žgane pijače kot v tistih, kjer je prepoved omejena le na žgane pijače ali pa je sploh ni.
Omejitev oglaševanja je smiselna tam, kjer so otroci in mladoletni izpostavljeni oglaševalskim sporočilom, na radiu in na televizij', bližini Bol, športnih objektov in sosesk.
Darinka Sedej
JoreKj26. marca 2002
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »11. STRAN
Nekaj uric z občinskim redarjem in kranjskim pajkom
Kje imate pa parkirišče?
Česa vse ne doživijo občinski redarji in voznik pajka, ko se pojavijo na kranjskih ulicah.
Kranj - Odpeljejo ti vozilo, gledaš na prazno mesto in razmišljaš, *aJ se je s tvojim vozilom zgodilo. So ti ga ukradli? Tokrat ne. Narobe si parkiral, na napačno mesto in ker danes ni tvoj dan, nisi dobil samo listka, vozilo ti je odpeljal pajek.
Odvoz vozila stane 15 tisoč tolarjev. Če lastnik vozila pride do svojega vozila, ko se vozilo še ni začelo nalagati na tovornjak je cena stroškov 3.450 tolarjev, če pa se že nalaga, ali je naloženo, a še ni odpeljano, pa 7.500 tolarjev. Hramba vozila pri železniški postaji je prvih 24 ur brezplačna, za vsak začeti naslednji dan pa je treba doplačati še 600 tolarjev. Seveda mora voznik odstranjenega vozila plačati še kazen za nepravilno parkiranje.
znala, če bi ga odpeljali... Najdejo se pa tudi korenjaki, ki bi plačali kar v tuji valuti, ker trenutno slovenskega denarja pri sebi nimajo.
Vedno, ampak čisto povsod, kjerkoli se pajek pojavi, so zraven tudi "zijala" in radovedneži. Zadnjič je bila najbolj zanimiva gospodična, ki je zasipala redarja med pisanjem odredbe o nepravilnem parkiranju, s kopico vprašanj. Najbolj jo je zanimalo, koliko stane tak "špas", ko ti odpeljejo vozilo in seveda sem ter tja dodala še kako svojo pripombo, tako da ni bilo čisto jasno, ali je voznikova sorod-nica ali je celo lastnica vozila. Na
Občinski redar odredi odvoz nepravilno parkiranega vozila na stroške lastnika glede na nepravilnost parkiranega vozila in v primerih, ko gre za prepoved ustavljanja in parkiranja. V Kranju se največkrat pojavljajo, poleg ostalih, primeri odvoza, ko parkirano vozilo ogroža ali ovira udeležence v prometu; ko je parkirano na površinah, ki so namenjene pešcem, na območju, kjer se potrebuje dovolilnico, na prehodih za pešce, na območju razvrstilnih pasov pred križiščem, na avtobusnem postajališču, na pločniku, pešpoti, stezi za kolesarje, na zelenicah, na parkirnem prostoru za invalide; onemogoča dostop do določenih pomembnih prostorov, postaj, območij pa tudi, ko s svojim parkiranjem vozilo blokira vhod v stavbo, garaže, je parkirano na primer pred bloki, kjer je rezervirano za vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem in podobno.
Marsikdo pokliče na policijo in začne histerično razlagati, da ne najde avtomobila, da ne ve, kako 'n kaj in podobno. Prijazno mu ^ložijo, da je vozilo pri kranjski železniški postaji. Plačaš odvoz in avto spet dobiš v svoje varstvo. Andrej Ančimer ima z občino sklenjeno pogodbo za odvoz vozil ln pravi, da je včasih prav zanimivo poslušati izjave in opazke strank, ko pridejo po odpeljano vozilo: "Najprej vsako vozilo fotografiram, ker se je v preteklosti kar v 30 do 40 odstotkih dogajalo, da So ljudje želeli stare poškodbe popraviti na račun nepravilnega parkiranja. Potem ga naložim in odpeljem. Vedno imam s seboj tudi po-
močnika. Koliko jih odpeljem na dan, je čisto odvisno od dneva. Včeraj jih je bilo recimo deset."
Pajek ne vozi naokoli in ne išče nepravilno parkiranih avtomobilov. Občinski redarji so tisti, ki ga pokličejo, ko opazijo neko nepravilno parkirano vozilo. Velikokrat se zgodi, da redarje ljudje kar sami pokličejo, ker je blokiran dostop do smetnjaka ali kaj podobnega. V mestu sicer izstopajo določene točke, kjer ljudje čisto zgubijo glavo in parkirajo, kot se jim zazdi. Vzroki so različni: skočijo v trgovino, na hitro na bankomat, samo v knjigarno ... Na tri vozila se vedno najdeta dva lastnika, ki prideta še pravi čas in ga potem ne odpe-
ljejo, plača pa se polovična cena odvoza. Najboljši so njihovi izgovori: kje je pa parkirišče ali kje vidite kako prosto mesto, mogoče; kaj pa vi mislite; sem samo do tja skočil; jaz še do železniške ne bi
koncu pa se je izkazalo, da je bila le radovedna. Kranj ima po eni strani premalo parkirnih površin,
obstajajo pa parkirišča, ki so delno prazna. Pač je potrebno odšteti nekaj tolarjev ali so oddaljena od centra mesta in tako ljudje raje tvegajo in nepravilno parkirajo, samo da je vse "na dosegu roke". Dej-
stvo pa je, da, ko je že prepozno, lastniki vozil nikoli ne pomislijo, da so sami krivi, ker so oni tisti, ki so nepravilno parkirali.
Alenka Brun
Samo v vrtec sem skočila...
. in pustila torbico na prednjem sedežu... Policija opozarja, naj se to ne zgodi tudi vam. Vlom v vaš avto lahko storilec izvede v manj kot 30 sekundah.
Gostinski lokal gradili obrtniki
Znani so novi in novi primeri poslovne goljufije podjetnega S.L. iz Škofje Loke, ki je gradil in opremljal svoj gostinski lokal tako, da je naročal obrtniška dela, ki jih do danes ni plačal. Lokal so mu zgradili obrtniki...
Kranj - Torbic, kovčkov in drugih predmetov ne puščajte na po-"cah, sedežih in drugih vidnih testih. Ti predmeti so vaba za tatove. Zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki in dokumenti ne so-v predale vozila. Prtljago naložite v vozilo tik pred potovanjem in ne puščajte ključev v avtomobilu brez nadzora, saj boste Preprečili ponareditev ključev in |atvino vozila. Ko zapuščate vozi-
°> zaprite vsa okna in vrata in ob-Vezno zaklenite. Nikoli ne puščaj-te ključa v kontaktni ključavnici, jUQ,i v primeru, če zapustite vozi-
? le za hip... "Samo v vrtec sem skočila...-
^a tatovi res ne mirujejo, kaže tudi pregled vlomov in tatvin, ki So se zgodile pred dnevi. Neznanec je vlomil v osebni avto Ford
Sc°rt, ki je bil parkiran v pod-zemni garaži na ulici Rudija Pa-PeŽa v Kranju, odnesel zvočnike, r°cko menjalnika in električno stikalo za odpiranje oken. Lastnici osehnega avtomobila Renault 5 Pa so neznanci v Kranju iz. avta odnesli avtoradio. Imela je hudo srriolo, saj ji je naslednji dan nc-Kd« vlomit Se v stanovanjsko hišo
v Šenčurju in iz hiše odnesel denar, zlatnino, bančne kartice v vrednosti 210 tisoč tolarjev.
Na prvi pomladanski dan je bil dijak iz Škofje Loke silno razočaran. Zjutraj se je s skutcrjem pripeljal do šole in ga zaklenil, po pouku pa presenečen ugotovil, da skuterja ni nikjer. S skuterjem v vrednosti 280 tisoč tolarjev mu je tat odnesel še čelado in anorak.
Iz pritličja stanovanjske hiše v Radovljici je neznanec odnesel kovinsko škatlo, v kateri je bilo 40 tisoč tolarjev; iz ograjenega skladišča v bližini hiše v Poljanah nad Škofjo Loko si je neznanec prilastil za 150 tisoč tolarjev električnega orodja, kladivo in električno vrtalko; iz "katrce", parkirane pred osnovno šolo v Lipnici, pa je odvil registrski tablici. Na Baragovem trgu v Kranju pa je iz avtomobila Hvndai Lantra izginil mobilni telefon Nokia in torbica z osebnimi dokumenti. Lastnik avta ni zaklenil. V Tržiču pa je zjutraj mati v vrtec
odnesla otroka, avto pustila s prižganim motorjem pred vhodom v vrtec. Neznanec ji je s prednjega sedeža ukradel torbico, v kateri so bili osebni dokumenti in nekaj denarja.
V naselju Planina v Kranju so neznanci ukradli Fiat Punto 55 S bele barve z registrsko številko KR C2 - 348. Policisti bodo ovadili 35-letnega F.R. in 42-letno M.R. z Jesenic, ki sta se pripeljala v Savico v Bohinj in na nekem dvorišču ukradla ženske in moške planinske čevlje, dva para derez, moško srajco in nahrbtnik..A nista prišla daleč, saj soju v Lepen-cah že ustavili blejski policisti. Na Blejski Dobravi pa so dvakrat vlomili v leseno brunarico cvetličarne Bine in v bife, vendar niso ničesar odnesli.
Za 318.800 tolarjev električnega orodja pa so odnesli iz tovornega avtomobila Citroen Jumpcr 2,5 D, ki je bil parkiran na dvorišču podjetja Marmor Hotavlje.
Darinka Sedej
Škofja Loka - Policisti odkrivajo nove in nove primere kaznivih dejanj, ki jih je julija, avgusta in septembra leta 1999 zagrešil 32-letni S.L. iz Škofje Loke (gre za Silva Likarja), ki je pri obrtnikih naročal razna dela za svoj gostinski lokal, vendar jim za storitve do danes ni plačal. Ko so terjali, da jim plača, jim je izdal celo ne-krite akceptne naloge.
V svojem imenu ali v imenu pravne osebe s sedežem v Škofji Loki se je tako dogovoril z vsaj šestimi podjetji za gradnjo in opremo gostinskega lokala na
Partizanski cesti, čeprav naj bi vedel, da ne bo mogel plačati.
Škofjeloški obrtnik Roman Zamik je v njegovem lokalu tako opravil več ur pleskarskih del in v objekt vgradil večjo količino materiala v vrednosti 426.886 tolarjev. Podjetje Cimbaljevič in drugi d.n.o. je izdelalo in v lokal vgradilo dvokrilna vrata. Račun je znašal 135.422 tolarjev. Pri Monterju, d.o.o., so mu izdelali vodovodno instalacijo in odtoke ter v ta objekt vgradili kar nekaj drobnega materiala v vrednosti 174.157 tolarjev. Stene in tla loka-
la so s keramiko obložili obrtniki podjetja Allumex Int., d.o.o., in mu računali milijon in 755.214 tolarjev. Serviser iz podjetja Ars Ravnikar, s.p., mu je v prostorih servisiral fotokopirni stroj za 11.734 tolarjev.
Pri gradnji, predvsem pa pri opremi podjetja se mu je zelo mudilo, zato mu je moral instalater Črnjavič, s.p. iz podjetja Eltriz v lokal hitro vgraditi za 8.200 tolarjev električnega materiala,
Računov za opravljena dela vse do danes še ni poravnal.
Darinka Sedej
Planinca rešil sneg
Hrvaška planinca v nedeljo zdrsnila na snegu pod Stenarjem, sneg ublažil tudi njun padec. V prometu brez hujših posledic.
Ve*er odkril streho -enin
Vez«
Bled - V nedeljo popoldne je močan veter, ki te dni prepihava Go-renjsko, odkril del strehe na pmi/ jjdni dvorani blejskih Vezenin. Policisti, ki so prvi prišli tja, 80 Poskrbeli za zavarovanje, saj bi *08i odtrgane pločevine lahko ra-Jjjj mimoidoče. Pločevino so pobrali in zložili blejski prostovoljni gasilci.
Včter je odtrgal približno 400 kv. metrov aluminijaste strešne kriti-ne- Del je je odnesel kar petdeset Jprov daleč in je padla na Streho Urugega objekta tet poškodovala JJJOnitno kritino. Drugi, večji del, Pa seje prevrnil ob proizvodno "alo. Škode je po nestrokovni oce-milijon tolarjev.
H. J.
"Klik" rešuje življenje
Akcijo Slovenca - pripni se bodo v poletnih mesecih ponovili, saj je še vedno preveč voznikov ali sopotnikov, ki v avtomobilu niso pripeti z varnostnim pasom. Na Gorenjskem ustavili 973 vozil in ugotovili 325 kršitev.
Kranj - V nedeljo okrog enajstih dopoldne so reševalci zvedeli za padec dveh planincev, ki sta sestopala od bivaka IV pod Stenarjem proti Aljaževemu domu v Vratih. Med prečenjem zasnežene poti je 23-letnemu M. B. iz Splita in 26-letnemu T. M. iz Zagreba, ki nista bila opremljena za zimske razmere v gorah, zdrsnilo. Po snežnem žlebu sta drsela do skalnega skoka in nato prek njega padla dobrih petnajst metrov globoko na sneg, ki je ublažil njun padec in ju v bistvu rešil.
ni /u Približno
Kranj - Od 11. do 17. marca je v Sloveniji potekala republiška preventivna akcija pod naslovom Slovenija - pripni se. Akcijo so pripravili skupaj z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.V Sloveniji je 2.900 policistov v teh dneh kaznovalo 4.994 ljudi, izrekli so 437 opozoril. 285 vodij okolišev je obiskalo 767 osnovnih šol in vrtcev, kjer so razdelili 7 tisoč brošur na temo Naj se otroci vozijo varno. Pred vrtci pa so tudi opozarjali starše, naj otroke pripnejo. Akcija se bo nadaljevala juliju, ko bodo ponovno na ta način preverjali uporabo varnostnih pasov v vozilih. Na Gorenjskem se je lani zgodilo 2777 prometnih nesreč, v katerih je 23 oseb umrlo, 60
pa je bilo poškodovanih. Kar 350 voznikov ni bilo pripetih z varnostnim pasom in 266 potnikov. Odstotek uporabe varnostnih pasov je le 78-odstoten, na zadnjem sedežu pa je bilo privezanih le 21 odstotkov potnikov.
Gorenjski prometni policisti so v akciji Slovenija pripni se ustavili 973 vozil in ugotovili 325 kršitev, ko vozniki ali sopotniki na prednjih sedežih niso bili pripeti z. varnostnim pasom. Na zadnjih sedežih ni bilo pripetih 43 potnikov. Ugotovili so tudi več kršitev na jutranjih vožnjah staršev, ki peljejo otroke v šolo ali v vrtec, saj v jutranji naglici otrok ne pripnejo. Vodje okolišev pa so obiskali vse vrtce in šole na Gorenjskem. D.S.
Lažje ranjeni M. B. je s prijateljevo pomočjo sam prišel v Vrata, medtem ko so huje ranjenemu T. M. pomagali mojstranški gorski reševalci in helikopterska ekipa, ki ga je prepeljala do jeseniške bolnišnice. Gorski reševalci pla-
nincem svetujejo, naj se v gore podajajo z derezami in cepini.
Brez hujših posledic se je prvi pomladni konec tedna končal tudi v prometu, čeprav so bile ceste, zlasti glavna gorenjska prometnica, predvsem zaradi planiškega
praznika precej obremenjene. V soboto dopoldne je krepko počilo na cesti iz krožnega križišča na Primskovem v Kranju proti Brito-fu. Trk je z osebnim avtom povzročil R. B., ki je izsilil prednost vozniku avtomobila z ljubljansko registracijo B. M. (na fotografiji). Za avta se je nezgoda končala precej slabo, lažje ranjenemu povzročitelju pa so iz razbitin pomagali kranjski poklicni gasilci.
Zvečer, nekaj pred pol sedmo uro, pa so policisti, reševalci in jeseniški poklicni gasilci hiteli na avtocesto. V bližini izvoza za Lip-ce se je z mercedesom zaletel v varovalno ograjo bosanski državljan Š. T. Avto se je po trku nekajkrat prevrnil, vozniku pa k sreči ni bilo nič. H. J., foto: S. S.
Verski nestrpnež?
Naklo - V noči z minulega petka na soboto je bila nekomu očitno hudo v napoto kapelica Kristusa kralja v Naklem. Vanjo je vrgel kos opeke in poškodoval mavčni kipec. Škode je za okrog sto tisočakov, pri takšnih vandalizmih pa je seveda nemogoče ocenjevati zgolj materialno škodo. H. J.
Izjemni dnevi poletov v Planici
Goldberger ostaja z 225 metri planiški rekorder
Čeprav je v nedeljo premočan veter odpihnil tekmovanje, je bila letošnja Planica kraljica poletov. Skakalci so kar 70-krat poleteli preko 200 metrov, vendar se
Goldbergerjev rekord ni dal. 225 metrov ostaja še naprej magična meja.
obupal, da je njegova skrajna meja letenja 195 metrov, v nedeljo poletel do 203,5 metra. Prevzel je vodstvo in zanesljivo je bil med največjimi zagovorniki nadaljevanja tekme. Zvezdni trenutek je doživel ne vedno srečni Damjan Fras, ki je v petek poletel čez 200 metrov. Z navidezno lahkoto so čez 200 metrov leteli Nemec Sven Hannavald, neprekosljivi Finci Hautameaki, Jussilainen, Ahonen, Lindstroem in .JjLissi Hautameaki, Švicar Ammann, Američan Alborn in Avstrijca Koch in Widhoelzl, ki se poslavlja od skakalnega športa. Veliko sreče je imel mladi poljski skakalec Tomasz Pochwala, ki je v
boto izvedli fantastično moštveno tekmo, ki so jo dobili Finci v postavi Matti Hautamaeki, Lindstroem, Jussilainen in Ahonen. Nemce so prehiteli za skoraj 80 točk. Tretji so bili Avstrijci, četrti Japonci in peti Slovenci. Uvrstitev je realna, ki nas je v Pokalu narodov dvignila na peto mesto za Nemčijo, Avstrijo, Finsko in Japonsko.
Ker nedeljska tekma posameznikov ni bila speljana do konca, je bil vrstni red v svetovnem pokalu znan že pred to tekmo. Že drugič zaporedje zmagal Poljak iz Wisle Adam Malvsz s 1475 točkami. V nedeljo je v Planici prejel veliki globus. Drugi je Nemec Sven
Robert Kranjec je z lahkoto preskakoval 200 metersko znamko.
Planica - O letošnji Planici povemo lahko vse najboljše. Čeprav je v nedeljo nagajal veter, ki je omogočil zgolj izvedbo kvalifikacij za glavno tekmo, v prvi seriji pa je skočilo 32 skakalcev, občinstvo ni pretirano nezadovoljno zapuščalo Planice. Tudi največji za-greteži so priznavali, daje varnost letalcev prva in da bi bili na trenutke močni sunki vetra lahko za marsikoga usodni. V četrtek, petek in v soboto pa je bilo sijajno. Blizu 90.000 gledalcev je od četrtka do nedelje obiskalo Planico in imelo kaj videti. Kar 70-krat so letalci preleteli 200 metrov. Goldbergerjev rekord iz leta 2000, ki znaša 225 metrov, pa je ostal nedotaknjen. Nekateri poleti so bili zelo blizu Goldbergerjeve daljave.
Izjemno zbrani Finec Matti Hautamaeki je poletel 224,5 metra, v petek pa bi zanesljivo letel dlje, če se ne bi, kot je sam priznal, ustrašil dolžine. Zanesljivo bi pristal pri 230 metrih. Daleč proti izteku so leteli Nemec Martin Schmitt, ki je zanesljivo do-skočil pri 224 metrih. Dobitnik svetovnega pokala v smučarskih skokih (v Planici ga je prejel že drugič) Adam Malvsz je v nedeljo letel do 223,5 metra, ugledni družbi najdaljših pa se je pridružil naš šampion Robert Kranjec iz Kranja, ki je z 222,5 metra postavil nov državni rekord. Če bi iskali planiške srečneže, potem je med njimi zanesljivo Primož Peterka, ki se je zmagovito vrnil med najboljše in potem, ko je že
NOGOMET
Janez Gorišek in Matjaž Zupan
petek nesrečno padel, vendar je zdravnik primarij dr. Martin Tonin ugotovil, da se ni huje poškodoval. Te novice je bila najbolj vesela njegova mama, ki je bila tudi v Planici. Sicer pa so bili padci redki, kar je pohvala prirediteljem planiške tekme.
V Planici so po izredno uspelem petkovem uradnem treningu v so-
Vasja Baje je v Planici zvedel da ni več trener Japonskih skakalcev. Menda ima že zanimive ponudbe iz Avstrije in Finske.
Hannavvald s 1259 točkami, tretji pa Finec Matti Hautamaeki s 1048 točkami.
Slovenci smo lahko zadovoljni-Skakalci in njihovo vodstvo so si po odlični sezoni, ki so jo kronali s olimpijsko kolajno, zaslužili odmor. Peter Žonta je s 364 točkami na 14. mestu, Robert Kranjec je 16. s 348 točkami, Primož Peterka je 25., Damjan Fras pa 27. Med najboljšimi 30 skakalci so kar štirje Slovenci.
Jože Košnjek* slike: Gorazd Ka^ic
ODBOJKA
Najboljši v svetovnem pokalu skakalcev. Od leve: Sven Hannevvald, Adam Malvsz in Matti Hautameki
KEGLJANJE _
Iskraemeco izkoristil domač teren
Na kegljišču Triglava v Kranju je bil v soboto drugi turnir evropske lige skupine B za moške. Gostitelj, kegljavci Iskraemeca so svoje kegljišče dobro izkoristili, saj je vseh šest igralcev podrlo več kot 1000 kegljev in s prednostjo kar 318 podrtih kegljev bili najboljši in s tem tudi prevzeli vodstvo na lestvici, kjer so se izenačili z danes drugim Kandit Premijerom i/. Osjeka. Do igranja play offa morajo kegljavci odigrati še dva turnirja in to pri slovaški ZP Šport a.s. Podbrezovi in makedonskemu Makpetrolu.
Že prvi tekmovalec domačega moštva Zdravko Štrukelj je svojemu moštvu priigral prednost 73 kegljev, a je nato svetovni rekorder Bra-nislav Bogdanovič to prednost prepolovil, a kaj, ko so na stezo nato prišli še Uroš Stoklas, Darko Bizjak, Damjan Halnar in Boris Benedik in je prednost domačega moštva ponovno naraščala in na koncu znašala pred drugouvrščenim moštvom 318 kegljev, pred četrtouvrščenim Makpetrolom pa že kar več kot 1000 kegljev.
Rezultati: 1. Iskraemeco - Kranj 6.462 (Štrukelj 1068, Bortek 1047, Stoklas 1116, Bizjak 1052, Hafnar 1071, Benedik 1108); Kanadit Premijer - Osjek 6.144 (Lozo 950, Bogdanovič 1086, Granič 1037, Sipalo 1070, Barišič 998, Dumič 1003), BZP sport a.s. - Podbrezova 6.034 (Teerebessy 995, Čech 1042, Knapp 997, Milan 089, Foltin 1022, Čalič 986), Makpetrol - Skopje 5.454 (Sergievski 864, Manev 969, F. Delov 844, Dimitrovski 911, Stojanovski 965, V Delov 901).
Jože Marinček
Poraz v drugem polčasu
Kranj - Nogometaši Živila Triglav iz Kranja so v Kopru z 1 : 0 klonili v drugem polčasu. Ker je Korotan osvojil točko, je Kranjčanom ušel za pet točk.
Nogometaši Sport Line Kopra so imeli premoč, vendar so se Kranjčani uspešno branili in bili na trenutke tudi nevarni, vendar kljub prizadevnosti resne priložnosti niso imeli. Tekma je bila odločena v 74. minuti, ko je Husejnovič po podaji Bunjevčeviča zabil zmagoviti gol. Poraz je še zaostril boj Kranjčanov za obstanek v prvi- ligi. Korotan je igral v Ajdovščini s Primorjem 1 : 1 in povečal prednost pred Kranjčani na pet točk.
Na vrhu ni sprememb. Maribor Pivovarna Laško je po zmagi s 7 : 0 nad Hit Gorico na prvem mestu z 48 točkami. Koper jih ima 44, Olimpija 44. Primorje pa 41. Gorica je rešena boja za obstanek, saj ima 32 točk. Korotan je deseti in ima 24 točk, na zadnjih dveh mestih pa sta Živila Triglav z 19 točkami in Domžale s 16 točkami. Domžalčani so s 3 : 0 zgubili z Olimpijo.
V prihodnjem krogu konec tedna bo Živila Triglav že v soboto ob 15. uri igral s Primorjem, ki ima novega trenerja in ambicije znova preiti na vrh. Tekma bo težka in lahko že odločilna. Domžale bodo igrale doma s Koprom, Korotan pa doma z Mariborom Pivovarno Laško.
J.K.
Gorenjci tokrat uspešnejši
V tretji ligi center so bila gorenjska moštva tokrat uspešnejša. Šenčur Protect GL je z 2 : 0 premagal Avto Debevc z Doba, Slaščičarna Šmon z Bleda je s 3 : I premagala Britof, Zarica pa Status Kolpo z 2 : 0. Tekmovanje so začeli tudi v državni kadetski in mladinski ligi. Moštvi Triglava 2000 sta gostovali v Izoli in zmagali z. 2 : 1. Mladinci so v sredini lestvice, vodi pa Olimpija. Kadeti pa so s 36 točkami drugi za Hit Gorico, ki ima 45 točk. J.K.
HOKEJ NA LEDU
Hokejisti za prvaka
Ljubljana - Tekmovanje v državni hokejski ligi se približuje vrhuncu. Za prvaka igrata tradicionalna tekmeca Olimpija in Acroni Jesenice. Prvo tekmo v Ljubljani so po ogorčenem boju in žal pred napol prazno dvorano z 2 : I dobili Jeseničani, ki tako vodijo v dvobojih / I : 0. Sinoči je bila na Jesenicah druga tekma. Državni prvak bo tisti, ki bo prvi dosegel štiri zmage. V Zalogu pa je bila sinoči tekma za 3. mesto med Slavijo M Optimo in Bledom. J.K.
Astec Triglav in Kamnik prvoligaša
Kranj - Obe gorenjski ekipi sta izvrstno začeli letošnji polfina'e državnega prvenstva. Odbojkarji Calcit Kamnika so upravičili vlog0 favorita in ves čas zanesljivo nadzirali potek srečanja. V polfinalu se igra na tri dobljene tekme, naslednja tekma pa je na sporedu v sredo v Mariboru. Manj zanesljive so bile napovedi pred prvim srečanjem Blej-cev v Murski Soboti. Ne gre pozabiti, da so odbojkarji PomuDa Galex v prvem krogu izločili drugouvrščeni Salonit. Toda odbojka*}' Merkur LIP Bleda so dokazali, da izvrstna igra, ki so jo pokazali v zadnjih tekmah, ni bila naključje. Po dobljenem, a dokaj izenačenem prvem nizu so tokrat v Murski Soboti Blejci popolnoma zagospodari" na igrišču in domačim hitro "vzeli" upanje na zmago. Blejci so z zma-go s 3:0 (23, 14, 18) nevtralizirali prednost Pomurcev.
Druga tekma med Merkur LIP Bledom in Pomurjem Galex je na sporedu v četrtek ob 20. uri v dvorani SGEŠ v Radovljici.
V ženski konkurenci 1. DOL pa sta že znana oba finalista, saj s° odbojkarice Nove KBM Branik tudi v tretje zlahka premagale Formis Bell Miklavž, prav tako s 3:0 pa je HIT Nova Gorica odpravila Ljubljano. Finale v ženski konkurenci se začne 6. aprila.
Konec pa je prvenstva v 2. in 3. DOL. V moški konkurenci 2. DOL-sta oba gorenjska ligaša tekmovanje zaključila z zmago. Astec Triglav v Portorožu z 0:3, Termo Lubnik pa doma proti Žniders Hočam s 3:0-Odbojkarji Astec Triglava so tako na koncu zasedli drugo mesto m bodo skupaj s SIP Šempeterom v naslednji sezoni nastopali v prvi lig1' izvrstni pa so bili tudi igralci Termo Lubnika. ki so tik za Kranjčani na tretjem mestu.
Veliko slavje pa seje po zadnjem sodnikovem žvižgu začelo v šp°rt. ni dvorani Kamnik. Odbojkarice 3S Kamnika so s 3:0 premagale Ble in si s tem zagotovile najmanj drugo mesto in to ne glede na preosta rezultate konkurenčnih ekip. Drugo mesto pa pomeni napredovanje prvoligaško konkurenco, kjer bodo Kamničanke nastopile PrV!|" Izkazalo pa se je, da tudi poraz Blejk ni bil usoden, saj so zased končno 8. mesto, kar jim bo omogočilo nastop v 2. DOL tudi v našle nji sezoni. Že v petek so sezono v 2. DOL končale Jeseničanke s p°_ razom s 3:0 v Prevaljah. Jeseničanke so sezono končale brez zmage 12. mestu. Po zmagi v Mežici so prvo mesto osvojile igralke Benedi ta, ob Jeseničankah pa se v 3. DOL selijo igralke Cometa iz. Zreč.
Tudi na zadnji tekmi 3. DOL moški zahod so odbojkarji Astr Telekom iz Žirovnice potrdili prvo mesto in s 3:1 premagali Kočevje-Z enakim rezultatom so odbojkarji Figure Kamnik premagali MerK^ LIP Bled II in se prebili na drugo mesto. Med Astro Telekom in H£| uro Kamnik se je uvrstila ekipa Krke iz. Novega mesta, ki si je s te priborila pravico do dodatnih kvalifikacij za 2. DOL kamor pa so * direktno uvrstili odbojkarji iz. Žirovnice. Blejci so na koncu zasedli -mesto, odbojkarji Iskre Mehanizmi Kropa pa 7. mesto.
V ženski konkurenci zahodnega dela 3. DOL so v zadnjem krogu V tri gorenjske ekipe ostale brez zmage. Vsaj točko so ob porazu don z 2:3 proti Semiču osvojile igralke ŽOK Partizan Šk. Loka. pi//Cj0, Morena iz Žirovnice je z. 1:3 doma izgubila s HIT Nova Gorica IL _ hinj pa doma proti Intervalu A iz Izole ni uspel osvojiti niza. l'ai,r ' • Šk. Loka je letošnje prvenstvo končal na 5. mestu, medtem ko Bo ^ in Pizzeria Morena zasedala 11. in 12. mesto in vsaj slednjim skoraj ne morejo uiti kvalifikacije za popolnitev 3. DOL. 0
Moška mladinska ekipa Merkur Lip Bled je v finalni ligi za d'7!^,:, prvenstvo premagala Maribor s 3:1. Naslednjo tekmo bodo l8r~l! ,j % ci v nedeljo, 7. aprila, ob deseti uri v telovadnici v osnovni šoli B C ekipo Salonita. B.M.
^[ERPOLO
Triglav Živila brez konkurence
Kranj- Na pi
g^ski Triglav Živila. Olimpija je druga, tretji Branik in četrti
Kranj - Na prvem mestu po prvem delu je brez izgubljene točke ranjski Triglav Živila. Olin FPer. Torej enako kot lani.
rgranjem zadnjega desetega kroga se je končalo tekmovanje v nrpem    U. državnega prvenstva. Deseti krog ni postregel s kakšnimi senečenji, kajti dve tekmi sta se končali z razliko desetih zadetkov, največje presenečenje pa je, da Kokra na gostovanju v Kopru ni °DSegla nobenega zadetka.
