271. številka. Ljubljana, v četrtek 26. novembra XXIV. leto, 1891. Izhaja vBak dan mv©*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jeden mesce 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., za Četrt lata 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za fiotrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znn&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit.-vn.tc po »5 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po S kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah st. Vi. U pra vn i fit v u nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govor poslanca Šukljeja v 67. seji drž. zbora dne 14. nov. 1891. Častiti gospodje! Še pred nekaterimi urami bi ne bil sanjal, da bodem nastopil v tej debati kot govornik, a najmanj kot generalni govornik v imenu mnogih upisanih gospodov tovarišev. Volitev, ki je na vsak način zame jako častna, je morda več, kakor samo slučaj, in velik list, vodilno glasilo levice, je to stvar morda prav tolmačil tako, da Bein tistih jeden, ki je mej slovenskimi rojaki v parlamentu glede narodnega mišljenja naj-zmernejših nazorov. (Jako dobro! na desni.) Morda sem bi baŠ zato izbran, da vzlic temu svojemu mišljenju (Pritrjevanje na desni), vzlic tej zmernosti (Ponovljeno pritrjevanje na desni) v imenu razžaljenega naroda (Ponovljeno živo odobravanje na desni), v imenu našega pravnega čustva odgovarjam na izvajanja, katera smo Čuli včeraj z vladne strani, na izvajanja, o katerih labko trdim, da jih slovenski poslanci niso pričakovali, še manj pa' od te vlade zaslužili. (Odobravanje na desni.) Gospdda moja! Potrudil se bodem, govoriti kolikor mogoče mirno, iti sicer tem bolj, ker se je Njega ekscelencija gospod naučni minister kazal ne ravno v prijetni podobi velike in ne motivirane, rekel bi celo strastne razburjenosti. (Prav dobro t na de.iiii.) Na srečo ni takega prizora videti niti VBak dan, niti na takem mestu. Y stvarnem oziru mi ni treba biti posebno obširen, a tega nisem jaz kriv; gospod naučni minister govoril je jako malo stvarnega (Prav dobro ! na desnici), ognil se je vseh drugih vzpodbud, katerih ni msnkalo tekom razprave — opozarjam zlasti na težka uprašanja, katera je spravil v razgovor čislani poslanec Kobler in na dotično polemiko poslanca dr. pl. Krausa (Tako je! na desni) — ti temeljni problemi niso vznemirili ministra, včerajšnja izvajanja njegova bila so taka, kakor da je bil gospod poslanec za ljubljanske kmetske občine jedini govornik v tej debati, a tudi glede teli mi je reči, da so sestavljeni z nekim posebnim eklekticizmom. Gospod poslanec Klun navajal je v svojem govoru mnogo stvarij, katerim ni odrekati stvar- LISTEK. Slovensko gledališče. Češka glasbena literatura je bogata na vseh poljih in šteje imena, katera imajo svetovni glas. Da je v narodu, tako bogato obdarjenem, se lepo razvila tudi dramatična glasba, je povsem naravno. In mej najbolje skladbe češkega opernega reportoirja spada komična opera „Ve studni", katero nam je „Dramatično društvo* predstavilo v tako lepo dovršeni obliki preteklo nedeljo. Skladatelj Viljem Dlodek pokazal je v prvem svojem večjem delu tako izreden talent, da jo res obžalovati, da je tako hitro zopet izginil, komaj da se je bil dobro razvil. Zadela je duhovitega skladatelja ista grozna osoda, kakor druzega češkega glasbenega velikana Smetano, omračil se je dub, ki je obetal toliko po prvem svojem poskusu na dramatičnem polji. Rodil se je Blodek 1. 1834. v Pragi, kjer je dovršil svojo muzikalno naobraženje v konservatoriji, na katerem je bil po kratki odsotnost 1. 1860. nastavljen kot profesor. Komična opera njegova „Ve nosti (Tako je! na desni), a gospod naučni minister oziral bo je komaj na jedno. Opozarjem glede tega zlasti na tisti odstavek Klunovega govora, ki razpravlja slovenske šolske razmere v Trstu, torej na uprašanje, za katero bi se moral avstrijsk minister tudi z državnega stališča zanimati. Gospod poslanec Klun kazal je nato, da na tisoče v Tržaškem mestu Živečih Slovencev do današnjega dne še nimajo javno ljudske Šole vzlic temu, da so uložili peticijo, podpisano od 1400 starišev iu vzlic temu, da je uqj kazano potreba Že s tem, da ima privatna Šola, katero smo s skromnimi svojimi sredstvi pred nekaterimi leti ustanovili v Trstu, že štiri razrede in 40O učencev. (Čujte! na desni.) Gospod naučni minister se za to ni zmenil in niti besedice ni črhnil; v olimpični svoji visokosti ni se dal premotiti niti od misli, jeli kaže z avstrijskega stališča, da na obrežji Adrije, v trdem boji za obstanek, gine brez pomoči slovenski element v borbi proti italijanskemu navalu. (Jako dobro! na desni.) Gospod poslanec Klun predložil je tudi konkretnih dat in s pomočjo uradnega materijala in s številkami razpravljal o jezikovni uredbi ljudskih šol koroškib, o slabem jezikovnem znanji učiteljev in o nezaslišanem slučaji, da je na ljudskih šolah na Koroškem, namenjenih Slovencem, nastavljenih mnogo učiteljev, ki materinegr. jezika otrok ne znado nič ali samo slabo. — Gosp. minister sodi, da mu ni treba odgovoriti niti na te točne date. Kaj pa je torej prav za prav povedal? Gospoda moja! Ako analizujete ves ta govor, odpade tretjina na razpravljanje o nevažnih stvareh, katere je iznesel poslanec Klun, okičeno z nekaterimi jako cenenimi dovtipi; potem pride nekaj nič-nostij, s katerimi deloma ničesar povedano ni, a ki so deloma za avstrijske nenemške narode žaljivi (Živo odobravanje na desni) in konec, borni koneci, prinaša stvari, glede katerih more pedagog zmajati samo z rameni, gledo katerih se pa politik ne more prečuditi, da v pravni državi, kakor je Avstrija (Klici na desni: Kakor naj bi bila!), ki jamči in zagotavlja v ustavi vsem narodom ravnopravnost, zagovarja zastopnik vlade nazore, ki žalijo pravno čustvo avstrijskih narodov. (Živo odobravanje na desni ) Torej, gospodje moji, kaj pa je prav za prav jedro tega, kar je poslanec Klun iznesel pred vas in kar je njega ekscelencijo moglo tako globoko raz-dražiti ? Jeli bil posl. Klun posebno brezmerno poželjiv v narodnem oziru, jeli Bog zna koliko visokih šol, naučnih akademij zahteval za koroške Slovence ? Ne, druzega ni zahteval ničesar, kakor da se za koroške Slovence gledo ljudskih sol izvršuje člen XIX državnega oBuovnega zakona, da se v ljudski šoli poučuje na podlagi materinega jezika m«, .-dar 'bodi materinščina učui jezik tudi v ljudskih Šolah. Jaz sem učitelj; ponosen sem na to in odkrito izpovem, da bi se sramoval sam pred sabo in svojo pedagogiko zavestjo, ako bi moral v tako izbrani družbi zagovarjati trditev, da je uspeh v ljudskih ftolah mogoč le na podlagi materinega jezika. Učni smoter naših ljudskih šol je tako visok, da ga je doseči le tedaj, ako se vrši pouk na podlagi tistega jezika, katerega otroci razumejo in v katerem mislijo. O tem torej mi ni podajati drugih dokazil Kar se dostaje državnopravnoga uprašanja, oproščen sem vBake dedukcije. Uprašati mi je Bamo gospoda naučnega ministra, jeli mu je znan — kakor mislim, da — tretji odstavek Člena XIX. drž. osnovnega zakona. Ta slflve (čita): „V deželah, kjer prebiva več narodov, morajo javne ljudske šole tako urejene biti, da dobi vsak teh narodov potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi bil prisiljen učiti se kakemu drugemu deželnemu jeziku". Koroška je brez dvojbe dežela, kjer prebiva več narodnostij, in javne ljudske šole so javna uči-lišča. Sklicevaje bo na podana izvajanja, uprašam gospoda naučnega ministra: jeli jezikovna organizacija koroških ljudskih šol res taka, kakor jo določa zakon in fio-li šole dejanski tako urejene, da imado naši rojaki na Koroškem sredstva, da se izobrazijo v svojem jeziku, ne da bi bili prisiljeni učiti se drugemu deželnemu jeziku? Govoriti mi je o stvarnih argumentih, katere je navel gospod naučni minister in obžalujem, da mi ni kaj več o teh povedati, zakaj kar se nam je podalo, je bilo iako oskromno. studni" predstavljala se je prvikrat v Pragi I. 1867. in se dopadla tako, da je ostala do današnjega dne priljubljena reportoirna opera narodnega gledališča češkega. Predstavljala so je tudi v Peterburgu in po drugih gledališčih in izšla v tisku v Pragi s češkim in nemškim