DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-otez. Govorice so dobile otipljivo obliko prav v imenovanju Vasilija Ivanova za novega veleposlanika pri albanski vladi. Vasilij Ivanov je bil doslej sovjetski veleposlanik v Severni Koreji. Staremu veleposlaniku Krilovu menda očitajo, da je zakrivil poslabšanje, odnosno ni .uspel v svojih naporih, da bi prišlo do izboljšanja odnošajev med Albanijo in Jugoslavijo. Kakor smo tudi na tem mestu že poročali, je napetost med obema državama dosegla prav v najnovejšem času, nove viške. Poleg tega Krilov tudi ni iznal ustvariti boljših odnošajev med Grčijo in Albanijo, Posebno slednje Sovjetski .zvezi ni prav, ker smatra, da s tem izgublja dragoceno priložnost. Grčija je namreč trenutno zaradi Cipra v sporu iz Veliko -Britanijo, in 'Sovjeti, ki jo v tem sporu podpirajo, bi jo radi spravili na svojo stran. Za tako dragoceno postojanko kot je Grčija so pripravljeni paktiirati tudi z grškim kraljem -in ne bi jim bilo žal 'niti žrtvovati nekaj ozemlja, seveda' ne svojega, temveč albanskega. Po poročilih iz Tirane pripisujejo novemu sovjetskemu veleposlaniku v Albaniji namreč prav to nalogo. Vasilij Ivanov ne prihaja praznih rok. Pravijo, da ima pooblastila svoje vlade, da ponudi a-itenski vladi lahko celo neke popravke albansko - grške meje v Epiru v korist Grčije. Grčija bi na ta način dobila vsaj del ozemlja, za katerega se zavzema že vse od takrat, ko je bila ustanovljena neodvisna albanska država. Ali' je Albaniji to prav ali ne, ni važno, saj je navadna sovjetska' šahovska figura, ki mora napraviti kar Kremelj ukaže. Grški kralj Pavel naj bi bil naravnost presenečen nad dalekosežnostjo sovjetske poteze, ki je .toliko bolj nevarna, ker je za Grčijo navidezno koristna. Zato je i-mel v Janini govor, v katerem je posredno svaril tiste, ki bi hoteli z zaprtimi očmi sprejeti .zapeljive ponudbe o pomir-jenju, ki prihajajo zadnje čase iz Sofije in Tirane. Gotovo pa je. da v Grčiji, ki je nacionalistično razgreta zaradi ciprskega vprašanja, nove sovjetske poteze ne bodo ostale brez odmeva. Progresistič-na stranka, ki je le drugo ime za prepovedano komunistično stranko, bo storila vse, kar je v njeni moči, da prepriča Grke o nesebičnosti nove sovjetske in satelitske politike do Grčije in njenih vprašanj. la križišču svetovne politike Okrepite« Eorope oznemlria komonlstlCns zarotnike V v E J -'l h- r i z G 0 R 1 V” S 1 fC E G A Naši SV eti ov alei o i •ei jioni ilni avtonomiji Dr. Kacin o škodljivostih centralizma - Demokratizacija državne uprave zahteva prenos odgovornosti na pokrajine V občinskem svetu v Gorici in v gori-škem pokrajinskem svetu se že nekaj tednov vrši izredno zanimiva in važna razprava o 'bodoči regionalni avtonomiji s posebnim statutom. V razpravo sta posegla tudi slovenska svetovalca dr. Avgust Sfiligoj v pokrajinskem in dr. Anton Kacin v občinskem svetu. O .teihtnem govoru dr. Sfiligoja je naš list poročal že zadnjič. Sedaj pa objavljamo govor dr. Antona Kacina v občinskem svetu dne 27. marca. Centralizem se je preživel Z velikim zanimanjem sem sledil razpravi o predmetu, ki je za moderno politično ivljenje tako važen, namreč o regionalni avtonomiji. Ustanovitev dežel je mnogo bolj dalekosežnega pomena kot se običajno misli. 'Poročevalci, ki so predložili ustavodajni skupščini predlog o ustavi, so rekli, da je '»najgloblja, sprememba, vnesena v ustavo« prav ustanovitev dežel (regioni). Ali če povemo isto stvar z drugimi besedami, šlo je za prelom skoraj stoletne tradicije strogo centralistične države, ki je v svojem času dala sadove, katere so od nje pričakovali, ki pa ne u-streza več potrebam moderne družbe in očibuje jasne znake utrujenosti in starosti. Centralistična država ne more več obvladati vseh nalog, ki se v moderni državi z visoko civilizacijo množijo iz dneva v dan z vrtoglavo naglico. Pred sto leti, ko je Cavour in za njim zgodovinska desnica ustvaril enotno italijansko državo, so bile njene naloge še zelo skromne in ozke v primeri z mnogovrstno delavnostjo današnjih dni, ki se cepi in deli na toliko sektorjev, kot so na primer občila (ceste, železnice), industrija, šole; so pa tudi taki sektorji, kakršnih takrat sploh še ni bilo (letalstvo, avtomobilizem, radio i. pod.). Splošno je danes pritoževanje čez dejstvo, da tako zakonodajni, kot upravni državni ustroj v svoji sedanji o-bUki ni uspešen, da opravlja le nekaj svojega dela, čeprav priznamo dobro voljo tistim, ki ta ustroj vodijo, in da je po naravi stvari samih, zaradi obsežnosti vprašanj prisiljen zanemarjati malo važne, a tudi zelo važne zadeve, ki leta in leta čakajo na rešitev; rešitev pa včasih sploh ne pride. Omenim naj en sam zgled,, ki mi je prišel na misel te dni. Leta 1908, to se pravi v času, ko večine gospodov, ki sestavljajo .ta občinski svet, še ni bilo na svetu, je .grozoten potres razrušil mesto Messino. Človek bi rekel, da se bo država ob nesreči tolikega obsega takoj potrudila, de bi zopet zgradila prizadeto mesto; to pa toliko bolj, ker je Sicilija vedno imela v rimskem parlamentu sposobno in močno zastopstvo, v raznih vladah pa vplivne ministre; celo kak ministrski predsednik je bil Sicilijanec. In vendar po vsej verjetnosti ni bilo tako. V »Uradnem listu« (Gezzetta Ufficiale) od 1. junija 1955, to se pravi skoraj petdeset let pozneje, berem zakon z dne 10. maja 1955 štev. 443, ki vsebuje zadnje u-krepe — upajmo, da so res zadnji — v prid Messini, katero je bil potres poškodoval tisto davno 1908. leto. To je zgovo- ren primer, ki ni ostal osamljen; še mnogo drugih je, ki so znani ali pa so ostali skriti, zaprašeni v ministrskih arhivih. Zdi se mi torej jasno, da centralna oblast svojega dela ne zmore več in da tako ne more iti naprej. 'Nekateri pravijo: Ce hočemo, odstraniti zlo in škodo, katero povzroča zakonodajni in upravni centralizem, ki je postal prepočasen, zadostuje, če decentraliziramo državno upravo, če centralna c-blast odstopi nekaj svojih nalog in kompetenc, katere je doslej, izvrševala, obodnim (periferičnim) organom. Zdi se mi, da to ne bo dovolj. Decentralizirana u-prava bo morda lahko vršila svoje delo mnogo bolje in hitreje kot pa strogo osredotočena uprava, toda samo tisto delo, ki je določeno z zakonom. Ce je za rešitev kakega vprašanja, ki ima samo krajeven ali regionalen pomen, potreben zakon, 'bo tudi decentralizirana uprava morala čakati, da zakon izide, kajti samovoljno ne more- ravnati. Osrednji in obodni organi se morajo posluževati natančnih zakonov, sicer zaidejo v samovoljo in anarhijo. Kdor vsak 'dan opazuje zakonodajno delo republikanskega parlamenta, dobro ve, da. se veliko majhnih zadev krajevnega značaja rešuje s posebnimi zakoni, kot c, pr.: regulacijski načrti mest, ceste, zgradba poslopij za javne urade itd. 