■ gi del se bo začel po mednarodnih nastopih mladinske in članske SjCgane vrste. Prvi bodo na mednarodni sceni nastopili mladinci in Drvf na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem mladinskem bon nstvu' ki se bo igral v začetku avgusta v Bariju. Za mladinci pa se lllr ° Preizkusili še člani na mednarodnem turnirju TRISTAR. Na tem tovIFJU k°mo Pryič v samostojni Sloveniji lahko spremljali tudi sve-. ne velesile, kot sta reprezentanci ZDA z Radkom Rudičem na čelu Reprezentanco Rusije, ki je že osvajala najvišja mesta na 01, SP in
Peto^ C*ru^em dem k°d0 merila le še štiri moštva. Kokra je osvojila ^ ' Kamnik pa šesto mesto in sta z nastopanjem že končala. Sedaj bo ji? nekoliko bolj zares, kajti moštva bodo hotela doseči čimbolj še aisce za igranje play offa. Prvo mesto je praktično že oddano, kaj-
takokot
v prvem, tudi v drugem delu vaterpolisti, ki branijo naslov,
ne nameravajo oddati nobene Točke. Zato pa bo veliko bolj zanimivo na tekmah, ki jih bodo med seboj igrali Olimpija. Branik in Maribor, S kakšnih posebnih prednosti nima nihče, še na najboljšem je JllmPija, ki je že po dvakrat premagala oba tekmeca za osvojitev !,rugega mesta. Na lestvici strelcev ima Primož Troppan (AVK "glav Živila), ki je dosegel 31 zadetkov kar deset zadetkov prednos-1 Pred zasledovalcem Dejanom Hajdinom (VK Koper), na tretjem ?estu je z 20 zadetki Žiga Balderman (AVK Triglav Živila), na gttem z 19 zadetki Vladimir Pajič (AVK Olimpija). Vrstni red: Jjglav Živila 20, Olimpija 16, Branik 11, Koper 9, Kokra 4 in Kam-JM). Prvenstvo se bo nadaljevalo 13. aprila. J. Marinček
pH Slovenije je finale
Kr,
. °azen v Kranju prizorišče kvalifikacijskega turnirja za nastop J^adinskem evorpskem prvenstvu.
anJ - Od torka, 26., do sobote, 30. marca, bo pokriti olimpij-
o
konkurenci Portugalske, Makedonije, Izraela, Nemčije in Švice j^!0 jgrali varovanci trenerja Rada Čermelja, ki se lahko pohvali z s Plrni uvrstitvami na evropskih prvenstvih. Rado se lahko pohvali tudi v^!irn mestom kadetov leta 2000 v Sofiji, kar je bil prav gotovo naj-^ uspeh slovenskega vaterpola ob nastopu članske vrste na EP leta
1999 Kat
v Firencah.
p . lere kandidate za mladinsko reprezentanco ste povabili na ^QVe Pred nastopom naslednjega tedna?
a Priprave sem povabil petnajst igralcev. To so igralci, ki so že lani °P'li na evropskem kadetskem prvenstvu v Nemčiji. Tako sem na
Priprave
povabil igralce Luka Prelc in Nejc Pernuš (vratarja). Blaž Be-
V0j^n(iija ŠuličT Žiga Erhatič (branilci), David Kecman, Tugomer }0v°lc' Armin Kern (centri) ter Luka Švegelj, Žiga Bukovac, Rok Ve-pe °v ^aka in Jure Škof, Nermin Salkič in Blaž Čeklič (napadalci), ik Us' Erhatič, Ker, Švegelj, Bukovac in Vehovec prihajajo iz kranj-j^sa Triglav Živila, Prelc in Šulič iz mariborskega Branika, Verač, 0r,Crrian, Jure in Jaka Škof ter Salkič iz ljubljanske Olimpije ter iz Ko-TvolČič in Čeklič."
Pa boste začeli s pripravami':
i^adi igranja v državnem prvenstvu nekih posebnih priprav nismo ^ll- Zbrali smo se že v četrtek. Po dva treninga smo opravili še v peli,.' s.°boto in ponedeljek. V nedeljo sem dal igralcem prosto, da se % ^ vse potrebno, saj bodo nato cel teden v Kranju." £ Sna pa so pričakovanja na turnirju v Kranju? del c.ilj smo si zastavili osvojitev mesta, ki nas nato vodi na sklepni v     Je na evropsko prvenstvo. Seveda je želja, da bi bilo prvi, saj bi
L    rti pptv.--------1_ J_t-:i: i__i;_____1— s__u ^„ „„„„ ^,,.-,.„„l„ „_
^hv*1 s^uPm' igramo. Žal kandidati v svojih sredinah, ko seje igralo ^°kre r* ^'ansk° prvenstov, z izjemo obeh koperčanov in igralcev dobjij    natič, Kern) in Kamnika (Salkič), velikih priložnosti niso S0       ni najboljše sedaj pred tem važnim nastopom."
Pnmeru morda dobili bolj ugoden žreb za samo evropsko pr-vkate°' -a ^r°k Pa se r)0.°Pravil P" nas' tak° da bomo že taj zvedeli,
^a^r/I"7M poznani':
rep
v^e^"1 nasprotniki, s katerim se boste sreači na tem kvalifikacij-
'Srati enlance lako za mene kot za igralce neznanka. Potrebno bo pata .^ksimalno in disciplinirano, saj se bo v nasprotnem vsaka na-ltr° kaznovala." Jože Marinček
reperczentance Nemčije, s katero smo lani srečali, so vse
^NJE NA SNEGU
^°šir osvojil bron
>i|()Vcn |." S sedmim paralelnim slalomom se je zaključila sezona ^'°bus deskarjev na snegu v FLS svetovnem pokalu. Mali kristalni P^Sto      . re/erviran za Francoza Bozzetta, noj za drugo in tretje
Huct (ff'e D'l še odprt; za medalje so se potegovali Košir (Slovenija), e,^ijaa)n
»ncija), Hbner (Nemčija) Košir
Biveson (Švedska) in Begunek
UafonT".<VU8ir Je P° kvalifikacijah dosegel 14. mesto, Tomaž ratic„
5ouVr^red c^ljem. Košir se je v prvem krogu finala pomeril s četr-
Ntica^ ~- ^ ^ s smrtno številko 45 zelo hiter, a je žal odstopil tri
Ko$jr- ^l111 Ebnerjem, ki je bil hitrejši in izločil vidno utrujenega '1 je   ' J rako ni imel več vpliva na razvrstitev v skupnem seštevku
le / (iT*',1 končno tretje mesto. Drugo mesto v skupnem seštevku si o^.^«-.-.^> izvnn;xnn/Mf |n i
hH^Nozmago tako zagotovil Francoz. Huet, kije slavil pred švi- Poraza Kranjčanov in Locanov
ROKOMET
Ločani brez težav, Chio rešen
Kranj - Ločani tokrat niso imeli težav z Ribničani, Kranjčani so si z novo zmago že zagotovili obstanke, Jelovica igra prvo tekmo končnice v četrtek. Tak je kratek povzetek minulega rokometnega vikenda.
Tekme med Termom in Inles Rikom so bile vedno zanimive, saj je bil zmagovalec znan šele v zadnjih minutah. Tokrat ni bilo tako. Ločani so imeli "težave" z gosti samo v prvih desetih minutah, potem je igra stekla in prednost je ob koncu znašala ducat golov. Slovan je poskrbel za presenečenje in zaustavil nalet Trebanjc, tako je prvenstvo postalo še bolj zanimivo in izenačeno. Nekaj več dela so tokrat imeli, pričakovano, tudi drugouvrščeni Prulčani. Sava je končnico, v skupini, kjer igrajo od petega do desetega mesta, začela s porazom, a ostala na sedmem mestu. Z novo zmago in zaostankom dveh točk jih zdaj ogrožajo Kočevke. Jelovica je srečanje s Pirančankami preložila na ta četrtek. Tekma se začne ob 19. uri.
CHIO Kranj je zabeležil novo zmago. Tokrat so z minimalno razliko premagali še eno moštvo z vrha lestvice. Z novim parom točk je obstanek dokončno zagotovljen, Kranjčani lahko zdaj v miru igrajo do konca lige, uprava pa že pripravlja načrte za naslednjo sezono. Najzanimivejša tekma je bila v Gorišnici. Vodilni Koprčani so kot prvi uspeli zmagati v Gorišnici. Zanimivo je bilo tudi v Litiji, kjer so gostitelji premagali Sežance.
V derbiju spodnjega dela lestvice v l.B ženski ligi so bile Novomeš-čanke boljše od Planine. Radovljica je gostovala v Grosupljem in izgubila. Položaj obeh na lestvici pove vse, tudi rezultat.
Rezultati: 1. liga - moški: Celje P.L. - Velika Nedelja 39:24; Termo : Inles Rilo 36:24; Slovan : Trimo Trebnje 29:27; Rudar : Mobitel Pru-le 67 27:30; Sevnica : Izola 26:16; 1. liga ženske - od 1. - 4. mesta: Krim Eta N.R. : Olimpija 36:23; Jelovica : M-Degro Malizia Pirna 28.3. ob 19. uri; 1. liga ženske od 5. -10. mesta: Žalec : Burja 30:27; Sava : Izola Bori 22:30; Škocjan - Gramiz 21:40; 1. B liga moški: Go-rišnica - Cimos 24:25; Šmartno 99 : Mitol Pro Mak Sežana 31:29; CHIO Kranj : Dobova 27:26; Pivka p. : Dol TKI Hrastnik 34:22; Mo-kerc KIG : Novoles 19:29; Gorica Leasing : Ormož 31:26; 1. B liga ženske: Branik : Keting 28:36; Vias Šentjernej : PUV Nivo Celje 30:24; Jadran - Celeia 22:45; Novo mesto : Planina Kranj 22:15; 2. liga moški: Grosuplje : Radovljica 32:26; Ajdovščina : Arcont Radgona 29:27, Sviš : Drava 22:20; Črnomelj : Atom Krško 25:20.
M. D.
ALPSKO SMUČANJE__
Otroška državna prvenstva
Na letošnjem 11. državnem prvenstvu v alpskem smučanju je v kategoriji starejših in mlajših dečkov in deklic ter cicibanov in cicibank nastopilo skupno 351 tekmovalcev. Najštevilnejša je kategorija cicibanov, kje tekmuje 94 dečkov in 59 deklic. Kasneje se pojavi osip tekmovalcev, ki je večji med deklicami. Med mlajšimi (12, 13 let) je tekmovalo 66 dečkov in 45 deklic, med starejšimi (14, 15 let) pa 58 dečkov in 33 deklic. Na državnem prvenstvu večjih presenečenj v primerjavi s pokalnimi tekmovanji, ki potekajo preko cele sezone ni bilo. Med starejšimi deklicami so prepričljivo ostale v vrhu Lana Grandovec v veleslalomu (v slalomu je odstopila) in Maša Redenšek v slalomu. Mateja Robnik iz Luč je bila obakrat druga, prodor na tretje mesto v slalomu pa je uspel Velenjčanki Špeli Osterc, kar je bila edina menjava v vrhu. Med st. dečki se je sreča končno nasmehnila Denisu Srebotu z zmago v veleslalomu, medtem ko je bil v svoji močnejši disciplini slalomu le tretji. Kljub temu je to zadostovalo za prodor v prvo državno selekcijo. Novi slalomski prvak je postal Tržičan Anže Mravlja. Med favorite je v obeh disciplinah spadal tudi Miha Kurner, ki je po hudi napaki v prvi vožnji in po najboljšem času druge vožnje ostal v slalomu brez medalje, v veleslalomu pa je osvojil srebrno. Med mlajšimi dečki je dvojni državni prvak postal Lučan Jure Lekič Podbrežnik. Večje presenečenje sta med deklicami pripravili Kranjčanka Anja Markovič z zmago v slalomu in Vanja Brodnik iz Roga z uvrstitvijo na drugo mesto. Vodilna smučarka sezone Petra Presterl se je morala zadovoljiti le s tretjim mestom, vendar se je obdolžila z zmago v veleslalomu. Tudi med cicibankami ni šlo vse po pričakovanjih. Vodilna po rangu Petra Svet z Bleda seje uvrstila le na drugo mesto, državna prvakinja pa je postala Ana Michele Stipič iz Unior Celja. Črnjani skrbijo za nadaljnjo vzgojo uspešnih tekmovalcev tudi med najmlajšimi saj so s Tilnom Debelakom dobili novega državnega prvaka v veleslalomu tudi med cicibani.
Rezultati, slalom, st. dečki: 1. Anže Mravlja 1.17,88 (Tržič), 2. Jure Popenko 1.18,57 (BrM), 3. Denis Srebot 1.19,32 (UNC); st. deklice: 1. Maša Redenšek 1.20,59 (Oli), 2. Mateja Robnik 1.21,78 (Luče), 3. Špela Osterc 1.23,69 (Vel); ml. dečki: 1. Jure Lekič P. 1.16,44 (Luče), 2. Gašper Kržišnik 1.16,99, 3. Tirni Gašperin 1.17,15 (oba Bled); ml. deklice: L Anja Markovič 1.17,35 (Trg), 2. Vanja Brodnik 1.17,94 (Rog), 3. Petra Presterl 1.18,11 (Bled); veleslalom, st. dečki: 1. Denis Srebot 1.23,01 (UNC), 2. Miha Kurner 1.23,29 (Bled), 3. Anže Mravlja 1.23,33 (Tržič), st. deklice: 1. Lana Grandovec 1.22,81 (Oli), 2. Mateja Robnik 1.23,29 (Luče) , 3. Maša Redenšek 1.24,12 (Oli); ml. dečki: 1. Jure Lekič P. 43,06 (Luče), 2. Alan Vidovič 43,17, 3. Urban Potočnik 43,79 (Bled); ml. deklice: 1. Petra Presterl 42,79 (Bled), 2. Kim Urbas 43,44 (Nov), 3. Maja Kokalj 43,52 (Trg); cicibani: 1. Tilen Debelak 41,51 (Črna), 2. Gašper Grabnar 41,93 (Oli), 3. Sven Hinter-mann 41,97 (Krg); cicibanke: 1. Ana Michelle Stipič 40,94 (UNC), 2. Petra Svet 41,08 (Bled), 3. Tina Robnik 41,94 (Luče). Darja Kurner
KOŠARKA
^rstn ^lsel'n<>m in Kanadčanom Andresenom. Košir se je na tekmi
nko bil s*'1"' ^ končnim razpletom sem izjemno zadovoljen, saj bi h pravji-?'0 Pet'' Moral bom še nastopiti v snowboardcrossu, da bom Mtalu v ar)ko sploh uvrščen v skupno razvrstitev v svetovnem No /w erJetno se bom boril s Huetom za tretje mesto, kar utegne biti
?anim
tretje
•vo, saj v tej disciplini še nisem nastopil.
2£|njke In Gorenjci Poslušamo
KfeXiIfe     041 944 944
944
M   m mhz
NAMIZNI TENIS
Jazbič drugi, Burgarjeva zmagovalka
Križe, Zalog - Prejšnjo nedeljo je v telovadnici osnovne šole v Križah potekal tretji odprti turnir Slovenije v namiznem tenisu za mladince. Kot vedno ga je dobro organiziral domači klub, pokrovitelj pa je bila Zavarovalnica Triglav. Tekmovanja se je udeležilo samo 53 igralcev, kar je občutno manj kot na prejšnjih turnirjih. Najštevilnejši udeleženci so bili igralci kranjskega Merkurja in Škofjeločani. Poleg njih so Gorenjsko zastopali še trije mladinci iz Mengša in en Križan. Zmagovalec turnirja je postal tretji slovenski mladinec Danilo Piljak s Ptuja, ki je z odlično igro v finalu premagal Klemna Jazbiča iz Škofje Loke. Na poti do osvojitve prvega mesta mu je pomagal tudi Bojan Ropoša iz Moravskih Toplic, ki je bil kot najboljši slovenski igralec tudi prvi nosilec. Njega je v dvoboju osmine finala gladko premagal Klemen Rebec iz Rakeka. Prav ta igralec je bil najprijetnej-ša osvežitev turnirja, saj je prikazal zelo raznoliko in privlačno igro. Odsotnost nekaterih boljših igralcev pa je dobro izkoristilo tudi nekaj mlajših, med katerimi sta bila v ospredju kadeta Škurnik (Maribor) in Kus (Radlje). Od gorenjskih igralcev je vidnejšo uvrstitev dosegel še Rok Petrovič iz Mengša, ki je prišel do četrtfinala. Rezultati zaključnih iger: polfinale - Piljak : Rebec 4:0, Jazbič : Koban (Maribor) 4:1; finale - Piljak : Jazbič 4:1.
V Zalogu pa je bil tudi podoben turnir za mladinke. Tudi tam je bila udeležba zelo nizka, med 29 igralkami pa je nastopilo le 5 Gorenjk iz Mengša, Križ in Jesenic. Najboljša slovenska mladinka Špela Burgar je upravičila vlogo prve favoritke. A. P.
Roudi in Budihna zmagala v Kranju
Kranj - Preteklo nedeljo je v športni dvorani na Zlatem polju potekal 3. odprti turnir republike Slovenije v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Ob dobri organizaciji NTK Merkur iz Kranja se je tekmovanja udeležilo 93 fantov in 53 deklet. Med udeleženci, ki so najprej igrali v predtekmovalnih skupinah vsak z vsakim, je bilo tudi veliko igralcev iz Kranja, Jesenic, Škofje Loke, Križ, Ljubnega in Mengša. Od Kranjčanov so se štirje uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer se igra na izpadanje. Prvi krog sta nato preskočila le Miha Novak in mlajši kadet Aleš Rot, ki pa sta po hudem odporu podlegla realno nekoliko boljšima nasprotnikoma. V prvem polfinalnem dvoboju je Tim Fridrih (M. Sobota) premagal klubskega soigralca Tončka Ropošo, v drugem pa je še tretji Novosobočan Tomaž Roudi ugnal Miho Kljajiča iz Velenja. Zaključni boj je z rezultatom 4:2 dobil dru-gopostavljeni Roudi, ki je nadigral najboljšega slovenskega kadeta Fridriha in se mu približal na republiški lestvici.
Tudi pri kadetinjah Gorenjke niso igrale vidnejše vloge. Še najboljša med njimi je bila Daša Grum iz Križ, ki seje uvrstila med 16, ostale pa so obtičale že v predtekmovanju. Zmagovalka turnirja je postala Tea Budihna iz Nove Gorice, ki je v zaključnih igrah najprej premagala Ivano Zero iz Velenja, v finalu pa še drugo Velenjčanko Jeričevo. Ta je bila v polfinalu boljša od Petre Kokovec, igralke Arrigonija.
V vseh kategorijah so. tako pri fantih kot tudi pri dekletih, v ospredju predvsem tekmovalci Murske Sobote, Mute, Radelj, ravenskega Fužinarja, Ptuja in Puconcev. Le redke izjeme, med katerimi so tudi Gorenjci Klemen Jazbič. Špela Burgar in Aleš Rot, pa se lahko vmešajo med najboljše. - A. P.
Igralke Merkurja v zaključnem delu lige
Kranj - Redni del ženske republiške namiznoteniške lige se je končal v soboto z zadnjim, 14. krogom. V športni dvorani Stražišče sta se v derbiju kola pomerili ekipi Ilirije iz Ljubljane in domačega Merkurja. Kranjčanke so zmagale predvsem po zaslugi njihove najboljše igralke Martine Šafran, letošnje trikratne članske državne prvakinje. Končni rezultat je bil 6:4, najbolj zanimiv dvoboj pa je potekal med državnima reprezentantkama Martino Šafran in Heleno Halas. Po odlični igri, v kateri je prikazala svojo odlično formo, je bila tudi tokrat boljša Martina, kije h končnemu rezultatu prispevala še dve zmagi, s tem pa si je domačemu klubu kar najlepše oddolžila za veliko razumevanje pri njenem izpopolnjevanju na Japonskem. Dvakrat je bila uspešna tudi Katja Konečnik, enkrat pa Hrvatica Mirjana Lučič. A. P.
Zmaga Škofje Loke ,
Škofja Loka - Deveti krog druge slovenske namiznoteniške lige: NTK - RADLJE : NTK - ŠKOFJA LOKA 4:6 in NTK - MARIBOR -2: NTK - ŠKOFJA LOKA 3:6.
NTK Škofja Loka je po lanski osvojitvi prvega mesta v 3. SNTL z 10 točkami prednosti pred drugouvrščenim Mariborom II dodal nov uspeh.
V prvem letu igranja v drugi SNTL je z odličnimi igrami osvojil tretje mesto, ter se uvrstil v kvalifikacije za prvo SNTL. Kvalifikacije z NTK - Škofja Loka bodo 4., 8. in 11. maja.
Največje zasluge imajo odlični mladi igralci, Klemen Jazbič, Grega Hari, Grega Simonič in njihov trener Jano Rant. J.S.
- Radovljica - Jesenice
Kranj - V Hypoligi, kjer igrajo za razvrstitev od 9. do 14. mesta, je Triglav gostoval v Kopru in izgubil s 103 : 68. Loka kava TCG pa je gostovala pri Rogli v Žrečah in izgubila s 97 : 79.
V zaostali tekmi prve ženske košarkarske lige pa je Kobram Jesenice premagal Radio Center Maribor s 77 : 69. Pri Jeseničankah je bila najboljša Sabina Felc, pa tudi igralke so zaigrale boljše, poroča Sead Ali-šič. - J.K.
KOLESARSTVO_
Sava zmagovala na Jarunu
Kranj - Mladi kolesarji Save iz Kranja so se udeležili mednarodne dirka na Jarunu v Zagrebu. Med starejšimi mladinci je bil Miha Švab prvi, Filip Tišma pa tretji. Tudi med mlajšimi mladinci je po zaslugi Vanje Piljojčiča odšla zmaga v Kranj. J.K.
Birotoh. d.o.o. - Hrušica
: www.
www.gorenjskaonline.com
ACi/kFTO
Mariborska 202, Celje Telefon: 03/425 5011
HAIKCDK
Sodelujte v nagradnem žrebanju, dne 10.05.2002, za eno izmed dveh nagrad ki vam bodo omogočile ogled svetovnega prvenstva v nogometu KOREJA 2002
na svetovno prvenstvo
Prinestite izpolnjen kupon k najbližjemu prodajalcu pnevmatik HANK00K. Nakup pnevmatih ni pogoj za sodelovanje v žrebanju.
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
ZGODBA / info@g-glas.si
Torek, 26. marca
Znameniti poslanec Ivo Hvalica iz Solkana je napisal knjigo
To je replika, ne obračun
Ivo Hvalica, rojen v Kanalu ob Soči, je s svojo pojavo in delovanjem zaznamoval zadnje desetletje slovenske politike. Po kongresu v Celju je 23. maja leta 2001 izstopil iz Socialdemokratske stranke, za katero je živel od 12. aprila leta 1989 dalje. Zastor je padel, je zapisal v knjigi.
"Meni se ne toži po državnem zboru, kakršen je danes. Se mi pa toži po državnem zboru, kakršen je bil predvsem v prvem mandatu v letih 1992 in 1996, ko smo bili zares prava opozicija. To je bil čas, ko je bil lahko tudi opozicijski predlog, sicer z veliko napora in prepričevanja, sprejet. Jaz sem sam dobil takšen glas s strani takratnega predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, kar pomeni, da sem bil dovolj prepričljiv. Danes to ni mogoče. Današnja opozicija je cagava."
Ivo Hvalica se je kot poslanec veliko ukvarjal s problemom ig-ralništva in obdavčitve te dejavnosti. Opozarjal je in razkrival skrita pota ogromnih vsot denarja,
F
Koje 65-letni Ivo Hvalica pretekli teden predstavljal svojo knjigo z naslovom Zadnja replika, se je zahvalil vsem, ki smo prišli v Hotel Union na predstavitev. "Hvala tudi tistim, ki niso prišli ali niso smeli priti," je dejal. "Knjiga ni obračun z nikomer. Je replika na obračun, ki se je zgodil z menoj po volji Janeza Janše. Bil sem dolgo ob njem in ga verjetno tudi zelo dobro poznal in spoznaval, kaj se skriva izza fasade izredno pronicljive liderske osebnosti." Ivo Hvalica je vsak dan in vsa leta beležil vse, kar se je dogajalo
vah 10. novembra leta 1996 do 16 poslancev. Uspeh je bil posledica tudi njegovega dela.
V predstavitvi svoje knjige in v odgovorih na vprašanja je povedal še nekatere zanimivosti. Bil je edini od vodstva stranke, ki ni bil nikdar v Zvezi komunistov. V slovenskih političnih strankah je premalo demokracije. Če je ni znotraj strank, kako naj bo potem v družbi? Liberalna demokracija Slovenije in Socialdemokratska stranka imata med vsemi strankami na predsedniški funkciji enega in istega človeka. V primeru sre-
okrog njega. Ni pa pričakoval, da se bo kaj takega zgodilo z njim usodnega leta 2001, čeprav je prej živel za Socialdemokratsko stranko in kot poslanec te stranke dva mandata garal v parlamentu od jutra do večera. Njemu se ob izteku mandata ni bilo treba slikati za govornico, kot so počeli nekateri poslanci, ki v vsem mandatu niso niti enkrat stopili za govorniški oder. Ivo Hvalica je na predstavitvi knjige povedal, da njegova knjiga tako kot nobena takšna ne more biti objektivna, ampak je subjektiven, oseben pogled na mnoge usodne dogodke.
Dolgočasna slovenska politika
Ko se je nad njim 19. maja leta 2001 na kongresu Socialdemokratske stranke v Celju zgodila lustracija, je za en mesec prenehal pisati, saj bi bil lahko pod vtisom tega dogodka neobjektiven. Potem koje vse ponovno premislil, je nadaljeval s pisanjem. Hudo ga je prizadelo, da so ga v spotu o zgodovini stranke prezrli. To je brisanje zgodovine in uspešnega dela stranke, ko je od štirih poslancev v mandatu 1992 do 1996 prišla na državnozborskih volit-
čanja z Janezom Janšo ne ve, o čem bi se pogovarjala, sicer pa politika nekdanjega predsednika ni tek na dolge proge, ampak bolj bližnjica do dr. Janeza Drnovška. V slovenski politiki se letos kljub predsedniškim volitvam ne bo zgodilo nič dramatičnega. Morda se bo Liberalna demokracija razdelila na dva dela, na liberalni del in na nekdanjo zsms - linijo. Takšnega politika, ki bi tako povezoval stranko kot dr. Janez. Drnovšek, trenutno ni na vidiku. Sicer pa je po mnenju Iva Hvalice slovenska politika "pošastno dolgočasna". Predrami jo lahko le šok. Njega sicer /nova vabijo v politiko. Vendar se ne bo dal več speljati za "vlečnega konja", kot je že enkrat bil in da bi se drugi skrivali za njim.
S tolpo ali proti njej
Dr. Andrej Capuder, nekdanji minister za kulturo, član stranke Slovenskih krščanskih demokratov in nekdanji slovenski Veleposlanik v Parizu je iskrivo opisal Iva Hvalico in njegovo knjigo.
"Žalostno je, da morajo v Sloveniji 65-letniki odhajati iz politike, ko so drugje po svetu za politika zelo ustvarjalna leta. Za Iva Hva-
lico to še posebej velja. Upam, da ga bo posnemal kdo od mladih in upal tako kot on reči kakšno besedo," je ugotavljal dr. Andrej Capuder. "Z veseljem sem opazoval, kako je Ivo Hvalica vnašal v svojo stranko krščanske vrednote, ki sem jih v svoji bivši stranki zaman iskal. To je predvsem žrtvovanje za drugega. Žal je politik in poslanec Ivo Hvalica postajal proti koncu svoje kariere vedno bolj osamljen. Spomnil sem se ugotovitve Ivana Cankarja, da ni dovolj biti le član stranke, ampak član tolpe." Povedal je, da iz strank ponavadi mečejo ljudi, ki ogrožajo prvake. Žal je tega več na slovenski politični desnici kot na levici. Veseli ga, da so na Primorskem še pokončni ljudje. Primorska je dala odlične politike in upa, da jih bo še v prihodnje. Ivan Hvalica je eden od njih. Dr. Andrej Capuder seje obregnil ob lepak, kije vabil na predstavitev knjige, na njem pa je bilo napisano Zadnje republika in ne pravilno Zadnja replika. Vprašal seje, ali imamo v Sloveniji sploh republiko. Po njegovem ne. Imamo "kozmetično prebarvano enoumje". Smo ena redkih demokratičnih držav, kjer opozicija nima dnevnega časopisa.
Ivo Hvalica, ki je bil sicer primorski poslanec, je z Gorenjsko povezan zaradi udeleževanja na strankarskih srečanjih, ki sta jih organizirala /lasti župana Tržiča in Cerkelj Pavel Rupar in Franc Čebulj. Konec lanskega leta in letos pa je zlasti slednji doživljal njegovo usodo.
Na vprašanje Gorenjskega glasa, ali se mu kdaj toži po parlamentarnih   klopeh,  je odgovoril:
s katerimi so se financirale raznj dejavnosti. Takrat je država vz| stavljala nadzor nad igralnistv< in ustanovila poseben urad. Nj gov šef je sedaj odstopil.
"Nekdanjega direktorja urada nadzor iger na srečo sem poz? in sem bil pri njem na obisku,' je prevzel to funkcijo. Jaz & verjel, daje bil to dober izbor. U je sodeloval v kriminalistični iskavi v zadevi Hit. Menije vOT zaupanje. Ravno to, da se je se zapletel v stvari, o katerih pW kaže, daje igralništvo pokvarijo blago in da so bila vsa moja do# danja opozorila pravilna." ..
Na predstavitvi knjige ni ^ poslancev Pavla Ruparja in Fi^j ca Čebulja. Rupar seje oglasil p]
P     - I
%   7 ,3
telefonu s "političnega scB^j parlamentarcev v Švici", ^ $ prišel, Franc Čebulj pa se je ^ opravičil zaradi opravkov na diSČu, je povedal Ivo Hvalica-
Devet let z Janšo
Ivo Hvalica je v zadnje"1 P glavju z naslovom Politični «rjj napisal: "Namen mojega P1^ ni niti literarni niti zgodoV'nS jjj To je predvsem moja izp°ve^ moj pogled na politične dogjjjj, v Sloveniji od padca BerlinsKJ zidu do maja 2001, ko sem ^ stil aktivno politiko. Osem let ^ denja v parlamentu je svojeg, izkušnja, nič manj dvanajst^ članstvo  v Socialdemokrat stranki Slovenije. Najmanj-lahko rečem, je, da sem bil a* političnega dogajanja v deve setih letih, čeprav sem večin0i • obdobja preživel v opoziciji- j>" lec se bo morda vprašal, zakaj' likokrat omenjam Janeza J&j To vprašanje sem si PoStaV1Ltf sam. Odgovor je preprost: o let sem bil njegov strankarski ^ litični sopotnik, kar je bil<\j prej kot preprosto. Ne naZf* sem edini, ki je kot funkcij' stranke in hkrati poslanec ob D t prebil toliko časa. Nekateri so^ šli, drugi so morali oditi, na*^ do pa še ždi in čaka na svojo rj ložnost ali morda na njegovo lost. Sicer pa Janše v duŠopl* J prav nihče ne pozna, niti za večplatsno osebnost, kij0.1 jjj kuje odločnost, škodujejo p*Jj komunikativnost, egocentrik g zamerljivost in maščevalno? 1 je osebnost, ki ne more žive" ^ konfliktov. Maščevalnosti ^ J štejem v zlo, saj je vsak, k' en sam dan po krivici /aPvr^n^ njen k temu. To sicer ni ^^fr krepost, je pa človeška lastJij(j je zapisal Hvalica. "Zakaj 'u f koncu spet toliko besed o m ^
tako in drugače pooseblja s• ■ j; ki sem ji dolgo pripadal. '^ $ dobesedno njegova in "^jjjjj okrog ne vidim nikogar. K' v lahko dosegel. Tudi social«* \ kracije v SDS pravzaprav ^ (]> oziroma jo je še za vzorec- j še najbolj žalosti. Mog«*1 !. prav to izziv za nov za&^J/ In še misel i/ knjige:  ^ )v
politični kroniki bo PlSIl'(|, V ' vstopaj
23-
Hvalica, član SDS, aprila 1989, izstopi
2()()1" . . .like 0
Jože Košnjek, s»Kt
JoreK 26. marca 2002
GOSPODARSTVO, FINANCE / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
Rogelj zamenjal Klemenčiča
Tomaž Rogelj iz Kranja je postal predsednik uprave S.I.B., Slovenske investicijske banke, dosedanji predsednik
uprave Vlado Klemenčič pa bo ostal v banki kot svetovalec.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Ljubljana - Ko je novi predsednik uprave na četrtkovi novinarski konferenci predstavil novo usmeritev banke, je poudaril, da je ta potrebna zato, ker banka potrebuje umestitev na trg in večjo specializacijo. Ponudila bo nove storitve investicijskega bančništva, kredite še naprej usmerjala v mala in srednja podjetja in poudarjala zasebno bančništvo.
z občani pa namerava v poslovni (in ne kapitalski povezavi) z drugo banko poudariti zasebno bančništvo. Pri upravljanju z zasebnim premoženjem bo koristila izkušnje nekaterih švicarskih bank. Kar zadeva investicijsko bančništvo, bo strankam ponudila svetovanje in upravljanje denarja, razvijala bo zasebno bančništvo in podjetniške finance ter sodelovala pri združitvah in prevzemih. Na vprašanje, ali v banki razmišljajo tudi o kapitalskem povezovanju, je Rogelj odgovoril, da najtežje ostanejo samostojne srednje velike banke, medtem ko majhne banke s specializirano ponudbo in pokrivanjem tržnih niš lahko preživijo tudi same.