tekstom. Strokovnjaki izrazili so so jako laskavo o tem mnogo obetajočem delu mladega skladatelja ter bo Blortekovo opero primer jali s slavnoznano Smetanovo „Prodano nevesto*. Žatibog pa žalostna osoda, ki je zadela nadarjenega skladatelja, ni dopustila, da bi bil mogel dovršiti to, kar se je po vsej pravici pričakovalo od njega po tako sijajni prvi poskušnji. Drugo svojo opero „Ćarovnik Žideka ni mogel več dodelati. L. 1870. omračil se je duh nesrečnemu .skladatelju in I. 1874. umrl je v Praški blazuici v najlepši svoji moški dobi, ko bi bil še toliko lepega lahko podal svojemu narodu. Ko je „Dramatično društvo" pred tremi leti seglo po tem delu, bila je jako srečna misel. Predstavljala se je ta opera v Grbičevem prevodu pod imenom v „V vodnjaku* I. 1889 dvakrat in I. 1890. jedenkrat. Če navzlic temu dano« govorimo še jedenkrat obširneje o tem delu, je za to, ker se je preteklo nedeljo predstavljalo tako dovršeno, da je daleč nadkrililo poprejšnje predstave. Posebno orkester in zbor bila sta ta pot prav dobro zastopaua, kajti pri prvih predstavah oskrbelo je orkester pet gospodov na godalih in g. Janušovski na klavirji, v kateri redukciji se nikakor neso mogle tako oceniti baš instrumentalne lepote, katerih ima to delo prav obilo. Že ouvertura pokaže takoj bogato melodično fantazijo skladateljevo in povsem slovansko izvirnost njegovo. Vojaški orkester domačega polka pod vodstvom g. prof GerbiČa izvedel jo je prav izborno in je občinstvo živahno izražalo svojo zadovoljnost. Želeli bi bili le semtertja malo živahneje tempo, po intencijah skladuteljevib in na pr. ostreje izražen prehod iz Maestoso v D dur (>/4n. = 60) v Allegro vivo v alla breve taktu (I/tn.= 144) kjer počemljejo brze violinske figure. Sicer pa vemo dobro, kako težavno je ravnati „ad hoc" sestavljeni gledališki orkester in ne moremo tacih malih nedostatkov preostro soditi, če se v celoti stvar zvrši tako precizno, kakor preteklo nedeljo. Opera je pisana prvotno v jeduem aktu, a pri nas daje se v dveh dejanjih, ker je za jedno res malo dolga. Obseza jeduajsl točk, ki so zvezane z jako spretno uglasbenimi recitativi, tako, da je vsa Govorilo se ja o rekureu občine Št. Jakob v Rožni dolini. Kdor me bližje pozna, ve, da nisem sentimentalne naravi. Odkrito pa izjavim, da me je trpljenja polno prizadevanja ta občme, katero je nekojim gospodom, kl sa fovejo liberalce, povod za cenene dovfcipe, da mu je te občina 13 letna borba za ustavno sajamčerto svoje pravo vselej moćno ganila. Gospodu nuncnetnu ministra se tu hi primerilo; njega ni ganil fakt, da se kaka občina poteza 13 let «a aekaj, kar jej gre po ustavi, niti besedice ni imel, da te opraviči, obratno, Be malo ponorčival ae je in t tem vzbudil posebno zadovoljstva gosp. poslanca Svobode. (Veselost.) Posluževal se je pri tej priliki besede, ki se mi čudna vidi z ozirom na to, da je neka občina, da doseže pravico, hodila 13 let po poti zakona in da vsled cele vrste ueverojetuih in nerazumuih šikan učna uprava uiti prilike ni imela, soditi o tej stvari. Vzlic temu misli gosp. naučni minister, da ima pravico, poslancu ljubljanskih kmetskih občin, ki je to zadevo v razgovor spravil, očitati in ga zavračati, „če se že v naprej" — citujem doslovno — „tem organom ali oblastvom očita strankarsko postopanje v Šolskih rečeh". (Smeh na desni.) Že v naprej 1 Gospoda moja! Navajeu sem zmatrati avstrijskega ministra za čuvarja zakona. Tu se gre za tlagrantno kršenje zakona in Njega ekscelencija je zavrnil poslanca in ugovarjal, da se „oblastvoin že v naprej očita strankarsko postopanju v šolskih zadevah." Pri tej jedini občini pa ni obstati, upoštevati je razen občine Št. Jakob v Rožni dolini tudi še občini li lat o in Tolsti vrh, kateri sta protestovali proti uemškemu učnemu jeziku. Toda Njega ekscelencija povedal nam je včeraj nekaj, za kar sem mu s svojega stališča hvaležen. Tako pogostoma čujemo staro pesem in boji m se, da cenjeni glavni govornik pro, gospod kolega s Koroškega, ne bode opustil te lepe prilike in bode trdil, da je slovensko stanovništvo na Koroškem naudušeno za sedanji položaj. (Veselost na desni) Njega ekscelencija je pa včeraj sam to trditev ovrgel, zakaj priznal je, da mu je došlo drugim potom 33 pritožeb koroških občin. Čudno pa me je zadelo, vidšemu, da se ni zmenil za vseb.no leh pritožeb, nego da se je poprijel nevažuega momenta. (Jako dobro! na desni.) Naglašal je, da so te 33 občine iskale zbirališča in da jim kot tako služi »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem." To se je povedalo namenoma, zakaj Njega ekscelencija naglašal je besedo „gospodarsko" ne-kako posebno ; jaz sem tega nazora, da ta kriterij Njega ekscelencijo gospoda uaučnega ministra jako malo briga; njemu se je brigati le zato, je li vsebina pritožbe upravičena (Odobravanje na desni), brigati se mu je zato, je li so občinske ukrepe ukrenili kompetentni faktorji in jih predložili na predpisani način« Kdo jih je predložil, to je manjše važnosti, to je nekaj, kar stvari same po sebi ne more izpremeniti; je li to kako politično društvo — in k poslom političnih društev šteti je tudi to — ali kak poslanec, ali kaka privatna oseba, ali pa dotična občina sama, to ne more biti merodavoo za pravno stran razsodbe. (Tako je! na desni.) Njega ekscelencija je pa pridelal še nekaj besed, katerih pravi pomen mi ni povsem umeven. Stavil je v tvojem govoru uprašanje (čita): »Morda ni neprimerno uprskati se: kako je pa to, da je katoliško-ptiitično ia gospodarno drultvo ta Slovence v Celovei postale tfciratiSča sa prošnje 33 občin glede drganizaeU* lelstva? Stavil teg« uprašanja ne bode«. Slutim, da ae bode te uprašanje stavilo na drugem mestu (Cttjtel čujte! na desni), kjer se bode ne lamo točno odjfevorilo na te uprašanje, nego tudi vae potrebne ukrenilo." (KPcl na desni: Redarstvo!) Zmisel teh besed mi ni povsem umeven. Ako imado te beaede sploh kaj zrn i sla, potem niso drugega nič, kakor navadna grožnja in lahko mi je Njega ekscelencijo zagotoviti, da uaa grožnje iu na-silstva ne bodo niti najmenj preplašile glede na-daljnega postopanja. (Živo odobravanje in ploskanje na desnici.) Njega ekscelencija rabil je še drugo besedo, jedino, glede katere mu pritrjam. Govoril je namreč o tem, da je naše postopanje namerjeno. Temu pritrjam in odkrito pripoznam: Naše postopanje glede koroških rojakov bode vselej brez razločka na stranko po načrtu. (Dobro! dobro! na desni.) To ni naša krivda, krivda je onih, ki odrekajo koroškim Slovencem pravice, da smo v tej reči vsi jedini, da nas veže zavest, da ae borimo za pravo naroda našega, da se borimo v zmislu ustave, na katero je prisegel tudi Njega ekscelencija, o čemer je v včerajšnjem govoru njegovem jako malo videti. (Odobravanje mej Slovenci.) Gospoda moja! Z izberanjem bodem kmalu gotov; skoro bi rekel: Z vodene jube so srage kmalu pobrane. (Veselost na desui.) Izreči ae mi je prav za prav samo glede vodilne misli, izrečene v zadajem odstavku. Ta vo-dilna^misel, nekoliko omejena, zoženatna;pravo svojo vrednost, je skoro obče pri pozna aa istina. V obliki, v kateri nam jo je podal gospod naučni minister včeraj, je seveda pretirana. Gospod naučni minister je govoril o tistem znanji nemškega jezika, ki je za vBakeg« izobraženca v Avstriji neobhodna potreba. Za ta hip pripravljen sem to pri-poznati celo v tem zmislu. Kar se dostaje mene, mojih somišljenikov in mojih rojakov, stojimo vsi na tem stališči: Sovražniki nemškemu jeziku nismo, nego hočemo, da znado izobraženci v nemškem jeziku govoriti in pisati. (Tako je! mej somišljeniki.) Toda, gospoda moja, v kakšni zvezi je to s koroškimi ljudskimi šolami ? Ali hoče gospod naučni minister res zastopati načelo, da se mora vsak, ki obiskuje kako koroško ljudsko šolo, naučiti drugega deželnega jezika, da mora znati popolnoma dobro nemški, in da kmetovalec, ki v kaki oddaljeni dolini svojo zemljo orje, ne more živeti brez tistega bornega znanja nemščine, katero si je v šoli osvojil? Vidi se mi, da gospod naučni minister ne upošteva naloge ljudske šole, ker degraduje to prevažno institucijo v navadno učilnico za jezike (Tako je! na desni) in ne pomisli, kako vzvišeno nalogo jej stavlja § 1. šolskega zakona, nalogo, katera se da na kratko povedati tako, da ima ljudska Šola opera pravi niz muzikalnih biserov, ki se pridružujejo drug drugemu. Akopram ima opera naslov komična, jo glasba izvzemši dve prav dobro uspeli buli i-ai iji za basa iu jeden ženski zbor in ensemble večinoma precej serijozna in se je skladatelj prav rad posluževal mehkih molovib načinov, kar daje glasbi slovanski značaj. Nikjer ne nahajajo se trivijalna mesta in prav srečno naslanja se semtertja na miru ine češke motive. Kdor je jedenkrat čul to glasbo, želi si jo slišati še večkrat in gotovo bode slovensko občinstvo prav hvaležno, če se bode v kratkem času zopet prestavljala, ker mnogo oseb ni moglo dobiti več prostora v omejeni dvorani čitaiuiški. Tako dovršouo izvedeno delo pa tudi zasluži, da se poda večkrat občiustvu, posebno ker se je prejšnja leta baš ta opera predstavljala vselej že proti kom a sezije, da jo ni bilo več mogoče ponavljati. Gotovo bode vodstvo slovenskega gledališča dobro pogodilo, ako ne bode predolgo odlašalo s ponavljanjem te opere. Konečuo Še nekoliko besed o naših izbornih predBtavljalcih, ki so presegli naša pričakovanja. Gospa Grbičeva (Polona) presenetila nas je.