'Ne vemo pa koliko teh drobnih krajevnih zadev ostane nerešenih, ker osrednja zakonodajna oblast ne najde potrebnega časa in včasih tudi ne zanimanja,, da bi se z njimi ukvarjala. Ustanova pa, ki bi imela zakonodajno in upravno oblast, omejeno RESOLUCIJA Slovenski svetovalci v občinskem svetu v Gorici so v razpravi o regionalni avtonomiji vložili naslednjo resolucijo glede zajamčenja slovenskih jezikovnih pravic: OBČINSKI SVET V GORICI je glede na načrt posebnega statuta za deželo Furlanija* Julijska krajina, ki so ga v državnem zboru predložili posl. Baresi in drugi in ki daje upanje na čimprejšnjo uresničenje pričakovane deželne avtonomije, proučil politična, gospodarska, socialna, jezi* kovna in demokratična vprašanja prebivalstva dežele, zlasti pa goriške občine in pokrajine. Zaveda se, da bo regionalna avtonomija s posebnim sta* tutom ugodno vplivala na reševanje teh vprašanj in da bo dala pobudo za nova in večja dela javne in zasebne koristi. Čuti demokratično potrebo močnega zastopstva posamez* nih provinc v regionalnem, svetu in ugotavlja nujnost, da so narodnostne skupine zaščitene, ker tako zahteva vladna izjava z dne 11. junija 1945 in tudi 2., 3. in zlasi 6. člen usave ne glede na odstotno udeležbo slovenskega prebivalstva v posameznih krajih in v posameznih občinah. V želji, da bi za vso deželo pričela boljša bodočnost in takšna blaginja, ki bi dvignila gospodarski in socialni položaj vseh delovnih ljudi, posebno pa najnižjih slojev, izraža upanje, da bi se dežela s posebnim statutom Furlanija * Julijska krajina čimprej uresničila in da bi se v ta namen vse sedanje razlike, ki obstajajo v regionalnem območju in ki so bile nakazane tudi v teku razprave (kot na primer; glavno mesto, ozemeljske spremembe, pristojnost dežele in posameznih provinc, zastopstvo v regionalnem svetu po provincah, zaščita narodnostnih skupin, razbremenitev in izpopol* nitev proračunov kmečkih občin, obramba majhne in srednje po* sesti in kmečkih obdelovalnih enot, izseljevanje in priseljevanje, ustanavljanje konzorcijev med kmečkimi občinami, stalni prosti pas v Gorici in ustanovitev drugih, manjših prostih pasov, nakazilo stalnega finančnega prispevka goriški provinci itd.), primerno iz* ravnale v pristojnih komisijah in v razpravi v parlamentu, kjer bo statut dokončno izdelan. AVGUST SFILIGOJ - ANTON1 KACIN - .KAREL BIRSA - RUDI BRATUŽ Z NAŠEGA PODEŽELJA Goriški prefekt Goriški prefekt markiz De Zerbi je, premeščen v 'Rim na novoustanovljeno ministrstvo za državne udeležbe pri podjetjih javnega značaja. Avtobusna proga Gorica-LJublJana Včeraj, 4. t. m. je zopet začela voziti tedenska koriera iz Gorice v Ljubljano mimo Postojne. Iz Gorice odhaja vsak četrtek ob 7-ih zjutraj in prispe v Ljubljano ob 9.45. Iz Ljubljane se vrača istega dne ob 17-ih in pride v Gorico ob 19.45. Zaprta cesta Goriško županstvo je odredilo zaporo ceste iz Pevme v Sentmaver mimo »Hudičeve jame« (Busa dal Diau), in sicer od 1. do približno 20. t. m. Tam se namreč vršijo dela za potegnitev vodovoda v Sentmaver. Smrt z motorjem V nedeljo se je smrtno ponesrečil z motornim vozilom mladi Livijo Toroš iz Gorice, Plaeuta. Nesreča se je pripetile nekje blizu Krmina, kjer .je nesrečni Livijo ostal na mestu mrtev, ko je zadel ob neki avto. Prepeljali so ga na goriško pokopališče. Prizadetim sorodnikom naše sožalje. LetaliSče bo v Ronkih Pristojno ministrstvo ie odredilo, se goriško letališče preseli v Ronke. da Stavka varilcev v tržiških ladjedelnicah Ze 4. marca je kakih 200 varilcev v tržiških ladjedelnicah stopilo v stavko zaradi mezdnega vprašanja. Tedaj pa je podjetje na svojo roko zaprlo tri delavnice in s tem odpovedalo delo kakim tisdč delavcem. Spor še ni poravnan in v torek 2. t. m. se je v Tržiču vršila dveurna splošna protestna stavka. V soboto 30. t. m. se je z vprašanjem bavii tudi goriški provincialni svet, ki je odobril resolucijo demokristjane Botte-gara, ki izraža željo, da se spor med delavci in podjetjem naglo poravna. Za resolucijo je glasoval tudi naš svetovalec dr. Sfiligoj. Pfbosrovb učiteljske službe v Poadižju Zakon štev. 46 od 12. febr. 1957 dovoljuje preosnovo službovanja in ureditev pokojnine nemških učiteljev v Poadižju, ki so izgubili .službo zaradi ukinitve nemških šol pod fašizmom. Dobro bi bilo, da zahtevajo preosnovo službovanja in priznanje pokojnine tudi tisti slovenski .učitelji, ki so za časa fašizma' prišli ob službo. Slovenski sindikat šole naj bi sklical sestanek vseh prizadetih učiteljev in se zanimal za raztegnitev določil gori omenjenega zakona tudi na naše učitelje. „Soča“ v zadregi »Demokracija.« od 22. marca je priobčila poročilo »Soče« z dne 14. decembra 1956, da je namreč »ministrstvo za javna dela sklenilo sprejeti v proračun za leto 1957 tudi postavko za gradnjo vodovoda in asfaltiranje ceste v sovodenjski občini« in da »tako se bo lahko ie prihodnje leto začelo ~ gradnjo vodovoda, ki bo preskrbel vse vasi z dobro, pitno vodo« ter »se bo začelo tudi s pripravami za asfaltiranje ceste«. Namesto dd bi »Soča« od 30. marca povedala, zakaj je takrat neresnično poročala, ko vendar vsi Sovodenjci vedo, da ni še niti gradnje vodovoda niti asfaltiranja ceste, se raje huduje nad »Demo- kracijo« in meče krivdo na ministrstvo. Naj bo tudi res, da je prošnja za vodovod in za asfaltiramje ceste bila vložena, res pa ni, da je pristojno ministrstvo kredite za vodovod in asfaltiranje že lani o-dobrilo, kot je poročala »Soča« 14. decembra lani, dva dni pred volitvami!... Zamenjava papirnatega denarja Prefektura sporoča, da je ministrstvo podaljšalo do 30. junija rok za obvezno zamenjavo papirnatega denarja po 100 in 50 lir. Ta ukrep bodo gotovo pozdravili vsi, posebno še zato, ker papirja še niso dovolj potegnili jz prometa. na razmeroma majhno ozemlje, bo mnogo bolje imela pred očmi tudi nevelike zadeve krajevnega pomena. Ce se bo ta u-stanova z njimi bavila in jih reševala, to s tem služila tudi splošni koristi, .ker to s tem, da bo izločila veliko vzrokov za nezadovoljstvo y zanemarjeinih deželah, lahko uspešno držala ravnotežje morebitnim sredobežnim silam ali pa jih bo celo uničila. Pozitivna stran Obstoji pa še ena zanimiva stran tega vprašanja, pozitivna .stran, namreč dejstvo vedno širše demokratizacije javnega življenja. Ta razvoj se je pričel pred sto leti, ko so bile dane prve demokratične ustave, ter se vedno bolj širi. Rad bi navedel nekaj številk. Dobro vem, da so statistika in številke pusta in dolgočasna tvarina, toda včasih povedo in pojasnijo veliko. Poglejmo število volivcev 1. 