Prehitro slovo
od regionalnih bank
Dosedanji predsednik uprave Vlado Klemenčič je povedal, da se je banka usmerila predvsem v podporo drobnemu in deloma tudi srednje velikemu gospodarstvu, pri tem pa so se tudi naučili, kako obvladovati tveganja. Ker stranke jemljejo kot partnerja, so bili pri izterjavah bolj prožni kot morda nekatere druge banke. Na evropsko konkurenco so se pripravljali tako, da so zniževali stroške, ki so na zaposlenega že med najnižjimi v slovenskem bančništvu. Lani so bilančno vsoto povečali za dobrih 28 odstotkov, na 38,6 milijarde tolarjev. Od prebivalstva so zbrali več kot sedem milijard tolarjev, ustvarili 103 milijone tolarjev (bruto) dobička, še 163 milijonov tolarjev pa je nerazporejenega čistega dobička iz preteklih let. Na vprašanje, kako komentira dogodke v Novi Kreditni banki Maribor, je Klemenčič odgovoril, da se je Slovenija v primerjavi z drugimi državami v Srednji Evropi prehi-
tro poslovila od nekaterih regionalnih bank. Te banke bi do nadaljnjega lahko ostale v slovenskih rokah, kasneje, ko bi bili že v Evropski uniji, pa bi se lahko odločili tudi drugače. Ne strinja se s prevladujočim javnim mnenjem, ki pravi, da je v Sloveniji preveč bank. "Ne vem, zakaj naj bi zmanjševali njihovo število, bank naj bo toliko, kot jih prenese trg," je dejal Klemenčič.
Predsednik nadzornega sveta banke Ivan Vitežnik je ob tem poudaril, da je banka v začetku letošnjega leta izvedla dokapitali-zacijo in povečala kapital na 3,7 milijarde tolarjev, to pa ji bo omogočilo nadaljnji razvoj in rast poslovanja. Po končani dokapitaliza-ciji bo imela Energetika 77-od-
Tomaž Rogelj
Slovenska investicijska banka, ki posluje dvanajsto leto in ima Pooblastilo za opravljanje vseh bančnih storitev, bo po besedah novega predsednika uprave Tomaža Roglja ponudila nekatere nove storitve s področja investicijskega bančništva, med drugim tudi upravljanje denarja za mesto Ljubljana in za podjetja v mestni lasti. V sodelovanju z večinskim lastnikom, to je javnim podjetjem Energetika Ljubljana, bo ponudila trgu finančne "izdelke" za spodbujanje celovitega razvoja regije, sodelovala pa bo tudi pri uresničevanju stanovanjskih načrtov. Še Naprej bo ohranjala in razvijala delovanje s sedanjimi strankami, med katerimi prevladujejo mala in srednja velika podjetja. Razvijala in zagotavljala bo finančne, bančne in druge storitve ter izdelke z visoko stopnjo intelektualnih storitev in se postopno uveljavila kot banka s projektno nišo. Pri komercialnem poslovanju bo povečevala delež namenskega financiranja, pri poslovanju
Vlado Klemenčič
stotni delež, država 11,3 odstotka, Sava Kranj nekaj manj kot 1,7 odstotka, Zavarovalnica Triglav blizu 1,5 odstotka, vsi ostali delničarji pa manj kot enoodstotni delež.
Po Ziirichu in Celovcu spet v Ljubljano
Tomaž Rogelj kljub svoji mladosti ni neznano ime v slovenskem bančništvu, čeprav je po tem, ko je 1989. leta na Ekonomski fakul-
'—------i
HiperaWwn*
čez vikend
Jože Šeijak in 104 njegovih sodelavk in sodelavcev zaposlenih v Hipermarketih Živila vam bo v naslednjih 40 vikendih pripravilo:
• več kot 200 izdelkov po posebno ugodnih ernah.
že urice, <>i) katerih bodo . meso, delikatesa, sadje, zelenja va in sladice cenejši /a 50 %.
• Predstavitve in poku&ine.
• Presenečenja i" nagrade.
HIPERMARKET
Cerklje, Črnuče Parmova, Tržič
teti v Ljubljani diplomiral iz kapitalskih standardov v bankah, večinoma delal v tujini. Po končanem študiju je bil strokovni sodelavec v Novi Ljubljanski banki, kjer je sodeloval pri mednarodnem poslovanju, v skupini za ustanovitev podružnice Milano in v projektu tehnične pomoči irske banke pri upravljanju s tveganji, spremljal pa je tudi kapitalske naložbe v tujini. Iz Ljubljane ga je pot vodila v Ziirich, v LB InterFinanz AG, kjer se je kot pomočnik direktorja ukvarjal s celotnim poslovanjem, še posebej pa s pripravo in vodenjem financiranja na trgih Slovenije in jugovzhodne Evrope ter z upravljanjem z riziki. Zadnja tri leta je bil poslovodja oz. direktor Zveze bank v Celovcu, kjer je v okviru dvočlanskega poslovodstva vodil banko z bilančno vsoto 220 milijonov evrov. Nadzorni svet Slovenske investicijske banke ga je 6. februarja letos imenoval za predsednika uprave, 15. marca pa mu je Banka Slovenije za to tudi podelila licenco. Na mestu predsednika je zamenjal legendo S.I.B.-a, ustanovitelja in doslej edinega predsednika uprave Vlada Klemenčiča, ki pa bo do nadaljnjega ostal v banki kot svetovalec. Rogelj se je dodatno izobraževal tudi v drugih tujih bankah (Frankfurt, Manheim, London, Chicago, Dunaj), dobro govori nemški, angleški, italijanski in hrvaški (srbski) jezik, z družino pa živi v Kranju. Cveto Zaplotnik
Chemo v prodajalni Šobrle
Bled - Trgovsko podjetje Sava Trade, ki v okviru maloprodaje zaenkrat nastopa na trgu še z dvema blagovnima znamkama - Chemo in Astra, ter samostojni podjetnik Anton Poklukar s Poljšice pri Gorjah sta v sredo na Prešernovi cesti na Bledu v okviru blagovne znamke Chemo odprla novo franšizno prodajalno Šobrle. Prodajalna obsega približno 150 kvadratnih metrov prodajnega prostora in zaposluje pet ljudi. V njej je ponudba kemijskega, gumenega in tehničnega blaga: barve, laki, lepila, cevi, gospodinjska plastika, čistila in pribor, materiali za zaključna dela v gradbeništvu, delovna zaščitna sredstva ter vse za vrtičkarje. CZ.
Zgledi iz sosedstva
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Evropske države s svojimi vladami na čelu se že dolgo nahajajo v skušnjavi, da bi svoje trge dela naredile bolj podobne ameriškemu. Glavne značilnosti ameriškega trga dela so večja prožnost pri najemanju in odpuščanju delavcev, nižji davki, ki jih plačajo delodajalci in nižji socialni stroški, kar vse naj bi zniževalo brezposelnost. Mnogi Evropejci pa seveda zavračajo tako imenovani "najemi in odpusti" model, saj povečuje neenakosti med dohodki, da o glavni prednosti Evrope pred Ameriko, visoki stopnji socialnega zavarovanja oziroma bolj učeno povedano evropski državi blaginje, niti ne govorimo.
Skoraj vsak ve, da ima Evropa v povprečju relativno visoko stopnjo brezposelnosti, malokdo pa pride do spoznanja, da ima več kot polovica od petnajstih držav članic EU stopnjo brezposelnosti nižjo od ameriške, ki znaša 5,5 odstotka. V to skupino spadajo med drugim tudi Velika Britanija, Nizozemska in Švedska, medtem ko imajo velikanke Nemčija, Francija in Italija stopnjo brezposelnosti okrog 9 odstotkov. Posledično je tudi stopnja brezposelnosti v evro območju visoka, saj znaša 8,4 odstotka, kljub temu pa iz mnogih podjetij poročajo o težavah pri najemanju delavcev. Zdi se, da se je razkorak med prostimi delovnimi mesti in brezposelnostjo v evro območju kot celoti še poslabšal. Med gospodarskim poletom namreč brezposelnost pade, število prostih delovnih mest se poveča, ko pa se gospodarstvo upočasnjuje, se dogaja obratni proces. Delno lahko to pojasnimo z dejstvom, da želijo delodajalci zaposlovati višje izobražene delavce, tisti z nižjo izobrazbo pa tako s svojimi sposobnostmi na trgu dela ostanejo praznih rok. Ta problem je še posebno pereč v Franciji in Nemčiji. Da pa stvar ne bi bila tako preprosta, so predvsem v Belgiji, Nemčiji in Italiji tudi prosta delovna mesta in brezposelnost zgoščena na različnih območjih. Delavci se ne selijo tja, kjer so prosta delovna mesta, za podjetja pa območja z visoko stopnjo brezposelnosti niso privlačna.
Po evropskih državah se je razvilo nekaj alternativnih modelov zmanjšanja brezposelnosti, med katerimi je mogoče najbolj znan nizozemski model. Nizozemska, kije imela svoje čase stopnjo brezposelnosti med najvišjimi v EU, je uspela brez velikih dohodkovnih razlik in brez opuščanja države blaginje svojo brezposelnost spraviti na komaj 2 odstotka. V zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja so njihovi sindikati pristali v omejevanje plač, v zameno so podjetja ustvarila več delovnih mest, vlada pa je znižala prispevne stopnje za socialno varnost. Vlada je tudi znižala nadomestila za brezposelne, zaostrila pogoje za prejemnike teh nadomestil in sprostila omejitve za delo z nepolnim delovnim časom. Nekateri kritizirajo model, ker neobičajno velik delež nizozemske delovne sile prejema nadomestilo za nezmožnost opravljanja dela, ti ljudje pa so izključeni iz štetja brezposelnih. Res je sicer, da je imela Nizozemska v letu 1990, kljub nizki brezposelnosti tudi stopnjo zaposlenosti (delež zaposlenih v aktivnem prebivalstvu) pod povprečjem EU in je znašala samo 61 odstotkov. Danes ta, po podatkih britanskega tednika The Economist, znaša 74 odstotkov in je nekoliko višja kot ameriška. Veliko delovnih mest je sicer z nepolnim delovnim časom, toda to odseva želje predvsem žensk in bolj prožnih delodajalcev. Od leta 1990 se je tako skupno število delovnih ur na Nizozemskem povečevalo hitreje kot v ZDA.
V zadnjih letih se tudi v Franciji, Španiji in na Irskem povečuje skupno število delovnih ur, kar gre pripisati spremembam delovne zakonodaje, ki dovoljuje več začasnega dela in dela z nepolnim delovnim časom. Tudi švedski in danski model kažeta, da socialne prejemke ni potrebno znižati na ameriško raven, da bi dosegli nizko brezposelnost. V obeh državah javno trošenje še vedno dosega 50 odstotkov bruto domačega proizvoda, toda njuni vladi sta z aktivno politiko pomagali brezposelnim hitreje najti delo in s tem ustvarili tudi prožnejši trg dela.
Zgoraj nekoliko podrobneje opisani nizozemski model ni niti popoln niti neboleč, saj zahteva toge omejitve plač in nižja nadomestila za brezposelne. Kakršenkoli že je, pa kaže evropskim vladam, da jim ni treba slepo slediti Ameriki v njihovih prizadevanjih za zmanjšanje brezposelnosti. Za metode ustvarjanja novih delovnih mest naj se evropske vlade raje zgledujejo po njim bližnjih sosedih. Ni namreč vse zlato, kar je ameriško.
Nobena ponudba ni dobra
Kranj - Že v sredo je bilo v javnosti neuradno slišati, da bo komisija za privatizacijo Nove Kreditne banke Maribor zavrnila ponudbe Aktive Group, Bank Austrie Creditanstalt in banke Unicredito Italiano za odkup 65-odstotnega deleža banke, v četrtek je ministrstvo za finance to uradno potrdilo tudi s sporočilom za javnost.
Kot so zapisali v sporočilo, je komisija za privatizacijo obravnavala dopolnjene ponudbe vseh treh bank oz. finančnih skupin, pri tem pa je ocenila, da nobena
od njih ne zagotavlja vseh s privatizacijskim programom zastavljenih ciljev. Komisija bo poročilo o svojih ugotovitvah poslala vladi, ki bo na podlagi vseh elementov in morebitnega dodatnega posvetovanja s komisijo odločila, ali bo nadaljevala s postopkom ali ga bo zaključila. V javnosti so se po tem pojavile razlage, da se po vladni uredbi postopek za prodajo državnega premoženja konča že, če tako odloči komisija. V vladnem uradu za informiranje so v petek takšno razlago zavrnili in ob tem poudarili, da je vlada edina, ki je
pristojna za prodajo državnega premoženja. V mednarodnem konzorciju pod vodstvom slovenske finančne skupine Aktiva Group so prepričani, da je bila njihova ponudba najboljša, edina razvojno naravnana in skladna z načrtom razvoja in širitve banke na tuje trge. saj so ponujali zelo visoko dokapitalizacijo in razvoj celotne finančne skupine NKBM. V parlamentarnih strankah jih odločitev komisije ni presenetila, saj so ob stopnjevanju javnega pritiska zoper prodajo bank tujcem to tudi pričakovali. CZ.
Vozila, oprema, nepremičnine posojilo, leasing.
Komenskega 12, 1000 Ljubljana
BKS-leasing d.o.o.
© Informacije:
01/3000 920
www. bks-leasing.si
l'lHn.i. Uuni|skd <nu 50, 1S27 t|uhl|jnj
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
... in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki  080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
Šampionki sta Dolenčeva
in Kosova krava
Za najboljšo črnobelo kravo v državi so izbrali Čito iz hleva dr. Antona Dolenca iz Vrbenj in za najboljšo lisasto kravo na Gorenjskem kravo Gundo, last rejca Alojza Kosa
z Murav pri Poljanah.
Kranj - Ob 50-letnici umetnega osemenjevanja na Gorenjskem je bila v soboto na Gorenjskem sejmu v Kranju velika razstava plemenskih živali lisaste in črnobele pasme, ki je ponovno potrdila, da je Gorenjska po rejskih dosežkih še vedno za korak pred ostalimi slovenskimi pokrajinami.
Janez Zabret
Ko so pred štiridesetimi leti v Naklem pripravili razstavo goved in na njej prvič predstavili šest iz Avstrije uvoženih krav in šest telic lisaste pasme z zadružnega posestva v Podbrezjah, je bilo na Gorenjskem še vedno 95 odstotkov govedi cikaste pasme. Lisasta pasma se je začela širiti šele po 1964. letu, ko so na posvetovanju v Kranju sklenili, da je ta pasma najprimernejša za prirejo mleka in mesa. Danes je na Gorenjskem približno dve tretjini krav lisaste pasme in tretjina črnobelih, s ciko pa so lani ose-menili samo še 147 krav. Rejci so s pomočjo strokovnih služb dosegli velik napredek. Ko je bila
Raj ko Kos
troli v zadnjih desetih letih povečalo z 11.009 na 18.484, mlečnost (v 305 dneh) pa s 5.516 na 6.860 kilogramov. "Kljub takšnim rezultatom se ekonomski položaj kmetij ne izboljšuje. Le rejci, ki dosegajo pri svojih čredah nadpovprečne rezultate, nekako pokrivajo rejske stroške," ugotavlja strokovni tajnik društva rejcev črnobelih govedi mag. Peter Kun-stelj in poudarja, da bo specializacija v govedoreji postala ekonomska nuja, izbor ustrezne pasme in tehnologije pa pogoj za doseganje primernega dohodka na kmetiji.
Na gorenjski razstavi plemenskih živali lisaste pasme, na katero je 27 rejcev prignalo okrog 40 živali, je med starejšimi kravami zmagala Hana, last rejca Franca Zalokarja z Gorjuš, druga je bila Pirša iz hleva Borisa Kunšiča s Pernikov in tretja Peja iz reje Tomaža Sifrerja iz Žabnice. Kot je povedal Franc Zalokar, ki je na razstavo pripeljal pet živali, je Hana v štirih laktacijah dala pov-
Primerjava med bohinjsko ciko in najboljšo črnobelo kravo v Sloveniji.
mlajših kravah? Ocenjevalna komisija je za najboljšo žival izbrala Gundo, last kmeta Alojza Kosa z Murav, drugo mesto je prisodila kravi, ki jo je na razstavo pripeljal Jože Dolinar iz Stare Oselice. tretje mesto pa kravi Borisa Kunšiča. Krava Gunda, ki jo je komisija izbrala tudi za šampionko gorenjske razstave krav lisaste pasme, je po besedah Rajka Kosa, bodočega gospodarja na kmetiji, v dveh laktacijah povprečno dala 6.549 kilogramov mleka, po tretji telitvi pa daje od 31 do 41 kilogramov mleka na dan. Uvozili so jo iz Nemčije, kar precej draga je bila, a se bo nakup očitno izplačal. Na kmetiji redijo okrog 40 goved, od tega 22 krav, v mlekarno pa na leto oddajo od 110 do 120 tisoč litrov mleka. Ker so v hribih zahtevne razmere za pridelovanje kakovostne krme. bodo v prihodnje le še težko povečevali mlečnost. Pri prvesnicah je bila najboljša Regica, last Janeza Križnarja iz Kranja, druga Drobna rejca Franca Fona s Spodnjega Brnika in tretja Vila, last Borisa Kunšiča.
Poglejmo še, kako se je razpletlo ocenjevanje pri črnobeli pasmi,
kjer se je za zvonce potegovalo okrog petdeset krav iz vse Slovenije! Pri starejših kravah je bila
Franc Zalokar s kravo Hano.
najboljša Čita, last dr. Antona Dolenca, druga je bila krava Ajda-Ka iz hleva Milene Mis iz Zavrha pod Šmarno goro in tretja krava Buba, ki jo je na razstavo pripeljal Anton Lojgar iz Goric. Dolenčeva kravo Čito so potlej
tudi razglasili za šampionko razstave, saj je že po izgledu vzbujala pri konkurenci "strah in trepet", prepričljiva pa je bila tudi s povprečno mlečnostjo 10.880 kilogramov mleka, kakršno je dosegla v treh laktacijah. Kot je povedal gospodar Anton, je to trenutno najboljša izmed 65 krav hlevu, saj v zadnjih dveh mesecih daje od 60 do 64 litrov mleka na dan. Ne brez razloga: ob avtomatskem krmilniku preživi kar polovico dneva. Pri mlajših kravah je bil vrstni
darja Tomaža 130 goved in med njimi 75 krav, s katerimi dosegajo (v 305 dneh) povprečje okrog deset tisoč litrov mleka. Na dan oddajo v mlekarno dva tisoč litrov mleka oz. na leto 750 tisoč. "To je za družinsko kmetijo že skrajni obseg in tudi mlečnosti ne bo vec možno veliko povečati, saj narave ne smemo izzivati," je ob tem dejal Tomaž Mis.
Na prireditvi so za nazoren pn-kaz rejskega napredka na Gorenjskem predstavili tudi cikasti kra-
Klemen Dolenc z najboljšo črnobelo kravo v državi.
red naslednji: prva Desa, last Janeza Zabreta iz Bobovka, druga Srna 12 z Misove kmetije in tretja Svila, last Jaka Korenčana iz
Podbrezij. "To je rezultat tridesetletnega prizadevnega rejskega dela," je prvo mesto triletne krave Dese komentiral Janez Zabret, gospodar na kmetiji, kjer redijo 75 goved, od tega 46 krav. Pri prvesnicah se je z zmagovalnim zvoncem ovesila Jasa, last Milene Mis, druga je bila Sarma s kmetije Antona Zidarja iz Sušja pri Ribnici in tretja prvesnica, ki jo je na razstavo pripeljal Janez Slevec iz Preserij. Na Misovi kmetiji redijo po besedah bodočega gospo-
vi, last Iztoka Smukavca iz Podjetja, nagradili pa so tudi kravi, ki sta vsaka v svoji pasmi doslej dali največ mleka in sta - zanimiv0 " celo rojeni na isti dan: 11. novembra 1988. Črnobela krava Petra i Misove kmetije je dala 104.262 kilogramov mleka in enajst teličkov, liska Malka, last rejca Antona Šenka iz Hotemaž, pa 76.124 kilogramov mleka in tudi enajst teličkov. Rejci so se ob jubileju spomnili tudi pionirjev umetnega osemenjevanja na Gorenjskem - Franca Strniša, Martina Jagodica, Antona Puglja, Franca Pavlica in Martina Krumpačnika.
Cveto Zaplotnik
Tomaž Mis iz Zavrha pod Šmarno goro s prvesnico Jaso.
1974. leta razstava lisastega goveda v Zabnici, so v katalog kot rej-ski cilj zapisali mlečnost 3.500 kilogramov mleka, lani pa je bila povprečna mlečnost gorenjskih krav lisaste pasme 5.099 kilogramov mleka. Podobno je bilo pri črnobeli pasmi, kjer seje v Sloveniji število črnobelih krav v kon-
prečno 9.307 kilogramov mleka, v zadnji pa kar 10.798 kilogramov. Na kmetiji redijo 28 mleka-ric in še toliko drugih govedi, v mlekarno oddajo na dan okrog 650 litrov mleka, po mlečnosti krav pasemsko mešane črede pa so že nekaj let med najboljšimi v državi. In kakšen je bil razplet pri
Pregled obvezen vsaki dve leti
Kranj - Po zakonu o fitofarmaeevtskih sredstvih je vsaki dve leti obvezen pregled škropilnic, ki jih kmetje uporabljajo pri varstvu rastlin.
Kot so sporočili iz oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, bosta na Gorenjskem tudi letos pregledovala škropilnice Srednja biotehniška šola iz Kranja in oddelek za kmetijsko strojništvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Danes, v torek, ob 8. uri jih bodo pregledovali na KŽK-jevem posestvu na Trati pri Škofji Loki, jutri, v sredo, ob 8. uri pred zadružnim domom v Voklem in ob 13. uri pred zadružnim domom v Mavčičah ter petek ob 8. uri pred zadružnim domom v Cerkljah, ob 9. uri na šolskem posestvu v Strahi-nju in ob 12. uri pred zadružnim domom v Križah. V torek, 2. aprila, ob 15. uri bodo škropilnice začeli pregledovati pred zadružnim domom v Zgornji Besnici, v četrtek, 4. aprila, ob 14. uri pri igrišču v Zabnici, v petek, 5. aprila, ob 9. uri pred Debelakom v Šenčurju, v ponedeljek, 8. aprila, ob 12.30 na
dvorišču gostilne Pri Jurču na Blejski Dobravi in ob 14. uri na prostoru KGZ Gozd Bled na Bledu. V četrtek, 11. aprila, bodo škropilnice pregledovali na dveh lokacijah - ob 14.30 pri Klemenu na Bukovici in ob 16. uri za zadružnim domom na Hotavljah, poleg tega pa še dvakrat v maju: v torek, 7. maja, ob 8. uri pred kulturnim domom v Predosljah in v petek, 10. maja, ob 8. uri pred gasilskim domom na Brezjah. Kmetje naj pripeljejo na testiranje očiščene in tehnično brezhibne škropilnice s približno 150 litri vode. Kjer jih bodo pregledovali strokovnjaki z biotehniške fakultete, bo pol ure pred začetkom pregleda možno odpraviti še manjše napake. Srednja biotehniška šola bo za pregled skupaj z 20-odstotnim davkom na dodano vrednost zaračunala 6.500 tolarjev, biotehniška fakulteta pa petsto tolarjev več. CZ.
Komendski sejem podira rekorde
Spomladanski sejem v Komendi, ki je bil po obsegu sejmišča in številu razstavljavcev največji doslej, si je od petka do nedelje ogledalo rekordno število ljudi, okrog dvaindvajset tisoč.
Komenda - Ko si je Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, v petek ogledal sedmi spomladanski kmetijski sejem v Komendi, je dejal: "Sejem je zanimiv predvsem zato, ker je ravno tak, kot si ga želimo kmetje. Prireditelji na čelu z Lojzetom Lahom imajo za to očitno dober posluh."
Lojze Lah
Letošnji sejem je bil po razstavni površini in številu razstavljavcev največji doslej. Kot je v imenu prireditelja. Konjeniškega kluba Komenda, povedal njegov predsednik Lojze Lah, so sejmišče tokrat razširili za tisoč kvadratnih metrov in postavili še en šotor. Ker letos v Kranju ni bilo kmetijsko gozdarskega sejma, je bilo za sejem v Komendi še nekoliko večje zanimanje kot prejšnja leta. To se je odražalo tudi po številu razstavljavcev, vseh je bilo čez dvesto, med njimi več kot šestdeset trgovcev s kmetijsko mehanizacijo. "Na sejmu je bilo možno videti vso, za slovenske razmere primerno kmetijsko mehanizacijo, kar jo izdelujejo v Evropi in pri nas," je dejal Lojze Lah, očitno zadovoljen, da se je sejem od 1995. leta do danes med slovenskimi kmeti ter trgovci s kmetijsko mehanizacijo tako dobro uveljavil. Ker so večje spre-
membe v kmetijski tehniki le še redkost, tudi na tokratnem sejmu v Komendi ni bilo videti česa takega, kar bi vzbujalo posebno pozornost, ampak le zmogljivejše stroje in posamezne tehnične izboljšave. Na sejmu se je tokrat predstavil tudi Zavod za gozdove Slovenije, ki je obiskovalcem, med katerimi so prevladovali kmetje, predstavil varno delo z motorno žago ter mobilno učilnico oz. za gozdarsko izobraževanje prirejeno vozilo /. vso potrebno opremo. Gozdarji so med drugim praktično pokazali, kakšna je vloga /aščitne obleke, kako se {aga pravilno zaganja, kako se klesti in podžaguje drevje - in še kaj. Sejem sta s stiskom rok odprla komendski župan Tomaž Drolec in predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk, ki je ob tem dejal, da kmetje kljub težavnim razmeram v kmetijstvu ne sinejo izgubiti upanja. Zgodovinske izkušnje kažejo, da so se vedno izvlekli iz težav in tudi zdaj, ko so znana izhodišča Evropske unije za pogajanja o neposrednih plačilih in kvotah, bodo bržkone na-
Na sejmu so tokrat sodelovali tudi gozdarji.
šli rešitve, ki jim bodo omogočile preživetje pred vstopom v unijo in tudi po tem. Ena od možnosti za prilagoditev novim razmeram so tudi dopolnilne dejavnosti, o katerih so razpravljali na posvetu, ki ga je v kulturnem domu v Komendi še pred odprtjem sejma pripravila kmetijsko gozdarska zbornica. Kot je povedala Milena Kulovec, se je posveta udežilo okrog 120 kmetov ter predstavnikov različnih organizacij in ustanov. Predstavili so jim predpise, ki urejajo različne dopolnilne dejavnosti, postopke registraeje, obdavčitev ter potrebno izobrazbo in
strokovno usposobljenost, pri tem pa so jih tudi opozorili, da je o° 10. maja še čas, ko bo možno dejavnost, ki jo zdaj opravljajo ko s.p. (samostojni podjetniki) ^firf* Hirati kot dopolnilno dejavnost 1 na podlagi sedanje odločbe o registraciji. .a Kmetijska strokovna revu Kmetovalec je že sedmič oi^1"1" /irala izbor Slovenski traktor Wj£ tudi letos pa je rezultate razg'aS^ la na sejmu v Komendi. Po g'aS^ vanju bralcev Kmetovalca je V&z gal traktor Nevv Holland TN i^v'
Cveto Za
plotnik
Torek, 26. marca 2002
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Dobri za grofa, neizvirni za komisijo
Jeseničanka Damjana Aupič je končala priznano steklarsko šolo v Rogaški Slatini. Njeni brušeni in gravirani stekleni izdelki so navdušili tudi belgijskega grofa, angleškega
bankirja, predsednika Kučana in Esmeraldo. V Nemčijo po nove delovne izzive.
Jesenice - Delo, ki ga opravlja, je najboljše, kar se ji je lahko zgodilo v življenju. Mikalo jo je zdravstvo, pa se je k sreči tako izteklo, da je pred devetimi leti končala rogaško steklarsko šolo in postala brusilka kristalnega stekla. Odkar pomni, se je rada sprehajala po steklarskih muzejih. Beneške steklarske delavnice, češki muzeji in navdušenje nad polno in drobno brušenimi steklenimi izdelki. Navdušena je nad svojim delom, manj vesela pa je nad možnostmi, ki Jih ima kot edina gorenjska izučena brusilka stekla v Sloveniji. Na lastni koži okuša rek, da doma še nihče ni bil prerok.
V rogaški šoli so jih učili osnovnih motivov brušenja; zvezd, kri-žev, zrn, praga njihove unikatne brusilnice pa ni nikoli prestopila. Njena sreča je bilo srečanje z. Danijem Škorjancem, ki jo je povabil v nemško steklarno Boec-kling, kjer se je izpopolnjevala pet let.
"V njej mojstri znanj ne skrivajo, ampak mlade z veseljem učijo tudi zahtevnih motivov in po njihovi zaslugi sem ena najmlajših graverk in brusilk stekla v Sloveniji. Brušenje osnovnih motivov, ki sem se jih naučila v šoli je bilo zame preveč rutinsko in enolično delo, želela sem si oblik in raznolikih motivov. Na žalost pa slovenske prodajalne niso najbolj navdušene nad prodajo graviranih in brušenih steklenih izdelkov. Zanimiv je tudi odziv komisije, ki je odločala o mojem statusu kulturnega delavca, saj je mojo vlogo zavrnila z obrazložitvijo, da izdelkom manjka kreativnosti!? Mojstri v nemški tovarni so bili nad mojimi izdelki navdušeni in tudi kupcem so všeč. Očitno bo tudi moja zgodba stereotipna in bom morala najprej v tujino, da bom potem lahko doma zadostila kriterijem komisije," je povedala Aupičeva.
Damjana Aupič brusi in gravira Vse vrste steklenih izdelkov (steklenice, kozarce, vaze, šatulje. ogledala, steklo) in se loteva raznolikih motivov (cvetja, živali, lovskih motivov, kulturnih znamenitosti, vozil in celo portretov). Po osmih letih dela, zadnjih pet let dela kot samostojna podjetnica, njeni izdelki pa imajo status domače in umetnostne obrti, je Pridobila pravi občutek v rokah, ki je za to delo zelo pomemben, kozarec pa zbrusi že v desetih mi-
nutah. Pravi, da brušenje ne dopušča napak, saj popravljanja ni, zato je natančnost nujna. Včasih motiv na stekleni izdelek nariše, največkrat dela brez osnutka. "Zahtevnejši motivi in večji izdelki včasih zahtevajo tudi večdnevno delo, pri nakupu pa izbiram raznolike steklene izdelke, poleg slovenskega tudi češko in francosko steklo. Največ na-
ročil je po vinskih kozarcih, kozarcih za žganje, vazah in skledah, zadnje čase so med naročili dekorativni izdelki za stanovanje. Delam tudi po naročilu in poskušam slediti željam naročnikov. Delo mi je pisano na kožo in dnevne večinoma preživim pred brusilnim strojem. Serijsko brušenje ni zame, zato bom vztrajala pri unikatih," je dejala Aupičeva.
S svojimi izdelki je sodelovala na več kot 40 razstavah ter zanje prejela tudi priznanja, med olimpijskimi igrami je izdelke poslala tudi v japonski Nagano in odziv Japoncev je bil odličen; niti enega izdelka ji ob vrnitvi ni bilo treba prinesti domov, pokupili so vse do zadnjega. Damjanini izdelki so
našli svoje kupce tudi v Ameriki, iz njenih kozarcev pijejo predsednik države Milan Kučan in angle-
ški bankirji, belgijski grofovski par pa so navdušile njene steklene posode za pecivo. Esmeraldo na
obisk Slovenije spominja tudi stekleni portret, Damjanino delo. V njeni delavnici nastajajo izdelki za jeseniško gledališče in različni stekleni pokali. Letno izdela več sto brušenih in graviranih steklenih izdelkov.
"Mladim obrtnikom obrtna zakonodaja ni naklonjena, še manj država, zato moje zamisli o odprtju trgovine, kjer bi lahko prodajala svoje izdelke, ostajajo le pobožne želje, saj so zame prevelik finančni zalogaj," premišljuje Aupičeva.
Tudi zato odhaja v Nemčijo, kjer bo delala v znani steklarni Boeckling. Vrnitve domov v sebi še ni dorekla.
Renata Škrjanc, foto: R. Š.
Majhno podjetje iz Kranja že nekaj let izvaja seminarje za poslovno uspešnost na podlagi ameriških metod
Več optimizma v poslovni svet
V hotelu Borje minuli teden potekal seminar Trening optimizma, ki gaje pripravilo podjetje Vernar VTC iz Kranja, z aktivno enoto na Blejski Dobravi. Vsem udeležencem, predvsem poslovnim ljudem na vodilnih mestih, so predstavili metodo za reševanje različnih
konfliktnih situacij in s katero bodo bolj produktivni in uspešni na delovnem mestu.
Preddvor - Podjetje za izobraževanje pozitivnega poslovanja je bilo ustanovljeno leta 1995 po srečanju s priznanim ameriškim piscem Brianom Tracvjem in nje-
govo knjigo Pot do uspeha, ki obravnava delovno življenje vrhunskih podjetnikov. Na podlagi licenčnega razmerja z Brian Tracy International in Success Insights
International že nekaj let organizirajo in izvajajo seminarje s področja vodenja, prodaje, timskega dela, komunikacije, upravljanja s človeškimi viri in trening optimizma. V minulih letih se je pri njih izobraževalo vodilno osebje tudi nekaterih gorenjskih podjetij kot so Merkur, Lip Bled, Jelovica, Vipi in še nekaj manjših. Gre za sistem razvijanja podjetniškega razmišljanja, ki je podkrepljen z izkušnjami v razvitem svetu, predvsem v ZDA. Pri izobraževanju so se kmalu pojavila vprašanja, kako narediti ljudi v težavnih situacijah bolj odporne, pozitivne, optimistično naravnane. To jih je pripeljalo do dr. Martina Seligma-na, avtorja uspešnice Learned Optimism - Naučeni optimizem in svetovno priznanega kognitivnega psihologa z Univerze v Pennsylvaniji. Učenje optimistič-
ne naravnanosti na delovnem mestu po njegovem novem vrhunskem programu predstavlja za podjetje najnovejšo pridobitev, za katerega so dobili licenco pri Adapting Learning systemu kot ekskluzivnem zastopniku. To podjetje deluje v Ameriki šele dve leti, zato je Vernar VTC v Evropi prvo, ki nudi kvalitetno, strokovno raziskano in utemeljeno izobraževanje dr. Seligmana.