( v za njo novi glasovni stroki ult-partije, katero je izvedla tako dovršeno, da jej moramo res prav od srca čestitati na tej njeni ulogi. Precej globoka partija delala jej ni nikakeršojih težav, akopram sega mnogokrat do globocega a pod črto in celo do globocega e. Intonacija bila je vseskozi jako čista in prednašanje tako, kakor smo navajeni pri gospe Grbičevi. Poleg tega imela je jako dobro masko in je igrala izvrstno, z jedno besedo, bila je izgledna stara čarovnica Polona. Gospodična Danes eva (Jerica) bila je ta večer posebno dobro dispomrana iu je pela s tolikim veseljem in tako ljubko, kakor malokdaj. Partija leži jej prav dobro v glasu in jo je vsled tega pela z neko naravno lahkoto, ki je tudi na poslušalca uplivala prav blagodejno. Tudi v tem kaže se nadarjenost Blodekova, da ju znal pisati tako, da se pevcu ni treba mučiti, kar mnogi skladatelji ne umejo in mislijo, da je človeško grlo kak klarinet. Po svojih arijah in posebno tudi po jako lepem iu prav izborno petem duetu „Mlada ljubav to je raj** izrazilo je občinstvo prav krepko svojo zadovoljnost in je prav živahno ploskalo obema. Gosp. Bučar (Janko) nema sicer v tej operi posebno hvaležne uloge, vender pa se jo pokazal finega, dobro šolanega pevca in je posebno lepo in z umetniškim izrazom pel andante „Vodnjak obraz možu". Punktacijo na konci izvršil je na način operne kadence prav dobro in mu je ob- zadačo vzgojiti deco versko-nravno, izobraziti jo, utrditi versko in nravno zavest, razviti duševne sposobnosti, 8 kratka, vzgojiti otroke, da postanejo ljudje in dobri drž«v|j««i. Ako poništimo vae to, upralam tamo; kako b| te dalo to doggll t jeziku, kateri je otroku tuj, katereg* heiede to zanj pra-*s*i «f«k, fci udarja ga g|o, bres ■mitri, g« da bi vedeli, kateri poje* |zr*||jo. Želel bi bil, da je Njega ekiceleneij« prepustil ta argument tpošiovfenemu kolegi ia Koroške, ki bode danes p« mano govoril. Bilo mije Jako mučno alttšatt, da je gačelgik «6*1 upravi, kateremu je stanovništvo avstrijsko stupale tvoja izobrafteVališča, uvel v debato takšne motive. (Živo odobravauja na desni.) S tem končam stvarne opombe, katerih je bilo le malo treba, in dovolil si bodem le še kratek političen razgled, čudna je usoda naše Avstrije iu mi slovenski poslanci jo čutimo v tem trenotku. Ko so se letos na spomlad odprli ti prostori novoizvoljenim zastopnikom narodov, pozdravil nas je presvetli cesar z nagovorom, ki je izrazil željo, da za sedaj popustimo od tvojih kakeršnih koli posebnih teženj iu da posvetimo svoje moči rešitvi velikih vkupuih zadev. Slovenski poslanci — nobeden pravičnik nam ne bode tega odrekal — postavili so se na to stališče in se pokorili željam vladarjevim brez zadržka s patrijotično udanostjo. Čudno malo-besedni smo postali zadnji čas. Ni mi znano, kakšno spanje ima gospod ministerski predsednik, upam, da dobro, ali priznali mi bodete, da mu ga je pritiskanje Slovencev zadnji čas motilo izredno malo. (Jako dobro! na desni.) Lahkim srcem tega nismo storili; težak je boj, ki nam ga je bojevati. — Gospod naučni minister menda več ne ve, da igramo v tej visoki zbornici svojo bolj zdržno nego pasivno ulogo na troške svoje popularnosti. (Živo odobravanje na desni) Da jo izvajamo v izredno napornem b>ju proti javnemu mnenju, ki z vedno rastočo silo od nas zahteva, da prestopimo v tabor Mladočehov in da tiramo mlado-češko politiko. (Jako dobro! na desni.) Dosedaj upirali smo ae vsem tem napadom. Naše postopanje je tega dokaz. Tu pa je prišel včerajšnji govor in z vladue strani čuli smo — čudo golemo — izvajanja, ki slovesno pritrjujejo tisti akciji, tistemu pritisku, od katerega smo zadnji čas mnogo pretrpeli, tistemu dokazovanju, ki nasproti našemu postopanju trdi, da od sedanje vlade ni Slovencem ničesar pričakovati (Tako je t na desui) iu da za slovenske poslance ni drugega mesta, nego na strani brezozirne in ekstremne opozicije. Njega ekscelencija gospod naučni minister — upam, da bode našel kakega bijografa (Jako dobro in veselost na detni) in vidi se mi, da se ta ne bode mogel ogniti čudni okolščini — ima mimo mnogih drugih zaslug, katere mu drage volje pripoznam, tudi to zaslugo, na katero potebe opozarjam, zaalugo namreč, da pomaga do veljave ekstremnim strankam, in sicer a neko posebno apret-■ostjoin z izrednim uspehom. (Jako dobro in veselost na desni.) Oglejmo si stvari, kakor so sevršile na Češkem. Dalje v prilogi. Činstvo prav zasluženo ploskalo. Tudi v ostalih točkah nam je jako ugajal in je posebno se še odlikoval v duetu z Jurijem. Dramatično društvo naj bi gledalo na to, da primerno uporablja tako izborno pevsko moč, kakor si jo je za tenorsko stroko pridobilo v g. Bučarji. Gosp S ta m car (Jurij) imel je težavuu nalogo predstavljati nam partije abasso bufio". Reči moramo, da te je prav dobro znebil te kočljive naloge. Obe njegovi ariji sta jako hvaležni in dobrp kompunovani, seveda da dela Komična do spodnjega / segajoča koloratura pevcu, ki ni basist, dosti preglavice. Kakor rečeno, bilj smo glede na to prav zadovoljni z g. Štamcsr-jein, ki je tudi prav dober bil v igri in stnrega zaljubljenca predstavljal povsem drastično. V vseh ostalih točkah posebno v kvartetu in v finalu sodeloval je prav pohvalno in bil deležen priznavanja občinstva. O zboru smo se že izjavili na kratko. Posebno odlikoval se je ženski zbor, ki je imel večjo nalogo in je pel jako precizno zaradi igranja precej težavni uvod k finalu „Ubogi Jurček, Jurček, Jurček, kak1 ste začarani". Moški zbor Bodeloval je v prvem mešanem zboru „Da zazgemo krese" in v finalu prav krepko. Sploh so bili zbori Študirani in izvedeni jako precizno in bode še le v velikem gledališči Priloga ^Slovenskemu Naroda" fit. 271, dnć 26. novembra 1891 Gospodje ms Češke mi tega ne:bodo zamerili, saj se mi dragi kolege, vedno spoštujemo veliko čisto iuredaih talentov, kateri so mej njimi, zlasti pa njih isredno marljivost; nikdar pa nisem prikrival, da mi se prijaj« njih način in njih smotri in da se i njimi ne strinjam. Vzlic temu naglašal bodem jedno : ni jih jemati za preveč neznatne; osvedočen sem, da je ta stranka s svojimi jasnimi smotri in časih malo ostrimi glasi ukoreninjena v svojega naroda javnem mnenji in da je sedaj vlada (Odobravanje mej Mlndofiebi.) Kako je pa, gospo.iu moja, prišlo do tega? Kdor je to opazoval, kar se je godilo na Češkem, ne bode ugovarjal moji trditvi, da se je staročeške stranke peripetija začela s tistimi preeesrečni mi dislokaevjsfcimi ukazi. Nevolja, katero je vzbudil baš ta ukrep, rodilu je v češkem narodu tisti abor javnega mišljenja, iz katerega so dosledso wWle mladočeške volilne zmage. Prašam torej Njega ekscelencijo goapoda naučnega ministra: jeli mu še ne zadošča niti ta sicer ne-nameravaui uspeh, hoče li par force poleg nadležnih Mladočehov imeti še Mladoslovence namestu nas zmernih slovenskih poslancev, ki smo se v službi tega sistema — obžalujem, du mi je to pripoznati — obrabili (Veselost) in katerim so postala tla, na katerih stoje, zlasti po včerajšnjem govoru pre