1870. v letu uzedinjenja kraljestva. V volilnih seznamih tistega' leta je bilo 530.018 volivcev, to je niti dva. odstotka vsega italijanskega prebivalstva. Ze zadnje državnozborske volitve pred vojno 1915 - 1918, ki so se vršile 26. oktobra in 2. novembra 1913, je bilo .zaradi tega, ker je bil Giolitti razširil volilno pravico, vpisanih v volilne imenike 8,672.249 volivcev, to je več kot 24 odstotkov vsega prebivalstva. Za državnozborske volitve 7. junjja 1953 .so volilni imeniki obsegali 30280.342 volivcev ali več kot 64 odstotkov prebivalstva. Od manj kot 2 odstotka smo prišli na več kot 64 odstotkov. Res velik napredek! Za tem razvojem v vertikalni smeri mora nujno priti razvoj v horizontalni smeri, kajti z zanimanjem za javne zadeve raste tudi želja udeleževati se aktivno političnega življenja. To so nove sile, kot je rekel tudi naš pesnik videc Ivan Cankar, katerim ie treba odpreti vrata, v javno življenje, jih navaditi na prevzemanje odgovornosti in ,na upravljanje javnih zadev. Veseli me, da lahko ugotovim, da se v tej točki strinjajo mlajši kolegi nasprotnih političnih struj, kot so svetovalec Cal-derini, krščanski demokrat, in svetovalec Battello, komunist. Rad bi samo dodal, da vodoravna razširitev javne odgovornosti in udeležbe pri političnem delu ustreza tudi globoki krščanski .težnji, ker bistveno prispeva k oblikovanju in izpopolnje- vanju človeške osebe, medtem ko slepe pokorščina' grozi, da napravi iz ljudi velikanske mravlje. Tudi zaradi tega se mi zdi, da g.re razvoj, ki se je v tem smislu začel, .nevzdržno naprej, da ga nič ne more .ustaviti, kajti zgodovina ne koraka nikoli zadenjski. Velika je zato zasluga političnih strank, ki so leta 1947 izdelale in izglasovale republikansko ustavo, ki v členih od 114 do 133 določa ustanovitev 19 dežel, med katerimi jih je pet s posebnim statutom. To je bilo dejanje poguma, realizma in politične jasnovidnosti. Skoda samo, da začetni zagon ni bil dovolj močan, da bi šli od same razglasitve načel tudi naprej. Uresničene so bile samo štiri dežele s posebnim statutom; naša dežel in štirinajst dežel z navadnim statutom pa. še vedno čaka na ustvaritev. Vendar je misel regionalnih avtonomij .zorela. Državni zbor je z zakonom z dne 10. februarja 1953 štev. 62 začrtal ustavo in poslovanje regionalnih Organov. Danes se to vprašanje obravnava v provincialnih in občinskih svetih, no javnih zborovanjih, v gospodarskih organizacijah, v .tisku. Tudi o-snutki ustavnih zakonov z vzorci statuta za deželo Furlanijo in Julijsko krajino so bili predloženi državnemu zboru. Mi, ki pripadamo slovenski skupini, se ‘kot iskreni demokrati in avtonomisti po zelo dolgi tradiciji veselimo takšnega napredka regionalistične misli in upamo, da se bo dežela Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom čimprej ustanovila. (Konec prihodnjič) Vizumi za Jugoslavijo Za področje Treh Benečij ne izdaja Sedaj vizumov za potovanje v Jugoslavijo milanski, pač pa tržaški jugoslovanski konzulat. Dva nova obmejna bloka Zadnje dni so na goriškem področju odprli dva .nova obmejna prelaza: v Pod-sabotinu pri Gorici in v Skriljevem (občina Dolenje). Nova prelaza bosta v resnici odpravila nevzdržno stanje za dvolastnike, ki so morali doslej napraviti do 30 km dolgo pot, da so prispeli na svojo zemljo. Prav zaradi tega so bila zemljišča tudi površno, za silo obdelana. GOSPODARSTVO CENA VINU V zadnjih mesecih je cena vinu na debelo močno padla. Vzroki so različni: predvsem je bil v .zadnjem letu nenavadno velik pridelek in še povrhu na škodo kakovosti pridelka, to je nizki odstotek sladkorja in temu odgovarjajoč odstotek alkohola. Je pa tudi v precejšnji meri vzrok ta, da se je y zadnjem času .nekoliko pretiravalo v cenah vina na debelo. In končno neodgovarjajoče razmerje med cenami na debelo in na drobno. Tudi ni znižanje cene (sedanje) na debelo prineslo odgovarjajočega znižanja cene na drobno, kar bi seveda imelo za posledico večjo potrošnjo. Da. se od pomore tej prehodni 'krizi, je vlada izdala potreben odlok, ki je v veljavi od 18. marca t. 1. S tem odlokom je pripuščenih dva milijona, hi vina za predelavo v špirit in žganje z znižanjem tozadevnega davka za 70 odst. ŠKROPLJENJE CESENJ, ČEŠPELJ IN MARELIC — Češnje moramo škropit proti zimskemu pediču, češplje in marelice pa proti pediču -im grintavosti. Poleg tega škropimo češnje tudi proti rji. Proti zimskemu pediču škropimo, ko je drevje odcvetelo, istočasno škropimo tudi proti grintavosti in rji, da si s tem prihranimo delo. Za to škropljenje pripravimo brozgo iz pol' do tri četrt kg modre galice in apna (ne več!) za pobijanje grintavosti in rje ter ji primešamo pol kg svinčenega arzenala za pobijanje pediča. Te količine veljajo za 100 litrov brozge. KMEČKA BANKA r.z.zo.j. v GORICI USTANOVLJENA 10. III. 1909 BILANCA 31. 12. 1956 odobrena na Občnem zboru 24. marca 1957 AKTIVA PASIVA_ n Blagajna 5,058.263 1) Hranilne vloge 82,902.248 '2) Banke 44,234.813 2) Tekoči računi 67,451.366 3) Lastni vred. papirji 33,822.000 3) Račun v inozemstvu 722.790 4) Menična posojila 19,493.243 4) Pasivni lombard 210.970 5) Tekoči računi 58,812.100 5) Polagat, menic v ink. 12,891.197 6) Posojila ne, vknjižbo 6,989.500 6) Razni računi 1274.470 7) Premičnine 1 ' 7) Fond za likv. uslužb. 3,204.000 8) 'Nepremičnine 5,500.000 8) Zadružni deleži 11,362.000 9) Menice in inkaso 5,054.099 9) Rezervni sklad 4,103.000 10) Razni računi 3,446.739 10) Dobiček v letu 1956 1,092.717 11) Fond za likv. uslužb. 2,904.000 185,314.758 185,314.758 12) Evidenčni računi 144267.657 11) Evidenčni rečuni 144,267.657 329,582.415 329,582.415 Namesto modre galice lahko rabimo 1 od sto navadnega prahu .»Cafafro« ali en četrt posebnega prahu »Ceftaro«. V slučaju, da rabimo »Caffaro«, ne dodajamo apna. Namesto svinčenega arzenala je še bolje, če rabimo za pripravo brozge 1 od sto navadnega prahu »Gesarol« ali pa en četrt odstotka prahu '»Gesarol 50«. So še razna druga- sredstva za pobijanje pediča, kot n. pr. »Paratoil«, .».Carposan«, ,»Lintox« itd. Škropljenja me smemo vršiti za časa cvetenja, ker je po zakonu prepovedano, ker bi v tem slučaju uničili mnogo čebel, ki se ob tem času pasejo po sadnem, cvetju. Čebele vršijo ob paši prevažno delo, ker pospešujejo oplojevanje cvetja s prenašanjem cvetnega prahu, ki se jim nabere na nogah od cveta do cveta, Oplo-jevalno delo čebel je tolike važnosti, da bi vsak kmetovalec moral imeti vsaj nekaj panjev čebel .na svojem polju. V A-meriki vlade podpira nabavo čebel od strani kmetovalcev z državnimi prispevki. BRESKVE moramo stalno pregledovati, če so se mogoče na njih pojavile razne uši, sedaj črne, pozneje zelene. Kakor hitro ugotovimo njih prisotnost, moramo takoj poškropiti z brozgo 1 kg »Gesarol« na 100 litrov vode ali pa s kakim drugim sredstvom, .kakor so: »Gestox«, »Lintox«, »Fostox« itd. 