Pripravljajo zelo specifične vrste seminarjev, ki so namenjeni za ljudi na vodstvenih položajih in vseh ostalih. Udeležence učijo pozitivnega in konstruktivnega odziva na probleme v podjetju, medsebojne odnose uslužbencev in ob padcu prodaje, kar je zelo pomembno za dobro stimulacijo med zaposlenimi. Vsak program je oblikovan tako, da omogoča hitro učenje in takojšnje rezultate.
Seminarski programi so podprti z video materiali in knjigami ter dopolnjeni s posebnimi vajami, igrami vlog, osebnostnimi analizami in avdio kasetami, ki omogoča vsakemu udeležencu doseči nov nivo delovne uspešnosti. Njihovi predavatelji se trudijo pokazati udeležencem na zanimiv, poučen in zabaven način, kako lahko postanejo največ, kar lahko so. Trening optimizma je zelo potreben tudi na področju slovenskega trga, ki je kar samo klicalo po boljših vibracijah v poslovnem svetu, nadvse uporaben pa se je izkazal tudi na ostalih nivojih izobraževanja. Potrebno je slišati in prepoznavati svoje misli, biti realen in kritičen do sebe, priznati napake in uspehe, ter vzpostaviti optimistično naravnanost pri reševanju problemov.
Katja Dolenc
Po praznični šopek ...
... zavijte v kranjski Si.mobil center!
19.900 SIT
FLIRT 9654
V kranjskem Si.mobil centru smo za uporabnike predplačniškega sistema Si.mobil Halo pripravili cvetoči Siemens M35, idealen za esemes-flirtanje in prijazne poljube ... telefonček, ki se ga bo razveselila vsaka žena in mama. Najhitrejše pa čaka še darilo: kozmetična torbica s čokoladnimi bonboni. Ponudba velja do 31. marca 2002 oz. do razprodaje zalog. Za dodatne informacije pokličite 080 40 40 ali obiščite www.simobil.si.
vedno zame.
Si.mobil center
Kranj, Koroška 4 (center Globus)
simobil
halo
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 28.3.; Madžarske toplice od 16.5. do 19.5., od 20.6. do 26.6., in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 13.4.; Medžigorje - romanje od 10.5 do 12.5. 2002; morje - Pelješac od 27.4. do 1.5.2002.
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje	Lenti 6.4., formula 1 - Imola 14.4.2002 Tel.: 252-62-10, 041/660-658
TRGOVINA IN SERVIS BIOSAN Vrečkova 3, Kranj tel.: 23 59 595	Vam nudi DROGERIJSKE, MEDICINSKE PRIPOMOČKE, NARAVNE DODATKE k prehrani... Nudimo vam POPRAVILO IN SERVIS USNJENIH IZDELKOV, BALDAHINOV, ORTOPEDSKE in DRUGE OBUTVE.
HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/5963-876 04/5957-757	Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu. Ostali prevozi (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041-734-140
ENAČBA - izobraževanje Resnik, s.p. Milje 67, Visoko	MATEMATIKA, 20 - urni maturitetni tečaj, svetovanje in instrukcije tel.: 04/253 11 45 in 041/564 991
AVTO $OLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
DISPANZER ZA ZENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845
V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure.
Prešernovo gledališče Kranj
Četrtek, 28. mar., ob 19.30 uri Odon von Horvath: VERA LJUBEZEN UPANJE. PREMIERA za IZVEN, Režija: Eduard Miler Igrajo: Elisabeth: Darja Reichman, Policaj - Alfons Klostermever: Borut Veselko, Preparator: Aleš Valič k.g., Višji preparator in sodnik: Pavel Rakovec, Baron: Tine Oman, Irene Prantl: Vesna Jevnikar, Gospa sodnikova: Marija Benko k.g., Invalid in Višji inšpektor: Gaber Trseglav, Maria: Vesna Pernarčič, Kriminalist: Matjaž Višnar. In takrat sem rekla državi: "Ti, država, jaz sem državljanka." Ampak država ni rekla nič.
4»
DRAMA
Slovensko narodno gledališče LJ. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
J. Glovvacki: ČETRTA SESTRA. PREMIERA, IZVEN (KONTO), jutri, 27. 3., ob 20. uri
Y. Reza: NAKLJUČNI ČLOVEK, IZVEN (KONTO), četrtek, 28. 3., od 20.00. do 21.30 ure
g)', ara.
OZARA SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6, tel.: 04 / 23 62 610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04 / 583 62 00.
center kulturnih dejavnosti
JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj
ZGODBA O VELIKONOČNEM ZAJČKU - lutkovna predstava združena z ustvarjalno delavnico pod vodstvom Rosane Kleindienst Premk. Po lutkovni pravljici bomo skupaj s starši ustvarili še svojega zajčka in ptička iz nespredene volne. V petek, 29. marca, od 17. do 18.30 ure v predavalnici CKD ZKO Kranj, Sejmišče 4, 4000 Kranj. Vstopnina za otroke je 1000 sit, za spremljevalce je vstop prost, inf.: 04/201 37 32
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Velikonočni semenj
Kranj - V soboto, 30. marca, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Velikonočni semenj. Na voljo bo mnogo izdelkov domače in umetne obrti, s katerimi boste lahko razveselili sebe in vaše najbližnje.
Sekanje pirhov
Kranj - TD Kokrica prireja v sodelovanju s trgovino Živila na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, tradicionalno sekanje pirhov. Prireditev bo potekala od 9. do 12. ure pred marketom na Kokrici. Prisrčno vas vabijo, da se jim pridružite, saj so Živila priravila lepe nagrade.
Muzejski večeri
Idrija - Jutri, v sredo, 27. marca, ob 18. uri bo v OŠ Idrija potekal Muzejski večer. Predavatelj bo prim. Dr. Jože Felc, psihiater.
Kozmos, evolucija, življenje
Tržič - Danes, v torek, 26. marca, ob 19. uri vas Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vabi na predstavitev knjige dr. Jožeta Hlebsa: Kozmos, evolucija, življenje. Jutri, v sredo, 27. marca, ob 18. uri pa bo v Glasbeni šoli Produkcija učencev Glasbene šole Tržič.
Moj rodovnik
Kranj - V Gorenjskem muzeju bo v prihodnjih mesecih potekal študijski krožek z naslovom Moj rodovnik. Vabljeni ste vsi, ki vas ta tema zanima, ne glede na to, kolikor znanja in izkušenj že imate. Reše-
vanja problemov se boste lotili skupaj, po nasvete pa se boste obrnili tudi na priznane strokovnjake. Za vse informacije in prijavo se obrnite na kustosinjo Magdo Zore, Gorenjski muzej Kranj, do konca meseca, tel.: 201-39-60.
Večer z Ano Marijo Justin
Kranj - DU Kranj - Sekcija za kulturno dejavnost vas vabi na večer s pesnico Ano Marijo Justin. Razgovor z njo bo vodil dr. Zdravko kaltnekar. Prireditev bo jutri, v sredo, 27. marca, ob 18. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu DU Kranj, Tomšičeva 4.
Izdelovanje pirhov
Kranj - CSD Kranj vabi vse otroke danes, v torek, 26. marca, ob 16.30 uri v Prešernovo hišo v Kranju, kjer boste izdelovali pirhe.
Predstavitev diplomske naloge
Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja vas vabi na predstavitev diplomske naloge Kozma Ahači-ča "Kritična izdaja izvirnih slovenskih pesmi Jovana Vesela - Koseškega iz obdobja do 1852", napisane pod mentorstvom dr. Igorja Grdine, ki bo jutri, v sredo, 27. marca, ob 19. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki.
Ure pravljic
Škofja Loka - Jana Štromajer bo danes, v torek, 26. marca, ob 17. uri, v Knjižnici Škofja Loka pripravila uro pravljic z naslovom Zlatolaska in trije medvedki. Radovljica - V četrtek, 28. marca, ob 17. uri bo Alenka Potočnik
v Knjižnici A.T. Linharta pripravila uro pravljic za otroke, stare vsaj 3 leta. Naslov norveške ljudske je Vzhodno od Sonca in zahodno od Meseca.
Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice bo v četrtek, 28. marca, ob 17. uri, ura pravljic za otroke, stare vsaj štiri leta.
Stojnice z otroškimi izdelki
Stražišče - V 1000 letnico prve omembe kraja se bo z bogatim programom vključila tudi OŠ Stražišče. Tako bodo učenci šole z učitelji jutri, v sredo, 27. marca, pripravili uvodno dejavnost v tiso-čletnico stojnice z otroškimi izdelki. Od 16. do 18. urebodo pred glavnim vhodom v šolo (v primeru slabega vremena v avli šole)ponudili obiskovalcem zanimive in raznovrstne velikonočne dekoracije za vaš dom.
lom sprejema Meta Pečnik, tel.: 231-22-88, do zasedbe mest.
Turistični izlet
Kranj - DU Kranj vabi v torek, 9. aprila, na turistični izlet v Vipavsko dolino in Goriška brda. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest v avtobusu.
Na izlete z DU Naklo
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi, da se udeležite enega od izletov, ki jih pripravljajo, in sicer na Nizozemsko: 11. in 18. aprila ter 6. maja. Odhod iz Nakla bo ob 3. uri. Nakupovalni izlet v B. Gradiško bo v soboto,
27. aprila, z odhodom ob 3. uri. Pohitite s prijavami, ker je zanimanja veliko. Aprilski izlet v Logarsko dolino je prestavljen na 14. maja, z odhodom ob 6. uri iz Nakla. Vse prijave zbirajo poverjeniki.
Na Korado
Kranj - Pohodniška sekcija pri DU Kranj organizira in vodi v četrtek,
28. marca, pohod po delu Kanalskega Kolovrata in na Korado. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 26. marca, do 12. ure oziroma do zasedbe mest.
Na Veliki draški vrh
Radovljica - PD Radovljica vabi v soboto, 30. marca, na zimski pohod na Veliki draški vrh nad dolino Krme. Tura je srednje težka in primerna za planince vajene zimskih razmer. Hoje bo za 6 ur. Prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure, tel.: 531-55-44.
Na Kredarico
Kranj - PD Iskra Kranj vabi na izlet na Kredarico, ki bo 6. in 7. aprila. Odhod v soboto, 6. aprila, ob 5. uri izpred hotela Creina s posebnim avtobusom. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049; Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03 in v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj.
Na Boč
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v ponedeljek, 1. aprila, na planinski izlet na Boč. Odhod avtobusa izpred trgovine Dvor bo ob 6. uri. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255-15-65, do četrtka 28. marca.
V Lenti
Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Lenti, ki bo 4. aprila, z odhodom ob 3. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo od danes, 22. marca dalje v pisarni društva, vsako sredo in petek od 8. do 12. ure.
S kolesom v naravo
Žabnica, Bitnje - Sekcija za kolesarske izlete pri DU Žabnica -Bitnje vabi vse, ki bi radi šli s kolesom v naravo. Zato vas vabijo vsak ponedeljek v aprilu na ko-lesraske izlete. Prvič se boste zbrali v ponedeljek, 8. aprila, ob 16. uri pred OŠ v Zabnici.
Na Vremščico
Žabnica, Bitnje - Pohodna sekcija pri DU Žabnica - Bitnje organizira in vas vabi na planinski izlet na Vremščico. S posebnim avtobusom se boste odpeljali v sredo, 17. aprila, ob 7. uri izpred hotela Creina in s postanki na vseh AP v Stražišču, Bitnjah, Zabnici do Virmaš. Dodatne informacije in vpisovanje z obveznim vplači-
Obvestila
organizira 7 dnevno zdravljenje v Zdravilišču Dobrna, od 8. junija do 15. junija, po zelo ugodni ceni. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Dom na Lubniku odprt
Škofja Loka - PD Škofja Loka obvešča, da je od začetka marca naprej Dom za Lubniku odprt vse dni vtednu. Pričakujejo vas Lučo, Majda in Mika. Večje skupine se lahko tudi najavijo po tel.: 51-20-561.
Predavanja
Bolezni srca in ožilja
Cerklje - Krajevna organizacija RK Cerklje vabi danes, 26. marca, ob 19. uri na predavanje Bolezni srca in ožilja, predavateljice Biljane Djakovič v OŠ Cerklje.
Predavanje o luskavici
Kranj - Društvo psoriatikov Gorenjske vabi na letošnje prvo predavanje, ki bo v četrtek, 28. marca, ob 16. uri v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. Predaval bo dr. Igor Bartenjev.
Osteoporoza -tiha epidemija
Žiri - Krajevna organizacija RK Žiri in Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj organiziratapreda-vanje "Osteoporoza - tiha epidemija" Ksenije Šimnovec, dr. med., ki bo v sredo, 3. aprila, ob 17.30 uri v OŠ Žiri.
Zgodbe muzejskih predmetov
Radovljica - Svojo knjigo o materialni dediščini slovenskega prostora in nekaj zanimivih muzejskih predmetov bo predstavila zgodovinarka in publicistka Tea Čeme. Z avtorico se bo pogovarjala kustosinja etnologinja Tita Porenta, in sicer danes, v torek, 26. marca, ob 19.30 uri v Knjižnici A.T. Linharta
PD Javornik -Koroška Bela obvešča
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča vse planince in obiskovalce, da bo Kovinarska koča v Krmi v času velikonočnih in prvomajskih praznikov ter ob vikendih v aprilu in maju odprta in oskrbovana. Neprekinjeno pa bo odprta od 1. junija dalje.
Občni zbor DU Naklo
Naklo - Občni zbor DU Naklo bo v petek, 5. aprila, ob 17. uri v prostorih Gasilskega doma v Dupljah. Nastopili bodo člani FS DU Naklo.
PD Jesenice obvešča
Jesenice - PD Jesenice obvešča, da je stalno oskrbovana Erjavčeva koča na Vršiču. Koča pri izviru Soče v Trenti bo oskrbovana od 29. marca do 1. aprila in potem do 21. aprila vsak vikend, od 25. aprila pa bo stalno oskrbovana. Koča na Golici bo oskrbovana za vikende in praznike, če bo lepo vreme. Dodatne informacije dobite po tel.: 586-60-70.
Zdravljenje v Zdravilišču Dobrna
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da
Kripl z Inishmaana
Ljubljana - V četrtek, 28. marca, ob 20. uri bo na velikem odru MGL peta premiera zlate sezone Kripl z Inishmaana avtorja Martina McDonagha.
Vera, ljubezen, upanje Kranj - Prešernovo gledališče Kranj vas vabi na ogled predstave Vera, upanje, ljubezen. Premiera drame bo v četrtek, 28. marca, ob 19.30 uri v dvorani Prešernovega gledališča Kranj.
Romeo in Julija Bohinjska Bela - Člani KD Bohinjska Bela so v letošnji gledališki sezoni pripravili predstavo Romeo in Julija. Premierna uprizoritev bo 1. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu na Bohinjski Beli.
ure dalje, prav tako na sedežu društva. Najlepše pirhe bodo nagradili z praktičnimi nagradami.
Razstava klekljanih čipk Žiri - V prodajni galeriji A. Primožič 1888 v Žireh je na ogled razstava klekljanih čipk izdelanih na letošnjem tečaju, ki je bil organiziran v Gorenji vasi. Razstava bo odprta do 2. aprila. V tem času bodo razstavljene tudi znamke Borisa Klemenčiča na temo Čipke, ki so doma v različnih deželah. Vabljeni k ogledu vsak dan med 16.30 in 19. uro, od ponedeljka do petka ter v soboto in nedelo med 9. in 12. uro.
V rovtarskih govcih Idrija - Mestni muzej Idrija vabi v četrtek, 28. marca, ob 18. uri na otvoritev razstave akademskega slikarja Rafaela Terpina, ki razstavljen dela posveča svoji materi Pepci Terpin. Razstava bo na ogled od 14. aprila.
Prepletanke
Ljubljana-V sredo, 3. aprila, ob 18. uri bodo v galeriji TR/3 na Trgu republike 3 v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Prepletanke, akvareli na ročno izdelanem papirju, ki jo je pripravila akademska kiparka Andrejka Čufer.
Drugačnost gozda
ŽBodv:Ljubljana - Foto Tivoli, prodajalna Atrij, Slovenska c. 58, Ljubljana vabi na ogled razstave barvnih fotografij Drugačnost gozda, avtorja Mateja Rupla iz Radovljice. Razstava bo na ogled do 10. maja.
Izseljenec
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razsavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju.
Razstava likovnih del Tržič - Razstava likovnih del slikarja Jožeta Vogelnika in Rozi Žnidaršič - Rož je v domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču. Prodajna razstava 43 risb, 23 opek in 7 slik - olje, je na ogled do 1. maja.
Pogled skozi detajl Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica vabi na ogled razstave fotografij Pogled skozi detajl, avtoric Kaje in Mojce Graj. Razstavo si lahko ogledate do 3. aprila v galeriji Pasaža v radovljiški graščini.
Razstava v Kurnikovi hiši
Tržič - Tržiški muzej vabi na ogled razstave kiparskih del akadern-skega kiparja Ljuba Zidarja in kiparke male plastike Viktorije Zi-dar-Shamine, ki je na ogled v Kurnikovi hiši do 5. aprila.
lsMJ.-U-.Wsl EJ IU»liMsWl IQ
Razstava pirhov
Kranj - DU Kranj vabi upokojenke in upokojence na razstavo pirhov, ki bo na ogled v nedeljo 31. marca, in v ponedeljek, 1. aprila, v gostinskih prostorih na sedežu društva, na Tomšičevi 4. Pirhe bodo ob romantični glasbi sprejemali v soboto, 30. marca, od 17.
Velikonočni koncert Radovljica - Linhartova dvorana Radovljica vabi na velikonočni koncert Chorus N'omen, ki bo danes, v torek, 26. marca, ob 20. uri v Linhatovi dvorani. Vstopnice so v prodaji v pisarni TD Ra" dovljica in uro pred koncertom pri blagajni Linhartove dvorane.
'GOSTILNA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje
GALERIJA Avsenik Gregor s.p.
Glasbeni program:
Četrtek, 4. aprilu     ^čer evergreen glasbe z
' Bid Bangom iz Radovljice
Petek, 5. aprila
glasbeni večer s hišnim ansamblom "Jožovc"
Začetek ob 19. uri
INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.:04/ 5333-402
Romina Zupan in Mateja Rezek sta bili varuški'
Švedi jedo ribje palčke zmrznjene
Večina mladenk se odloča za delo varuške v Angliji ali Ameriki. Redko se zgodi, da najdeš dekle, ki se odloči za Avstrijo, kaj šele za Švedsko.
Sedemindvajsetletni Romina in Mateja, doma z Brega ob Savi in Zgornjih Bitenj, sta dekleti, ki sta se dodobra spoznali z življenjem Pri tuji družini, delom z otroki, menjavanjem plenic in pripravljanjem zgodnjega zajtrka za dva, tri mulčke, ker so se njihovi starši pač pozno vrnili iz gledališča in bi naslednje jutro še malo poležali. Sicer imajo pa tako ali tako varuško, ki bo poskrbela za njihovo nasledstvo.
Mateja se nagiba bolj v politološke vode, a je zato nič manj ne veseli delo turistične vodičke po Ljubljani. Izredno rada potuje in vsako leto si s prijateljicami oprtajo nahrbtnike, se usedejo na vlak in se odpravijo v tujino. Letos razmišlja o Črni gori. Da kot vodička ne more iz svoje kože, se je izkazalo, koje takoj pripovedovanje o varuštvu v Mondseeju Podprla še z zemljevidom.
Mateja in njena varovanca na ^etu v hribih.
"No, tu je Salzburg. 27 kilomet-r°v stran pa leži Mondsee. To je mesto z okoli 3000 prebivalci. Leži v pokrajini Salzkammergut, ki je na meji med Štajersko in
Zgornjo Avstrijo. To je čudovita pokrajina, polna jezer," je navdušeno pripovedovala Mateja. Ko začne pripovedovati o "svoji družini" v Avstriji, je zlepa ne ustaviš. Pri njih je bila varuška dva meseca, med šolskimi počitnicami. Njena "naloga" sta bila dva mlada nadebudneža, polna energije.
"Najprej sem razmišljala o Nemčiji. S srednje šole sem prišla na faks, nemško sem znala zelo malo, profesorja na faksu pa niti ne zanima, kako in kaj, enostavno moraš jezik obvladati. Takrat sem se odločila, da bo potrebno znanje nemščine izpopolniti. Tehtala sem različne možnosti. Odločila sem se, da grem za varuško v neko nemško govorečo deželo. Problem se je pojavil, ker pri nas agencije ponujajo le šest mesecev, jaz sem razmišljala o dveh. Z malo sreče sem preko neke avstrijske agencije dobila družino z dvema fantoma, starima tri in štiri leta. Izpolnila sem kup obraz-cov, pa tudi družina je morala izpolniti podobne obrazce, tako da je bilo vse lepo in prav. Vedela sem kam grem in kdo me bo na železniški postaji v Salzburgu pričakal."
Delaš čisto vse
Mateja danes pozna Salzburg skoraj bolje kot Kranj, Mondsee ji je pa sploh domač. Spominja se,
da njeno varuštvo ni bilo le delo z otroki, ampak je bila praktično kar "deklica za vse". Tu seje z njo strinjala tudi Romina.
"Delaš ves dan, pač glede na določen urnik. Sedem dni v tednu. Lahko imaš prost dan v tednu, soboto, lahko se odločijo, da ti dajo prosto za vikend. Delavnik se največkrat začne že zgodaj, včasih zaključi pozno zvečer, lahko pa si tudi med dnevom kako uro prost. Izplačila so tedenska ali mesečna. Delaš največkrat prav vse: od gospodinjskih del do varovanja otrok in če imajo kakega hišnega ljubljenca potem moraš tudi zanj poskrbeti. V primeru, da živijo s starimi starši, moraš velikokrat tudi za njih kaj postoriti. Najhujše pa so zabave, ko pridejo na obisk prijatelji s svojimi otroci in potem imaš namesto dveh kar na enkrat kopico varovancev," pripovedujeta obedve podobno zgodbo.
Romina in Švedi
"Želela sem zamenjati okolje in ponudila se mi je priložnost, ko je bil pri nas na obisku bratranec iz Švedske. Takrat je imel dva otroka, tretji je bil na poti. Marzel je bil star tri leta, Adriana leto in pol in mali Gideon, takrat še na poti, ko pa sem prispela na Švedsko, je ravno dopolnil 14 dni. Ker sem se pri njihovem obisku v Sloveniji zelo dobro razumela z Adriano, ki je izredno občutljiv otrok in ker sta rabila pomoč, sem pristala, da grem otrokom za varuško. Družina drugače živi v Helsingborgu, točneje Skone, ki je južni del Švedske," pravi Romina, ki je sicer bodoča andragoginja, dela kot prostovoljka na Šent'k- Zavodu za duševno zdravje in obožuje otro-
Daleč n
Ivi NB f^^^b
D I POLETU
MODNA OBLAČILA >>> RAZNOVRSTNA OPREMA ZA PROSTI ČAS
>>> KOLESA Univega, Peugeot, Bianchi
>» AKCIJSKA PRODAJA VZORČNIH MODELOV IN KOLEKCIJ IZ PRETEKLE SEZONE
Športna trgovina Elan v Begunjah, °egunjei,tel: 04/53 5i 439.
^MAIL TRGOVINA.ELANPELAN-LINE.SI, ODPRTO 00 PONEDELJKA DO PETKA °D 9H 00 igH IN OB SOBOTAH °0 8H DO 13h. Vabuenm
Varuška*: "bejbisiterka" ali Au pair je izraz, ki ga slišimo, smo ga kar privzeli, poslovenili, a si včasih narobe predstavljamo njihovo razlago. Osebno uporabljam izraz varuška, zaradi lažjega razumevanja, pa tudi ta ni čisto pravilen. Angleška beseda "baby-sitter" pomeni v prevodu varuško. Problem nastane pri nadaljnji razlagi dolžnosti, ki naj bi jih varuška v tujini imela. Naša dekleta si le-te razlagajo po slovensko, tuje družine pa po svoje. Če se odločiš za družino s psom, se moraš zavedati, da bo treba nekaj časa nameniti tudi njemu, ga peljati na sprehod, ga celo okopati; če se odločiš za nekadilsko družino, potem ne smeš kaditi, ker najverjetneje iščejo nekadilko in bi vzeli tvoje obnašanje za žaljivo in če napišeš, da imaš izpit za avto to pomeni, da ga resnično imaš, ga znaš vozit in boš verjetno morala voziti otroke v šolo.
Romina in velikonočni "deklici".
ke: "Če bi šla še kdaj za varuško, bi izbrala družino, kjer so otroci že prerasli plenice."
Jezik
Kadar se jima je zataknilo pri sporazumevanju sta uporabljali angleščino. Mateja se je sicer naučila precej nemščine, medtem ko je imela Romina sprva kar malce težav: "S starejšimi se je že dalo govoriti angleško, ampak otroci... Ni mi preostalo drugega, kot da se začnem učiti švedsko. Ostala sem pol leta in v tem času sem se na-
Mondsee
učila kar nekaj besed. Toliko, da sem tvorila preproste stavke, da sem bila z otroki lahko sama. Povem vam, da varovati tri otroke istočasno ni mačji kašelj. Čeprav je bila pri njih mama doma. tako da sva si delo malce porazdelili inje večinoma ona poskrbela za dojenčka, je bilo še vedno naporno."
Ljudje in način življenja
"Ko pomislim na mojo družino in njihovo hrano, se mi besedni zaklad zaključi pri "knedlih". (smeh) Zelo priljubljena pa je tudi sirova kranjska klobasa. Drugače pa znajo biti Avstrijci, splošno gledano, precej bolj skopi kot Gorenjci. V Mondseeju so sicer vsi zelo prijazni in tam najdeš kup zanimivih, znanih osebnosti: tam imajo hiše skakalec Andreas Goldberger, svetovna prvakinja v Smuku Michaela Dorfmeister, ki ima fanta policaja; pa kronski princ Savdske Arabije Khalid. Od avstrijskih, bolj mondseejevskih
Natečaj za najboljši slovenski turistični spominek
Ljubljana - Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, razpisuje javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2002.
Na natečaju lahko sodelujejo le spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo, jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni. Trije najboljši turistični spominki bodo prejeli denarne nagrade. Poleg denarnih nagrad, pa bo strokovna komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje tri najbolje uvrščene spominke. Na natečaj se lahko prijavi kdorkoli.
Spominke se bo sprejemalo na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 15. junija 2002.
Vsakemu vzorcu pa mora biti priložena tudi zaprta kuverta s podatki: ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja; kratek opis spominka, dve fotografiji (12 X 9 cm); označeno, če gre le za idejo za spominek; izjava, da je izdelek prvič predstavljen; izjava, da je izdelovalec oziroma avtor spominka.
Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu TZ Slovenije, razglasitev
rezultatov natečaja pa bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov.
A.B.
navad je pa najbolj luštna in zanimiva, da za božič deli darila Jezus," hiti pripovedovati Mateja, medtem ko Romina v smehu doda: "Švedi imajo tudi eno zanimivost. Ne vem sicer zgodbe, kako je do tega prišlo: za veliko noč se vsi napravijo v ženske. Kar se pa hrane tiče, so pa sploh posebneži ...
Ribje palčke jedo kar zmrznjene, hrenovk ne kuhajo in podobno. Kot ljudje pa niso tako odprti. Družinski prijatelji in sorodniki so bili zelo prijazni do mene in so uporabljali angleščino, ostalim se to ni kaj preveč ljubilo."
Dekleti se še vedno živo spominjata življenja pri družinah. Mateja je sploh polna vtisov, ker se vsako leto vrača k družini. Pomagat ali samo na obisk. Romina je ravno tako ohranila stike. Včasih jih tudi obišče, ali pa pridejo oni v Slovenijo.
Vsaka varuška ima svoje izkušnje. Ene so vozile avtomobil, druge so lahko le kolo, ene stanujejo v hišah z družinami in postanejo del družin, druge dobijo le svojo sobo, tretjim je dovoljeno jesti z družino, spet drugih družine ne sprejmejo s takim zaupanjem in jih gledajo kot del hišne služničadi. Glede na to, da sem bila tudi sama nekoč varuška, da sem pol leta preživela v Londonu, lahko dekletom, ki razmišljajo o tovrstem načinu učenja jezika in zaslužka, rečem le to: delo varuške ni lahko delo. Plačilo ni veliko, delo ni omejeno le na varovanje otrok in nikakor to niso počitnice v tujini. Družina ni tista, ki se bo tebi prilagodila, ti se moraš njim. Če se tega zavedaš prej, preden nastopiš svoj delavnik, potem slabih izkušenj in slabih spominov na svoje dni v tujini ne moreš imeti. Alenka Brun
<5vž? ^To
Kvaliteta, kija okusiš,
tudi za Velika aač
Posojila do
o mite n to m in nekomitentom. Nižje obrestne mere.
?/       KREKOVA BANKA
Al -
Čas je sedaj na Vaši strani.
Oglasite se v naši poslovalnici ali na telefonu 02 - 229 32 02.
Nadomestek za izgnane socialne službe
Pod naslovom Pazimo, da se ne spremenimo v nadomestke za izgnane socialne službe, predsednik SKS Jože Antolin piše o usmeritvah in nalogah sindikatov podjetij.
Koliko resnice je v očitkih, da so sindikati pri svojem delu neučinkoviti, nemočni in preveč mlačni? Zakaj se delavci ob omembi sindikata pogosto nasmihajo in zamahnejo z roko, češ kaj nam bo sindikat, saj tako ali tako nič ne more? Ali nemara sindikati pogosto ne opravljajo takšnega dela, kot bi ga morale različne službe v podjetjih?
Na posplošenih in subjektivnih ocenah sicer ni mogoče graditi resnih in poglobljenih analiz uspešnosti sindikalnega delovanja, kljub vsemu pa ob njih ne gre ostajati ravnodušen.
Ravno zato je treba poiskati odgovore na ključna sindikalna vprašanja, piše Jože Antolin. Gre za to, ali si sindikati postavljajo prave cilje pri uveljavljanju temeljnih sindikalnih funkcij (uresničevanju primarnih in se-
kundarnih sindikalnih nalog). Med primarne naloge sindikata, ki tvorijo tako imenovani železni repertoar sindikalnih aktivnosti, štejemo: nenehna prizadevanja za uveljavitev novih, večjih delavskih pravic - pogajanja, sklepanja in nenehna dograjevanja podjetniških kolektivnih pogodb in uporabo različnih oblik sindikalnega boja: učinkovito varstvo že pridobljenih delavskih pravic - uporabo različnih pravnih in ne-
pravnih metod in sredstev sindikalne zaščite in individualnih pravic. Med sekundarne naloge pa uvrščamo aktivnosti, ki imajo značaj dopolnilnega programa in ga je moč poimenovati kot skrb za boljši družbeni standard delavcev - zagotavljanje raznih ugodnosti, organizacija cenejšega letovanja, zdravljenja, športne in kulturne dejavnosti, nakupov, solidarnostnih pomoči ipd.
Avtor v zapisu ugotavlja, da se učinkovitost sindikalnega delovanja od enega do drugega sindikata podjetja precej razlikuje. Ko analizira delovanje sindikatov, ki so članice SKS, jih razvršča v tri značilne skupine: v prvi je manjše število zelo udarnih in doslednih
Tragedija, imenovana Intec MKD
Vroča tema februarskih Informacij SKS so razmere v Intec MKD, kjer naj bi po načrtu o reorganizaciji podjetja izgubilo delo 85 odstotkov zaposlenih.
Zadnje desetletje so delavci v podjetjih Intec MKD, Saxa in Noric Tec preživeli težka, celo tragična obdobja. Preživeli so stečaje, prisilne poravnave, dvakrat so bili na zavodu za zaposlovanje. Vendar so se doslej še vsakič nekako izvlekli in premagali tudi največjo težavo v letu 1997, ko so bili v stečaju in so jih vodilni delavci prepričali, naj z lastnim kapitalom rešijo podjetje. Delavci so jim verjeli in čeprav so bile njihove plače zelo nizke, so v sanacijo podjetja vložili od 200 do 700 tisočakov. Nihče jih ni vprašal, kje so dobili denar, ki so ga potrebovali, če so hoteli obdržati službo. Prepričani so bili, da so si s svojim vložkom zagotovili zaposlitev za daljše obdobje. V organe podjetja so imenovali tudi svoje predstavnike in stvar je bila videti obetajoča. Zal je bila takšna le videti. Danes jih direktor Milan Zupančič tolaži, naj bodo veseli, da so si za štiri leta podaljšali zaposlitev.