vroča? Že zmerne terjatve koroških ^Slovencev, katere je včeraj formuliral gospod poslanec Klun, spravile so Njega ekscelencijo gospoda naučnega ministra v veliko jeso; kaj bede šele počenjal, ako bodo nasledniki naši formulo val i na teb klopeh ter jatev, kateri bode podlaga jugoslovansko državno pravo. (Ugovor na levi. — Klici na desni: Bo že še prišlo I) Mi lega ne bodem o storili, o tem ste labko preverjeni, a mog 'če je, da pridejo za nami drugi, ki bodo to storili. Našemu narodu ne bode jemati v zlo, ako se bodo po včerajšnjem govoru z vseh krogov oglašali klici: Kaj iščete Se na strani vlade ? Zakaj ne stopite na eno stran, kjer Vam bo mogoče precizo-vati narodne pritožbe ua vse drugačen in bolj svoboden način? Situvaeija je za nas, zlasti pa zame, jako težavna, aamo to nas tolaži, da je nismo sami nakrivili. V izpričanje tega ne kličem vse zbornice za svedočanstvo, pričevanje levice bi bilo morda malo objektivno, sodeč po izjavah nje organov, kateri so Njega ekscelencije včerajšnje ekspekteraeije vspre-jeli z vrtoglavostjo zaljubljenca. Obračam se pa do naših starih zaveznikov sa desni. Spomnil bi pri tej priliki na besede, katere je malo mesecev tega govoril odličen Član poljske delegacije. Častiti poslanec dr. pl. Martovski mi bode oprostil, da citujem njegove besede. Bil je toli prijazen, da se je bavil z mojo malenkostjo in z našimi zadevami m rekel (čita): „Z zadovoljstvom sem slušal, ko je začel govoriti zastopnik jažnih Slovanov. Gospod poslanec Šuklje ima, kakor od ujega drugače niti pričakoval nisem, popolno zaupanje v Poljake. Tako je prav; simpatije is antipatije inoj narodi niso tolika iu takšna podlag« za politična prijateljstva, kakor ozrri na politiko samo, •osebne pa na državni interes. Po naši sodbi >je pa v interesu avstrijske države ležeče, da bodo v domovini južnih Slovanov tak abor, kakor ga ima zdaj „Drani. društvo" prišel do popolne veljave, kajti pri neakustični dvorani, kakor je čitainiška iu na tako tesnem prostoru, kjer sta orkester in zbor skoro jeden poleg druzega, ne da ae doneči tako popoln efekt, nego bode to brez dvoma v novem gledališči. A tudi že v teh neugodnih razmerah je zbore v u petju pripomoglo mnogo k sijajnemu uspehu opere. Ako konseno-po izreku „dulois in fundo" omenjamo gosp. kapelnika, profesorja G rhiča, ki je prevedel sam na slovenski jezik to »borno češko delo iu vso opero študiral s toliko marljivostjo, da bi tudi najstrožjemu kritiku težko bilo kaj oporekati, storiti smo le svojo dolžnost Zahvalni moramo biti v prvi vrsti njemu za izredni muzikalni užitek, ki smo ga imeli preteklo nedeljo. Z radostjo pričakujemo daljni razvoj naše domače slovenske opere, ki si je baš letos ptrntavila tako lepo in krepko podlago. Isvestno nam bode podala še več taci h prijetnih večerov in zares umetniških užitkov, na katere smemo ponosni biti, kajti Izvajajo se z zgolj društvenimi domačimi močmi tako kastno in dovršeno, tla se mora „Drami, društvu" in njega vodstvu le čestitati. J. N take razmere, katere jim bodo ugajale in jih vabilno vezala k avstrijski državi." Zadostuje mi, da postavim te državniške besede jednega najodličnejfiih članov visoke zbornice nasproti onim besedam, ki sem jih včeraj na svojo žalost slišal z vladne strani. In zdaj, gospoda moja, sem končal. Umevno Vam je, da te razprave ne morejo ostati brez gotovih konsekvencij; izvajale se bodo v tem ali v onem zmislu; brez posledic gotovo ne bode ostal včerajšnji govor. Ni mi znauo, v koliko je vlada pripravljena podpreti s svojo avtoriteto nazore, katere je razvil gospod naučni minister, mogoče je, da se nam bode usilil boj; mi sega ne plašimo (Dobro! dobro! na desni), zaceli bodemo boj, ne lahkomiselno ali tudi brez najmanjše bojazni in brez malosrčnosti. (Odobravanje na desni) Na misel mi je prišla beseda, katero je velik španski pesnik, Calderon, jednemu svojih junakov na jezik položil, beseda, katero je postavil za maksimo, takisto za posamne osebe, kakor za cele narode; ta rek slove: „Čast je duše svetinja, a duše vladar je Bog." — Dobro, gospoda moja, mi slovenski poslauci ravnali bodemo po tem — in ves naš narod bode kakor jedeu mož stal za nami — ravnali bodemo tako, kakor nam veleva narodna čast Konec je v božjih rokah, a upam, da ne bode dal ugonobiti naš vrli narod. Burno, večkrat po navijajoče se odobravanje in pleskanje na desni.) Politični razgled. \ o t run j c tlcželc. V L j u b I j a u i, 26. novembra. JJrhavnt zbor. Državnega zbora seja v ponedeljek bila je izredno zanimiva Plener stavil je bil pred dvema letoma že predlog, da je tistim malim obrtnikom, ki plačujejo dohodarine 5 gld. 25 kr., odpustiti 70 odstotna doklada. Mladočehi bo zahtevali, da se postavi ta predlog na dnevni red, in ker nemški liberalci pač neso mogli glusovati sami proti sebi, kar bi bili najraje Btorili, zgodilo se je to, kar bo Čehi zahtevali. Razprava kija. je velezauimiva. Vlada, Poljaki in Uohenvvartovci govorili in upirali so se odločno stavljenemu predlogu, a izborna taktika Mladočehov, b katero so začeli to zadevo, obveljala je tudi ta pot. Rasen Mladočehov glasovali so za Pienerjev predlog še nemška levica, ta seveda s krvavečim srcem, nemški nacijonalci, protisemiti iu nekateri za svojo popularnost skrbeči moravski poslanci, in tako je bilo mogoče, da je bil ta predlog vsprejet proti volji vlade in njenih privržencev s 166 proti 126 glasom. Ne glede na to, aa je glasovanje eminentno politične važnosti, ker se je s tem zabil trden klm v nemško-poljsko zvezo, je tudi velikega gospodarskega pomena, zakaj reforma davčuega zakona se odklada že dolgo vrsto let tako, kakor novi kazenski zakon. Bolje je pa, da se za male pod težkimi bremeni vzdihujoče obrtnike stori nekaj, kakor pa nič, in zato nas veseli, da je ta predlog obveljal. Delegaciji* Delegacijski odseki delujejo jako marljivo. V ponedeljek zboroval ju budgetui odsek avstrijske delegacijo in se posvetoval o poročilu, katero je sestavil delegat knez Windischgraetz o proračunu minrsterstva vnanjih zadev. Prt tej priliki čestital je odsukov načelnik dr. Plener ministru Kaluokvju, ki je pred kratkim praznoval desetletnico svojega miuistrovaoja. Poljaki in levica. Za nedeljo napovedaua je bila velevažna seja poljskega kluba in govorilo se je v obče, da se bode pri tej seji odločila takorekoč usoda nemško-liberalue stranke Poljaki so bili pač uvideli, da z negotovo večino ni mogoče vladati in mnoge, same po Bebi sicer malenkostne kot znamenje časa pa uvažanja vredne dogodbe kazale so na to, da je postala želja po jasni'vi vseobča in da se jej ne more odtegniti niti poljski klub. Nedeljska seja, vsaj v kolikor smo zvedeli doslej, ni tega prinesla, kar smo pričakovali, namreč redila situvacjje, zakaj poljski klub se s to zadevo ni bavil direktno, j>ač pa indirektno. Glavna obravnava poljskega kluba posvečena je bila zadnjim dogodkom na Dunajski borzi. Klub je globoko indigniran, da so celo nekateri nemško-liberalni listi začeli dolžiti Poljake, da so iz koristolovja sklenili z „Wiener Tagblattom" pakt in na borzi naredili velikansk dobiček. Pioti semitski listi trdo, da sta to storila bržkone dr. Rappoport iu dr. Rosenstock. Poljakom seveda ni po volji, da baš ujih kluba člane dolžd takega manevra in celo organi tiste stranke, s katero so ae mislili zvezati. — O tej stvari govorili bodemo še obširneje. Italijanska osveta. Isterske volitve razkačile so vse italijanske kroge v Istri in ker si ne o buča j o pomoči niti od svojih protestov, skušajo se osvetiti. Zlasti 4t> pre-ffaoiaio tisti hrvatski v vinski zvezi z Italijani, posebno pa oni, ki so Italijanom kaj dolžni. Skoro povsod so se hrvatskim volilcem odpovedala posojila in Zagrebški listi pretresajo uprašanje, ne bi li knzilo, da prevzame kakšen hrvatski kreditni zavod te dolgove, s čimur bi bilo pomagano takisto hrvatskim volilcem, kakor tudi narodni ideji, ki hi se s tem zelo utrdila in veliko pridobila. Hrvatski sabor. Te dni začel je zborovati hrvatski sabor in je posebno važna in omembe vredua interpelacija posl. Barčiča o „Reškem uprašauji*. Burčič je v svojem temeljitem govoru dokazal, kako Madjarski organi v zvezi z mestnim odborom, v katerem je 17 inozemcev, delujejo