'Odstotek teh škropil na 100 litrov vode je napisan na zavitku. Vsa ta-sredstva so več ali manj strupena, zato je pravilno, da smo pri škropljenju previdni. •OKOPAVANJE IN ORANJE v vinogradih in sadovnjakih vršimo le, ko je zemlja suha ali vsaj. rie preveč mokra, ker le na ta način ubranimo raščo plevela. Nadaljujemo tudi z gnojenjem s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili, o čemer smo že pred časom pisali. Pri gnojenju z umetnimi gnojili je priporočljivo rabiti tako imenovana celovita gnojila (concimi complessi), ker vsebujejo vse hranilne snovi, ki so rastlinam za življenje potrebne. So sicer nekoliko dražja, zato pa prihranimo na. stroških za prevažanje, mešanje in trošenje. Poleg •te,ga so celovita gnojila pripravljena v zrnati obliki in so zato bolj pripravna, za trošenje. Celovita gnojila' v prodaji so sledeča: »PKN«, »Caffaro - S. Gobain«, »Ternape« in »Binape«, ki pa- vsebuje samo fosfor in dušik in bi, mu morali dodati še kalij. NA VRTU — Ko zrastejo posevki, jim ob suhem vremenu potrosimo nekoliko apnenega nitrata, ali čilskega solitra ter nato zalijemo. Rastline bodo tako hitreje in bujneje rastle. Se razume, da od sedaj naprej sejemo tudi vsakovrstno povrtnino. POLJSKA NA TEHTNICI O položaju na Poljskem vladajo med poznavalci tainkajšnjih razmer nasprotujoče si sodbe in prognoze. Mnogi so mnenja, da se bodo na Poljskem ponovili madžarski dogodki. Te pesimiste zavajajo v 'taka gledanja »koncesije, ki jih Gomul-ka nudi stalinistom«. Te koncesije se izražajo y zopetnih zasedbah važnih vladnih položajev z eksponenti iz Stalinovih časov iin S pripadniki »natolincev«. -Nato-lin je namreč varšavsko predmestje, kjer ima sedež sovjetska vojaška- misija .in je glavni stan staiinovcev. Vsako novo Go-mulkovo imenovanje postavlja vprašanja, ali je imenovani natolinec ali gomulko-vec? Pri .tem je bilo mogoče v zadnjem čos-u ugotoviti, da so vsekakor na pohodu natolimci. Tako preprosta pa ta delitev ni vedno. Tako se je n. pr. Gomulka odrekel možakarju, ki je v kritičnih časih »oktobrske revolucije«, zelo energično nastopal v njegovo korist. Bil je Zid. Židje danes na ■Poljskem ne morejo več živeti, in verjetno ni na ■Poljskem več Zida, ki si ne bi želel odhoda iz dežele. Tistih 65.000 Judov, ki so preživeli Hitlerjevo iztreblje-vajnje, je brezupno obsedelo na dveh stolicah. Del si je izbral »stalinovsko stolico« in je zato pri -poljskih domoljubih zasoviražen. Drugi del, ki ga sestavljajo v glavnem razumniki, se je zavzemal za liberalizacijo poljskega javnega življenja. To so bili pobudniki sproščenosti in so se s 'tem osovražili pri stalinovcih. To je .že ena izmed okoliščin, ki kcm-plicira bekvčrno sliko: tu Gomulka, tam stalinovci. Druge okoliščina je poljski patriotizem. Ta je pri tem slovanskem narodu tako močan, da opazovalci nikoli ne vedo, ali ne klije v srcu najzagrizenejše-ga stalinista' patriotizem, ki lahko požene ob .količkaj sončnem vremenu liste v cvet. Med vojno je izšla v emigraciji knjiga pod naslovom »Dežela brez Kvislingov«. Ta naslov, ki morda nekoliko prerašča poljski narodni ponos, je v bistvu vsekakor stvaren in resničen. Zal, da se med Slovenci — tudi na Tržaškem — ni izkazal niti v nedavni preteklosti in še manj v sedanjosti. Kdo ibi mogel uganiti, ali Gomulka ne napolnjuje s stalinisti lastno hišo -zato, ker jih ne smatra za- sovražnike, 'pač pa -za- skrbno prikrite prijatelje? ■Čudna so namreč pota- politike. •Ta ‘ugibanja pa končno niti niso tako hudo važna, de premislimo, da Gomulka drugače miti ne more ukrepati. Gomutki »talno lebdijo pred očmi opomini nesrečnega Nagyja, in -ti opomini vzbujajo o-pravičljiv strah! Gomulka se zaveda današnje stvarnosti; ve, da njegova moč sloni na treh stebrih: na cerkvi, ljudstvu in sovjetskih četah, ki so v deželi. Imre Na-gy se je naslanjal samo na prva dva stebra. pTav zato je njegov poizkus traja-l vsega pet dni! Njegov naslednik, Janos Kadar, se naslanja samo na steber št. 3, na sovjetske čete, in vlada — kako, to je •drugo vprašanje — vlada še danes. 'To so grda, gola dejstva. Popolnoma zmotno je (namreč mnenje, da bi se mogla- komunistična vladavina, ki živi ob samem robu zahodnega sveta, vzdržati na oblasti brez sovjetskih tankov. Geslo: »Proč s stalinovci!« je namreč za ljudstva v priprežniških deželah zgolj začetek in sredstvo za dosego cilja. Cilj v vseh teh državah pa je enoten: ,»Proč s .komunizmom!« Nekaj časa je Hruščev še verjel, da je »titovstvo« pripravna o-grada, ki lahko prepreči popolni pobeg priprežniških narodov ia .»socialističnega' sabora«. Te Bruščeve utvare so se v -Bur dimpešti z mečnim treskom razpočile. Titovska napol komunistična ograda ne velja. Zato so spet potrebni španski jezdeci in solidna bodičasta ograja z visoko napetostjo in gostimi minskimi polji. To je povedal sam .Radarjev minister Avstrijcem, ko so mu .zaprli pred nosom vstop ma avstrijsko ozemlje. Vse to je Gomulki dobro znano in zato ne želi, da bi se madžarska tragedija po-novila na Poljskem. Svoj narodni komunizem bi Gomulka rad obvaroval pred madžarsko me srečo; to pa zahteva velikih državniških sposobnosti in znanja. To zahteva tudi precejšnjo porcijo makiaveliz-, ma, če pod tem pojmom razumemo zgolj poznavanje večno nespremenljivih, predpisov oblastnosti. Gomulkova naloga bi bila -znatno lažja, in Poljska bi bila že precej' daleč na- poti. k svobodi, če bi Madžari ne odšli predaleč. 'S tem gotovo ne mislimo kritizirati madžarske vstaje. Kako naj kritiziramo po nedolžnem zaprte, ki udarijo iz zaporov in ki jih po kratki osvobodilni opojnosti spet vračajo v ječe. Ali je kaj čudnega pri tem. če se pri tem maščujejo nad svojimi 'nečloveškimi zatiralci? Vsaka vstaja zapornikov — ne glede .kdo koga. zapira — je podvržena določenim zakonitostim. Najvažnejši izmed teh zakonov pravi: »Kdor ne želi nazaj, v ječo, temu je nujno potrebna zunanja pomoč!