Porajajo se vprašanja, zakaj delavcem tedaj ni nihče od vodilnih omenil, da je rešitev kratkoročna in kakšna je lahko usoda njihovih lastninskih deležev.
V vroči temi tokratnih informacij o poznejših dogajanjih v podjetju govori predsednik sindikata Intec MKD Brane Ovniček. Natanko pred letom dni je direktor podjetja predstavil plan in trdil, da bo obseg dela povečal za 15 odstotkov.
Delavci so bili obetov veseli, že čez nekaj mesecev pa se je pokazalo, da so bili prazni. Prvi šok so zaposleni doživeli avgusta lani, ko so dobili izplačan le polovični regres s pojasnilom, da ima podjetje likvidnostne težave in da denarja ni. Septembra so bili delavci tudi kot družbeniki podjetja na skupščini seznanjeni, da se zaradi upadanja prihodkov predlaga prisilna poravnava in da se kaže odpuščanje delavcev. Ob delo naj bi bilo kar 60 odstotkov zaposlenih,
Sklad z novim vodstvom
Februarja je bila skupščina Sindikalnega sklada, zatem pa še dve seji upravnega odbora sklada, na katerih so izvolili novo vodstvo.
Neuspela skupščina sklada je naslov prispevka v prvi letošnji številki Informacij SKS in pove, da so se vsakršne težave nagrmadile tudi v sindikalnem skladu. Na skupščini naj bi potrdili predlog finančnega načrta sklada za leto 2002, izvolili nove člane upravnega odbora, predsednika in podpredsednika ter člane nadzornega odbora, obravnavali pa naj bi tudi dopolnitve pravilnika o dodeljevanju denarnih pomoči. Zakaj se je zataknilo, da nič od tega ni bilo sprejeto, si lahko podrobneje preberete v sindikalnih informacijah.
Ker na skupščini niso uspeli izvoliti vodstva, zato so to nalogo preložili na prvo sejo novega upravnega odbora sklada. Na tajnih
volitvah je bila za predsednico izvoljena Marija Klinar (dobila je 6 glasov, protikandidat in prejšnji predsednik sklada Redžo Maro-šlič pa 4). Na drugi seji upravne ga odbora pa so izbrali tudi sekretarja Sindikalnega sklada. To je Adolf Sitar. Sicer pa je upravni odbor ugotovil, da na osnovi sklepa skupščine o porabi finančnih sredstev do sprejema finančnega plana za leto 2002 razpolaga le z dvanajstino načrtovanih sredstev za leto 2001. Ugotovili so še, da je kvota za januar in februar porabljena, zato so aktivnosti na področju denarnih pomoči zamrznili do naslednje skupščine sklada. Le o Izjemnih primerih lahko sklepa upravni odbor.
čemur je sindikat kajpada nasprotoval. Drugi šok je bil še hujši, ko so delavci izvedeli za načrt finančne reorganizacije podjetja, po katerem bi delo izgubilo 85 odstotkov zaposlenih. V družbi bi po tej logiki ostalo zaposlenih le še 5 ali 6 delavcev. Zaposleni so ocenili, da ne gre več za finančno reorganizacijo, pač pa za skrbno načrtovan stečaj. Tretji šok pa je bil za delavce soglasje zavoda za zaposlovanje direktorju, da lahko vsem delavcem hkrati preneha delovno razmerje, čeprav gre za tolikšen delež zaposlenih. Krivic pa še ni konec, a podrobneje o vsem skupaj v Informacijah, kjer so zapisana tudi stališča in zahteve Sveta kranjskih sindikatov. Slednji med drugim zahteva, da zaradi uvrstitve 85 odstotkov delavcev med trajne presežke podjetje ni zrelo za prisilno poravnavo, temveč predlaga stečaj. V primeru prisilne poravnave pa naj se upošteva tisto določilo zakona o prisilni poravnavi, ki govori o tem, da se prenehanje delovnih razmerij zaposlenih razporedi na obdobje treh do šestih mesecev, ker gre za večje število delavcev. Zahteva tudi, da se pri določanju odpravnin upošteva skupna delovna doba delavcev, pridobljena z delom v raznih Iskrinih podjetjih.
Nova pravnika na SKS
Dosedanjima zunanjima pravnima poverjenikoma v Svetu kranjskih sindikatov. Jasni Hrman in Jožetu Lakoti sta se pridružila še dva nova. Aleš Pire, univerzitetni diplomirani pravnik, prihaja iz Save Tires. Ima 29 let delovnih i/ kušenj. tudi s področja urejanja delovnih razmerij. Barbara Žagar, univerzitetna diplomirana pravnica, prihaja / Jesenic in delovnih izkušenj še nima, pričaku jejo pa, da si jih bo s svojo zagnanostjo hitro pridobila.
članic SKS, ki se zelo dobro zavedajo svojih primarnih in sekundarnih sindikalnih nalog; v večjo skupino sodijo "zmerne" članice SKS, ki sicer poznajo svoje delo, a ne vztrajajo na doslednem uveljavljanju pridobljenih pravic. Tretjo skupino pa predstavljajo sindikati, ki slabo poznajo svoje temeljne funkcije in so zaradi tega neučinkoviti.
Sindikat je v očeh delavcev pogosto krivec za vse, kar ni dobro, članstvo pa od njega pričakuje in zahteva celo več, kot je v njegovi pristojnosti.
V SKS kljub vsemu ugotavljajo, da v tem pogledu niso storili vsega, kar bi lahko, krivdo za to pa prevzemajo tudi .funkcionarji SKS.
Slednji so tisti, ki bi morali po-,leg zagotavljanja strokovne pomoči sindikate bolj spodbujati k njihovi večji aktivnosti. Zato bodo, potem ko bo končana konsolidacija razmer v SKS, opravili poglobljene pogovore z vsemi izvršnimi odbori članic SKS in se z
njimi dogovori za program skupnih aktivnosti v posameznem sindikatu.
"Zadnja dogajanja, ki so posledica nesprejemljive in premalo domišljene politike vodstva SKS in Sindikalnega sklada v zadnjih letih in so se že močno uveljavila v nekaterih članicah SKS, narekujejo potrebo po koreniti spremembi sedanjega razumevanja vloge sindikata v nekaterih članicah. Preti nam velika nevarnost, da bomo vsi skupaj začeli napačno razumevati temeljne funkcije sindikata in se bomo tako vedno bolj odrekali svoji primarni vlogi varovanja in uveljavljanja novih pravic delavcev," piše Antolin. "Spreminjanje težišča našega delovanja na stran pretiranega prizadevanja po reševanju socialnih stisk naših članov z dodeljevanjem socialnih pomoči iz sindikalne članarine je zanesljivo hudo zgrešeno. S takim početjem na dolgi rok ne bomo ničesar spremenili ali rešili. Nezadovoljstvo z našim delom bo vedno več-
je in naši naivnosti po prevzemanju pasivne vloge in odgovornosti drugih, predvsem številnih državnih institucij, ki imajo za take namene predvidena sredstva vseh davkoplačevalcev, ne bo videti konca. Namesto da bi vršili organiziran pritisk za spremembo obstoječe politike plač, davkov, dohodnine, zaposlovanja in raznih cenzusov, ki privedejo do socialnih stisk, bomo s takim nadaljnjim početjem ohranjali obstoječe stanje. Dajali bi potuho tistim, ki imajo v rokah škarje in platno in sp dolžni in tudi edini pristojni spreminjati sedanje težke socialne razmere. Ne dovolimo si, da bi nas država in delodajalci spremenili v slab nadomestek za pred časom izgnane socialne službe iz podjetij. Ohranim0 sindikalno solidarnost in pomoči, vendar z njimi ne poskušajmo prekrivati in nadomeščati premajhne sindikalne učinkovitosti pri varovanju pridobljen'" in uveljavljanju večjih delavskih pravic."
Zaključena kadrovska prenova
Na drugi seji predsedstva Sveta kranjskih sindikatov konec januarja so člani razpravljali o zaključeni kadrovski prenovi.
V zvezi s kadrovskim razreševanjem so sprejeli informacijo o uspešno izvedenih notranjih prerazporeditvah, prekinitvi delovnega razmerja s prejšnjim predsednikom in o zaposlitvi še dveh pravnikov. Svet kranjskih sindikatov tako spet postaja, kar je nekoč že bil in kar od njega pričakujejo članice, to je zlasti močan strokovni servis.
Po pridobitvi še nekaterih specifičnih sindikalnih izkušenj bodo tako štirje pravniki SKS zagotavljali članicam in njihovim članom učinkovito zunanje pravno zaup-ništvo.
Uspešnega sindikalnega delovanja brez znanja in strokovne priprave predlogov, pobud in zahtev v zvezi z varovanjem že pridobljenih pravic delavcev ter uveljavljanja novih pravic, že dolgo ni več. Izkušnje nas učijo, da je pot od zapisanih pravic delavcev do njihovega spoštovanja in uresničevanja zelo dolga in težka. Za njihovo uveljavitev seje največkrat treba močno potruditi, če že ne kar
Novi direktor z novimi idejami
V preteklem poslovnem letu je zaradi zdravstvenih težav odstopil predsednik uprave LIP Bled. Težave v poslovanju so spremljale UP vse leto in na koncu ekonomsko slabega leta je nadzornemu svetu in delavcem ostalo edino upanje v novem predsedniku uprave. Decembra je krmilo uprave prevzel Alojz Burja, domačin, ki ima veliko volje in izkušenj na področju sanacije manj uspešnih podjetij. Že takoj na začetku mandata je napovedal več racionalizacij, varčevalne ukrepe, izboljšanje organizacije dela in discipline pri delu. Kako pa je potekalo njegovo srečanje s sindikatom, si lahko preberete v Informacijah.
trdo boriti. Predsedstvo je na isti seji govorilo tudi o pripravi na 25. jubilejno prvomajsko družabno srečanje Jošt 2002 (kranjski sindikati so organizirali vsa dosedanja
prvomajska srečanja delavcev na Joštu), o izobraževanju in usposabljanju nosilcev
sindikalnih funkcij ter o sklicu skupščine Sveta kranjskih sindikatov.
Več presežnih delavcev?
Že lani so v sindikalnih novicah opozarjali, da se v Zobni polikliniki Kranj srečujejo s privatizacijo v osnovnem zdravstvu in da to povzroča določene težave zaposlenim. Sindikat je od direktorice že večkrat pričakoval, da delavcem pojasni, kakšno prihodnost nudi zaposlenim, kako bo obdržala neokrnjeno dejavnost in ohranila delovna mesta. Število zaposlenih v Zobni polikliniki se namreč zmanjšuje, in sicer predvsem zaradi odhoda zobozdravnikov skupaj s timom v zasebno dejavnost. Zaposleni se sprašujejo, kako bo z njihovo zaposlitvijo v prihodnjih letih, saj se bo nekaj zobozdravnikov upokojilo, novih pa primanjkuje. Drug velik problem pa je dejstvo, da se precej protetičnih del daje delat zasebnemu sektorju, v javnem pa se obseg dela polagoma zmanjšuje. Se bo pojavila težava v /vezi s trajno presežnimi delavci? Trenutno stvar še ni šo-
kantna, piše avtor prispevka in v nadaljevanju govori o prvem tovrstnem primeru. Eni od delavk namreč vodstvo ni bilo sposobno zagotoviti trajnega dela. O tem Je potekal obsežen dialog na relacij1 vodstvo Zobne poliklinike - Svet kranjskih sindikatov. Sedaj se p zadeva razpletla v zadovoljstvo sindikata, saj je direktorica Zobne poliklinike Kranj sporočila, da so začasno prenehali z aktivnostmi pri ugotavljanju tehnološkega presežka, poiskali so zaposlitev za omenjeno delavko, medicinsko sestro, ki bo za leto dni delala v Zdravstvenem domu Škofja Loka Želimo poudariti, da smo veseli vsake take rešitve, pravijo sindikalisti. Namesto da se delavko pošilja v odkrito brezposelnost, sj-išče drugačne rešitve. V takih primerih z veseljem pohvalijo svoje partnerje, kar v omenjene"11 primeru velja tudi za direktorico Zobne poliklinike Kranj.
Triglav konfekcija
Ob večkratnem neuspešnem kontaktiranju sta se sindikat in direktor končno dogovorila o rednih mesečnih sestankih, na katerih bosta P°sku šala razreševati tekočo problematiko, ki tare delavce. Kot kaže, bo osta lo le pri družabnih srečanjih, saj direktor nima namena izvrševati lKl jjy stanku sprejetih dogovorov. Trn v peti še vedno predstavljajo terjatve lavcev do podjetja iz naslova poračuna osebnih dohodkov in regre • Delavci so terjatve s pogodbo namenili podjetju za lastninjenje. llP''1^ pa ga je že leta 1992 vezala na banki in kratkoročne vezave stalno « na\lja. Ker je podjetje že olastninjeno, je nerazumljivo stališče o,i'vk.(^o
j a, da sredstev, kratkoročno vezanih na banki, ne Izplača delavcem. ■> • . jih vložili. Očitno se bodo morali delavci ravnati po rednih postopkih, jih omogoča zakonodaja. Vodstvo seje tudi odločilo, da ukine n1,%.lcV pavze, ki jih kolektivna pogodba dejavnosti sicer predvideva. odloU L 0 tem pa je prepuščena uspešnemu dogovarjanju v podjetju.
Torek, 26. marca 2002
GLAS GORENJSKIH SINDIKATOV / info@g-qlas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Stečajni postopek v Suknu še ni končan
Stečajni upravitelj v tekstilnem podjetju Sukno Zapuže Veljko Jan pojasnjuje, kako je s prodajo nepremičnin v podjetju v stečaju in zakaj stečajni postopek še ni končan.
Stečajni upravitelj je sindikat obvestil o poteku stečajnega postopka nad Suknom Zapuže, tekstilnim podjetjem v stečaju in o izplačilu priznanih terjatev iz stečajne mase.
Večina nepremičnin že prodanih
Na lokaciji Zapuže 10 a, kjer so Proizvodni prostori stečajnega dolžnika, so na podlagi sklepov Okrožnega sodišča v Kranju z javnim razpisom ponudili v prodajo nepremičninsko premoženje družbe. Prvi razpis maja 1999 za Prodajo celotnega premoženja, ni bil uspešen, v drugem so oktobra 2000 premoženje ponudili v prodajo bodisi v celoti bodisi po delih. Takrat je bilo od 12 ponujenih Prodajnih enot prodanih 5, neprodanih pa še 7, kupnina za vse prodane enote pa je bila že v celoti Poravnana. Po tretjem razpisu decembra 2000 pa je od preostalih 7 Prodajnih enot prodanih 6 (tudi kupnine so bile že plačane), neprodana pa je ostala še ena, in si-Cer stara in nova kurilnica z delavnico. Za kurilnico so po tretjem razpisu januarja 2001 prejeli Ustrezno ponudbo za nakup s stra-ni družbe iz Velenja in sodišče je s sklepom odobrilo prodajo, vendar je slednji pozneje od nakupa °dst0pil. Kasneje je stečajni upra-VlMj prejel še dve ustrezni, ven-dar*elo podobni ponudbi. Sodiš-^ je odobrilo razpis internega ž°iranja ponudb za prodajo, na Podlagi tega pa so z ugodnejšim Ponudnikom sklenili kupoprodaj-no pogodbo, rok za plačilo kupni-ne za zadnjo prodajno enoto pa Poteče sredi marca 2002. S tem bi bile vse nepremičnine družbe v tečaju na lokaciji Zapuže 10 a Prodane in plačane, razen nekaj
manjših parcel, ki jih je teže prodati (del ceste, manjše dvorišče, manjša neplodna parcela), ki jih nameravajo prodati v kratkem, verjetno občini Radovljica ali pa družbi Alpdom.
Na lokaciji Zapuže 13, kjer je bila industrijska prodajalna, razen tega pa je bila družba lastnica še nekaj manjših parcel v okolici bližnjih stanovanjskih blokov, pa nepremičnin še niso prodajali. Razlog je v dejstvu, da še poteka postopek parcelacije v zvezi z določitvijo funkcionalnega zemljišča okoli bližnjih blokov in tudi prodajalne, ter v zvezi z določitvijo pripadajočega parkirnega prostora, ki bo pripadal industrijski prodajalni. Do lani je na tej lokaciji potekala še prodaja preostalih zalog tekstilnega blaga iz Sukna Zapuže v stečaju. Predvidevajo, da bo takoj po opravljeni parcelaciji in dokončani cenitvi nepremičnin na tej lokaciji, na podlagi sklepa sodišča, razpisano javno zbiranje ponudb za prodajo preostalih nepremičnin družbe v stečaju. Predvidoma bo razpis objavljen v mesecu ali dveh in ker se za nepremičnine že zanimajo kupci, lahko do uspešne prodaje in plačila kupnine pride do sredine leta 2002.
Stečaj še ni pri kraju
To so med drugim razlogi, zaradi katerih stečaj Sukna Zapuže še ni končan. Stečajni upravitelj Veljko Jan še pojasnjuje, da je denar od prodaje nepremičnin vezan pri bankah, prav tako denar od prodaje vsega premičnega premoženja (strojev in opreme), ki so ga postopoma prodajali vse od uvedbe stečajnega postopka dalje, vse do izročitve posameznih prodanih  nepremičnin (prodajnih
enot) kupcem. Do sedaj stečajnega postopka še niso mogli zaključiti tudi zaradi nedokončanih sodnih postopkov, ki v zvezi z družbo v stečaju potekajo pri različnih sodiščih, zlasti dolgo je trajal sodni postopek v zvezi s postopkom denacionalizacije glede nepremičnine Predilnica mikane preje.
"Upamo, da bodo do druge polovice leta 2002 vsi pravdni postopki končani, saj je to pred-
pogoj za zaključno delitev stečajne mase, pri čemer je treba upoštevati, da je pri večini nepremičnin družbe v stečaju ločitveni upnik Sklad republike Slovenije za razvoj, na podlagi vpisanih zastavnih pravic na večini nepremičnin družbe, vpisanih pred uvedbo stečajnega postopka, tako da bo večina kupnine od nepremičnega premoženja družbe pripadla ločit-
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV GORENJSKE
venemu upniku pred poplačilom navadnih upnikov," piše Veljko Jan, ki še ne ve povedati, kdaj in v kakšnem deležu bo pri-
šlo do poplačila upnikov iz stečajne mase, ter do zaključka samega stečajnega postopka, predvidoma pa bo to oktobra letos.
Jamstvo za delovanje pokojninskega sistema
Sindikat upokojencev Slovenije je eden od sindikatov dejavnosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
SINDIKAT UPOKOJENCEV SLOVENIJE IZJAVA
Podpisani (a).....................
rojen (a) ........................
stalno bivališče ...................
osebna številka upokojenca pri ZPIZ (razvidna iz odrezka pokojnine)
izvajam, da se včlanjujem v sindikdat upokojencev Slovenije, povezan v ZSSS. S to izjavo dovoljujem, da se mi sindikalna članarina mesečno odteguje od pokojnine.
V.........................dne...........................
Podpis.......................
Ustanovljen je bil po drugem kongresu ZSSS leta 1994 in tri leta za tem začel organizirano delovati tudi na Gorenjskem. Prva naloga vodstva sindikata je bila pridobivanje novih članov in javno predstavljanje sindikata, najpomembnejša pa prav gotovo vključevanje v obravnavo reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Člani sindikata upokojencev so podpirali in sodelovali v prizadevanjih Zveze svobodnih sindikatov za zavarovanje in izboljšanje pravic slovenskega delavstva. S tem so dokazali, da se zavedajo pomena prepletenosti in soodvisnosti delavcev in upokojencev. Prav v tem, v aktivnem odnosu do vseh dogajanj v državi, ki vplivajo na socialni položaj delavcev in posledično tudi upokojencev, je bistvo članstva v tem sindikatu. Upokojenci ne rabijo klasične pomoči sindikata, lahko pa koristijo tudi sebi s tem, da pomagajo sindikatom, kadar rabijo množično podporo za ohranitev delovnih mest, za dostojne plače ali zaščito pridobljenih pravic. Le večja zaposlenost in boljše plače so jamstvo za zanesljivo delovanje pokoj-
ninskega sistema. Vsak upokojenec lahko prostovoljno postane član sindikata, če podpiše pristopno izjavo, s čimer tudi izjavlja, da sprejema statut in programske usmeritve. Poleg pravic in obveznosti, ki jih ima vsak član, obveznost je plačevanje članarine v višini 0.4% od pokojnine, je tudi nekaj ugodnosti: materialno pomoč v primeru socialne ogroženosti, najem kredita pod ugodnimi pogoji v Delavski hranilnici, sodelovanje v sindikalni rekreativni dejavnosti, pomoč in svetovanje pri problemih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sindikat upokojencev je z vključitvijo v življenjsko in delovno okolje in z dosedanjim delovanjem dokazal, da lahko deluje v zadovoljstvo upokojencev kot interesna, nestrankarska organizacija. Da bi povečali število članstva in s tem tudi njegovo moč, objavljamo pristopno izjavo. Kdor bi se želel včlaniti, naj izpolnjeno in podpisano pošlje na naslov: Območna organizacija ZSSS Gorenjske, Poštna ul. 4, 4000 Kranj.
Srečko Krč
Upokojenci v sindikatih o izjemnih pokojninah
'*iavo o preširokem podeljevanju izjemnih pokojnin so gorenjski sindikati upokojencev poslali Sindikatu upokojencev Slovenije.
Medregijski sindikalni svet
Prejšnji mesec je bila v Ljubljani svečano podpisana listina o ustanovitvi medregijskega sindikalnega sveta med avstrijsko Koroško, Gorenjsko in slovensko Koroško. V teh regijah je zaposleno skupno okrog 300.000 delavcev.
Člani sindikata upokojencev so Se 13. marca sestali na delovnem Ostanku. Najprej je vodja izpostave Zavoda za pokojninsko in lnvalidsko zavarovanje Jesenice Jože Bregant predstavil najbolj 'animive spremembe v pokojninam in invalidskem zavarovanju, k°t so pogoji upokojevanja, usklajevanje pokojnin, vdovske in državne pokojnine, obvezno dodat-n° Pokojninsko zavarovanje. Razprava pa se je dotaknila tudi iz-J*nmih pokojnin, ki ob vsaki obja-JH v uradnem listu v javnosti BpTO-" vprašanje njihove upravičeno-stl- Izjemne pokojnine naj bi se priznavale za vrhunske dosežke, Pomembne za slovensko državo in ^ar°d. Seznam upravičencev pa
zastavi
meril in
ja vprašanje kriterijev in
za pridobitev te ugodnosti Postavlja upokojence v neenakopravni položaj. Sprejet je bil sklep, da območni odbor siiulika la upokojencev pripravi izjavo o P""eŠirokem podeljevanju Izjemnih Pokojnin in jo posreduje sindikatu uPokojeneev Slovenije. V nadalje-vjmju so člani sprejeli se program aktivnosti do izvedbe programsko jjUlne konference jeseni letos. ^a Prvem mestu je pridobivanje JOVlh članov in njihovi) aktivno vključevanje.v delo sindikata, po em obveščanje, izobraževanje in ibljanje članov. Program /a-
Izjava
Člani območne organizacije sindikata upokojencev ZSSS za Gorenjsko smo na sestanku 13. marca 2002 v razpravi o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pokojninski politiki soglasno sprejeli sklep o nujnosti urejanja podeljevanja izjemnih pokojnin.
Upokojenci in člani sindikata upokojencev izražamo nezadovoljstvo z vlado Republike Slovenije, ki lahkotno in premalo upravičeno podeljuje izjemne pokojnine za izjemne slovenske ustvarjalce. V obdobju od leta 1994 do 2001 je bilo podeljenih 250 izjemnih pokojnin, kar zahteva dodatna sredstva davkoplačevalcev. Hkrati pa ne posve-
ča ustrezne pozornosti drugim državljanom, brezposelnim, upokojencem z nizkimi pokojninami, neplačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za podeljevanje izjemnih pokojnin je potrebno preveriti ustreznost kriterijev ter določiti, da izjemna pokojnina ne more biti dedna.
Republiški odbor Sindikata upokojencev Slovenije in organi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije naj v sodelovanju z državnimi organi takoj pristopijo k urejanju pravnih norm in oblikovanju politike priznavanja izjemnih pokojnin za izjemne ustvarjalce.
Srečko Krč
Med drugimi sta se podpisa udeležila predsednik in generalna sekretarka avstrijskih sindikatov OGB Fritz Verzetnitsch in Ros-vvitha Bachner, kar dokazuje pomen, ki ga Avstrijci dajejo sodelovanju med obmejnimi regijami. Listino sta podpisala predsednika obeh sindikalnih central OGB in ZSSS ter sekretarji vseh treh regij. Glavni cilj delovanja medregijskega sindikalnega sveta je premoščanje morebitnih težav v prilagajanju politike trga dela ob vstopanju Slovenije v Evropsko
unijo. Predvidoma v mesecu aprilu bo na avstrijskem Koroškem sklicana prva konferenca, to je najvišji organ medregijskega sindikalnega sveta in jo sestavlja po deset članov iz vsakega območja.
Podpisnike ustanovne listine je sprejel tudi minister za delo Vlado Dimovski, ki je izrazil zadovoljstvo, da se Zveza svobodnih sindikatov uspešno vključuje v evropski prostor. Opozoril je tudi na eno od svoboščin EU, to je prost pretok ljudi. Slovenija je sicer pristala na sedemletno pre-
hodno obdobje, vendar bo skušala izkoristiti možnost bilateralnih sporazumov s posameznimi državami. Predsednika avstrijskih sindikatov je zaprosil, naj posreduje pri avstrijskem ministrstvu za delo, da bi podprlo sklenitev takšnega sporazuma.
Fritz Verzetnitsch je dejal, da bo s pogovori v Sloveniji seznanil kanclerja Schiissla. Dodal je še, da avstrijski sindikati problema pretoka delavcev ne posplošujejo, morebitne probleme vidijo na področju gradbeništva, storitev in turizma. Preverjati bo treba razmere v posameznih panogah in regijah, pri tem pa pričakuje tudi sodelovanje zavodov za zaposlovanje. Milena Sitar
leni
USp()s. L ~Scanje, izobraževanje in uPok tU<ii sodclov;inie '
cev •  Cnccv' stranko upokojen-tov tm ^ve«> svobodnih siiulika Lr delavnostmi znotraj /vc/c
Več upanja za izplačilo odpravnin delavcem v stečaju
Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku 26. februarja letos zelo poenostavljeno rečeno priznalo delavcem, ki zaradi stečaja izgubijo delo, pravico do odpravnine. To odločitev smo zelo težko pričakovali, saj upamo, da zdaj ne bo več različnih pristopov stečajnih upraviteljev in sodišč do tega vprašanja. Po letu 1999, ko je bila sprejeta novela zakona O jamstvenem skladu, je bila praksa v državi različna. Nekateri stečajni upravitelji so delavcem odpravnine priznali, drugi ne. Delavci, ki jim odpravnina ni bila priznana, so bili prisiljeni vlagati tožbe, ker jim je le pod tem pogojem Jamstveni sklad priznal in izplačal eno minimalno plačo iz tega naslova. Isto je veljalo /a delavce, ki so delo izgubili zaradi prisilne poravnave. Delavci bivše radovljiške Almire, Škofjeloškega podjetja LIO in še kdo imajo /daj upanje, da jim bodo tožene odpra\ ume priznane. Milena Sitar
Novi Mercedes-Benz razreda E pripravljen za nove dosežke
Samozavestni prihod nove zvezde
Nova zvezda, novi mercedes benz razreda E je pripravljen za nadaljevanje uspešne tradicije, ki jo je pred sedmimi leti začrtal njegov neposredni predhodnik. Razred E je bil namreč najbolje prodajani avtomobil v višjem srednjem razredu, novinec pa se tudi tokrat ponaša s sodobno tehnologijo in inovativnostjo, ki jo uvršča v sam razredni vrh.
Za razvoj nove limuzine so pri Mercedes-Benzu porabili 48 mesecev, precejšen del za dodelavo številnih elektronskih sistemov. Zunanjost nove generacije je ohranila nekatere osnovne poteze predhodnika, na primer dvojna ločena žarometa, s katerima je stutt-gartska avtomobilska hiša naredila pravo oblikovno revolucijo. Sicer pa ima nova limuzina, nekaj več športnega duha pomešanega z nezmotljivo eleganco in posebnostmi, ki so v skladu z novejšimi Mercedes-Benzovimi oblikovalskimi smernicami. Prav tako je od predhodnika podedovana 4,82-metrska zunanja dolžina, seveda pa je notranjost bolje izkoriščena in nudi potnikom višjo stopnjo udobja.
Med številnimi tehničnimi novostmi je omembe vreden novi elektrohidravlični zavorni sistem Sensotronic Brake Control (SBC) in zračni sistem vzmetenja AIR-MATIC DC, ki s sprotnim prila-
zvezdic. V novem mercedesu so v začetku na voljo trije bencinski in dva turbodizelska motorja. Osnovni je 2,4-litrski bencinski šestvaljnik E240 (177 KM/130 kW) sledi 3,2-litrski E320 (224 KM/165 kW), medtem ko vrh bencinske palete predstavlja 5-
litrski osemvaljnik E500 (306 KM/225 kW). Oba turbodizla 2,2-litrski štirivaljnik E220 CDI (150 KM/110 kW) in 2,7-litrski petvaljnik E270 CDI (177 KM/130 kW) sta opremljena z drugo generacijo sistema neposrednega visokotlačnega vbrizga goriva, poleg šeststopenjskega ročnega menjalnika je pri vseh motornih različicah na voljo še petstopenjski samodejni speedtro-nic z možnostjo elektronsko nad-ziranega ročnega pretikanja. Jeseni se bo paleti pridružila še najmočnejša športno naravnana različica E55 AMG, prihodnjo po-
mlad bo ob limuzini na voljo še kombi s hišno oznako T in štirikolesni pogon. Pri motorjih pa bosta prihodnjo jesen novosti še najmanjši turbodizelski štirivaljnik z oznako E200 CDI in osemvaljm E400 CDI.
V prodajni načrt so pri zastopni; ku AC Intercaru za letos napisali Pri prodajnih od 200 do 220 avtomobilov, približno 15 odstotkov kupcev pričakujejo od drugih znak. Trenutno najcenejši E22U CDI je napordaj za 9,55 milijona tolarjev.
Matjaž Gregorič
gajanjem zagotavlja visoko stopnjo potniškega udobja in skoraj športne zmogljivosti podvozja. Udobju strežejo tudi ogrevani in zračeni sedeži ter štirismerno nastavljiva klimatska naprava, varnosti pa še natančnejša tipala, ki v primeru trka hitreje sprožijo var-
nostne sisteme in skupaj s popravljeno zmečkljivo in trdnostno zgradbo karoserije preprečujejo večje deformacije potniškega prostora. Po internih preizkusnih trčenjih v tovarni pričakujejo, da bo novinec Euro NCAP preizkus opravil z odliko in dosegel pet
Tomos je ponovno ozdravljen
Rahla kozmetična in tehnična prenova za Mazdo MX-5
Večno mlada prijateljica
Priljubljeni Mazdin odprti dvosed MX-5 je pred tremi leti praznoval desetletnico od začetka proizvodnje leta 1989 pa je daleč najbolje prodajani tovrstni avtomobil, čeprav je doživel le nekaj manjših prenovitvenih operacij. Doslej so ga izdelali že v več kot 600 tisoč primerkih.
Koprski Tomos v letošnjo pomlad vstopa poln zagona in ambicioznih načrtov. Kot del korporacije Hidria se je v zadnjih štirih letih tovarna preobrazila v stabilno podjetje z jasno vizijo in strateškim ciljem, po katerem naj bi do leta 2005 podvojili proizvodnjo iz sedanjih 25 tisoč na 50 tisoč motociklov letno.
Pomemben del Tomosovega uspeha predstavlja osvajanje novih trgov, med njimi tudi arner1' škega, kjer so lani odprli lasJen distribucijski center in povečali prodajo za 30 odstotkov. Hčerinsko podjetje imajo tudi na Hrvaškem, zelo uspešni pa so na Niz°' zemskem, kjer je znamka Tonios v svojem razredu uvrščena W drugo mesto. Tomosovi motocikli se vozijo tudi po cestah Avstnje> Nemčije, Madžarske, Jugoslaviji Bosne in celo na Japonskem- v nekaterih afriških državah in na Karibih.
Tomos, ki namerava v petih leti*1 postati vodilni evropski proizv3' jalec dvokoles s prostornino <>_ 125 ccm, trenutno največ prodaj' nih uspehov doživlja z modelom revival (z maloprodajno ce"° 290.000 tolarjev), kije adut letošnje sezone, nekaj pa je še skritih v razvojnem oddelku.