proti Hrvatom in razjasnil vse, kar se nn Reki godi, česar pa mi z ozirom na tiskovni zakou povedati ne moremo. V u uii j<» tlr/avt*. Iz Srbije. Dr. Lazar Dokić, bivši odgojitelj kralja Ale-ksandia, ki je bil tudi posredovatelj me kraljem Milanom in regeotstvom, imenovan je predsednikom državnega soveta, s čimur je dokazauo, da so vesti, govoreče o Dokičevem ustopu v mmisterstvo, neosnovane — Srbski metropolit Mihajl in sedanja vlada sta so pomirila in dogovorila kompromis na podlagi katerega je bil imenovan za škofa v Zaj-čarju vladni kandidat arhimandrit Malentič, za mestnega župnika v Belemgradu pa metropolitov kandidat. — Beligrajskim listom ne prija ekspoau grofi lvul-uokvja. „Vido'.o" uprašuje, s Čim utemeljuje avstrijski minister svojo bojazen, da bi mogla priti Srbija v nasjirotstvo z obstoječimi pogodbami. — Bolgarski emigrantje, živeči v Belem gradu, doznali sn, da je poslal Stambulov nekega policijskega uradnika, ki se izdaja za emigranta mej nje, da bi jih nadzoroval. Pred nekaterimi dnevi napadli so po noči bolgarski emigrantje tega ovaduha in ga na ulici ustrelil. Giers v Hcvolina. Figaro qua — Figaro la. Ruski minister vnanjih zadev ustavil je zopet razkošni Pariz in se odpeljal v Berolin, kamor je dospel v ponedeljek zvečer. Kakor se čuje, povabil ga bode nemški cesar no zajutrek, državni kancelar Caprivi pa na obed. Po Berolinu se govori, da se skuša Rusija zopet približati mnogoletni svoji zaveznici Nemčiji. Politični krogi si pripoveduje, da je ruski car pisal cesarju Viljemu jako prijazno pismo, v katerem mu je za bodočo jesen napovedal svoj obiBk. Nemški listi, mej njimi navadno dobro informovana „Kolo. Ztg." »odijo, da je ta vest Časnikarska raca, drugi l»a trde, da je nekaj resničnega un tem in da je bila Rusija v ta korak primorana, ker ne najde na Francoskem tiste gospodarske podpore, katero je pričakovala. Dopisi. Ik 1*1 rv 22. novembra [izv. doji.J („Lit-terae circnlares Josnnense**.) Bilo je kun cera meseca februvarja, po prvotnih lolitvuh za državni zbor tedaj, ko j> Vergottiui tako slavno propadel. Tisti čas se je rodila v Poroki škofijski pisarni okrožnica, v kateri so prosi duhovščina, naj priporoča Ijndstvu, da ne ide v obilnem številu spremljat volilnih mož na 4. dan marca v Poreč,^ker je zagotovljeno življenje volilnih mož. In res, ljudje so radovoljno poslušali Poreško okrožnico tako, da je bilo razun volilnih mož le malo kmetov v Poreču. Kaj s« je potnm godilo V Sitam me je pisati kaj takega ua koncu 19. stoletja tu ua obalih sinje Adrije! /umi je vs^mi svetu izid tedame volitve, /iihiio |e, na kakov glasovit način je Vergottiui 0*0-drl in na kakov način je ou volni* noleua" posla« niški zbornici dal slovo A pustimo to. Na 4. marca so bili po besedi škofove okrožuice volilni gotovi, da pidiiesajo domov vse zdrave kosti, a motili so se. Znana je prevara, znano je da so naši volilni možje morali čakati tedaj do noči, dokler niso dognali konečnega izidu. Po noči vračali so se domov. V Višnjami so že znali, da pridejo naši pozno v noč domov, in zato jih je pričakala vsa fukinažn in italijanska inteligencija na cesti ter jih vsprejuls, v svesti si nesrume zmage, z žvižganjem, upit-jem, metanjem kamonja, da celo-streljalo se je na te „mostri di seiavi", ki rto bili dal) glas za narodnega kandidata Tu ni bilo, kakor v Poreču vi deti c. kr. orožnikov, ker narodni volilni možje sn bili po škofovi okrožnici brez nevarnosti za življenje, mej tem ko ho v slavnem Poreču celo ko-rarji razsvetljevali okna na „čuBta sijajni zmagi kratkodobnega državnega poslanca, pokojnega Tome Vergottinija. Za jedno strelo pride druga rada, i, ako je bila prva vodena, druga je navadno ognjeua. Taka je bila tudi ta. Skoda, da nimamo vsako leto vsuj trikrat kak orane si bodi volitve, tako bi se vouj iii e■ i eirkulari. Zadnja taksna okrožnica je pravi novembrom-diplom. Znano Vam je, da je hrvaško-slovenska stranka po hudem boji, proti vsem spletkam in prevaram nasprotnikov, prodrla s svojim kandidatom, dr. Mat kom Laginjo. Jeze, besnosti, divjaStva in obupnosti v nasprotnem taboru tako imenovane talijansko šarenjaške klike, Vam ne morem popisati, ker izrazov za to ne bi našel v književnosti najbolj divjega naroda. Mej temi strastmi se seveda mora prikazati škof združene Poreško-Puljske Škofije Joannes Baptista s svojo okrožnico. Proti komu pa je naperjena ta okrožuica ? Povedal Vam bodem, a morda mi ne boste verjeli, ali to je pravu istina: okrožnica zabranjuje vsem duhovnikom in minoribus et majoribus dignitatibus constitutis" prejemati in citati — ali uganete kaj ? — vse časopise, ki se b politiko pečajo, zabranjuje i obsojuje jih na grmado, kakor srednjeveške čarovnice into„in v i r t u t o 8, oboe-dientiau." Sedaj veste, pri Čem da smo. Prepovedani so torej listi političnega obsega, naj bodo pisani v katerem koli jeziku, ki izhajajo v Istri ali izvan nje. Verujete li temu? Jaz nikakor ne! Vse to je naperjeno proti slovanskim listom, posebno proti „Diritto Groato" v Pulji iu proti „Naši Slogi" v Trstu. Da je Poreški škof kot katoliški škof na ,.index" postavil „Giovaune pensiero" v Pulji, „1 lstria" v Poreču, „Y Indipendente" v Trutu „e tutti quanti" njih sorodne brate in sestre, dal bi mu pravo, ker to so listi, iz katerih so cedi sovraštvo zoper vero in domovino. Jaz mislim, kaj bodo sedaj smeli duhovniki brati? „Vaterland" je tudi političen list, „L' Ecco del Litorale" tudi, „Slovenee" še bolj kot klerikalno glasilo, — a vender vse to se prepoveduje Poreško-Puljskim duhovnikom s famoznim okrožnim pisanjem. Lahko se bode potem reklo o teh duhovnikih: ne vidijo nič, ne slišijo nič, kot bi bili mrtva stvar. „Difticile, satvram non scri-bereul Čudna kuhinja mora biti res Poreška škofova pisarna, kjer vse, kar po slovanščini diši, strašno popoprajo in okisajo, a duševne izdelke v blaženem jeziku latinskem ali laškem dobro zabelijo. Naj jim tekne, mi smo tudi popra i octa navajeni. ti. V r vinske doline 21. novembra [Izv. dop.J Naša „KekaM bode se baje vender v Trst napeljala. Južna železnica, ki je mnenja, da se bodo, ako se „Reka" v Trst napelje, oškodovali izvirki Avrezine, iz katerih južna železnica dobiva vodo v Nabrežini, iu da bi bil potem takem železniški promet oviian, se je v tem smislu pritožila. C. kr. okr. glavarstvo v Postojini je pa vsled razsodbe c kr. miuibtcrstva za poljedelstvo dne 27. oktobra t. 1. na prošnjo Tržaške mestne občine za privoljenje v napravo vodne stavbe na desnem bregu „Reke" v Gorenjih Vremah odločile tako-le: Tižaški mestni občini se dovoljuje do preklica ua desnem bregu „lteke" v Gorenjih Vremah napraviti in vzdržati 4.50 m. dolg zbiralni rov iu v zvezi s tem postaviti čez celo širjavo „Reke" trden jez z zapornico v smislu predloženih načrtov v to svrho, da se pri nizki vodi zabranjuje izginevanje vode in da se vsa voda nizdol dovede v Tržaški vodovod pod Šktcijanom na primorskih tleh. Mestna občina Tržaška obvezana je intereseu-tom pri početku te stavbe izplačati zahtevano odškodnino, izvršiti napominano vodno stavbo po kateri ugasuje pravica tekom dveh let, in potem prositi za predpisano stavbo vezivnega stebra in jezilne mere, ter povrniti troške obravnave. l'o obilnem trudu tukajšnjega župnika, mnogo-zaslužnega g. Ivan Škerjanca, ustanovila se bode ua Miklavževo nedeljo v Vremah za „Vremsko Ko-.