« Vsi vemo pa, da je ta pomoč od zunaj, kljub komunističnim lažem doma in v tujini, na Madžarskem izostala im prav tako vemo tudi zakaj. Svetovna vojna zaradi madžarske svobode bi bila sicer pogumna, obenem pa tudi samomorilska oblika pomoči. Mnogi ljudje na Zahodu so prepričani, da bi Sovjeti brez svetovne vojne odšli na ono stran Karpatov... Jamstev za taka- sklepanja na žalost ni. Dejansko so Madžari krvaveli, Zahod pa jim je ploskal. Z golim ploskanjem pa ni mogoče raz-biti zidov jetnišnic in tudi ne s sočustvovanjem svobodnih ljudi. Tudi tega se zaveda Gomulka in temu primerno tudi u-krepa. Čeprav verjetno ceni oba-.stebra, cerkev in ljudsko naklonjenost, in čeprav se zaveda, da je samo s tema zaveznikoma mogoče izvojevati relativno svobodo, si ne dela nobenih utvar, da -bi tretji steber, to je sovjetski vojaški škorenj, prav tako kot na Madžarskem odnesel končno zmago. Ce bi prišlo na Poljskem do podobnega razvoja, kot smo ga preživljali preteklo jesen na Madžarskem ,bi Gomulka .gotovo ne posnemal Nagyja, prej Kadar ja. Ura na Poljskem hiti z vso naglico. Zahod jo posluša — in ne v-e kaj storiti. Ali naj- podpira komunista- Gomulko? Senator Knowlland v Washi,ngton‘U je dejal ne. Zahod je že precej avtobusov zamudil. Ko so se na Madžarskem odprla vrata jetnišnic, iko so Rajka rehabilitirali, Rakosija prekleli in' zamenjali iz Nagyjem, ■bi bil moral Zahod glasno zaklicati: »To zaenkrat zadostuje, ne puščajte se zapeljevati niti od cerkvenih dostojanstvenikov niti od patriotov. -Držite pa krepko to, kar -ste dosegli! Svoboda prihaja postopoma!« ‘Poljski lahko Zahod pomaga z dejanji in ne z 'besedami, s praktičnimi možnostmi in brez hrupa. Te misli si je osvojila tudi ameriška vlada,-ki se je odločila^ da nakaže Poljski zaenkrat 50 milijonov dolarjev pomoči. To je ena šestina tiste vsote, ki -so jo Pa-Ij-aki zaprosili. Trenutno pa preučujejo nakazilo nadaljnjih 25 milijonov dolarjev. V Ameriki imajo pri tem vprašanju težave 7 zakonskimi določili, ki prepovedujejo podpiranje komunističnih vladavin. Izgleda pa, da bo razsodnost tudi te težave prebredite. Ni še Poljska nam propadla! Nekaj utehe za revmatike Pred sedmimi leti so na sloviti ameriški kliniki .zdravniki in 'kasnejši Nobelovi nagrajenci: Hench, Reichstein in Kenda! odkrili corttean; hormon, ki ga zdravo telo proizvaja' v dovoljnih množinah v o-bistni skorji, revmatiku pa manjka prav ta hormon. Brve injekcije cortisona so učinkovale pri bolnikih naravnost čudovito. Dolgoletni hiralci in -bolniki, ki se leta in -leta niso premaknili iz postelj, so odvrgli ber.glje in odhajali na sprehode. Tvegali so celo na kolo. Nato pa je zavladal molk o čudežnem zdravilu. Cortison se je izkazal za dvorezen nož. Hormoni bolezni niso ozdravili. C.e je bolnik prenehal z injekcijami. so se stare bolečine vrnile. Se več. Močno učinkujoči hormoni so spravili žleze v nered. Duševne depresije, vodenica in infekcijska obolenja so stopila na mesto revme. Medtem pa se je neki drugi ameriški raziskovalni skupini znanstvenikov posrečilo razviti nov sintetični hormon družine cortison. Se letošnjo pomlad .bo v prodaji pod imeinom »orion«. Na ameriškem kongresu znanstvenikov za raziskovanja revmatičnih obolenj so ugotovili, da je novo sredstvo osemkrat učinkovitejše od cortisona. Se važnejša pa je u-gotovitev, da ta medikament ni pokazal Predavanie dr. Sfiligoja Slovenska- prosvetna, matica priredi v nedeljo 7. aprila ob 10.30 predavanje o deželni avtonomiji. Predaval -bo dr. Avgust Sfiligoj. Vabljeni ! Umrl }e Edvard Herriot Prejšnji teden, so z velikimi častmi v Lyonu pokopali velikega Francoza in velikega človeka Edvarda Herriota, ki je •bil star 84 let. Edvard Herriot je bil član Francoske akademije, ki jih imenujejo ».nesmrtnike«. Verjetno pa je. da bo njegovo ime živelo dalje v evropskih zgodovinskih učbenikih kot primer in merilo za ocenjevanje Francije z njenih najboljših strani; v njeni trajnosti in z njo prepleteni .gibčnosti, v njeni mnogovrstnosti in njenih človekoljubnih utripih. Edvard Herriot je bil politik, pisatelj in župan; mož politike in, države, mož peresa im duha, mož podedovanega in vendar razvijajočega se družbenega -ustroja. Povsod je z umevnostjo, ki izvira iz osebnega- po,guma in sodelovanja, sprejemal prva in odgovorna mesta-. Francoski parlament ga je priznaval za suverenega predsednika, mestu Lyonu je ‘županova! natančno pol stoletja, francoska literatura je upravičeno obžalovala, da- ne pripada samo njej. Edvard Herriot je bil po poklicu gimnazijski pro-fesor.Ze v mladih letih je pristopil -k iradika-lno-socialni stranki, ki je bila zbirališče zdravega in naprednega francoskega- meščanstva. Dve leti pred izbruhom prve svetovne vojne je .zašel v stike s politiko kot senator okrožja Rho-ne, vendar ga je šele prestop v poslansko zbornico postavil v vrtince političnih dogajanj. Temu so sledile naj raznovrstne j-ša ministrska mesta-. Leta. 1925 je bil prvič ministrski predsednik. Levica je zmagala, Herriot je desnici izbil oblast iz rok. Njegova pot je bila včasih kaj- zamotana', in ta- ga. je speljala, tudi v desničarske vlade, če so tako zadržanje narekovale državme koristi. Edvard Herriot je bil prepričan Evropejec. Res je, da se je na kongresu svoje stranke odločno zavzemal proti Evropski obrambni skupnosti. K temu so ga vodi- li težki spomini na ujetništvo v nacistični Nemčiji. Rusom je bil hvaležen, ker so ga tega ujetništva osvobodili, vendar so njegovi odnosi do Sovjetije v zadnjih tridesetih letih preživljali nekaj preobra-ža-nj. To so bila preobražanja, ki jih je Francija preživljala od francosko-sovje.t-ske pogodbe, ki jo je podpisal Herriot, vse do »hladne vojne«. Tudi Herriot ie sklepal kompromise kot .sleherni politik, nikoli pa ni priznaval nestrpnosti. Tudi v svojih -najbolj ognjevitih govorih, saj- je bil rojen, patetik, se je vedno držal strpnosti in morale. O tem obširnejše govorijo njegove knjige kot pa parlamentarni zapisniki. Kjerkoli je .nastopal, -so ga sprejemali z navdušenjem; tudi štiridesetorica članov akademije v zelenih frakih, prav tako kot poslanci im senatorji ter čitatelji njegovih del. Ko je v zadnjih letih zaradi starosti in ošibelega zdravja odtegal zaupana mu mesta, so se francoski uvodničarji obupano spraševali, kako bo mogoče izhajati brez Herriota.. Herriot je veljal za iznajditelja povprečnega Francoza, ki je tudi v Parizu obdržal veliko porcijo podeželja. Tega povprečnega Francoza je Heir-riot uteleševal seveda v najvišjiJh oblikah. In prav to, da je bila povezanost »povprečja« >z »najvišjimi oblikami« mogoča iin učinkovita, je velika zasluga pokojnika. Besede Edvarda Herriota Največje in edino bogastvo je zemlja. * Ničesar ni, kair bi bilo tako živo kot je morje, im. gotovo