Mazda MX-5 je izdatno prispevala k oživitvi razreda odprtih dvosedov, ki je prav v času, ko so se v tej japonski tovarni lotili razvoja, "odmiral". Zato so pri Mazdi precej tvegali, saj je bil projekt zaradi razvoja popolnoma nove platforme precej drag, toda vlaganja so rodila takrat skoraj nesluten uspeh. Mazda je sicer imela kar precej posnemovalcev, vendar MX-5 po prodajnih številkah noben ni prišel niti približno blizu in mnogi so sčasoma obupali. Od lani je MX-5 kot najbolje prodajani odprti dvosed zapisan tudi v znamenito Guin-nessovo knjigo rekordov, kot razstavni eksponat pa je na ogled v muzeju sodobne umetnosti v San Franciscu.
Leta 1998 je mazda MX-5 leta 1998 doživela edino temeljitejšo prenovo, vse ostalo, tudi lani, so bili le manjši posegi. Z zadnjimi spremembami ima MX-5 rahlo preoblikovane odbijače, žarometa prekrita z gladkim steklom in vdelanimi smernimi kazalci, zadnje luči z novo grafiko in nova aluminijasta platišča. Notranjost odseva več športnosti, merilniki so odslej podloženi z belo barvo in imajo kromirane okvirje ter redečo osvetlitev, vse skupaj pa dopolnjuje tudi nov modularen radijski sprejemnik.
Ob nespremenjenem 1,6-litrskem bencinskem štirivaljniku s 110 konjskimi močmi, je močnejši 1,8-litrski s pomočjo sistema spremenljivega krmiljenja ventilov (S-VT) pridobil dodatnih 6 konjskih moči in jih zdaj razvije 146, novost pa je tudi serijsko vgrajeni šeststopenjski ročni menjalnik. Oprema se deli v dva paketa emotion in magic, slednji gre skupaj samo z močnejšim motorjem.
1 ani sta bili na slovenskem trgu (predvsem zaradi zanimive cene)
prodani kar 102 mazdi MX-5, letos nameravajo pri zastopniku M MS najti 35 kupcev, ki bodo pripravljeni odšteti najmanj 3,93
milijona, oziroma do konca aprila, ko Mazda pri nas praznuje desetletnico, 3,54 milijona tolarjev.
Matjaž Gregorič
nervi* avtog.iiu
□anlala Klemene, s.p.
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev »centriranje
• vulkanizerstvo »popravilo in prodaja vseh avtogum
Čas je za letne pnevmatike
USTVARJAMO AVTOMOBILE
Paket, ki podmaže ...
RENAULT STORITEV
Renaultovi paketi storitev so sestavljeni iz originalnih Renaultovih nadomestnih delov in najkakovostnejših storitev Renaultovih serviserjev. Njihova prednost je preglednost, saj je paketna cena določena vnaprej in tako omogoča popoln nadzor nad storitvijo. V prvem letošnjem paketu vam ponujamo menjavo olja Elf Prcstigrade TS 15VV40 in oljnega filtra že od 9.530 SIT*. Pred menjavo olja nudimo v pooblaščeni prodajno-servisni mreži Renault tudi brezplačen pregled kontrolnih točk.
Renaultov nasvet:
Za vožnjo v normalnih pogojih po cestah uporabljajte olje Elf Prestigrade TS 15W40. Za mestno vožnjo s pogostimi zastoji in ponovljenimi vžigi je še posebej primerno olje Elf Competition ST 10VV40. Za športno vožnjo v visokih obratih ter ^predvsem za dCi motorje priporočamo mke Elf Excellium 5W40. Profesionalna storitev za vaš avto -ffiHk paketi storitev Renault. www.renault.si wap.renault.si
olja Elf Prestigrade TS oljni filter, podložko in vključuje D0V in Milka.
... motor vašega avtomobila.
I°™K 26. marca 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Test: Hyundai Elantra 2.0 CRDi TOP-K
Korak za korakom - napredek
Razvoj nove elantre je potekal v času, ko so pri Hvundaiju še iskali svojo lastno oblikovno identiteto, hkrati pa je imela vpliv tudi želja, da bi se bolj približali okusu evropskih kupcev. Zato je elantra, v primerjavi s svojo predhodnico sodobnejša, tehnično naprednejša in predvsem oblikovno povsem drugačna.
Sliši se res oguljeno, toda tudi Pri avtomobilih vsake oči vidijo drugače in tisto, kar je enim všeč, se morda drugim ne zdi niti najmanj privlačno. Enako velja za elantro, ki je posledica Hyundai-jevega iskanja samega sebe, oziroma oblikovalskih značilnosti, ki
bi za dlje časa lahko zaznamovale identiteto te avtomobilske hiše. Elantra v podobi štirivratne limuzine zna biti na zadnjem delu presenetljivo elegantna in uglajena, tudi bočne linije so zlikane v skladu z modo, spredaj pa je avtomobil z velikima žarometoma z loče-
KAJ PRAVI ONA?
Elantra ni tista, pred katero bi ob ogledu padla na kolena, čeprav je potrebno priznati, daje limuzinski zadek skoraj angleško uglajen. Enako je tudi v notranjosti, kjer pa velja pohvala predvsem prostornosti in udobju. Za volanom bi raje slišala manj motornega hrupa in v rokah bi se ji bolje prilegel manjši volanski obroč.
no optiko in skupnim gladkim po-krivnim steklom, ter s čudno stisnjeno masko hladilnika, še vedno precej samosvoj.
Zadaj: uglajene karoserijske linije in prostoren prtljažnik.
tel.:04/502 2000 fax.:04/502 2012
<23>HYUnDHI
SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS
ŠKOFJA LOKA-GOSTEČE
AKCIJA: "VVORLD CUP
Za modele
L
ATOS URBAN ACCENT MATRIX
v0ZILA S POSEBNO OPREMO PO ZELO UGODNIH CENAH
i vrati
DO 400.000 SIT PRIHRANKA ZA LETNIK 2001 + 200.000 SIT POPUSTA OB MENJAVI
VOZILA STARO ZA NOVO VELJA ZA ELANTRO Z 2.0 MOTORJEM
Zmogljiv, varčen in malce preglasen: prvi Hvundaijev turbo-dizelski motor z neposrednim visokotlačnim vbrizgom po skupnem vodu.
Citroen Jumper, Fiat Ducato in Peugeot Boxer
Trojčki so že na pohodu
Citroen, Fiat in Peugeot so se že tretjič spravili k zasnovi skupne generacije lahkih dostavnih vozil, *! so podedovali preverjene lastnosti svojih predhodnikov in se hkrati izkazujejo z osveženo ob-W>, posodobljeno tehniko in številnimi različni-m> izvedbami.
oh ainJj 'umPcr' ducato in peugeot boxer so orH-' nc^ai osnovnih pote/, prejšnje generacije, lik ^' S° '10t*° mc(^ scnoi tutH ^koliko bolj raz-Odktf« • ^sa^a oc' £namk je namreč na zunanjost nosl(Kncic °dlisnila svoj pečal, medtem ko vrsta last . °.slaJa skupnih. Novi dostavniki so na voljo v 1 n,n različicah od osnovne šasije s kabino, ki je
predvidena za različne nadgradnje, do tovornih izvedb s prostornino do 14 kubičnih metrov in potniških za različnim številom sedežev. V seštevku proizvajalci ponujajo tri različne višine karoserije, šest različnih prostornin, štiri medosne razdalje, tri različne nosilnosti in dve izvedbi bočnih drsnih vrat.
Nove dostavnike poganjajo posodobljeni turbodi-zelski motorji z neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva po skupnem vodu: 2,0-litrski (84 ali 87 KM), 2,2-litrski (100 KM) in 2,8-litrski (127 KM). Pri Fiatu bodo namesto 2,2- uporabljali svoj 2,3-litrski turbodizel (110 KM), pri vseh treh vozilih pa je na voljo tudi 2.0-lilrski bencinski štirivaljnik (110 KM). Med tehničnimi spremembami je vrsta novosti tudi pri zavorah, ki imajo lahko odslej protiblo-kirni sistem z elektroniko za enakomerno porazdelitev zavorne sile.
Popolnoma na novo je zasnovana notranjost, ki je voznikovo delovno mesto še bolj približala tistim v potniških avtomobilih. Seveda ne manjka mest za odlaganje drobnarij in dokumentov, armaturna plošča pa lahko služi tudi kot priročna mizica. Za varnost je poskrbljeno z dvema čelnima varnostnima vrečama, vozniku pa so v pomoč tudi sistemi za zaznavanje prehitevajočega vozila z zvočnim opozo-rilnikom, parkirno tipalo in kamera na zadnjem delu vozila ter popolna telematika.
Novinci med dostavniki so že naprodaj tudi na slovenskem trgu, po pričakovanjih zastopnikov vseh treh znamk pa naj bi ponovno igrali vodilno vlogo v tem avtomobilskem segmentu.
M.G., foto: Citroen, Fiat in Peugeot
NA KRATKO
- Ljubljansko podjetje Interservice je v začetku marca postalo novi uradni zastopnik za avtomobile znamke Subaru, za katero je nekaj mesecev neuspešno skrbelo podjetje Ineco. Pri novem zastopniku so napovedali od 6 do 7 odstotkov nižje cene.
- Koncema Ford Motor Company, PSA Peugeot Citroen in zveza Renault - Nissan so objavili namero o ustanovitvi skupnega podjetja v sektorju avtomobilske telematike. Vsi trije partnerji bodo združili izkušnje, /nanje in tehnologij, s tem pa skušali zagotoviti sprejemljive cene za najsodobnejše lelematske rešitve.
- Volkswagen bo moral na izredni servisni pregled poklicati 130.000 avtomobilov, pri katerih so odkrili možnost napake na zavornem sistemu. Gre za modele golf, beettle in bora, prav tako pa audi A3, škodo octavio in seat toledo. Večina, 90.000 od teh avtomobilov je bilo prodanih na ameriški strani Atlantika. Napaka naj bi se pojavljala na elektroniki zavornega sistema, ki se lahko pregreva. M.G.
Elantra je v limuzinski podobi privlačnejša od petvratne različice, vendar imata obe skupen sprednji del velikima žarometoma in stisnjeno masko.
Samosvoja, ampak precej bolj po evropskem okusu je tokrat elantrina notranjost. Na armaturni plošči ni opaziti prav nobenega sledu o kakšni vzhodnjaški pusto-ti, ravno nasprotno, oblikovalci so se prav z merilniki, stikali in oblogami zelo potrudili. Le to ni jasno, zakaj so modri osvetlitvi merilnikov dodali zeleno osvetlitev drugih površin, na primer zaslona, ki prikazuje delovanje klimatske naprave. Če ima elantra s seboj nekoliko boljši paket opreme, je armaturna plošča obložena s plastiko, ki ima vzorec plemenitega lesa, igra pa tudi na karto dobre založenosti z opremo, ki je bila svoje čase eden glavnih adutov avtomobilov z Daljnega vzhoda.
Druga karta, na katero stavi elantra, je prostornost potniške kabine. Prednja sedeža sta dobro
odmerjena in čvrsta, vozniški je skupaj z volanom nastavljiv tudi po višini. Dobro se sedi tudi na zadnji klopi, kjer potniki nimajo težav ne z odmerjenimi centimetri za kolena, niti z bližnjimi srečanji glav in strehe. In nenazadnje je prostorsko soliden tudi prtljažnik. Kadar ima elantra limuzinski zadek, seveda nastopijo znane težave s premajhno nakladalno odprtino, ampak kdor se hoče temu izogniti, si lahko izbere kombilimu-zino.
In pri elantri ni mogoče prezreti še enega pomembnega koraka naprej v primerjavi s predhodnim modelom. Prvič je namreč pogonu namenjen tudi turbodizelski motor, ki so ga pri Hvundaiju v pretežni meri izdelali sami. Sposojen oziroma kupljen je samo sistem visokotlačnega neposred-
TEHNICNI PODATKI
vozilo: ........................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev
mere: .....................d. 4.4905, š. 1,720, v. 1,420 m
medosna razdalja: ...............................2,610
prostornina prtljažnika: .............................415 I
motor: ...........................štirivaljni, turbodizelski,
gibna prostornina: ............................1991 cem
moč: ......................82 kW/111 KM pri 4000 v/min
navor: ...........................255 Nm pri 2000 v/min
najvišja hitrost: ...............................190 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................11,7 s
poraba EU norm.: ...................5,1/6,4/8,6 1/100 km
maloprodajna cena: .......................3.659.093 SIT
zastopnik: ....................Hvundai Avto Trade, Ljubljana
i—i motorne zmogljivosti, prostornost in udobje, prostornina I_I prtljažnika, založenost z opremo
Brazlična osvetlitev merilnikov in zaslonov, zvijanje karoserije v ovinkih, neuravnoteženo podvozje
AVTO KADIVEC
Šenčur, tel.: 279 00 00, www.avtokadivec-jk.si
Evropsko všečna armaturna plošča s kombinacijo modre in zelene osvetlitve, velik volanski obroč in solidna prostornost.
nega vbrizgavanja goriva, ki temu 2,0-litrskemu pogonskemu stroju zagotavlja dobro prožnost, primerno živahnost in obrzdan apetit po pitju nafte. Motor s 111 konjskimi močmi in ugodno navorno krivuljo brez težav obvladuje elantrino težo, tudi menjalnik je bolj natančen, kot je bilo pri Hyundaijevih avtomobilih doslej v navadi, v tovarni bi lahko le bolje poskrbeli za zadušitev hrupa. Manj napredka kot pri oblikovanju in motorni tehniki, so konstruktorji elantre dosegli pri podvozju. Zdi se, da je vzmetenje še vedno nastavljeno precej mehko, zato avtomobil v ovinkih "plava" karoserija skoraj ječi od zvijanja in k siljenju nosu iz smeri pripomore tudi nekoliko težji motor, medtem ko so zavore z dodanim protiblokirnim sistemom pričakovano solidne. Vendar je hkrati jasno, da drugačno obnašanje na cesti moti samo ai predvsem tiste voznike, ki so navajeni germanske čvrstosti ali pa še nikoli niso sedeli za volanom nobenega daljnovzhod-nega avtomobila. Elantra je svojo podobo ostala tipičen vzhodnjaški, z vrsto podrobnostmi pa tudi evropsko všečen štirikolesnik; napredek je očiten in koraki vodijo v pravo smer, zato ni nobenega dvoma, da pri največjem južnokorej-skem avtomobilskem tigru dobro vedo, kako je treba nadaljevati.
Matjaž Gregorič
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip	Letnik-barva	Cena v SIT
FiatTempra 1,6 IESX el. paket	1993 met. Siva	530.000,00
Volvo 460 GLE	1992 rdeča	599.000,00
Ford Escort 1,3	1995 modra	750.000,00
Renault Clio 1,2	1997 bela	850.000,00
Audi 100 2,8	1991 srebrna	960.000,00
Hvundai Lanta 1,8 glsi	1995 met. siva	970.000,00
Suzuki Baleno 1,3	1996 modra	990.000,00
Renault Šafrane 2.0i	1993 zelena	1.080.000,00
Vw Passat 1,8 cli	1994 modra	1.120.000,00
Renault Twingo base 1,2	1999 zelena	1.130.000,00
Renault Clio 1,2	1999 rdeča	1.150.000,00
Renault Megane 1,6 RT	1996 met. siva	1.190.000,00
BMW 730 I 3,0	1991 met. črna	1.190.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
♦ U. VOZILU /. GARANCIJO K: KLIMA
- SV: SERVO VOLAN
i / l I NIHALNO ZAKLEPANJE
- R: RADIO
I S El ! k I K. UMU STEKEL
♦ AIR: A1RBAU
/t-
(IDIL
KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil »Tehnični pregledi osebnih,
♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil
GORENJSKI GLAS » 24. STRAN_ZANIMIVOSTI/ andrej.Zalar@g-glaS.SJ_ Torek, 26. marca 2002
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA
V soboto na TV Slovenija
GLASBENIKI MESECA MARCA 2002 pripravlja Andrej Žalar
V soboto na TV
Ansambel Storžič bo torej eden od štirih gorenjskih ansamblov, ki se bodo s skladbami potegovali za naslov Slovenska polka in valček na letošnjem TV festivalu, ki bo v soboto, 30. marca, v Ljubljani. Med dvanajst skladb je strokovna komisija izmed 70 prijavljenih skladb namreč izbrala skladbo z naslovom V Bohin' 'ma d'ž ta mvade. Za ta tekmovalni valček sta glasbo napisala Klemen Grašič in Franc Ankerst, besedilo Franc Ankerst, priredbo pa Mirko Šlibar, kije mentor ansambla Storžič.
Ansambel Storžič je, kot smo že zapisali, pravi gorenjski ansambel. Sestavljajo ga štirje mladi fantje. Janko Kokalj
iz Predoselj igra kitaro. Primož Ubanc s Pangerščice je basist in bari-tonist, Klemen Torkar iz Podhoma pri Gorjah je pevec, harmoniko pa igra Klemen Grašič iz Tenetiš.
Ansambel se je prvič predstavil publiki na Radiu Slovenija leta 1994 in sicer na takratni poznani oddaji Kar znaš, to veljaš. Še isto leto so se člani ansambla Storžič udeležili festivala v Števerjanu, kjer so bili zaradi dobrega igranja in mladosti veliko presenečenje. Uspehi pa so se potem kar vrstili.
Kot smo zapisali zadnjič, se ansambel letos odpravlja na turnejo po Kanadi in Združenih državah Amerike, kjer bodo julija in avgusta. Zato v teh dneh poleg priprav na festival Polka - valček hitijo tudi s snemanji lastnih sfcladb.
Sicer pa je Storžič v tujini že nastopal na maturantskem plesu v Celovcu, gostoval je pri izseljenih v Parizu, v Maerlebachu pri Slovencih v zamejstvu in bil je s predstavniki Slovenije na turističnem sejmu na Nizozemskem.
GLASBENIKI MESECA - MAREC 2002
Ime in priimek......................................................
Naslov................................................................
Pošta............................................................
Poznate katero skladbo ansambla Storžič?
Kupon, nalepljen na dopisnico,
pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
Rekordna butarica na Trsteniku
Trstenik - Tudi letos so se fantje s Trstenika v Mestni občini Kranj že kar kakšen mesec prej začeli pripravljati na izdelavo in postavitev velike predvelikonoč-ne butarice oziroma gubance,
Letošnjo akcijo je vodil Aleš Košir.
kot butaricam pravijo v tem delu Gorenjske-
lif 4•^■w>y^.  "a- Doslej s° i°
jBk pred vhodom v cerkev sv. Martina na Trsteniku pred cvetno nedeljo postavili že dvakrat. Letos so v zadnjih štirinajstih dnevih naredili 19,5 metra visoko butari-co, ki so jo potem v soboto postavili pred vhodom v cerkev. V bu-tarico iz bršljana so navezali tudi 33,5 kilograma jabolk, ki jih je darovalo Sadjarstvo Markuta. Predvelikonočno butarico so letos postavljali trsteniški fantje (stojijo zadaj, od leve proti desni): Tomaž Rogelj, Klemen Cuderman, Aleš Košir, Matevž Zupan in Primož Dobrin; čepijo pa od leve proti
Letos je butarica pred vhodom v cerkev na Trsteniku visoka skoraj 20 metrov.
desni: Jure Gregorc, .Štefan Valja-vec, Matej Valjavec, Boštjan Per-čič, Boštjan Košir, Primož Cuderman in Aleš Rogelj. Celotno akcijo pa je letos vodil Aleš Košir.
A. Ž.
Slovenska polka in valček 2002
Med kandidati kar tretjina Gorenjcev
Kranj - Konec januarja so v prostorih TV Slovenija izžrebali vrstni red nominiranih melodij za finale osmega Festivala Slovenska polka in valček. Strokovna komisija je takrat med več kot 70 prijavljenimi skladbami in ansambli izbrala 12 pesmi in ansamblov, ki se bodo to soboto, 30. marca, potegovali v Studiu TV Slovenija za naslov Slovenska polka in valček 2002.
Žreb je odločil, da bodo prvi nastopili GREGORJI z valčkom Pevcu (glasba Edvin Fliser, besedilo Franc Ankerst, aranžma Klemen Repe). Za njimi bo nastopil ansambel NANOS s polko Lepi pravljični svet (Jože Burnik, Ivan Sivec, Jože Burnik). Tretji bo ansambel VITA (zmagovalci lan-
skega festivala s Kokode polko) s polko Žabe (dr. Vladimir Stiasny, dr. Vladimir Stiasny, Jože Burnik). Četrti se bo predstavil ansambel STORŽIČ z valčkom V Bohin' 'ma d'ž ta mvade (Klemen Grašič, Franc Ankerst, Mirko Šlibar). Peti bo nastopil ansambel VITEZI CELJSKI s polko Le objeta isto misliva (Bojan Zeme, Suzana Potrč Pointinger, Bojan Zeme). Prvi del finalistov bodo sklenili člani ansambla SRE-DENŠEK SEXTET s polko Zakaj bi na praznik čakala (Matej Kova-čič, Vera Soline, Matej Kovačič). Sedmi po vrsto bo na festivalu nastopil ansambel VESELI PLAN-ŠARJI z valčkom Zakaj odšla si (Franček Povše, Marjan Stare, Vinko Štrucl). Osmi bo nastopil
Ansambel Vita je bil lani uspešen s Kokode polko, letos pa se bo potegoval s polko Žabe.
Ansambel Anje Burnik s prijatelji
ansambel ŠTRK s polko Nazdravimo prijatelji (Edvin Fliser, Mira Žveplan Ozvatič, Vinko Štrucl). Devet bo nastopil ansambel VRISK z valčkom Preveč je belih rož (Jože Avbar, Fanika Požeg, Vinko Štrucl). Deseti ansambel TORNADO se bo predstavil s polko Kresnice plešejo (Damir Tkavc, Metka Ravnjak Jauk). Predzadnji bo nastopil ansambel TONIJA SOTOŠKA z valčkom Le spi zdaj punčka moja (Boris Rošker, Olga Vidovič, Boris Ro-šker. Zadnja, dvanajsta, pa se bo za nagrade potegovala ANJA BURNIK S PRIJATELJI z valčkom Pomladna harmonija (Aja in Jože Burnik, Franc Ankerst, Anja Burnik). V soboto, 30. marca, bomo torej pred televizorji
spremljali prenos dvanajstih izbranih z ansambli in takoj zatem tudi glasovali za Slovensko polko in valček 2002. V Gorenjskem glasu smo februarja predstavili v rubriki Glasbeniki meseca ansambel Anje Burnik s prijatelji, ta mesec pa predstavljamo ansambel Storžič. Naj povemo, da smo z ansamblom Vita bili lani večkrat skupaj tudi z Gorenjskim glasom in sicer na Reviji narodnozabavne glasbe v Besnici in na sklepni prireditvi Veselo v Novo leto 2002 v Besnici. Ansambel Gregorji pa je z nami tudi že na prireditvi Revija narodnozabavnih ansamblov in narodnozabavne glave v okviru Gorenjskega prvenstva harmonikarjev v Besnici.
Andrej Žalar
Vsako leto manj odpadkov
Turistično društvo je veliko očiščevalno akcijo na celotnem območju Zbilj organiziralo minulo soboto
i
Zbilje - Minula sobota je bila sicer marsikje na kratko povedano očiščevalna, čeprav je prenekate-rega Gorenjca zvabila v Planico. Pa tudi sicer tokrat vreme ni bilo najbolj naklonjeno čistilcem narave. Vendar v Žbiljah, kjer je akcijo organiziralo Turistično društvo, se je zbralo zjutraj okrog 60 domačinov, članov društva.
"Tokrat je bilo največ starejših in kar precej mladih, tiste srednje mladih po starosti pa smo kar malo pogrešali. Pa bi prav zanje radi videli, da bi se nam v tej letošnji akciji, za katero gospodar v
TD Zbilje Uroš Košir pravi, daje bila tokrat najmanj dvajseta po vrsti, pridružili," je po končani akciji sicer zadovoljen zaradi dogajanj ugotavljal vodja sobotne akcije Bojan Tratnik.
V soboto so v Zbiljah čistili javne poti v krajevni skupnosti, bili so na vseh odsekih: proti Mavčičam, Smledniku, proti Medvo-
Akcijo je vodil letos
Bojan Tratnik.
dam, Jeprci in ob Zbiljskem jezeru, s katerega so njihovo delo še posebno z zanimanjem opazovali številni labodi, ki so kaže navajeni, da jim sicer številni izletniki, ki vsak dan, predvsem pa čez vikend prihajajo v Zbilje, z obale tudi kaj ponudijo za okrepčilo
"Bili smo kar precej velika skupina in zadovoljen sem nad rezultatom," je povedal Bojan Tratnik.
avtomobila. Večjih odpadkov ni, odkar je pred bivšim Dekorjem v Zbiljah stalni zabojnik. Tokrat pa se je nabralo za veliki kontejner kakšnih deset kubičnih metrov odpadkov. Res pa je, da je veliko odlagališče, ki zelo kazi prihod z Gorenjske v občino Medvode, na desni strani na Jeprci, kjer je nekdanja jama. Ta del spada pod krajevno skupnost Senica, res pa
Tudi ribiči RD Visoko
Dosedanjemu predsedniku RD Janezu Dolinarju so se zahvalili za delo.
Udeleženci letošnje akcije za postavitev predvelikonočne butarice.
Gorenja vas - Čistilno akcijo so imeli minulo soboto tudi člani Ribiške družine Visoko Gorenja vas. Okrog 70 se jih je zbralo in se podalo na obrežja Sore od Loga do hotaveljskega jezu. Nabrali so dobre štiri zabojnike različnih odpadkov, vendar pa tolikšnega onesnaženja, kot so ga beležili nekdaj, zdaj ni več. Zato je bil vodja akcije in gospodar Ribiške družine Visoko Gorenja vas Jane/. Demšar zadovoljen.
"Odpadkov je letos za kakšno tretjino manj kot lani. Zato smo vsi člani, v družini pa jih imamo 82, kar zadovoljni v primerjavi s prejšnjimi leti," je po končani akciji in zboru povedal Janez Demšar. Po akciji pa so se člani zbrali
tudi na občnem zboru RD, na katerem so ocenili delo. Ugotovili so, da je Sora glede na stalež rib veliko bolj onesnažena kot včasih. Še naprej pa si bodo prizadevali in opozarjali, da so čiste vode z ribami v njej edini pravi pokazatelj zdravega okolja. Ribiči pa bi radi dobili tudi prostor, kjer bi si postavili Ribiški dom. Na zboru so za novega predsednika družine izvolili Staneta Demšarja i/. Loga, dosedanjemu predsedniku Janezu Dolinarju pa so se zahvalili /a osemletno predsednikovanje. Ribičem seje za delo in sobotno akcijo na zboru zahvalil tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj.
Andrej Žalar
Številni labodi so z jezera opazovali sobotne čistilce odpadkov.
"Nabralo se je namreč kar precej je, da v krajevni skupnosti za to
različnih odpadkov, vendar pa so divje odlagališče niso prav nic
med njimi prevladovali predvsem krivi in predvsem so tudi nemoČ-
tisti, ki jih vozniki, po domače po- ni. Čas pa bi bil, da bi v občini
vedano, odvržejo med vožnjo iz ustrezno ukrepali." Andrej Zalaf
Krivica boli v Mengšu
Mengeš - V dvorani Kulturnega doma v Mengšu bo v sredo, 3. aprila, ob 20. uri na programu komedija avtorja Toneta Partljiča Krivica boli. V njej nastopajo Iztok Valič, Mojca Partljič, Jernej KuntnC in Zvezdana Mlakar. Vstopnice so že v prodaji pri blagajni Kulturnega doma v Mengšu, lahko pa jih rezervirate tudi na številko 01/729-11-01. V petek pa bomo v Gorenjskem glasu objavili nagradno vprašanje. Izmed pravilnih odgovorov pa bomo izžreba 20 brezplačnih vstopnic. • A. /..
NAGRADNA IGRA
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Kje na Gorenjskem je decembra nastopil Bajaga
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records" pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenca: Nejc Govekar, Breg ob Savi 30, 421 Alenka Mezek, Strmica 4, 4227 Selca
Mavčiče,
MALI OGLASI
»201-42-47
» 201-42-48
* 201-42-49
APARTMA -__PRIKOLICE
PRIknmah ČATEŽ P0Ceni Prodam CAMP HIKOLICO, leseni bivalni prostor in veran-
^P_01 /512-55-62, 040/262-382 3920
ADAn otoku KRKU ODDAM opremljen 2^HTMA. g 2511-808, 041 /390-422
Nudim APARTMA za letni dopust na otoku £agu - Novalja. g 51-91-676 ali 041/223-
4266
_APARATI STROJI
TRAKTORSKO VITLO Riko 3 A, prodam. 3^41/503-776_4^98
Prodam VARILNI APARAT električni in dva glaska telefona, g 5963-353 4239
Prodam SESALEC VVORVERK star en lUgggg, še v garanciji, g 041/292-958
Prodam VELO za sekular. g 594-90-41
Prodam MOLZNI STROJ ALFA LAVAL brez l^jg 514-6859_4245
Prodam KOSILNICO BCS 127 cm, PLUG ^obrazdni ter CEPILEC drv na sveder, g Hi2?^9_425^
BRUSILNI kontaktni stroj za mizarje, delovne *ir|ne 1100 mm, holandske izdelave, v zelo do-^ern stanju, ugodno prodam in POLIVALNI, ^IRNI STROJ za lakiranje pohištva, del. šir. jjgOmrn, prodam, g 031/743-216_
SAMONAKLADALKO SIP 17 m3, dobro ganjeno, prodam, g 031/516-199 4270
Prodam KOSILNICO BCS 110, mala kole-g^TOMOS Batuje. g 031/790-601 4292
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, pro-darn. % 041 /878-494 4303
GARAŽE
GARAŽO ODDAM v centru Radovljice, g H^/63-09-50_4205
Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo IDA nepremičnine, 04/2361 880, U41 331 886, 031 635 387
^GR. MATERIAL
; Prodam nova OKNA komplet s steklom '6rmopan, vel. 120x140. g 51-91-676, 041/2 2 3-78 9 4267
^jaiŠE PRODAMO
prodamo enonadstropno, lahko stanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, ,ca 350 m2 uporabne površine, primerna JJ'di za poslovne dejavnosti. KRANJ ^razišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. Površine * 174 m2 vrta, vse obnovljeno, °AŠELJ nedokončano vis.priti, hišo, 330 ^2 uporabne površine na parceli 781 m2, ^.6 mio SIT. NAKLO na parceli 611 m2 Prodamo lepo visokopritlično HIŠO 11x8 m, j§ 'e'. 293 m2 uproabne površine+ garaža ^^DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,
Bohinjska bistrica: 1/2 dvojčka, podana, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno
.Rovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, "Zu smučišča Kobla. ALPDOM, d.d. Radovlji-
4lJ^_04 537 45 00, 04 537 45 16
Bled okolica prodamo hišo z manjšim ^st'sčem cena 55 mil sit. V BEGUNJAH pro-aat renovirano hišo in 1200m2 zemljišča To, ° mi' sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, ■!!!^04)5745 4 44_
gg^^CE: hiša v izmeri 9 x 12 m, parcela u Urr|2, stan površina 270 m2 (klet, pntlič-uA.^ansarda, podstreha), garaža. ALP-n$*> dd. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 45 16
B '------
40r?Un'e bližina, starejšo meščansko vilo nov m2: Parcela 2600 m2, potrebna ob-Tri^. Prirnerno tudi za namensko gradnjo, ^^041^860 938, 04 513 75 90
riji^v°de, prodam starejšo enodružinsko g-J? v urejenem naselju, TRIDA 041 860 ^04 513 75 90_
226fiersko' noveJšo tristanovanjsko hišo, 8a? "J2, parcela 400 m2. TRIDA 041 860 ^21513 75 90_
9radn3-LJANA okolica- dv°iček 195 m2 v Uqori 11 • dobra povezava s centrom, zelo Da n??' možna 'udi izgradnja na ključ, TRl-^1860__938, 04 513 75 90
Triha0' Veći° družinsko hišo, lahko 3 stan., -~-^2£4_l_860 938, 04 513 75 90 Kranj, Parceli
b|ižina, 2 stan. hišo 340 m2 na 1.400 m2, prenovljena, TRIDA 041 ■~-~L^04_5l3 75 90_
I^ZtI.Sa*18' Prodam hišo v gradnji, 130 -~--^^Aj)41 860 938, 04 513 75 90
nove nProdam meščansko vilo potrebno ob-04 moa,Veči' Parceli, TRIDA 041 860 938, -^375 90 Rad u----
TRirvA^^3, bližina, dvojček, lepo naselje, -^2iJll860 938, 04 513 75 90
Parceh ^?'ica' enodružinsko hišo na večji —^_HIDA^Q41 860 938, 04 513 75 90
'okačilo dvodružinsko lepo hišo na odprti —!iili2[pA_041 860 938, 04 513 75 90
rnirno okr?Jamo kvali,e'no dvodružinsko hišo, °41/ro0 J6, 68 mio P RAST- nepremičnine ■—/ 626 581 04/ 25 15 490
3?0RA2lšČE
poslovno hišo , urejene pisarne,
n|ne nđwlCela 10n0m2. FRAST- nepremic-—^1/1£26 581 04/ 25 15 490
Kranj--■-
hišo Ur proc|amo luksuzno enodružinsko FRAST n Vr1, Parcela 1000 m2, 49 mio. °4V 734 P1g8rTličninska hiŠa 25 15 490'
Visoko: prodamo atrijsko hišo, parcela 500m2, 60 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490,041/626 581
CERKLJE: prodamo kvalitetno novo hišo 12x 9m. urejena okolica, 41 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA: prodamo novo družinsko hišo, 9.5x 9.8m, cena 41 mio Frast, d.o.o. 04/ 2515 490   041/ 626 581
PALOVIČE pri BEGUNJAH, prodamo starejšo hišo, delno obnovljeno, na izredno lepi lokaciji, zemljišča 1500 m2, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
CERKLJE - prodamo enostanovanjsko hišo, na parceli 420 m2, cena je 41,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 386 930
NAKLO, prodamo 1/2 hiše, s svojim vhodom, 100 m2 bivalne površine, z vrtom in garažo, cena je 18,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500 m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - ČIRČE, prodamo zelo lepo hišo, na parceli 922 m2, bivalne površine 250 m2, vredno ogleda, cena je 48,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 43,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KOKRICA, prodamo enostanovanjsko hišo na manjši parceli., cena je 34,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
ŠMARJEŠKE TOPLICE, prodamo novejšo, bivalno stanovanjsko hišo, 190 m2 bivalne površine, 70 m2 teras, na parceli 890 m2, opremljena, nadstandardna, vredna ogleda," cena je 34,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880. 041 331 886
KRANJ - PREBAČEVO. prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
njdomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem { in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20S8-701 GSM: 041/647-433
DOB pri DOMŽALAH, prodamo novo, zelo lepo nadstandardno enostanovanjsko hišo, lahko tudi dvostanovanjsko, ki stoji na parceli 927 m2, bivalne površine 458 m2. Cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83.75 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - CEGELNICA, prodamo enostanovanjsko hišo, bivalne površine 168 m2, na zemljišču 1067 m2, lepa, vzdrževana, cena je 30,1 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2. Vredno ogleda. Cena je 44,96 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Stražišče, prodamo dvostanovanjsko hišo - 3ss in 2ss, na parceli 460 m2. Cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
TRŽIČ - mestno jedro, prodamo večjo, starejšo hišo, potrebno temeljite obnove. Cena je 15 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
Na območju celotne Gorenjske prodamo več hiš, različnih velikosti in cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. 04/ 23 66 670 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661
Kranj, bližnja okolica, poslovno-stanovanjs-ki objekt večjega obsega, urejen za proizvodno, servisno, trgovsko in gostinsko dejavnost, deloma nedograjen, na parceli 3000 m2: Možen nakup po delih oziroma po dogovoru. Nepremičninska družba LOM AN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Kranj, Struževo, poslovno stanovanjski objekt 2 x 120 m2, starost 4 leta, skupno 600 m2 parcele na ravni in sončni lokaciji. Cena cca 39,5 MIO.Nepremičninska družba LO-MAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323.