šuusko dolino" podružnica c. kr. kmetijske družbe kianjeke. Ob tej priliki predaval nam bode tudi tajnik c. kr. kmet. družbe g. G. Pire Želeti bi bilo prav obilno udeležbe! —a. Domače stvari. — (Konfiskacija) Včerajšnjo številko našega lista zupleuilo je državno pravdništvo zaradi člauka ,Hipec sedanjosti". (Dopil iz L-elja.) Današnja številka ima prilogo. — Da ustrežemo mnogim željam, prinašamo danes po stenografskem zapisniku ves govor poslanca Šukljeja, ki smo ga morali odložiti zaradi pomanjkanja prostora. Zatorej morali smo izpustiti uvodni članek. — (Cesarica Elizabeta) vrne se že v prvi polovici bodočega meseca iz Egipta. Cesar šel jej bode nasproti do Miramara, kjer bode cesarska dvojica bivala nekaj dnij, potem se pa odpeljala na — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 29. t. m. bode se predstavljala prvič drama: „Dalila". To dramo je spisal Octave Feuillet, poslovenil pa jo je g. Vinko Đenkovič. „Dalila" ni se Še do danes igrala v Ljubljani. Predstavljala se bode v krasnih novih kostumih ter se bodo ta predstava tudi z ozirom na unanji sijaj smela prištevati k izbornim predstavam „Dramatičnoga društva". O drami sami smemo reči, da bode popolnoma zadovoljila naše občinstvo. — (Zabavni večeri „Sokola.") Kakor smo že naznanili, priredi „Sokol" tudi letos običajni „Miklavžev večer" due 5. decembra. Dne 17. decembra je prvi nastoji tamburaškoga zbora s sodelovanjem pevskega kluba in telovadcev, ki bodo delali po vsem nove skupine. Za društveni tihi večer, ki bode meseca januarja, pa sta se volila pri sobotnem „juur-nxuu za reditelja gg. Lilek in P I e i w e is ml. — (Koncertna so i r u-u v spomin Mozartu.) Kakor se nam poroča, nameravajo gospodje koncertni mojster H, Baudiš, operni pevec Fran Bučar in virtuoz na klaviru Karol Hoffmeister prirediti v najbližji dobi koncertno soireo s klasičnim programom in s posebnim ozirom na proslavo Mozartovega spomina. To vest z veseljem beležimo in želimo mladim umetnikom najboljši uspeh. — (Upravništvo ,Slov. Pravnika") prosi nas, da objavimo sledeče pojasnilo: Zadnji številki .Slovenskega Pravnika" priloženi opomini ve Ij ajo le onim p. n. gospodom naročnikom in članom društva „Pravnika", ki še neso poravnali zaostale naročnine oziroma članarine. — (Slovenski koledarji,) katere je izdala in založila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani, pričeli bo se pošiljati te dni p. n. čast. naročrikom „Slov. Naroda" in vaem rodoljubom na ogled. Kdor bi jih ne hotel vsprejeti, blagovoli naj zapiaati na ovitek ane vsprejmem". Radi prihranitve troškov naj blagovole vsi oni p. n. čast. gospodje, kateri ob-drže koledarje, znesek za iste poslati s prihodnjo naročnino „Slov. Naroda". Posebno se usojamo opozarjati gospode c. kr. notarje, advokate, trgovce in gostilničarje na prvi slovenski „Skladni koledar11, s katerim so vsi dosedanji odjemniki povsem zado voljni. — Za Miklavža ali Božič pa je za slovenske dijake najlepše darilo „Dijaški koledar". Slovenski „stenski, skladni in dijaški koledarji se dobivajo razven v „Narodni Tiskarni" tudi pri vseh knjigo-tržoh na Kranjskem, Koroškem in Štajarskem. — (Vrsta porotnih obravnav.) V tem zastdanji bodo pri c. kr. deželnem sodišči Ljubljanskem nastopne porotne obravnave: due 30. novembra: I. obravnava: Jakob Črne, hudodelstvo uboja; II. obravnava: Marija Šor še k, hudodelstvo detoinora; dne 1. decembra: I. obravnava: Anton Bese k, hudodelstvo tatvine; II. obravnava: Alojzij Grošelj, hudodelstvo požiga; dne 2. decembra: I. obravnava: Alojzij Knnfelc, hudodelstvo uboja iu težke telesne poškodbe; H. obravnava: Marija Blatnik, hudodelstvo umora. — (Poslopje bivše cukrarnice)na Poljanskem nasipu, lastnina dr. Pongraca, kjer bo bili doslej nastanjeni brambovci, ki so bo pa sedaj preselili v uovo vojašnico, se bode prihodnjo spomlad popolnoma prezidalo. Napravilo se bode mnogo malih stanovauj, večinoma z dvema sobama iu kuhinjo, pa tudi z jedno sobo iu kuhinjo Tako bode nastal drugi kolizej v Ljubljani in revnejše prebivalstvo dobilo bode cenena in kakor je upati tudi / Irava stuuovanja. Načrti za to delo so skoro Se gotovi. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 15. do 21. novembra kaže, da je bilo novorojencev 19, 1 mrtvorojenec, umrlih 23, mej poslednjimi 1 za vratico, 4 za jetiko, 18 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 10 tujcev, 11 iz zavodov. Za iufek-cijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 14, za škarlatico 2, za tifuzom 4, za vratico 1. — (Popravek.) Nedavno Be nam je poročalo, da je neki vojak ranil s sabljo Železniškega sprevodnika. Kakor smo poizvedeli, je bil omenjeni sprevodnik res ranjen ua glavi, a vojaka ni bilo pri tej praski nobenega navzočega. S tem popravljamo rade volje pomoto našega poročevalca. — (Licitacija.) Da se zagotovi dobava hrane in priprege za odgonce pri odgonski postaji v Ljubljani za 1892. leto, vršila se bode v torek dne 1. decembra t. 1. od 10.—12. ure dopoludne — (Vreme.) Proti poludnevu posijalo nam je solnce iu smo mislili, da bode vender že konec pustih deževnih dnij, a popoludne imeli smo grom in blisk s ploho prav kakor o pasjih dnevih Ljub Ijanica je silno narasla vsled dolzega deževja in se je bati povodnji, če se že skoro ne zapro nebeške zatvornice. — Proti večeru začelo ae jc zopet nekoliko jasniti. — (V samostanu Karmelitaric) na Selu pri Ljubljani blagoslovil je včeraj zjutraj gosp. dekan Ljubljanski kanonik FI is mavzolej, ki je sezidan na vrtu in v katerem je prostora za 51 rakev. Prepeljali bo včeraj zjutraj iz rakve pri sv. Krištofu tudi prvo v novem samostanu na Selu lansko leto umrlo predstojnico, baronico Morsev, sestro državnega poslanca in sedanje predstojnice v samostanu Karmelitaric na Selu in jo tam kot prvo v mavzoleji zagrebli- — (Nesreča.) V Cerovcu v novomeškem okraji utonil je pretekli teden dveletni otrok v neki mlaki. — (Tiskovna pravda.) V Celji bi se bila imela vršiti 27. t. m. pred porotniki tiskovna pravda. Tožil je dr. J. Riebl dr. Fr. Premac h ak a zaradi žaljenja časti, zakrivljenega v nekem članku v „Marburger Zeitung". Na prošnjo toženca prenesla se je pravda na prvo sesijo bodočega leta. Preiskava te obširne tiskovne pravde trajala je dve leti. — (Visoka starost.) V Vojniku pri Celji umrl je stric znanega domoljuba profesorja gosp. Stožirja v Zagrebu, gosp. Gregor Stožir v visoki starosti 90 let. Pokojnik bil je vedno zvest slovensk narodnjak. Lahka mu zemljica! — („Zveza slovenskih posojilnic") imela je svoj zbor dne 19. t. m. Zastopanih je bilo 19 posojilnic. Glede prošuje dr. Laginje, naroČilo se je „Zvezi", da ukrene potrebno, da ustreže Poreški posojilnici in da pomaga temu važnemu zavodu kolikor mogoče. — (Narodna čitalnica v Celji) ima v nedeljo dne 29 novembra letošnje glavno zborovanje zvečer ob 8. uri v svojih prostorih. Dnevni red : Pozdrav predsednikov, poročilo tajnikovo in bla-gajuikovo, volitev novega odbora in revizorjev, slučajnosti. Odbor. — (Vino iz amerikanskih trt.) Od Kapele pri Brežicah poroča so, da se je pridelalo tam z amerikanskih trt „riparia", cepljenih z našimi žlahtnimi trtami. Vino je prav dobro in zelo močno. Najbolje je torej, če se vinogradniki popri-mejo povsod prav energično nove trtoreje, ker le na ta način se bode dalo vsaj deloma popraviti počasi veliko škodo, ki jo je napravila trtna uš. — (Nesreča na puši.) Na nekem travniku v Cvetkovcu, v Št. Leuartskem okraji na spodnjem Štajerskem kurili so otroci. Osemletni deklici vnela ae je obleka in ker ni bilo hitre pomoči, opekla se je tako hudo, da je kmalu potem umrla. — ( Va bi lo ka to li ško-pol i tičnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem) na javni shod, ki se bode vršil v ponedeljek dne 30. novembra 1891 pri Fari poleg Prevalj v gostilni g. Marije Ebleitner. Vrata govorov: 1. Nagovor in pozdrav predsednika in poročilo o delovanju v deželnem zboru. 2. Poročilo o društvenem delovanju in o sedanjem političnem položaju. 3. Govor: Razprava o ljudski šoli v državnem zboru in važnost občinskih volitev. 4. Poročilo deputacije, ki se je 17. in 18. novembra t. I. predstavila gospodom ministrom na Dunaji. 5. Poučni govor, razni nasveti in upisovanje novih udov. Začetek ob 1 .j4. uri popoludne. Po zborovanju prosta zabava s petjem, deklamacijami in govori. K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje katoliško-političnega in gospodarskega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki želijo društvu pristopiti in smejo od udov upe-Ijani biti. Odbor. — (Slovenske posojilnice na Koroškem,) ki jako dobro uspevajo, bi Nemci radi združili s svojimi nemškimi. To se jim pač ne bode posrečilo, ker so slovenske posojilnice koroške že pri Celjski „zvezi slovenskih posojilnic", držeč se po vsej pravici načela: Svoji k svojim. — (Imenovanje.) Sodniški kancelist v Ajdovščini gosj). Oskar Scbrev imenovan je kance-listom pri c. kr. finančni direkciji v Trstu. — (Nemški konzulat v Trstu.) Po etatu, ki se je predložil v nemškem državnem zboru za ▼nanje zadeve, bode se osnoval v Trstu stalni nem- konzulat. Dotiral se bod« i 19.800 markami — (Slovanska Čitalnica, v Trstu) priredi slavnostni koncert due 29 novembra 1891. I. s prijaznim sodelovanjem gospe Lucile Podgornik-Tolomej, gospodične Bogomile Valoačič in četvero-speva „Glasbene Matice" iz Ljubljane. Vspored: 1. Nedved: .Moj dom", pojo gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in J. Pavšek. 