ni rodovitnejše nobeno delo fantazije in pesnitve kot je čedalje globlji študij življenja v oceanu. Celo njegove barve, ki v intuicijah navdihajo umetnike v tisoč in tisoč odtenkih, žitiM- jo. Teh barv ne ustvarjajo samo svetlobna zrcala in morske globine, oblikujejo jih milijarde utripajočih živih bitij. Sam pesek je laboratorij življenja. Po Da.rwi-nu so zemeljski gozdovi Zgolj srednjevrst-no grmičevje, če jih primerjamo z neizmernimi pragozdovi morskih globin. Živali in rastline' neprestano gradijo na tem večno novem ustvarjalnem delu. * Nikoli si ni mogoče zamisliti Francije, ki naj bi bila z znanostjo in industrijo» še tako neskončno bogata,, brez cvetoče u-mestnosti, ki je krona dežele. So na svetu dežele, kjer umetnost uvažajo, ali kjer je umetnost plen zmagovitih pohodov in ne produktivno, samohotno stvarstvo. Za nas Francoze je umetnost potreben spremljevalni pojav zgodovine ali življenja. * Francozu so ideje potrebnejse od kruha. Vrelce kulture moramo stalno obrniva Ijati. Ideje so žive in so mrtve, so tildi prave mrliške ideje. Samo. s pomočjo novih zamisli je znanost ustvarjalna. V družbi, ki nastaija, mora biti znanost vodilna vse do najrtižjega obrtništva. * Bodimo pravični! Narodom, ki se nam približujejo, ne smemo jemati poguma. E-na izmed silnic Francije je njena magne-tičrua privlačnost. Francija je v resnici magnet. Francija privlačuje narode zaradi lagodnosti in iskrenosti naše gostoljubnosti. * Vse bistvene lastnosti moči lahko izražamo v številkah. Številke objemajo i-deje. Vsako m&motrivanje, ki tega ne u-pošteva, je izumetničena, konstrukcija. Nasprotujoča si pojma, patriotizem in finance, je potrebno medsebojno pobotati. (Edouard Herriot, »Paroles d’aujourdhui«, 1928) pri vseh dosedanjih preizkusih nobenih kvarnih učinkov na druge organe. Te izsledke so znanstveniki skrbno o-pazovali pri 18 bolnikih, ki so trpeli na akutnem ali kroničnem vnetjji členkov. Bolnike so z novim sintetičnim hormonom zdravili od 4 te.dnov do 5 mesecev. Zdravilni proces se je, po izjavah vodilnih zdravnikov, razvijal nad vsa pričakovanja- zadovoljivo. Vsem' bolnikom je zdravilo zelo dobro delo. V nasprotju s cortisonom ni novo zdravilo povzročalo nikakega zmanjševanja odpornih sil proti infekcijskim napadom; tudi preosnov^ zdravilo ni v ničemer motilo. Zbiranja vode v tkivih, ki je pogostokrat nastopalo pri uporabi cortisona, niso v nobenem slučaju ugotovili. Nasprotno, vsi bolniki so že v prvih dneh močno shujšali in vodenični otok je močno splahnel. Ameriški zdravniki pripisujejo novemu zdravilu izredno pomembno vlogo pri pobijanju vnetij členkov. Novo hormonsko sredstvo pa ni edina uteha bolnikov, ki trpijo na- revmatičnih obolenjih. 'S številnimi, eksperimenti in dolgoletnimi raziskovanji je moderna medicina prišla do spoznanja, da je mogoče preprečiti, lajšati in tudi ozdraviti taka obolenja. Zdravniški svet ve, da je revma- pogostokrat posledica infekcije strepto-kokov. Pr.i tem zastrupljajo skrajno škodljive o-kroglaste 'bakterije, ki se verižijo kot biseri, vse telo. Zunanji znaki se kažejo zgolj v vnetju požiralnika in v narahlem praskanju po grlu. Ta na videz nedolžni pojav pa lahko vodi k težkim vnetjem členkov. To velja posebno za tiste družine, ki so izpostavljene podedovanim dovzetnostim. Pravočasno zdravljenje s penicilinom taka obolenja lahko prepreči. Daines tudi zdravniki vedo, da se ne smejo zanašati .zgolj na obilico zdravil, ki jih industrija izdeluje in prodaja v čedalje številčnejših vrstah in oblikah. K zdravljenju spadajo tudi fizikalne terapije, roen-tgentska in ultrazvočna obsevanja, žveplene kopeli, kopeli ogljikove kisline, blatne im šotne kopeli, telovadb* in masaže. J, Mnogi zdravniki zatrjujejo, da so kopeli posebno učinkovite, če se bolniki zdravijo v kratkih odmorih obolelosti. 'Pacient lahko računa z uspehom, če jemlje' kopeli potem, ko so vnetja in bolečine nekoliko popustile. Tudi ameriški znanstveniki so potrdili pravilnost fizikalnega zdravljenja. S tem se spodbuja krvni obtok in viša telesna temperatura. Dr. H. B. Oda slikarja Černigoja v Tržaški mestni galeriji Pretekli teden je zaključil razstavo svojih del (grafike in oljnate- slike) tržaški slikar Avgust Černigoj. Njegove gra-fike so že poznane tržaškemu občinstvu po izdaji Černigojevih map. Vendar so nekatere razstavljene grafike bolj rafinirane v izdelavi in zasnovi čistih oblik. Tudi v oljnatih delih preko kubizma •išče poti v abstraktizem, ki pa še ni dognan in prepričljiv. Cisti abstraktizem zahteva veliko fantazije in vse mogoče in nemogoče oblike, ki se vrtijo imi krožijo v prostoru ter tvorijo prijetno harmonijo barv. Pri Černigoju je vsaka slika sestavljena iz kubičnih teles v močnih, živih barvah. Najbolj je zasnovana »Notranjost cerkve« z lahkimi toni. Tudi »Tovarno« se približuje abstraktni zamisli. V podajanju mrtvih narav in cvetja •mu težke .barve, strogo ograjene v .kvadratih, ne dajejo lahkotnih oblik. Njegova dolgotrajna povezanost na kubizem mu še ne daje razmaha v čisti abstraktizem. Ni pa dvomiti, da ne bi Černigoj napravil še mnogih poizkusov v tej smeri. Razstava je bila zelo zanimiva za tržaško javnost, ki ima malo stika s širšo evropsko razgledano umetnostjo. Tone Mihelič iitmNmiuiuimiiiiHiHiiiiiiiuimHiuiiitiiinniumuHniiuiiiniiiiuu! POD ČRTO KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov XIV. Kako so umorili Jana Masaryka V jugovzhodnih državah se je tragedija prehodov iz demokracije v »ljudske demokracije« izvajala po strogih dramaturških pravilih. V prvem poglavju .tragedije je moratla na' oder nekomunistična o-sebnost. Le načini so bili v raznih deželah različni. Ponekod so žrtve obešali, drugod so jih streljali, na Češkem so jih metali skozi okno. One 10. marca 1948, okrog pete ure zjutraj je pri praškem policijskem zdravniku dr. Teplyju zabrnel telefon. Policijski (uradnik notranjega ministrstva je zaspanega 7dravnika pozval, naj takoj; odide v Cerninovo palačo. Zadeva je zelo nujna in na poti je že avto za zdravnika. Tri četrt ure kasneje je bil dr. Teply z avtom že pod oboki zunanjega ministrstva. Štirje vojaki so stražili vhod. Na dvorišču sq postopali tajni agenti :in uniformirani policaji. Dr. Teplyjai so -odpeljali ob pročelju stare palače. Spremljali so ga policijski- pogledi. Nihče ni spregovoril besede. Usta vlil so -se pred pogrnjeno odejo. Policijski častnik je oddejo odstranil: mrtvec. V spalni obleki. Dr. Teply .ga je takoj spoznal. Mrtvec je bil Jan Masaryk, češkoslovaški zunanji minister. Prestrašeno je zdravnik pogledal policijskega častnika. Ta pa ni zinil -besede, ■pač pa .ie demonstrativno pogledal po pročelju stavbe navzgor. Teply mu je sledil s pogledom in opazil, da je okno v tretjem nadstropju na široko odprto. Točno pod tem oknom je ležalo truplo zuna- njega ministra Jana Masaryka. Dr. Teply je pokleknil k truplu in pričel s svojim delom. Naročil je, naj truplo dvignejo, ga obrnejo. Odprl je mrtvecu jopič pižame. Preiskava je trajala 20 minut. Kaj je u-gotovil zdravnik, tega niso nikoli objavili. Policijski zdravnik je bil čez .nekaj mesecev po tem dogodku sam mrtev. Našli so ga slonečega na pisalni mizi. Vzrok smrti: zastrupitev. Uradno je komunistična vlada Gott-wa!