Medvode, bližina naselja Zbiljski gaj, manjša, '35 let stara enodružinska hiša, tri etaže po 70 m2, potrebna prenove, na sončni parceli cca 450 m2. Cena cca 35 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Bližina SC Stari vrh, Sp.Luša, nedokončan dvostanovanjski objekt (pod.3gr.faza) na parceli 1055 m2.Cena 22 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj. tel. (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Naklo, ugledna soseska, dvostanovanjska hiša, starost 25 let, z novejšim prizidkom (stanovanje +poslovni prostori), na skupni parceli cca 1100 m2, možnost razdelitve in prodaje v dveh ločenih delih. Cena po dogovoru. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 _
Podbrezje, starejša kmečka hiša 128 m2, za nadomestno gradnjo ali adaptacijo, na parceli 430 m2 Cena 8 MIO.Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
STRAŽIŠČE - poslovno-stan hišo vel 13 x 11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOKRICA - pritlična hiša z mansardo stara 15 let, na sončni lokaciji z razgledom, vel. 12 x 9 m na parceli 951 m2, cena = 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Drulovka - novogradnja hiša trojček vel. 12 x 7 m + terasa, parcela 380 m2 v 4.gr.fazi, cena = 35,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PREDDVOR - pritličje hiše primerno tudi za poslovno dejavnost 150 m2 za 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE - obnovljena starejša stan.hiša v naselju, 3 etaže po cca.130 m2, CK na plin, parcela 632 m2, cena = 21,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansarda. na parceli 550 m2, cena - 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PODLJUBELJ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Žirovnica, na robu naselja ugodno prodamo hišo z dovoljenjem za adaptacijo, v izmeri cca. 200m2 in 600m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Begunje, prodamo hišo v izmeri 200m2 in 1300m2 zemljišča, Hlebce dvostanovanjsko hišo in 700m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. MOŽNA RAZLIČNA PLAČILA PO dogovoru, v račun vzamemo tudi stanovanje v okolici Kranja Radovljice, ali v ljubljani, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
NAKLO ugodno prodamo samostojno, enonadstropno hišo z vrtom, 9,5 x 9,5 m na parceli 720 m2, možnost izdelave mansarde, vsa podkletena, cena po dogovoru, GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr., 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, VODICE prodamo manjše, vrstne HIŠE v izgradnji (III. pod.f. ali na ključ) na parceli 180 - 400 m2, uporabne površine 120-240 m2, cena od 125.000 EUR dalje. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 169
ŠKOFJA LOKA HIŠA kot dvojček, cca 100 m2 i- garaža+delavnica, pokrita terasa, parcela 430 m2, komfortna, lepa, adaptirana, nujno prodamo, g 01/5309-290, 041/329-179 3937
ŽELEZNIKI prodamo starejšo delno leseno stanovanjsko hišo cc 60 m2 stanovanjske površine z vrtom, SELCA prodamo stanovanjsko hišo dvojček 160 m2 površine, velikost zemljišča 425 m2 hiša je na lepi, ravni in sončni legi vseljiva takoj. LOKA nepremičnine, Kapucinski trg 13, Škofja Loka 4256
HIŠE ODDAMO
ODDAMO: Visoko- etažo hiše, Šorlijevo naselje- 2ss, Planina 2- 2ss, Škofja Loka-hiša, Reteče-2ss v hiši, Planina 3-garson-jero. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
HIŠE KUPIMO
ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kranj z okolico: kupimo novo hišo na mirni odprti lokaciji do 70 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198
RADOVLJICA - BLED, NAKLO-KRIžE, ŠENĆUR-CERKUE, KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
BLED - okolica, kupimo hišo od 33,9 mio. do 56,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
V okolici Škofje loke kupimo več stanovanjskih hiš s pripadajočim zemljiščem za znane stranke z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323.
Kranj z bližnjo okolico - za znano stranko iščemo starejšo stanovanjsko hišo, potrebno adaptacije ali rušitve. Takojšnje gotovinsko izplačilo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA-INDIVIDUALNE URE Z NA-TIVE SPEAKERJEM ZA VSE STOPNJE IN PODROČJA, CENE SO KONKURENČNE. POSLOVNI TEČAJI TUDI ZA FIRME, DOLGOLETNE IZKUŠNJE! Anna Hladnik,Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, g 23-12-520
Iščem INŠTRUKTORJA za 8 razred matematike, kiemije, fizike-občasno po potrebi, pokličite iz okolice Kranja, g 041/378-067 4124
KOLESA
Prodam ŽENSKO KOLO Rog Holland z garancijo, staro pol leta, nerabljeno, g 53-12-054,041/52-92-92 4208
KUPIM
Pnevmatsko pištolo - avtomehanično odvijač, kupim, g 041/503-776 4197
Kupim GARAŽO območje Kidričeva, Gosposvetsko ul g 23 80-740_4203
Kupim lahek vprežni GUMI VOZ g 253-10-27
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI les, ostale vrste lesa po dogovoru. Les prevzamemo tudi na panju. NOVE CENE! Brazda.d.o.o., Poljšica 6, Podnart, 53-06-555, 041/680-925, 041/721-6 3 7 4247
Kupim star enobrazdni ali dvobrazdni OBRAČALNI PLUG REGENT, g 01/364-10-21, zvečer 4293
LOKAL ODDAM
BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 23-69-333 167
PRIMSKOVO oddamo POSLOVNI PROSTOR, 42 m2. g 041/933-028 3866
ODDAM PROSTOR za obrt ALI SKALDIŠČE CCA 160m, višina 4 m, ugodno, g 031/429-974 4199
PODLJUBELJ, prodam GOSTINSKI PROSTOR 200 m2 z zemljiščem, g 041/707-347 4223
JESENICE, ul. M. Tita v stanovanjskem bloku prodam več pisarn, g 041/707-347
KRANJSKA GORA, v novi stavbi prodam neuporabljene POSLOVNE PROSTORE 534 m2 primerni za trgovino ali obrt. g 041 /707-347 4225
STRAŽIŠČE dva POSLOVNA PROSTORA, pritličje, izložba, super lokacija, ODDAM, g 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 4234
Prodam ali ODDAM PICERIJO v Radovljici, cena po dogovoru, g 041 /760-807 4246
Šk. Loka posl. prostor, primeren za salon, 130 m2, parkirišče in pisarne različnih izmer, zelo dobra lokacija Kranj, gostinski lokal, 78 m2, upor. dov. je, ni odkupa inventarja, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franšizno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa.
Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959
KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl.prostor 90 m2 v l.nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem = 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - več pisarn in poslovnih prostorov, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAMO
Kranj, nebotičnik, pisarne različnih izmer, lahko posamezno ali skupaj, TRIDA 041 860
938, 04 513 75 90
KRIŽE - prodamo trgovino 64 m2 in zemljišče 205 m2. Cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ, bližina - nov gostinski objekt na parceli 730 m2, vel.151 m2 + terasa 60 m2, v mansarda delno izdelana, cena = 69,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, okolica - večja stan.hiša z gostiščem v pritličju (180 m2) na parceli 385 m2, cena = na 42,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PRODAMO
Terme Čatež: počitniško hišico v Termah Čatež, v velikosti 46,9 m2 stanovanjske površine in 45 m2 dvorišča.
Kobla: Dom Dr. Janeza Mencingerja na Kobli, Ravne 20, v velikosti 323,64 m2 stanovanjske površine in 3.299 m2 zemljišča.
Kranj: poslovni objekt na Prešernovi 6. Objekt obsega 408 m2 poslovne površine v pritličju, 354 m2 v I. nadstropju, 274 m2 v II. nadstropju, 289 m2, v III. nadstropju in 128 m2 v mansardi.
Jesenice: lokal na Hrušici 71 F, v velikosti 67,89 m2.
Jesenice: triplex garažo na Titova cesta 68 v velikosit 11.76 m2
Škofja Loka: garažo na Kapucinskem trgu 7 v velikosti 43,55 m2
Škofja Loka: poslovni objekt v Šolski ulici 6. Objekt obsega 177 m2 poslovne površine v kleri, 283 m2 v pritličju in 149 m2 v I nadstropju.
Tržič: stanovanjski objekt na Brači-čevi 2, v velikosti 234, 81 m2.
Informacije: 04/208-44-77 http://gbkr.si
Gorenjska banka, d.d., Kranj Bleivveisova cesta 1, 4000 Kranj
ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme - 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
OBLAČILA
Prodam FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO in čevlje, g 5185-507 4202
Prodam obhajilno OBLEKO in KOSTIM za birmo št. 36. g 2028-386, popoldan 4231
OTR. OPREMA
Prodam OTROŠKI VOZIČEK in podarim oblačila za dojenčka, g 031/751-35 5 42es
Ljudska univerza	VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT
Škofja Loka	V KOPRU
Podlubnik la	
4220 Škofja Loka	
tel. :()4/506-13-00	Visokošolski strokovni študijski program
fax: 04/512-08-88	
	MANAGEMENT
	(visoka strokovna izobrazba, VII. stopnja)
	Diplomanti pridobijo strokovni naslov
	diplomirani ekonomist/diplomirana
	ekonomistka.
	Visoka šola za management razpisuje
	1. in 3. letnik izrednega študija
	v Škofji Loki.
	Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana
	štiriletna srednja šola, za vpis v 3. letnik
	končana višja šola (po programu, sprejetem
	pred 1.1.1994).
	INFORMATIVNI DAN
	bo v petek, 12.4. 2002, ob 16. uri v
	Šolskem centru, Podlubnik la,
	Škofja Loka.
U	Informacije: 04/506-13-70
•   LJUDSKA UNIVERZA	www.lu-skofjaloka.si
ŠKOFJA LOKA	
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 1877
Prodam HLADILNO TORBO 12 V CAMP-ING GAZ 28, NOVA, CENA 12000 sit. g 041/710-736 4298
PRIDELKI
Prodam belo in rdeče VINO merlot in cabernet, savinon in savinon in mešano belo, g 05/36-66-075, 041/518-171 4068
Prodam DOMAČE ŽGANJE, g 2312-398
KIS zdravilni iz neškropljenih bobovcev in SUHO SADJE,mešano prodam ugodno, g
5725-254 4242
Prodam SEMENSKI KROMPIR fiona in de-sire. g 01/832-32-10 4248
Prodam dobro domače naravno VINO rdeče iz Štajerske 230 SIT. g 5318-208
PREKLIC
Podpisani Dušan Cvilak se javno OPRAVIČUJEM in OBŽALUJEM za vse besede in žalitve, ki sem jih izrekel o svoji bivši ženi Cvetki Škrabl, še enkrat oprosti. Opravičujem se tudi vsem ostalim, ki sem jih nadlegoval po telefonu! 4310
PODARIM
Podarim 3 KUŽKE, mešančke, stari 2,5 meseca. Voklo, 45, Šenčur, 031/808-218
POSESTI
CERKLJE okolica prodamo zaz. parcelo 500 m2 z lok. dovoljenjem za gradnjo stan. hiše, SMLEDNIK okolica prodamo ravno, sončno zaz.parcelo ob zelenem pasu 770 m2, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. POD DOBRĆO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, OLŠEVEK prodamo sadovnjak na robu vasi, cca 500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
LESCE - HRAŠE, prodamo, zelo lepo zazidljivo parcelo 566 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem, cena je 11.500.00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 9,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
LANCOVO pri Radovljici: 1057 m2, ravna sončna lega, v urejenem naselju, gradbeno dovoljenje. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Radovljica, zaz. parcelo, 2.400 m2, na njej že nov objekt z vsemi priklj., zelo ugodno, možna posl. stan. namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šenturška gora, zazid. parcelo, 800 m2, lahko za vikend ali hišo, tudi posl. stan. namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
PORTOROŽ, center: 2 SS apartma 64,55 m2 + terasa, v pritličju objekta, lastno parkirišče, nova oprema, cena » 31,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Jezersko, zazidljivo parcelo 1.300 m2, odprta in sončna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Bitnje, zazidljivo parcelo cca. 1.600 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
TRŽIČ- Ročevnica: Prodamo zazidljive parcele, različnih velikosti, potrebno urediti infrastrukturo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
Lahovče pri Cerkljah, cca 1100 m2, ravna, mirna in sončna lokacija na robu vasi. Cena: 13.500 sit/m2, možen dogovor.Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
BLED Bled na izredni lokaciji 100m od jezera prodamo stavbno parcelo v izmeri cca 1300m oz 1500m2 namenjeno za gradnjo vile. Bled Ribno prodamo dve parceli v izmeri 1000m2. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
BLED RIBNO prodamo gradbenop parcelo 1000m2. Na lepi mini legi. cena po dogovoru.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)
5 745 444.
V Hrašah prodamo gradbeno parcelo v izmeri 570m2. Lokacijsko urejeno. Blejska Dobrava prodamo zazidjivo parcelo v izmeri 2000m2. cena po dogovoru. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol. , parcela ima izvir čiste vode, pridobivamo grad. dovol. za enodružinsko hišo., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5 745 444.
V okolici Kranja prodamo obnovljeno gostilno z dolgoletno tradicijo 70 sedežev + 80 sedeže na terasi, poleg se proda tudi hiša (lahko posebej) v izmeri 400m2 Vse stoji na kompleksu zemljišč v izmeri 1500m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44.
ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stanovanjskih hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - MEDVODE, kupimo 2.000 3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ-KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 29.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
CERKLJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, cca 900 m2, cena je 17.250 SIT/ m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
BLED, Gorje - zazidljiva parcela 480 m2 z lokacijsko odločbo, cena = 7,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Kranj, Britof: zazidlj.parcela 648 m2 po ceni 14.900,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66,
Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, cena = 33,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
RETNJE prodamo zaz. parcelo! delno v hribu, dostop urejen, 700 m2, 6,4 mio SIT, BUKOVICA Selška dolina prodamo ravno zaz. parcelo, 20x50 m, cca 1000 m2 ob gozdu, 8 mio SIT, DRAGOĆAJNA ugodno prodamo sončno, ravno zaz. parcelo ob zelenem pasu, 2000 ali 5000 m2 za gradnjo več stanovanjskih hiš. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 1912
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali kmetijo kupim, g 23-68-001 2598
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, CERKLJE, RADOVLJICA, BLED in okolica KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE za znane kupce. Plačilo-GOTOVINA! DOM nepremičnine, 202-33-00, 23-69-333 4058
ŠKOFJA LOKA okolica prodamo 570 m2 veliko parcelo na kateri bo zgrajen poslovno stan. objekt dim. 10x15 m s prizidkom 6,4 x
6 m. LOKA nepremičnine, 50-60-300 4257
GAY - LINE
090 52-S4
ZMENKI, SREČANJE
RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
RAZNO PRODAM
80 literski AKVARIJ in letne GUME Miche-lin 185/65 R 14, ugodno prodam. "B 031/344-010 3947
Prodam suha MEŠANA DRVA, TELICO pašno brejo, dve TELICI 300-400 kg si-mentalko. "B 041 /843-189 4204
Prodam večje ŠTEVILO GAJBIC in 10 KW električni motor. C 533-84-46 4264
Prodam mešana DRVA in 10 tonsko visečo TEHTNICO. "B 031/307-797 4300
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ 2 ss, opremljeno, vsi priključki, 80 m2/PR. 300 EUR/mes, varščina. STANOVANJA NAJE-MEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nad-standardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, opremljeno, 63m2/l., vsi priklj. balkon, 63000 SIT/mes,letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333_m
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 68 m2/ll., opremljeno, 70.000 SIT/mes, predplačilo, KRANJ Zlato polje 2 ss v hiši, 70 m2/PR, opremljeno, samo paru brez otrok in študentom, 85000 SIT/mes, stroški všteti, KRANJ Zlato polje 2 ss, 53 m2/ll, delno opremljeno, 58000 SIT/mes, 3 mes. predplačilo, KRANJ Planina II 2 ss, 68 m2/l.,opremljeno, 70.000 SIT/mes+varšči-na, KRANJ Huje 2 ss, 80 m2/PR, opremljeno, 67000 SIT/mes+varščina, CERKLJE okolica garsonjero, 30 m2, opremljeno, 50.000 SIT/mes. stroški všteti. DOM NEPREMIČNINE, 202 3300, 23 69 333, 041/333-222
ODDAM 3 sobno STANOVANJE v neposredni bližini centra Kranja, lepo in opremljeno. TRIDA, 041/860-938, 513-75-90
Škofja Loka oddamo v najem 2 ss s kabinetom 52 m2 stanovanje je opremljeno. LOKA nepremičnine, 50-60-300 4260
BLED: 42 m2, dvosobno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše, novo, vsa oprema, CK, vsi priključki, telefon, možen najem za dalj časa ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
LJUBLJANA - Mercatorjeva stavba (Dunajska cesta), oddamo 3 ss, 80 m2, komfortno, nad-standardno, parkirišče zagotovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA, oddamo 2ss, 70 m2, zelo lepo, opremljeno, v 1. nad., najemnina je 70.000,00 SIT mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 031 635 387
PREDDVOR: Oddamo 3SS, 80m2, III.nad. opremljeno, vsi priključki, takoj vseljivo. Kranj: Oddamo v najem 2SS, 48m2,IV-nad. delno opremljeno,možen prevzem takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
Oddamo 4-sobno meščansko stanovanje v Kranju - Vodovodni stolp. Stanovanje je opremljeno, ogrevano na mestni plin in vseljivo po 20.03.2002. Cena : 67.000 sit/mes. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Kranj, Planina - 2 SS 55 m2 v l.nad. z delno opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STV Miljah pri Kranju oddamo luksuzno stanovanje v hiši'. Cena po dogovoru. TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444
STANOVANJA NAJAMEMO
Iščem sobo za 1 osebo na Bledu ali v Lescah. "B 574-16-57 4312
NAJAMEMO: ENOSOBNO in DVOSOBNO stanovanje v Kranju in Radovljici, ter hišo v Kranju. FRAST, d.o.o. 04/25 15 490, 041/ 734 198
ŠPORT
Ugodno prodam ROLERJE ROCES št. 39. "B 031 /323-843 4206
STORITVE
BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! "B 031/508-168, Roman Nahtigal, Šorlijeva 19, Kranj 1289
Popravila vseh vrst TV VIDEO APARATOV. TV Gorenje tudi na domu! Sinko Marko s.p., C. na Klanec 53, Kranj IT 233-11-99 2167
Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3/a, Kranj, 031/442-779 2537
IZDELAVA VSEH VRST FASAD, NOTRANJIH OMETOV in BETONSKIH ŠKARF, SANACIJA STARIH FASAD in POLAGANJE TLAKOVCEV. NOVOGRADNJE - OD TEMELJA DO STREHE.
Babic Miloš, s.p., Begunjska 9, Lesce, tel,: 041/622-946
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz in dovoz materiala na deponijo. Adrovič & Comp., Jelovška 10, Kamnik, "B 01/839-4614, 041/680-751
Izvajamo SPLOŠNA GRADBENA DELA, zidamo kamnite škarpe, podporne zidove, fasade in ostale storitve. IT 041/696-402, Zidarstvo in fasaderstvo, Planina 3, Kranj
Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA, FASADE, tlakovanje in notranje omete. Delamo hitro in poceni. "B 041/561-838, By-tyqi-Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj 3088
ČIŠČENJE vinas in toplega poda, sedežnih garnitur, jogijev, keramike in kamna. B 041/503-158, Borak Stanislav s.p., Zoisova 9, Kranj
Izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten po sistemu knauf, montaža stropnih in stenskih oblog, strešnih oken velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. Đ
041/765-842, Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane 3295
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! 1 - BREZ PROVIZIJE!
J Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah
! 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
telefon: 04/2365 360, 2365 361
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staro-meščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja, v pritličju 64,42 m2,64,60 m2 in 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vsetjiva takoj in opremljena z vsemi priključki.
KRANJ - ČIRĆE, prodamo več stanovanj različnih velikosti, popolnoma prenovljenih, z parkiriščem in vrtom, vseljivo septembra, cene po dogovoru.
GARSONJERA
KRANJ - CENTER prodamo v celoti obnovljeno garsonjero, 34 m2, CK-na olje, vseljiva takoj, cena po dogovoru.
ENOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 52,30 m2,3.nadstropje nizkega bloka, balkon, vseljivostin cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 40,10 m2,5. nadstropje, balkon, vsi priključki vseljivo po dogovoru.
KRANJ - PLANINA III, prodamo mansardno enosobno stanovanje 46,80 m2, 8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivostin cena po dogovoru.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - GOGALOVA, PRODAMO LEPO DVOSOBNO STANOVANJE, PREDELANO V TRISOBNO, 65,72 m2, TU. NADSTROPJE, VEUK BALKON, VSI PRIKLJUČKI, VSELJIVO PO DOGOVORU.
RADOVLJICA - CANKARJEVA, prodamo dvosobno stanovanje 56 m2,3.na dstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru.
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 54 ni2, 4.nadstropje nizkega bloka, bližina zdravstvenega doma, zastekljen balkon, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo takoj.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 87,91 m2,1.nadstropje, opremljena kuhinja, dva balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru.
ŠENČUR, prodamo novo, še nedokončano trisobno stanovanje cca 80 m2, pritličje večstanovanjske hiše, z balkonom, prevzem možen po dogovoru.
KRANJ - PLANINAH, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 82,5 m2,3.nadstropje, dva balkona, vseljivostin cena po dogovoru.
HIŠE
ŽELEZNIKI, prodamo samostojno, dvostanovanjsko hišo, 160 m2 stanovanjske površine, 217 m2 zemljišča, možnost prodaje po etažah in možnost menjave za stanovanje.
SEBENJE PRI TRŽIČU, prodamo manjšo enodružinsko stanovanjsko hišo, cca 100 m2 stanovanjske površine, 495 m2 zemljišča, hiša stara 10 tet, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru.
TRŽIČ - CENTER, prodamo hišo v fazi adaptacije, cca 150 m2 stanovanjske površine, bivalno pritličje in prva etaža, prevzem možen takoj.
PARCELE
ŽELEZNIKI v novem naselju, prodamo komunalno urejeno, zazidljivo parcelo, 504 m2, vsi priključki, asfaltiran dovoz, prevzem možen takoj.
KUPIMO
NA RELACIJI ŠKOFJA LOKA - KRANJ - RADOVLJICA, kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 1000 m2.
Na območju GORENJSKE, na sončni legi, lahko ob robu gozda, kupimo starejšo kmetijo z vsaj 1000 m2 zazidljivega zemljišča in 3 ha zemljišča primernega za pašnike, za znanega resnega interesenta.
KRANJ, kupimo več garsonjer različnih cenovnih razredov, za znane interesente.
Nudimo vam MARKIZE oz.tende, lamelne zavese, žaluzije, rolete, screen in plisse senčila. Montaža po celi Gorenjski. Role-tarstvo Berčan Matjaž s.p., Mala vas 3a, Ljubljana, S 01/56-83-894, 041/630-700
Strojni ometi - notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni. "B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar d.o.o, Zakal 15, Stahovica 3423
ASFALTIRANJE DVORIŠČ, CEST, DOVOZNIH POTI, TLAKOVANJE DVORIŠČ, IZKOPI IN ODVOZI, PREVZEM KOMPLET ZIDARSKIH DEL, NOVOGRADNJE IN ADAPTACIJE, STEKLARSKA, KERAMIČARSKA DELA IN FASADE. Gradbeni inženiring, Trg talcev 8, Kamnik, 01/831-72-85, 031/369-520
MIZARSKI SERVIS - izdelava, dodelava, popravila pohištva ter vsa druga mizarska dela - montaža-pohištvo, opaž, oblobe, lami-natni podi, sistemi Knauf i.p.d., B1 040/322-259, 23-14-811, Nasvet, Trojarje-va ul. 20, Kranj 3648
Izdelava podstrešnih STANOVANJ, polaganje vseh vrst lesenih oblog ter obnova kuhinj in ostalega pohištva. Planinšek, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 2531-673, 031/751-474 3701
OBREZOVANJE DREVJA IN GRMOVJA, NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE! Larix, Anjuta Lazić.s.p., Matajče-va ul. 1, Kranj, Đ 231-27-22 3831
Žaluzije, plise, rolo in lamelne ZAVESE, SCREENE, izdelujmo in montriamo. RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Not. gorice, "B 01/365-12-47, 041 /334-247 3847
Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA- od temelja do strehe. Delamo tudi fasade. Hitro in poceni. »T 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 4059
Flamme dimniki iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za nove gradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu. "B 515-44-90, 041/634-656, Flamme d.o.o., Potočnikova 11, Škofja Loka 4226
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, » 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5%
POpUSt! 4228
IZKOPI z mini bagerjem in urejanje dvorišč. Mertana.d.o.o., Mače 14, Preddvor. B 255-13-49,041/543-993 4249
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 16,1 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan. površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT.KRANJ Vodov, stolp lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll., CK plin, tudi menjamo za 1 ss v PR z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,23-69-333 168
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj., balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Planina li 1 ss, 39,1 m2/VII., 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr, nizek blok, vsi priklj., 7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2, 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalne površine, 14,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss (oz.4ss), obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 gos
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, 52 m2/PR, etažna CK elektrika, plin do bloka, 12,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss, obnovljeno, 82 m2/ll, etažna CK olje, KRANJ Zlato polje 1 ss+4, 41,40 m2/ll., plin do vrat, ZAPUŽE novejše 1ss,4 7,49 m2/l., lega V-Z, balkon, vsi priključki. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 23 69-333 2677
STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ Bistrica 1 ss, 48 m2/l. balkon, klasično ogrevanje, 8,55 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV. balkon, CK, Z lega, 9, 1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priključki, balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priključki, ni balkona, 13 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, sončno 2 ss, 66 m2/lll., vsi priklj. balkon, 15,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2023300, 2369-333
KRANJ ŠORLIJEVO naselje prodamo 2 enosobna stanovanja 38m2, ŽK urejena, garaža, prodamo tudi dvosobno stanovanje v izmeri 55m2, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bohinjska Bistrica prodamo 90m2 veliko stanovanje blizu smučišča in bodočih term, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE - novogradnja ob Vodnikovi ulici: 21 stanovanj v štirih etažah z lastnimi vhodi, od 47 do 100 m2, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, zanimivi tlorisi, ugodne cene, vseljivo: oktober 2002. ALPDOM, d d. Radovljica, Tel 04 537 45 00, 04 537 45 15_
BLED - novogradnja, vseljivo: december 2002. dvosobno stanovanje v pritličju: 55,93 m2, , terasa, klet, garaža, vsi priključki dvosobno stanovanje v pritličju: 54,76 m2, loža, klet, garaža, vsi priključki 2 + 2 sobno stanovanje v mansardi: 104,52 m2, terasa, garaža, vsi priključki ALPDOM, d d Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15
KAMNA GORICA 76 m2, trisobno stanovanje, mansardno, etažna CK, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA; 69.9 m2, večje dvosobno stanovanje, pritličje starejše stanovanjske hiše, 2 kletna prostora. ALPDOM, d d Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA: 71,75 m2, trisobno stanovanje v visokem pritličju, vsi priključki, lepo ohranjeno ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA: 25,62 m2, garsonjera v 4. nadstropju, vsa oprema. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
LESCE: 56 m2, dvosobno stanovanje v 2. nadstropju, dobro ohranjeno, lega V-Z, klasična kurjava. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
UUBUANA-BEŽIGRAD: 56 m2, dvosobno stanovanje v 3. nadstropju, loža, klet, parkirno mesto v garažni hiši, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45
00, 04 537 45 16
BLED: 63 m2, trisobno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše, obnovljeno, lasten vhod, CK na elektriko, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
BLED: 84 m2, trisobno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše, obnovljeno, lasten vhod, CK na olje, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Kranj, 2 ss, 58 m2, mirna lokacija, delno prenovljeno,TRIDA041 860 938,04 513 75 90
Kranj, zelo lepo, v celoti prenovljeno 2+2 ss, 10.n., 2 balkona, 88 m2, ugodno TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Kranj,1 ss, 7.n., 44 m2, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Kranj, garsonjera, 33 m2, 2. nads., ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Planina III, 3.n., 2,5 ss, 75 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
PLANINA 3: prodamo 1SS+KABINET, 53 M2, nizek blok, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Vodovodni stolp: prodamo 2ss, 54 m2, 11,3 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/626 581
Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kidričeva: prodamo opremljeno 2ss, 61 m2, ugodno FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2 + 2ss, l.nad, 18,6 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198
Planina 1- prodamo lepo 3ss, 78 m2, 16 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/ 626581
Planina 1: prodamo moderno 3ss, 85m2, 18 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 19
Planina 1: prodamo 1ss, 48 m2, atrij, takoj vseljivo, 12 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA: prodamo 3ss, 82 m2, takoj vseljivo, cena po dogovoru. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Vodovodni stolp: prodamo kvalitetno 3ss, 74 m2, lepa lokacija, 18 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581_
Planina 3: prodamo 1ss, 47m2, višje nadstropje, 11,3 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 1: prodamo 1ss, 42,5 m2, cena 11,2 mio FRAŠT-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo 2ss, 1nad, 65m2, cena po dogovoru FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
PLANINA 2: prodamo atrijsko stanovanje, 2ss+kabinet, 85 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
BLED - Alpski bloki, prodamo garsonjero, v mansardi, 20 + 15 m2, popolnoma opremljena, cena je 8.9 mio. ŠIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Savska loka, prodamo 1ss, 39 m2, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
KRANJ - Gradnikova, prodamo 1ss s kabinetom, 46,55 m2, v 2. nad., cena je 10,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA I , prodamo 1ss s kabinetom, obnovljeno, 51,7 m2, cena je 12,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635.387
KAMNIK - prodamo Iss, 38 m2, v 2. nad., vsi priključki, cena 10 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886,031 635 387
KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo 2ss, 56 m2, v 3. nad., v starejšem bloku, nadstan-dardno, opremljeno, z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss + kabinet, opremljeno, nad-standardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,4 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA I., prodamo 2ss z atrijem, 60,10 m2, lahko tudi opremljeno, cena je 13,6 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387
KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v
1. nad., vsi priključki, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - Valjavčeva, prodamo 2ss, 52 m2, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NASELJE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem - 50 m2, cena je 13,8 mio SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 3ss, 80 m2, v pritličju, nadstandardno, vsi priključki, zelo lepo, vredno ogleda, cena je 16,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
SUET
NEPREMIČNINE • REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459
Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 40 m2, enosobno, 5. nadstropje, zastekljen balkon, J lega, vsi priključki, vseljivo 9/02. Cena: 10,9 mio SIT (48.400 EUR). PS00767MA-KR
KRANJ - Planina I; 44 m2, večje enosobno, pre-grajeno, 7. nadstropje, sončna lega, lep razgled. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00733MA-KR
KRANJ - Planina II; 34 m2, adaptirana garsonjera, 2. nadstropje, nova oprema v kuhinji, velik balkon, dvigalo. Cena: 9,4 mio SIT (42.000 EUR). XT00756MA-KR
KRANJ - Planina II; 39 m2, enosobno, 7. nadstropje, urejeno. S lega. Cena: 10,5 mio SIT (46.708 EUR). PS00774MA-KR
KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19,1 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN-KR
KRANJ - Planina III; 47 m2, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11,3 mio SIT(50.500 EUR). PS00766MA-KR
KRANJ - Planina III; 52 m2,1,5-sobno, 4. nadstropje, velik balkon, pogled na hribe. Cena: 13,2 mio SIT (58.600 EUR). PS0O772MA-KR
KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregra-jeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega, vsi priključki. Cena: 14,3 mio SIT (63.800 EUR). PS00732MA-KR
KRANJ - Planina III; 62 m2, dvosobno, 7. nadstropje, vsi priključki, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT (64.300 EUR). PS00668MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nova okna. CK, balkon, dobra lokacija. Cena: 11,8 mio SIT (52.700 EUR). PS00748JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno, 1. nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja. Cena: 16,1 mio SIT (72.000 EUR). PS00752MA-KR
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: 12.6 mio SIT (56.000 EUR). PS00727JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR
ŠENČUR; 105 m2, štirisobno, v dveh etažah, 2. nadstropje, nizek blok, velik balkon, nadstrešek za avto, mirna lokacija. Cena: 22,4 mio SIT (100.000 EUR) PS00751MA-KR_ _
NAKLO; trisobno + bivalna kuhinja, v celoti obnovljeno, pritličje, CK, takoj vseljivo, UGODNO. Cena: 14,6 mio SIT (65.000 EUR). PS00715MA-KR____
TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,7 mio SIT (74.359 EUR). PS00655MA-KR___
ŠKOFJA LOKA - center; 80 m2, trisobno, potrebno popolne adaptacije, pritličje meščanske hiše. Cena: 7,9 mio SIT (35.000 EUR). PS00768JN-KR___
RADOVLJICA; 18 m2, adaptirana garsonjera, pritličje starejše hiše. Cena: 4,9 mio SIT (22.000 EUR). PS00769JN-KR
POSESTI
KRANJ - Stražišče; 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno f. na<l-stropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 20,2 mio SIT (90.000 EUR). PH00724MA-KR_—
CERKLJE NA GOR. - Stiska vas; 100 m2, bivalni vikend - brunarica z zidano garažo in teraso, tloris 5,5 x 6,5 m, parcela 1000 m2, sončna lega, asfalt do hiše. Cena: 22,9 mio SIT (102.000 EUR). PV00761TJ-KR___
ŠENČUR-okolica; 250 m2, visokopritlična, 15 let, parcela 542 m2, izredna lokacija, lep raz-gled. Cena: 36,6 mio SIT (163.000 EUR). PH00175JN-KR_ ___
PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podktetena, galerija, kamin, vinska klet.1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62,8 mio SIT (280.000 EUR). PH00723MA-KR __
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa lokacija, lahko takoj vseljiva. Cena: 37 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna lega. Cena: 10,3 mio SIT (46.000 EUR). PZ00770MA-KR___
KRANJ - 8 km v smeri proti Lj.; ravna, sončna, zazidljiva parcela, tlorisa 16 x 45m, priključki ob njej. Cena: 14,6 mio SIT (65.000 EUR)-PZ00773MA-KR
KUPIMO
KRANJ ■ okolica; kupimo sodobno, novejšo, lahko dvostanovanjsko hišo, po možnosti ns večji parceli.