2. Anastasijevie : Fantaise de concert BNa te mislim", Bvira na glasoviru gospa Lucila Podgornik - Tolomej. 3. Eiesen-hut: „Moja ljubav", pojo gg R. Branke. A Dečman, A. L-lek iu J. Pavšek. 4. Gisehder : .Spomlad ljubetni", svira na oitrah gospodična Bogomila Va-lenfcic 5. Gerb ć: »Pred slovesom", pojo gg. R Branke, A. Dečman, A. Lilek in J. Pavšek. 6. Beethoven: „Cjncert Ei-dur AlagiV in „Finale", svira gospa Lucila Podgornik-Tolomej spremljanjem gosp. Dragotina. 7. Lisi uski : „Stanak moj" pojo gg. R. Branke, A Dečman, A Lilek in J. Pavšek. — (Gosp. Josip Mantuani), vrlo znan rojak po svojih preiskavanjib o slavnem Ga llusu, imenovan je rednim članom c. kr. zavoda za preiskovanje avstrijske zgodovine na vseučilišču Dunajskem. — (Gosp. Fran Tomšič,) iožeučr i n stavbeni podjetnik na Dunaji, daroval je letos že drugič 5 gld. za „Podporno društvo za slovenske visoku-šolce na Dunaji" — skupaj torej letos 10 gld. Iskrena mu hvala ! — („Agramer Tagblatt") donaša pos led-nji čas jako zauimivo pisane dopise z Dolenjskega. Pod naslovom „Zerfahreue Verhaltnis-iU* ima v včeraj došli štev. 270. zopet daljši dopis, ki razpravlja naše domače razmere. — (Cvetje v uovembru.) Toplo vreme poslednjih dnij pričaralo je v mnogih Zagrebških vrtovih novo cvetje in brstje. Tudi na Strossma-verjevt promenadi začela so nekatera drevesa poganjati na novo. Seveda bode vsa ta jesensko-spomladanska krasota trajala le do prvega piha mrzle burje. Danes .,Joiir-fixe**. Telegrami „Slovenskomu Narodu": LVOV 24 novembra. „Kuryer Lwowski" zagotavlja, da so se nekateri Poljaki in poljski Časnikarji udeleževali razširjevanja razburljivih vestij in jih uporabljali v borzne namere. Sodišču je to tudi že znano. Peterbttrg 24. novembra. Dementuje se vest, prijavljena v nekaterih francoskih časnikih, da francoska banka posodi ruski finančni upravi 150 milijonov frankov v srebru. Pariz 24. novembra. Angleški velepo-slanec Lord Lytton umrl danes opoludne za srčno kapjo. Pariz 25. novembra. „Figaro" pričel je nabirati novce, da se pokrijejo globa in stroški pravde, v katere je bil obsojen nadškof Gautne Soulard. Rim 24. novembra. „Agenzia Štefani" poroča Iz Massaue, da se je pričela pravda proti Livraghiju, Adamu in desetim uradnikom, ki so vsi obdolženi umora, ker so dali usmrtiti več ujetnikov. Novi York 24. novembra. Vsled slabe letine v Meksiki poskočila je cena turšice jako visoko. Carina na uvažanje turšice se je odpravila. Dunaj 25. novembra. Poročilo lmdget-nega odseka avstrijske delegacije iara/.a nado, da je trajno odstranjena nevarnost vojne, katere nikdo ne želi, ter da se vsi pridružijo cesarjevi želji, da preneha sedanje stanje polno skrbi in bremen, katere nakladu oboroženi mir. Omenja pritrjevalno ponovljenje trojne zveze in približanje druzih konservativnih držav ter nad vsak dvom jasne izjave Kaluokvjeve o ori-jentni politiki, ki nema nobenih samopasiiih stranskih namenov. Poročilo imenuje položaj relativno povoljen, poudarja potrebo, da so ojači orožna sila države, imenuje politiko Kalnokv-jevo pravo ter izraža popolno zaupanje v njegovo daljno poslovanje. Zejedno mu izreka zahvalo za zasluge, pridobljene v preteklem desetletji. Priporoča, da se vsprejme budget vnanjih zadev. Dunaj 25. novembra. Danes bil je na dnevnem redu Plenerjev predlog, da je odpu-pustiti petaknrjem izredno doklado. Debata je bila jako živahna. Za predlog govorili mlado-češki poslanci Masaryk, Herold, in Kaizl ter ga izborno utemeljevali. Govorila sta za predlog tuđi Plener in Steinwender, a tako, kakor da bi najraje glasovala proti predlogu, da bi to ne bilo na veliko škodo njiju strank ugledu. Proti predlogu govoril je finančni minister dr. Steinbach, trdeč, da ga sedaj še ni moči izvesti z ozirom na državne tinance ter obečal znatne olajšave, kadar se bode uveljavil novi davčni zakon. Proti predlogu govoril je tudi grof Ilohenvvart, posl. Javvorski pa je predlagal, da se vrne Plenerjev predlog davčnemu odseku v novo poročevanje. Glasovalo se je po imenih. Za Plenerjev predlog glasovali so: Mladočehi, nemška levica, nemški nacijonalci, protisemitje, Korouiiiijev in maloruski klub ter nekateri moravski Oehi iz Hohenwartovega kluba, proti glasovali so Poljaki, Hoheinvar-tovci in še nekateri drugi poslanu. Predlog Jaworskega se je s 167 proti 125 glasom odklonil, in z ravno tolikimi j^lasi všprejel se je predlog, da se začne o Plenerjevem predlogu specijalna debata. Dunaj 26. novembra. V včeranji seji budgetnega odseka državnozborske delegacije poudarjal je državni vojni minister glede na učenje polkovnega jezika po častnikih, na odredbe predpisov za avanziranje, da nobeden častnik ne more doseči višje stopinje, ako se v treh letih ne nauči toliko polkovnega jezika, da more v njem poučevati moštvo. Ta ostra odredba se primemo uporablja. Glede omenjenega pospeševanja narodnih posebnosti, da se pomnoži zmožnost vojnih oddelkov, izjavil je minister, da v tem oziru službovnik naklada naročite dolžnosti polkovnim zapovednikom. Minister je pripravljen o tej zadevi izdati novo spodbudo. Na uprašanje glede večerje za moštvo, izjavil se je minister, da bi u vedenje tople večerje za vbo vojsko veljalo nad štiri milijone goldinarjev na leto. Ta vsota pa se mora zaradi nujnih zahtev izločiti iz budgeta, kar minister obžaluje. Minister meni, da bi dveletna prezončna doba zadostovala za naobrazbo pehote, vender naj bi se počakalo kak uspeh bodo imele jednake poskušnje v Nemčiji. Minister bavi se že več let z uprašanjem o nastavljenji remontnih zalog. Remontne zaloge postavile se bodo, kakor hitro bode to dopuščal finančni položaj naj prve v Galiciji. Dunaj 26. novembra. V specijalni debati o Plenerjevem predlogu stavil posl. Pattai dodatni predlog: naj se nedostatek, ki bode nastal vsled tega, da se petakarjem odpusti izredna 70°;0 doklada, pokrije s tem, da se naloži največjim davkoplačevalcem primerna izredna naklada. Posl. Fries predlagal, da se oba predloga, Plenerjev in Pattajev, vrneta davčnemu odseku v novo poročanje, kateri predlog se je sprejel s 135 glasi proti 125 glasom. Dunaj 26. novembra. Nadvojvoda Ileii-rik težko obolel. Zdravniški buletin konstatuje pričetek pljučnice. Dunaj 2G. novembra. V današnji plenarni seji ogerske delegacije vsprejet budget ministerstva vnanjih zadev in po odseku na-svetovano izraženje zaupanja v politiko ministra vnanjih zadev. Poročevalec Falk pravi, da bojazni pred vojno kriva so vsestranska oboroževanja, Avstro-Ogerska prizna sedanje inej-narodne pravne od nošnje in jih bode branila s svojimi zavezniki. Appony sočutno omenja lakote v Rusiji, za katero imamo jednake simpatije kakor za drugo države. Veseli ga rastoče prijateljstvo zaveznikov, nevesele prikazni pa so franko-rusko približanje, ruska oboroževanja in to, da Uulg&rija še ni konsolidirana. Koloman Tisza pritrdi Apponyu glede izraza simpatij z ozirom na lakoto v Rusiji, odobrava orijentno politiko Kalnokya tudi proti Bolgariji. Falk zavrača Apponya očitanje, da je politika Av-stro-ogerska prepasivna, Laš 'Kulnokvevu bolgarska politika zdi se mu spretna. (< >dob-ro vanje). Ka/itic vesti * (Oeški napisi v Pragi.) Praški mestni zastop je sklenil, da so po ulicah iu trgih Pruge uvedejo napisi samo v češkem jeziku. To je bo ve da v očeh vseh Germanov strahovita pregreha in „čehiziranje* češke preitolice. * (Pravda proti iredentovcem.) Pri Dunajskem deželnem sodišči vrši se preiskava proti trem iredentovcem zarad veleizdaje. KoneĆna obravnava hode bržkone že bodoči mesec. * (Nova trta.) V Dunajski kmetijski družbi kazal je dr. R. Schlumberger neko na Ogerskem divje rastočo trto, ki je vzrasla v vinogradih, katere je že davnej pokončala trtna uft. Trta ima veliko perje in veliko grozdje iu seje trtna uŠ dozdaj ni prijela. Sklenilo se je, da se bode ta nova, dozdaj nepoznana trta preiskala in we bodo narejale poskušnje ž njo. * (Defravdacija.) Iz Požuna se poroča, da je bil odstavljen kontrolor mestue blagajnice v Tirnovi, ker je poneveril mestno denarje. Kolika je poneverjena svota, še ni znano. Knjigovodja in blagajnik, katerih zanikrnost je omogočila ponever-jenje, bila sta disciplinarnim potom obsojena v primerno globo. * (Nesreče naželeznici.) Posebni vlak, ki je vozil oporno društvo iz Haga v Rotterdam, skočil je 8 tira pri postaji Delft. Več umetnikov je ranjenih. — V Mogunru zadel je tovorni vlak, ko je vozil i vso hitrostjo v postajo z drugim tovornim vlakom. Dvanajst vagonov bilo je popolnoma zdrobljenih. Od osobja k sreči ni nikdo hudo poškodovan. * (Velik požar v Novem Jorku ) V neki štirinadstropni biŠi v Brooklinu nastal ju požar, ki se je hitro razširil in upepelil dvajset drugih hiš. Pet oseb se je zadušilo, jedua ženska iu dva otroka sta težko ranjena. Več oseb pa se pogreša. Nad petdeset rodbin je brez strehe. sf Auatherinova ustna vođa in zobni praše! 