-da objavila skrivnostno smrt 'zunanjega ministra' Jana Masaryka v dopoldanskih urah dne 10. marca.. To se je zgodilo potem, ko so bile za več usr pretrgane vse brzojavne in telefonske zveze s tujino. Uradno poročilo so češki komunisti sestavili takole: »V zgodnjih jutranjih urah dne 10. marca je zunanji minister dr. Jan Masaryk zaključil svoje življenje, posvečeno lastni deželi in češkoslovaškemu narodu. Trpel je na težki bolezni, ki mu je kratila nočni počitek. Verjetno se je v trenutku živčne razdvojenosti odločil, da zaključi svoje življenje in se požene skozi okno svoje uradne rezidence na dvorišče Cerninove palače. Podrobnosti njegove tragične smrti bo dognala preiskava..« Kaj je ta preiskava dognala — če so jo sploh kdaj uvedli' — tega svet ni nikoli izvedel. Skrivnostna smrt Jana Masaryka je bila opozorilo, da so češkoslovaški demokraciji dnevi sešteti. Nihče na Češkem in niti v zahodnem svetu ni verjel, da je Jan MasaTy.k umrl kot samomorilec. Jan Masaryk je bil ro.ien 1. 1886 kot Sin velikega humanista in kasnejšega ustanovitelja češkoslovaške republike, Tomaža G. Masaryka. Njegova mati je bila. A-meričanka. Bil je vzgojen v zahodnem duhu. Kot politik pa' je zagovarjal tezo, da je mogoče zunanjepolitično zavarovati češkoslovaško republiko samo z naslonitvijo na Sovjetijo. To je bilo samo zunanjepolitično prepričanje, nikakor pa ne politična ideologija. •Jan Masaryk je — prav tako kot njegov oče — poročil Američanko. Vodil je udobno -življenje in nihče, ki ga je poznal, ne bi mogel slutiti, da. bi mogel tak človek, poln življenja misliti na samomor. Da je duševno trpel med komunističnimi totalitarci, je gotovo. Ampak za Jana. Ma-saryka to ne bi mogel biti razlog za takp dejanje. Praški komunisti so se prav na isti način dokopali do oblasti na Češkem, kot je to storila njihova tovarišija po ostalih prestolnicah vzhodne in jugovzh. Evrope. Češki komunistični zarotniki so se prav v tem času pripravljali, da razbijejo zadnjo trdnjavo resnične demokracije. Državni predsednik Beneš in zunanji minister Jan Masaryk, ki sta vteleševala to zadnjo trdnjavo, sta prav zaito ‘tudi zadržala po državnem udaru februarja 1948 obe odgovorni mesti, da bi komunistom preprečila to njihovo namero. Im tako naj bi se eden od njiju štirinajst dni po državnem udaru prostovoljno pognal skozi okno? Očitni dokazi Kot rečeno nihče v Pragi ni verjel v Masarykov samomor. Vsi pa so bili prepričani, da je svoboda zaenkrat na Češkem spet ugasnila. Tako kot deset let pred tem, ko so Hitlerjeve horde vdrle v deželo. Vsi ,so vedeli, da bodo sedaj, komunisti predložili Benešu menico, ki jo . je. 25. februarja- podpisal, ko se je uklonil komunistični 'Sili državnega udara1 .in imenoval novo vla-do »komunistične .koncentracije«. Beneš je komunističnega ministrskega predsednika takrat še lahko prisilil, da je še nadalje obdržal Jana Ma- saryka' za zunanjega ministra. Sedaj je bil Masa.ryk mrtev. V Pragi je vladala in vlada o Masary-kovi skrivnostni smrti ena sama verzija: Masaryk je padel skozi okno — pa .ne prostovoljno — pač pa so ga zagnali. Kmalu po četrti uiri je stražnik -obšel pročelje Cerninove palače. Pri tem ni o-pazil nič pomembnega. Ob peti uri pa je isti stražnik našel mrtvega Masaryka n4>, dvorišču. Dr. Teply, ki je truplo pregledal, je odkril mrtvaške maroge, ki se pokažejo na telesu po najmanj šestih urah, ko je nastopila smrt. Mrtvaške maroge sta poleg zdravnika opazila tudi dva policijska agenta, ki nista bila. samo v službi praške komunistične vlade, pač pa tudi še drugje. O tej okoliščini sta britanska in ameriška tajna sdužibai zbrali še več podrobnosti, Zato sta tudi britanski' politik in diplomat lord Vamsittart in bivši predsednik Združenih držav, Harry S. Truman, kar javno govorila o umoru Jana' Masa-ryka. Vansittart je 4. maja 1948 v dnevniku »Daily Ma.il« napisal, da po njegovih ugotovitvah — t. j. po ugotovitvah britanske tajne službe — ni prav nobenega dvoma več, da so Masaryka umorili v njegovem stanovanju in nato njegovo truplo vrgli na dvorišče. Predsednik Truman sicer za svojo trditev o umoru Masaryka ni navajal podrobnosti, zato pa- je trditev uradno izgovoril. Ko mu je 25. avgusta 1951 novi češkoslovaški veleposlanik v Washingtonu, Vladimir Prochaska, izročil poverilna pisma, mu je predsednik deja.1: »Odnosi med obema državama so se od umora Jana Masaryka dalje stalno slabšali.« Skrivnostne okoliščine, v katerih je tragično izginil Jan Masaryk, bodo verjetno ostale -za- javnost prikrite vse do po- novnega osvobojemja te nesrečne slovanske dežele. Kaj. pa se je zgodilo na Češkoslovaškem spomladi 1. 1948? Kaj je Masa-rykovo smrt dvignilo do političnega simbola? To vprašanje obsega najbolj tragično dejanje komunistične in sovjetske borbe za oblast v Vzhodni Evropi. Beneš in Masaryk sta ibila glasnika na-rodno-liberalnih zamisli in sta po drugi svetovni vojni z največjo gorečnostjo zagovarjala sodelovanje in sožitje med komunizmom in demokracijo na Češkoslovaškem. V resnici sta od vseh .takih poizkusov tudi najdaljšo dobo v tem u-spevala. Takrat je vladalo splošno pre-pračanje, da. uživata tako na Vzhodu, kot ,na Zahodu popolno zaupanje. Beneš je bil voditelj vseh liberalnih sil, ki so se upirale komunizmu. Beneš je bil uteha obupajočim. Beneš je nekoč pripadal ozkemu krogu, svetovalcev predsednika Roosevelta. London in Pariz sta u-poštevala njegove nasvete bolj kot katerega koli drugega tujca. Stalin in njegovi komunisti so ravnali z njim z redko spoštljivostjo. Leta 1947 je Beneš v I. delu svojih spominov napisal: »Razvoj novega sovjetskega imperija, ki s svojo decentralizacijo jamči vsakemu izmed sovjetskih narodov obstoj, brez dvoma napreduje. Sovjetija. bo vodila vse slovanske narode in si 'bo zagotovila no-v položaj- v svetu. Njena zavest v končno zmago zajema vse narode.