KRANJ -do 10 km izven; kupimo zazidljivo, po možnosti sončno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše ali z že začeto gradnjo.
Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7, nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - nad restavracijo Park, prodamo 3ss, 70 m2, cena je 13,2 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
GOLNIK - prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., vsi priključki, zelo lepo ohranjeno, vredno ogleda, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KAMNIK - prodamo 3ss stanovanje, 72 m2, v 3. nad., vsi priključki, cena 16,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Ravne, prodamo 3ss, 75 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
MEDVODE - prodamo, v obnovljeni večstanovanjski hiši, lepo, večje 3ss, delno mansardno, 85 m2, z atrijem, vrtom in lastnim parkiriščem. Cena je 18 mio. SIT (83.800,00 EUR) IDA nepremičnine, 041 386 930
KAMNIK: Prodamo popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 63m2, pritličje + garaža, lastna CK na plin, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
TRŽIČ - mestno jedro: Garsonjera nova 31 m2 l.nad popolnoma opremljena, takoj vseljivo, vsi priključki
TRŽIČ-mestno jedro : Popolnoma obnovljeno 1SS v več stanovanjski hiši, zelo lepo nova kuhinja, + vrt, takoj vseljivo, zelo ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,040/204- 661
KRANJ-Planina III : 2SS + 2 kabineta. 83m2, II.nad/HI, vsi priključki KRANJ-Planina III: Prodamo zelo lepo 2SS, 61 m2,VII.nad. takoj vseljivo, vsi priključki ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 041/755-296
RADOVLJICA - Žagarjeva: Prodamo 2SS 63m2, II nad.vsi priključki, zelo sončno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800 -004
RADOVLJICA: Prodamo renovirano dvosobno stanovanje v I. nadstropju Vsi priključki, zastekljen balkon. CENA: 11.800.000 SIT K.R, NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: V manjšem bloku na mirni lokaciji prodamo trisobno stanovanje, cca. 65m2. CENA: 14.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
LESCE: Prodamo prostorno trisobno stanovanje, 81 m2. Možen odkup nadstrešnice za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/3/0-460_
BEGUNJE: V starejši hiši prodamo obnovljeno pritlično stanovanje v izmeri cca. 100 m2 Vsi priključki, nadstrešnica za avto, vrt. CENA: 17.300.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o , tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: Prodamo nadpritlično cWoin-polsobno stanovanje, 60 m2. Vsi priključki; zastekljen balkon. CENA: 13.800.000 SI K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., te*-' 04 / 53 17 460, 031/370- 460___|
KRANJ. Vodovodni stolp - obnovljeno 2 & 52 m2 v pritličju, cena =12,8 mio SIT, W KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25^
KRANJ. Vodovodni stolp - 2 SS 47.5 3.nad., zadnje, CK lastna, cena =11.9 rnio SIT, 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS * 2.nad., cena = 13,7 mio SIT, K3 KET^ d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66____^,
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4.nad-CK na plin, cena = 12,6 mio SIT, 2 SS j» m2 v 1nad., lastna CK na olje, cena po đ0" govoru, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., ovijeno, cena = 15,2 mio SIT, K3 KEK^ d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66._^
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 6.nad., 2 balkona, talno gretje, 2 SS + K"2? m2 v 3.nad., nizek blok, cena =14,7 mio »'j 3 SS 77,7 m2 v 4.nad., obnovljeno, cena 15,8 mio SIT (v račun tudi manjše stan.). * KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53. 202_25^.
KRANJ, Planina II - 1 G 29,8 m2 v 6.njj& ločena kuhinja, cena = 9,7 mio SIT K3 Kfc d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66.___.
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. možnost predelave v 2,5 SS, cena ■ MjS mio SIT,  1 SS + K 52 m2 v 4.nad., Mg* vseljivo, cena = 13,5 mio SIT, K3 Kfc d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__
KRANJ, Planina I - 1 SS 44,4 m2 v 7.nad-predelano v 2 SS, cena ■ 10,8 mio SIT £ KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53.2023^
KRANJ, Planina II - 3 SS 88.70 rn2y 6.nad., cena = 18,5 mio SIT, K3 Ktr*' d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66____^
JESENICE - 2 SS 55 m2 v l.nad., zastekjj jen balkon, cena - 8,5 mio SIT, K3 Kfc d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^^,
ŠKOFJA LOKA, Groharjevo n. - 1 SS 33 m2 + balkon, obnovljeno, 4.nad., cena 10,5 mio SIT, Frankovo n - 2 SS 49 rn^ pritličju z atrijem, cena - 13,3 mio ' ločeno tudi garaža,K3 KERN d.o.o., tel. " 202 13 53,202 25 66
JESENICE Titova prodamo stanovanje
izmeri 73m2 10.9 MIL SIT nad lekarno
Je-
senice za gimnazijo 2ss, renovirano n. opremljena kuhinja 8,5 mil sit. NEPRt*" NINE; TRG BLED, Tel  (04) 5745_444_^
PLANINA II: prodam 1 ss, 39,1 m2. 7. nadstropje. cena 10,5 mio (47180 EUR). P 2323-457_____^.
ZLATO POLJE, dvosobno stanovanje (&* m2(, 4/4, CK, balkon, prodam, cena 1 ^ mio SIT. V 23 15 600, 040/200-66^ ANOVA NEPREMIČNINE____!>•
PLANINA, dvosobno* dva kabineta <93^ ggo\ nad., priključki, ugodno prodam, ff 23 15 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNIN^^-
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEj-J _ ugodno prodamo 3 ss 80 m2, 3 J^oKA dva balkona, vsi priključki, ŠKOFJA Q Frankovo nas. ugodno prodamo dy°fkona, STANOVANJE 62 m2, 1. nads. dvaba* , vsi priključki, ŠKOFJA LOKTA TRATA v P ^ stan. hiši v prvem nadstropju prodamo 56 m2, CK ogrevanje, cena po dogP ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo en° vsi no STANOVANJE 37 m2, 3. nadsi.^ priključki, stanovaje je obnovljeno. ^ nepremičnine, 50-60-300
/
Torek-26. marca 2001
MAH OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
ŠKOFJA LOKA Podlubnik ali Partizanska c. kupimo enosobno in trisobno stanovanje, Železniki kupimo 3 ss Gorenja vas kupimo garsonjero ali enosobno STANOVANJE. LOKA nepremičnine, 50-60-300 4259
Planina I prodam GARSONJERO 27,50 m2, oz. menjam za večje z doplačilom. TS 031/890-633 4301
KRANJ, Vodovodni stolp, 47,5 m, dvosobno STANOVANJE, dobra lokacija, III. nads.,mirna zelena lega, lepo obnovljeno, nova okna, elek. CK, KTV, telefon, velik zastekljen balkon, vseljivo 15.7.02, prodam, cena 12.000.000 SIT. Plačljivo po dogovoru. TS 031 /344-061 4305
STANOVANJE __KUPIMO_
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA: KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198_
Planina: kupimo DVOSOBNO STANOVANJE v pritličju ali 1. nadstropju. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 7341198
KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo Pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremične, 04/2361 880, 041 331 886_
KUPIMO, Bled, Lesce Radovljica kupimo manjše stanovanjske enote,TRG BLED, TeL:(04) 5745 444
VOZILA DELI
AVTOODPAD CITROEN rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. TS 50-50-
500 3172
Prodam LETNE GUME dim. 155/70-13, znamke Debica. Cena po dogovoru. tS 031/617-914, 202-45-93_4oei_
Prodam PRTLJAŽNIK za GOLF III in prodam RABLJEN OLJNI GORILEC italijanske izdelave. Jekovec, Hafnarjeva pot 55, Kranj
VOZILO HYUNDAI H 1 2.4 TDI, TOP K, I. 2000, prodam. TS 041/757-997 3804
FIAT PUNTO 55, I. 95, reg. do 10/02, 66000 km, 5 vrat, rdeče barve, prodam. TS 041/789-883 3936
ODKUP, PRODAJA VOZIL, SVETVANJE PRI PRODAJI, BREZPLAČNE CENITVE VAŠEGA VOZILA. TS 041/800-190, 202-57-96, AVTO SPRINT, Rupa 37, Kranj 4isa
Prodam RENAULT TVVINGO. 613
031/879-
4195
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takošnje Plačilo, ODKUP in PREPIS. CORK.d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje, 041/643-054 2913
_ najugodnejši odkup in prevoz poškodovanih vozil, avto jakša,
OREHOVUE 15 A, Kranj, 2041-168, H1V730-939_ 3245
Kupim avto PANDA, dobro ohranjen. TS ^-45-001 -»288
_ VOZILA
Prodam ŠKODO FELICIA 1.6, 1.99, reg. Celo leto, klima, servo volan, tonirana stekla, 9aražiran, 1.lastnik, 8.000 km, kot nov. TS 202-30-19 dopoldan 1533
Prodam CITROEN BX 1.6 TZS, I. 1991, cena 200.000 SIT. 031/344-130 4200
JUGO KORAL 45, I. 91, registriran do 1 /03, prodam. TS 031 /480-339 4212
VW POLO limuzina 1.4, star 5 let, reg. do 1/03, 74000 km, zelene barve, 1. lastnik, nujno prodam. TS 592-12-80, 031/496-
296 4214
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.090.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2X AIRBAG, CENA: 1.500.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 20 19 308
LADA NIVA 1.6, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 340.000,00 ATO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL: 04/ 20 19 308
ALFA ROMEO 156 1,6 TS, LETNIK 1998, REG. DO 9/2002, ČRNE BARVE, 83.000 KM LEPO OHRANJEN, CZ,ES,ABS,SER-VO,2*AIR BAG, CENA 2.190.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308
Fiat Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001, metalno zlate barve, 5.100 km, klima, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.800.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Alfa 155 letnik 93, 4x4 vsa oprema lepo ohranjena, v črni barvi ,reg. celo leto Cena 890.000 sit. Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska c. 30, Kranj, tel 20 19 308
MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM , REG. DO5/2002, LEPO OHRANJEN, 4+ EL.STEKLA, CZ.SERVO, KLIMA, CENA 750.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ TEL. 04/20 19 308_
Prodam SUBARU LEGACY 1.8 GL, 1.91, reg. do 8/02, servisna knjiga. TS 041/924-
758 4215
JUGO 45, I. 90, reg. 4/02, prodam po zelo ugodni ceni. TS 041/973-392 4218
Prodam GOLF 1,4 CL, I, 93, 1. lastnik, 88000 km, metalna barva. TS 041/280-
520 4219
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABUEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL Hf
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
Prodam RENAULT 5 I. 91 in Gričov PUHALNIK za seno. TS 2041-182 4220
Prodam HONDO CMC 1.4 , I.97, 1.lastnik, ohranjena, 60.000 km. Dolžan, Pod-brezje 170, po 16. uri 4227
Prodam MAREA VVEEKEND 1.6 ELX, I. 2001, srebrne barve, z vso opremo. TS 040/204-624 4262
GOLF VARIANT 1.6,1. 96, prvi lastnik, redno servisiran, cena po dogovoru,prodam. TS 041/465-600 4271
WŠM ^""j Bratov Praprctnik 10, NAKLO Afe-J Tel./'fax: 04/25-76052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER ^J*&>
AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV^O^O^
OPEL ASTRA 1.6 Si karavan, I. 94, 87000 km, servisna knjižica, dodatna oprema. TS 23-28-351 4285
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, I. 96, srebrn, nekaramboliran, ugodno. TS 041/787-050
ŠKODO FAVORIT 135 GLX, I. 93, 80.000 km, 1. lastnik, izredno ohrajena. TS 041 /398-574 4288
MAZDA 323 F 1.5, 16 V, I. 96, vsa oprema, razen klime, izredno ohranjena, fs 041 /928-886 4289
FIAT UNO FIRE, 1.89, reg. 7.6.02, katal-izator, bel, 130.000 SIT, TS 041/532-896
Prodam HYUNDAI ACCENT 1.3,1. 98, 3 v, reg. do 2/03. TS 041 /394-005 4291
Prodam RENAULT R 19+S, I. 89, reg. celo leto, ohranjen, cena 280.000 SIT. TS 041 /440-844 4296
ŠKODO FAVORIT I. 91, prodam za 180.000 SIT. TS 595-78-41 4308
Prodam VW GOLF IV 1.4 16 v, generation, I. 4/2001, 7500 km, 5 v, kov. srebrne barve, avt. klima, vsa oprema, 1. lastnica, garažiran. TS 041/820-828 ali 031/719-716, Kranj 4311
ZAPOSLIM
Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA. TS 041/767-309, Bohinc Brane.s.p., Podbrez-je 32, Naklo 3927
Honorarno ali redno zaposlim STROJNEGA KUUČAVNIČARJA-VARILCA. Kozina,d.o.o., Pintarjeva ul. 5, Kranj, TS 232-82-38, 041 /652-285 4097
Zaposlim atraktivno dekle za delo v šanku. Visoko plačilo. Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, 031/325-442 4ne
VOZNIK B,C,D, dobi delo takoj. Zaželjeno znanje na TGM! TS 040/633-702, TABER Britof.d.o.o, Britof 152, Kranj 4117
POMOŽNI DELAVEC v gradbeništvu dobi delo takoj. TS 040/633-702, Taber Britof.d.o.o, Britof 152, Kranj 4118
Gostilna KOT, Maistrov trg 4, Kranj, zaposli KV KUHARJA in NATAKARICO. Nedelje in prazniki prosto. TS 041/582-837 4128
Zaposlimo PRODAJALKO z izkušnjami v živilski trgovini. TS 23-55-150, od 10.-15. ure, Pekarna Zevnik.d.o.o., Ljubljanska c. 36 a, Kranj 4132
Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. TS 031/360-476, Ribnikar janko s.p., Senično 8, Križe 4176
GOLF I. 86 diesel, reg. 220.000 SIT. tS 2325-823
3/03,
cena
4302
Prodam R 5 FIVE, I. 94, registriran do 2/7, rdeče barve, 5 vrat, odličen, kot nov, cena 500.000 SIT. TS 041/889-454 4304
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
LESARSKI DELAVEC
VGRAJEVANJE STAVBNEGA IN DRUGEGA POHIŠTVA; ned. č.; 1 I. del. izk • kat. B; do 05.04.02; LU-STIK D.O.O., JOBSTOVA C. 6, ŽIRI
GRADBENI DELAVEC
GRADBENA DELA; d. č. 12 mes.; do 29.03.02; ŽAGAR STANISLAV S.P., SENIČNO 60, TRŽIČ
GRADBENA DELA; d. č. 6 mes.- slov j. - gov.; do 26.03 02; GPP HSENJA D.O.O., TRIGLAVSKA C. 64, MOJSTRANA; št. del. mest: 2
SKLADIŠČNO TRANSPORTNI DELAVEC
SKLADIŠČNI DELAVEC; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. -9ov. in pis.; tečaj za voznike viličarjev; kat. B; do 26.03.02; EUROŠPED 2001 D.O.O., KIDRIČEVA 92, ŠK. LOKA
DELAVEC BREZ POKLICA
člSTILKA; d. č. 3 mes; 2 I. del. I2k.; slov. j. - gov. in pis.; do 29.03.02; MLINOTEST PEKS D-O.O., KIDRIČEVA C. 53, ŠK. L°KA; št. del. mest: 2
POMOŽNI DELAVEC
pOMOŽNA DELA; ned. č.; do 29.03.02; SCORPIO TRADE D-O-0., OLŠEVEK31, PREDDVOR
SNAŽILKA
OISTILKA; d. č. 6 mes.; do 29-03.02; HOTEL KRIM BLED, ULJBLJANSKA C. 7, BLED
VRTNAR CVETLIČAR
CVETLIČAR; d. č. 12 mes.; 1 I. del izk.; slov. j. - gov. in pis.; sa-m°st. izdelava cvetlic, aranžmaja do 30.03.02; ZALAZNIK BENEDIČIČ KLAVDIJA S.P, NUĐENO 22C, ŽELEZNIKI
CVETLIČAR - PRODAJALEC V VRT. CENTRU AURA JESENICE; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; pre-kval. za poklic prodajalec; do 02.04.02; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O. VRTNARSKI CENTER AURA JESENICE, SPODNJI PLAVŽ 5, JESENICE
PEK
PEK, POMOČNIK PEKA; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; natančnost; do 29.03.02; OGREX D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE
MIZAR
MIZAR; d. č. 12 mes.; do 26.03.02; INVENTA BEGUNJE D.O.O., BEGUNJE 1, BEGUNJE
SKLADIŠČNIK; d. č. 6 mes.; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 29.03.02; LESNINA TRGOVINA S POHIŠTVOM D.D. LJ. PRODAJALNA POHIŠTVO KRANJ, UL. MIRKA VAD-NOVA 7, KRANJ
ORODJAR
KOVINAR VZDRŽEVALEC; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; do 26.03.02; BESCO D.O.O., ZG. BESNICA 132, ZG. DESNICA
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTER VODOVODNIH NAPRAV; ned. č.; 3 I. del. izk.; do 26.03.02; SIMEN INŽENIRING D.O.O., ZOISOVA 13, KRANJ
VZDRŽEVALEC; d. č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; slov.
j. - gov. in pis.; do 29.03.02; BPT TRŽIČ, PREDILNIŠKA C. 16, TRŽIČ
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK; ned. č.; kat. B; do 02.04.02; KADIVEC JANEZ S.P, PIPANOVA C. 46, ŠENČUR
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 29.03.02; PIBER D.O.O., REČIŠKA C. 9, BLED
PRODAJALEC
PRODAJALEC; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 26.03.02; EMONA - OBALA KOPER D.D., PRODAJALNA KRANJ, PREŠERNOVA 15, KRANJ
PRODAJALKA - BLAGAJNIK; d.
č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osn.; do 02.04.02; KAJŽA D.O.O., STRAHINJ 38, NAKLO
PPODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 04.04.02; ELTEC MULEJ D.O.O., POT NA LISICE 7, BLED
PRODAJALEC TEKSTILNIH -USNJENIH ARTIKLOV
PRODAJALEC (MERCATOR CENTER); d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 26.03.02; ALPI-NA TOVARNA OBUTVE D.D., PRODAJALNA OBUTVE KRANJ II., C. STANETA ŽAGARJA 69, KRANJ; št. del. mest: 2
PRODAJALEC; d. č. 6 mes.; 24 mes. del. izk.; urej. besedil -zaht.; do 29.03.02; PLANIKA D.D., SAVSKA LOKA 21, KRANJ; št. del. mest: 3
Za nedoločen čas zaposlimo nove ZASTOPNIKE za direktno prodajo. Poskrbimo za uvajanje v delo. TS 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 4216
Zaposlimo DELAVCA z znanjem tesarske in krovske stroke. TS 041/713-110, Pogačar anrej.s.p., Čopova ul. 25, Lesce 4221
Iščemo KOMERCIALISTA z višjo ali visoko izobrazbo, strojne ali ekonomske smeri z znanjem enega tujega jezika. TS 537-09-31, TIO PNEVMATIKA.d.o.o., Alpska c. 43, Lesce 4232
Objavljamo prosta DELOVNA MESTA za PRODAJNEGA REFERENTA-telefonista v Kranju. Nudimo 400SIT/h in dodatne stimulacije. TS 201 48 16 od 9. do 14. ure, Cankarjeva založba, d.d. Kopitarjeva 2, Ljubljana 4235
Zaposlim ŠOFERJA C kategorije v mednarodnem transportu za nedoločen čas. TS 041/633-195, Marco's, d.o.o., Zg. Bitnje 245, Žabnica 4250
ŽIVALI
/[flgfejjflS?    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
BuoMt, d o o - HruJica
nfernet: www.radiotop.nef
Redno ali honorarno zaposlimo NATAKAR-JA-ico. Gostilna Marinšek, Kranjska 5, Naklo, TS 257-70-50 4255
Takoj zaposlimo več KV in PKV PLESKARJEV. TS 20-49-630, JR KRANJ.d.o.o., Gol-niška 13, Kranj 4307
Za občasno gospodarsko delo na kmetiji (brez živine) na avstrijski strani Ljubelja iščem pomočnika. Feliks VVieser, Slovenski Pla-jberk 125, 9163 Unterbergen /Podgora, Avstrija, 0043-4227-6339 4309
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo v računovodskem servisu ali tajništvu za 4 ure dnevno. Lahko v svojem prostoru. TS 031/304-148 3843
Iščem zaposlitev: starejšim osebam nudim pomoč v gospodinjstvu in negi na domu v dopoldanskem ali popoldanskem času, v okolici Kranja, sem bolničarka z dolgoletno prakso. TS 232-8384_4i92_
Iščem delo v računovodstvu. TS 580-22-
39 4229
Prodam OČIŠČENE PIŠČANCE z dostavo na dom. TS 041 /515-867 3875
PRAŠIČE od 25-150 kg, prodam in pripel-jem na dom. TS 041/730-990_3982_
Ugodno prodam 7 OVC. TS 041/971-595
4198
Prodam BIKCA težkega 160-180 kg ter KRAVO simentalko. TS 514-61-17 4201
Prodam TELIČKO swko in BIKCA simental-ca. TS 57-24-144 4207
Prodam TELIČKO simentalko, težko 100 kg. TS 031/531-795 _4209
Prodam PUJSKE za odojke ali nadaljno rejo. "B 041/862-012 4213
Ugodno prodam 2 meseca staro NEMŠKO OVCARKO. TS 594-00-20_4230
Prodam KRAVO simentalko s teletom. TS 5801-27 8 4238
Prodam ŽREBICO posavko staro 9 mesecev, težko 350 kg. TS 2310-852 4244
SVETE BIRMANSKE MAČKE prodam dva mladička, samčka z rodovnikom. TS 040/217-505, 01/5340-143_426i_
Prodam 2 rjava BIKCA po izbiri. TS 041 /220-904 4263
Prodam TELIČKA simentalca, starega 14 dni. TS 041/366-994_4269
Prodam teden dni starega čb BIKCA. TS 252-1216_4272_
Prodam TELIČKO staro 2,5 meseca. TS 031 /688-556 4286
Prodam črnobelega BIKCA. Urbane, Gorice 24 4294
Prodam 4 leta staro KRAVO, simentalko po teletu. TS 031/516-334 4297
Prodam TELIČKO, PRIKOLICO za spravilo sena in KRIPO, ugodno. TS 518-60-43 4299
ŽIVALI KUPIM
TELIČKE čb, visoko breje več kosov iz proste reje, kupim. TS 041/476-468 4306
senca za GORENCA
P€MC
V SPOMIN
Dolgost življenja našega je kratka....
(F. Prešeren)
Včeraj, 25. marca, je minilo žalostno leto, odkar nas je veliko prezgodaj zapustil naš
MILAN KRMELJ
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. VSI NJEGOVI
Ne jokajte na mojem grobu, ZAHVALA le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
V 96. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča
MARIJA ANŽIČ
p.d. Jamrova mama iz Šenturške Gore 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in dar za svete maše. Najlepša hvala dr. Borutu Beleharju za njegovo skrb in pomoč. Hvala g. župniku Pavlu Juhantu za lepo opravljen pogreb. Hvala šenturškim pevcem, zvonarjem, nosačem, pogrebniku g. Jeriču iz Dvorij in vsem, ki so jo obiskovali ob jubilejih. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni Šenturška Gora, Britof, marec 2002
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
ZAHVALA
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
(Simon Gregorčič)
Na tiho nedeljo je v 88. letu prenehalo biti plemenito srce našemu ljubljenemu možu, atku, staremu atu, bratu in svaku
FRANCU TIČARJU
p.d. Mežnarjevemu Franceljnu iz Preddvora
Iskreno se zahvaljujejmo za vso izkazano pomoč in sočutje sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, predvsem ge. Francki Šavs za v srce segajoči govor in Andreji Križaj, za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, tola-žilne besede ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre g. župni-■ X"^ŠM ku Mihu Lavrincu za lep pogreb in pridigo, ki nam pove, kako srečni smo, H/fe> JH ker smo imeli ob sebi tako dobrega človeka, prav tako tudi domačemu
cerkvenemu zboru za čudovito in nepozabno zapete pesmi, nosačem in praporščaku Društva upokojencev. Prisrčna hvala dr. Hriberniku in dr. Kernovi za zdravniško pomoč, kolektivu OŠ Preddvor in prijateljem z Jezerskega za izkazano sočutje in na koncu zahvala vsem imenovanim in neimenovanim za spremstvo na njegovi zadnji poti. Potolaženi smo ob spoznanju, kako radi ste ga imeli.
Žalujoči: žena Jelka, sinova Franci in Tone z družinama, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
Preddvor, 19. marca 2002
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
U£ ZA Mtte (tifi^Kr7
t«5 HettoMK!
	TOREK	SREDA	ČETRTEK
	Ai		
	od -1 °C do 9 DC	od -2 °C do 9 °C	od -2 °C do 10 °C
Danes, v torek, bo še zmerno do pretežno oblačno, nato pa bo vsak dan več sončnega vremena. Jutra bodo sveža, čez dan bo postopno nekoliko topleje.
Zapisano in slikano v Planici
Sreča v nesreči Tomasza Pochwale
V Planici se je ob tekmi dogajalo marsikaj, kar ni bilo vsem na očeh. Tako se je srečno končal vratolomni padec poljskega skakalca Tomasza Pochvvale, šampiona Malyzsa
pa so v Planici spremljali mama, oče in sestra.
silno delovale besede zdravnika primarija dr. Martina Tonina,
ki je povedal, da ni zlomov, da je skakalec pri zavesti in da odgovarja na vprašanja. Kar nekaj časa pa bo čutil bolečine. Tomaszeva mama, ki je globoko pretresena čakala pred vrati prostora za prvo pomoč, je bila ob teh besedah zanesljivo najbolj srečen človek na svetu.
Nič manj srečni, vendar zaradi drugih razlogov, so bili Malvszevi iz Wiale na Poljskem. Njihov Adam, rojen 3. decembra 1977,
je bil že drugič zapored najboljši skakalec na svetu in na sprejem
Prva pomoč ponesrečenemu skakalcu.
Planica - V Planici so se v štirih dneh poletov dogajale zanimive reči, ki so bile skrite očem javnosti. Kar hitro je bil pozabljen petkov grd padec Poljaka Tomasza Pochwale, ki ga je vrtelo po hrbtišču velikanke in se mu ena od smuči nikakor ni hotela odpeti. Pomislili smo, da se ponavlja lanska zgodba našega skakalca Roberta Kranjca, ki je hitro pozabil na padec in postal planiški letalni-ci pravi prijatelj. Ko so Tomasza odpeljali v prostor za hitro pomoč ob letalnici in je bilo zdravniško osebje v pripravljenosti, so odre-
Mama Eva in oče Jan Malysz.
sednik poljske vlade Leszek Miller, ki je prišel na obisk v Slovenijo. Lani je bil v Planici, ko je tudi zmagal Adam, predsednik republike    Poljske Aleksander
Kwasnievski. Planica jc torej sre" čen kraj za poljske predsednike.
Jože Košnjek. slike: Gorazd Kavč* in Jože Košnji
Zaskrbljena Tomaszeva mati.
kristalnega globusa so s Poljskega v Planico prišli mama Eva, oče Jan, ki je dejal, da bi bil v Sloveniji Janez, in Adamova sestra Ivana. Počutje v Sloveniji je izredno, Planica pa je sploh izjemna, še posebej, če imaš doma tako dobrega športnika, kot je Adam. Poljskemu slavju se je v nedeljo v Planici pridružil tudi sam pred-
Danes izšli Ločanka
Brezplačno za občanke in občane občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri.
Danes izšel GREGOR
Brezplačno ^ zStfŽ* za naročnice in <&J*L~ naročnike JsTvi Gorenjskega glasa
Med navijači poljskih skakalcev je bil tudi predsednik poljske vlade Leszek Miller.
NOVOROJENČKI
V minulem tednu smo Gorenjci dobili 34 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 29, na Jesenicah pa 5 novorojenčkov. V Kranju je tokrat na svet prijokalo 29 otročičkov, od tega 18 deklic in 11 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.500 gramov, najlažja deklica pa 2.910 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 5 Go-renjčkov, in sicer 4 deklice in 1 deček. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica s 3.580 grami, najtežja pa je bila prav tako deklica, ki je tehtala 4.330 gramov.
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 12. KROGA, z dne 24. 3. 2002 3, 9, 11, 13, 14, 21, 28, in dodatna 32
Izžrebana LOTKO številka: 086608
V 13. krogu je predvideni sklad Za SEDMICO: 63 milijonov SIT
Za dobitek LOTKO: 27 milijonov SIT