3 olimni ust*, krepoa oorlnstno tneso ter odpravlja gluho sapo iz ust. Jedna steklenica ustno vode volja 40 kr.; jodna »kutija zobnega pr.nku 20 kr.; lit steklenic 4 gld.; 12 Skateli samo 2 gld. (HI —145) Lekarna Picooli, „pri ongelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila bi; izvršujejo z obratnu poŠto proti povzetju zneska. Umrli so * IjMfttlJaul: 21. novembra: Karol Dnbnik&r, umirovljeni železniški strojevodji, nI let, Cerkvene ulico *t. 3, haeinopt. 2J. novembri: ravla Jerančič, posestuikova hči, 22 let, Karlovoka cesta fit. 8, jetika. — Fran Petelin, delavcu, 19 le;, TržuAka ceBta fit. 89, Vitlam OofdlS. 23. novembra: Kruti Filiplč, železniški podvodnik, 'J9 let, Cesta na južno železnico it, 1, slučajna telesna poškodba. — Ivan Vodnik, kamnosek, 7-1 let, Kravja dolina št. 1, mirsismus. — Marija Pavflek, kondukterjeva hel, 16 let, ReslJsVa cesta St. 25, jetika. i!4. novembra : Fran LitnpiC, kajžarjev aln, 4 mesece, llovca st. 7, božjast. Meteorologično poročilo. /S Slanje ' C»h ona- , J . '. barometra Temperatura Vetrovi Nebo Mokrom v mm. 7. ejatraj 2. popol. 9.zvečer 782 8 788*6 mm. 7;i.i H mm. i 7. zjutraj I 7fi3 4 mm. s= 2. popol. 7.'IJi> mm. »o i 9. zvečer I 1'Mi'U mm. »i 1° C B6" C r»-s° c 7-4°C 7 O« C 'al. vzh. al. jvz. si. van. si szb. si. sev si. szh. dež. obl. dež. dež. dež. dež. 6 >0m dožja. 27*808«. dežja. Srednja temperatura 6*la in n*7", za :iml2* in 4* D nad noraalom. 3T>-i-3-2a&o©lca. borza Ani '2C>, novembra t. 1. (livirini iflc^ratieno poročiUi.) včeraj Paptn.n tt^nt*.....k i 1. 90 10 Srobrna renta Zlatu rrnta ...... 6°/, marčna renta . . Akcije narodne h>tnku K it'd 111. i> abcijo..... LoikIoii....... Hrebr«»........ Napol......... C. kr. rek I nI...... Noiuiko marke..... i*' državne sroftku It I. IH.*i4 Državne »reftRe it I I4»i4 O^erska zlata renta 4°/, . 0,.;cihl»:i papirna renta .r>u/0 . Dunava ie^. sreč.ke f>°'a . Zemlj. obć. avstr. 4,'lr,u zlati i Kreditne atućko..... Hudolfove »refike .... Akcije Ku^lo-avstr. banke Trauiwrty-riruHt. velj. 170 ^4. B9 7,r> 1U7 60 1 «>t 4'» 100:1 — 266 90 1 IH- — . 90 50 90 lf> lt»7 7ii 101 75 1000 ■ 269 fi(» 117 9o a sav, R «1 9 35'., fi-eo 67 97«/, •7-90'/, asu Ki.i. 133 s M . fS kr. 100 . 18t) 10-4 ■ j • 1o0 ■ 35 . 100 tfia. iai • ~ ' n listi . . nr> 25 . 10O «1.1. wa ■ 25 , 10 \ 1 j 50 . 144 280 • ■ 50 ^ n Učenec (1032-1) ki jo dovrAil vsaj četrti razred, vvprojm«- we takoj v pro«lHJMlui< o s uieHanlin Ii1wuqui. — Već pove Ivan Vil|anl. (970—6) Mej narodna PANORAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. I nt opiilnn za osebo 20 kr. O uetopnic se dobi za ©O kr. Otroci lO kr. 0<1 eetrtfka dne £tt. t. ni. do nfitetc NOliote ilue 28. t. ni.: V. serija: (986-10) Potovanje po Nemčiji. = Kašlja ni već! = HUr« In prelskufteno domare zdravilo 80 pristni ki presenetljivo hitro uplivajo proti kuNlju, hrlpnvosti, *a«ll- Eonja i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Paziti je torej natančno na ime j O/fcor Tiet*<* in na ,,* ehutna *namk»fft ker ■e prodajajo posnetki, ki so brez vrednosti ali celo I škodljivi. — V svešujlk a »O in 40 kr. 4* lav n t«, laluKH : Li kar V. Kriisn, KrouterlŠ. | Zalogu pri vseh lukarjih in trgovcih ■ specurijskim blagom. V Ljubljani pri: V. pl. lrnkorij-ju, lekferju in E.. <.n(i-l-..... lekarju. (918-9) Prodajalka z dobrimi spričali Tsprejuie ne v špecerijsko pro-dajnlnlco na deželo. — Pisma naj se pošiljajo pod filfro: P. a ttpravniitvo „Slov. Naroda". (1029—a) V trgovino ■ nieAanlm blngom vsprejuie ne učenec (1027—2) gmoten slovenskega in nemškega jezika, iz dobre rodovine. — Več pove g. Friderik Sluisek, trgovec v Metliki. Miklavževa iu Božična darila! Spodnja krila iz sukna in iz volne, pletene tricot-jopice in tricot-ohlcke za otroke. mtp-ti M. Podkrajšek v Špitalskih ulicah. Pravi planinski ovčji sir toldt In pikanten, hlebi po 5 do 7 kil, posebno pripraven za gostilnice; (995 — 3) ruski, kineški in holandski V m c a-j rum z Jamajke in francoski cognac v steklenicah itd. itd. prodaja in razpošilja Kupnje tudi surovo maslo. EAROL TILL špitalske ulice 10. Ljubljana. Špltalske ulice 10. Plani papir in zavitki v kasetah iu zavojih. Oe-trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. V i altnlce, litografo* ane ali tiskane i najbolj moderna oblika'. Vsakovrstue potrebščine sa pisarnice ali pisalne mize t podloge za pisanje, tintniki, podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, sušilni kartoni itd. itd. Trfovake kntige, kopirne knji*«-, »e-Iežulve, glavne knjige, ozke utrazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisne ali povzetno knjige, knjige beležuice, beležnice za perilo. ljudski koledarji« piani in stenski koledarji, koledarji za helozke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarničui koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaSki koledarji in skladni koledarji v veliki izberi. (456-12) V i pri Veliki Nedelji. % četrtek dne 3. decembra t. I. zdraži'o se bode pri prasci Ili VclikoiltMleljSki po vsakoletni navadi po priliki -lOO liektolitTOV graščinskega in cerkvenega vina > kleli VellkonedeljSke graščine. — Začetek licitacije je ob 11. uri, kadar vlak pride. Oskrbnistvo Velikonedeljsko dne 23. novembra 1891. Ant. Jesih, oskrbnik. (1038 i) I Za Ljubljano Za Ljubljano Za Ljubljano Za Ljubljano Za Ljubljano Za Ljubljano Za Ljubljano išče se za neko v Ljub'jani koucesijo-novanu iu c. kr. avstrijski patent ima-joče podjetje prevzemnik, kateremu ni treba strokovnega znanja, za dobo 13 let, k čemur so sposobni zasebniki, penzijonisti ali tudi samostojne dame. S kapitalom '/000 gld. je ravno toliko ziiBlužiti. Več se izve pri: G-uatavu F-o.c3a.s--u., un Dimu j i, Marlu-bllferstrasMc 07. (1031—1) L. Luser-jev obliž za turiste. Goloto iu bilro upli-vaj« če sredMtvo proti kurjim oi-esom, aul icui i h ] t u- platih, petah u drugim trdim praskom kože. v«5 Hj.. Veliko prizna luih pisem je na na ogled v D oh v lekarnah. V? +Cyr plavni ra7.|Hi.siljalniri; LSchwenk-a lekarna • j t [eldllng-DunaJ. Plittefl samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej nuj se pazi in zarr&e vse manj vredno ponareibe. Pristnega imajo ▼ LJubljani J. Swoboda, II. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. (Irečr.l; v Kudolfoveui S. pl. Sladovič, F.Haika; V Kamnik li J. Močnik ; ▼ Olov«-I A. Kgger, W. Thurinwald, J. Birnba-chnr; v Kresnk A. Aich-ingerj v Trgu .na Koroškem) U, Monuer; t II el |wkn P. Se ho I z, Dr. E. kmii|il; v Citoriel G. B. Pontoni; v WoH'«-b«r|[ii A. lluth ; v Kranj I K. Šiivnik; v Kad-goni 0. R Andrien; v I <• r I i l .Josip Wsrto; v Kndovlilel A. Hoblek; V Celji J. KupierHchuiid. i P. n. slavnemu občinstvu in trgovcem priporočam svojo veliko zalogo raznih sladčičarskih izdelkov, od navadnih do najfinejših sladčic, dalje druga času primerna darila; vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih drevesc lastnega izdelka prodajam na drobno in debelo po jako ugodnih cenah. (loio—B) Naročila izvršujejo se najhitrejše. Nepoznanim in privatnim naročnikom pošiljam le proti povzetju. v sladčičar&ka obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu (v Zvezdi). Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tibkarne". 86