« .Zunanji minister Jan Masaryk je ta optimizem dopolnil v nekem govoru, ki ga je izrekel pet let pred svojo smrtjo: »Naše mesto je ob strani Sovjetije. Mi ji moramo biti hvaležni', da nam je zagotovila mesto ob svoji, strani. Načelna- linija naše zunanje politike je brezpogojno sodelovanje s Sovjetsko zvezo in čuječnost nasproti Nemčiji.« (Se nadaljuje) Naslon na levo sredino Pred zadnjo sejo tržaškega občinskega sveta je izgledalo, da -bodo .socialni demokrati zapustili demokrščane in s tem izzvali krizo v odbc.ru in ime-novanje komisarja. To bi bilo imelo za posledico razpust občinskega sveta in nove volitve. Teh volitev pa ine želi nobena stranka, razen misovcev, ki si obetajo od novih volitev več mandatov. Toda prišlo je do sporazuma med -demokrščani, socialnimi demokrati in republikanci, ki so v mestnem odboru, ter med predstavniki MEN-a, Teinerjem od ISS in UP. Tako ta -sporazum, ki še ni popoln, lahko -zagotovi delovanje mestnega sveta- in odbora. To je tako imenovani naslon na levo sredino, katero -so socialdemokrati -zahtevali. 'Taiko toi imel občinski odbor na- razpolago 30 glasov od 60 v občinskem svetu in s to večino, ki pa ni večina, se da voditi občinske posle. Z ozirom na ta dogovor je postala -nezaupnica obč. odboru, ki so jo predlagali misovci, »a priori« obsojena na- odložitev. Kako se bo dogovor v praksi izkazal in ali bo ta naslon na levo upošteval upravičene zahteve Slovencev, -nam bo pokazala- -bodočnost. Vsekakor Sloven-ci vidimo v tem dogovoru začetek realne politike v mestni hiši, ki more tržaškim problemom le koristiti. Kova taisija SCEGDT-a Pretekli ponedeljek popoldne -so svečano ustoličili novo upravno komi-sijo trža,-škega občinskega podjetja za dobavo vode, plina, elektrike in cestno železnico, ki ji predseduje gospod Vladovich. Zupan je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da si -bo nova komisija morala prizadevati za čimprejšnjo finančno ozdravitev podjetja. Priporočil je nadalje, naj bi •nova uprava čim pogosteje in obširneje obveščala občinstvo o svojem delovanj«. Predsednik Vladovich je v svojem odgovoru poudaril skupno željo vseh* člfenov, da bi zaupano jim mestno podjetje čim-ibolj* izpopolnili in spravili na trdne noge. Po ustoličenju je komisija imela: svojo prvo sejo, na kateri so volili podpredsednika, potrdili nov sindikalni sporazum z uslužbenci podjetja ter so razpravljali o odstopu člana- komisije, socialista (PSI) Lampeta. V ponedeljek je tudi -začel veljati sklep občinskega sveta o povišanju tra-mva-jskih tarif od 20 na 25 -lir za navadni -listek ob delavnikih, oziroma od 25 na 30 lir za navadni listek ob nede-ljah in praznikih. Stavba uslužbencev hrajevnih ustanov V noči od ponedeljka na torek so stopili v 24-urr.o stavko uslužbenci tržaške občine in pokrajine, občinskega podpornega urada, -bolnišnic ter protijetičnega konzorcija. Stavke se je -udeležilo nekaj mainj kot 6 tisoč oseb. V vseh ustanovah in uradih pa je bilo zajamčeno najnujnejše delovanje, predvsem -bolnišnic, pokopališča, kanalizacije, oddelka za takojšnjo pomoč, razkuževanje itd. Stavko so proglasili v znak protesta, ker nadzorne oblasti niso odobrile ukrepa za popolno PODPIRAJTE SDD poenotenje plač u-službencev teh ustanov. Višje oblasti hočejo namreč določiti pri poenotenj-u plač -nižje periodične poviške, s čimer na-j bi se ti poviški izenačili s tistimi, ki jih dobivajo državni uslužbenci. iSklep o stavki sta sprejeli Pokra-jio-s-ka zveza u-sluižbencev krajevnih .ustanov in uslužbencev ibolnišnic ter sindikat občinskih uslužbencev. Po potrebi -bodo stavko v petek, torej danes,, ponovili. Razgovori o naši luki Avstrijska- vlada je pred časom izročila rimski vladi spomenico glede -raznih nerešenih vprašanj tržaškega- pristanišča. ■Na to spomenico je Rim odgovoril s pristankom, da toi ta vprašanja preučila mešana italijansko-avstrijska komisije. T» komisija naj toi se sestala v prvi polovici ma-ja. Kraj zasedanja sicer še ni določen, vendar smatrajo tako dunajski kot -tržaški gospodarski krogi, da -bodo izbrali Trst za sedež razgovorov. 'Sodelovali -bodo tudi tržaški izvedenci. Poskušali bodo urediti vprašanje železniških prevozov in tarif, pristaniških pri-stojtoin, manipulacijskih, carinskih in drugih stroškov. Nadalje -bo na tapetu tudi vprašanje zgostitve ladijskega prometa v 'naši luki. Avstrijci se namreč upravičeno pritožujejo, da so tržaške prekomorske ladijske zveze prepočasne in tudi vse preveč redke. To se pravi Tr-st potrebuje ne samo več ladij, pač pa tudi več modernih, so-do-bnih plovnih enot. Občni zbor 5 PIH1»Trstu Preteklo nedeljo 31. marca -se je vršil v društvenih prostorih v ulici Machiavelli občni zbor Slovenske prosvetne matice. I-stoča-s-no so člani proslavEi desetletnico obstoja pomembnega kulturnega in prosvetnega društva. Otvoritvenim -besedam predsednika dr. Frana Delaka- je sledilo poročilo -tajnika, blagajnika in odbornikov iz mes-ta in podeželja. Odborniki so vsestransko osvetlili neumorno prizadevanje SPM na kulturnem in prosvetnem poprišču. Vzpodbudno je predvsem delovanje naše Glasbene šole. Govora je -bilo tudi o Narodnih domovih, ki pritičejo vsem Slovencem. Ob pozdravu raznih zastopnikov društev iin organizacij se je oglasil med d-m-gimi k besedi tudi -dr. Josip Agneletto, predsednik SDZ in predstavnik SL v tržaškem mestnem svetu, ter želel SPM poln-o uspehov. Predsednik Slovenskega dobrodelnega društva, dr. R. J. Marc, pa je ob pozdravu dejal: »Presenečen sem, ko vidim, koliko pobud in koliko je toilo storjenega dela SPM v zadnjem desetletju. Izvršeno delo iin tudi načrti, ki so v teku izvršitve, niso po-s-tavljeni v reklamne svrhe, ampak za kulturne in prosvetne namene Slovencev. Tiho in plodno delo SPM bo rodilo gotovo še večje sadove.« Voščil je novemu odboru mnogo uspeha in zadoščenja ter obljubil vsestransko, -solidarnost SDD. 'Piri volitvah novega odbora- so zborovalci zopet izvolili za predsednika društva- dr. Frana De-leka. Poleg starejših članov odbora pa ; so izvolili tudi nekaj mlajših odbornikov. TRŽAŠKI PREPIHI Nomcn est omcn Ime je slabo .znamenje bodočnosti. Da je ta resnica- sta!rih Rimljanov še vedno živa, nam nakazujejo imena boljševiških poglavarjev. Minuli .so .namreč tisti -časi, ko se je Jože Džugašvi-li -spreminjal v Stalina, Uljanov pa' v Lenina. Tovariši y partijski nadzorstveni komisiji v Kremlju ne priznavajo, da se izgrajeni partijci nalivajo -s političnostjo in se prekršča-jo. Samo še staremu 'Molotovu je dovoljeno, da se pona-ša iz rdečim plemstvom-»kladivanja«. Končno pa njegov pravi priimek Sfcrjahin (od -besede »skrjaga«, >t. j. stiskač, skopuh) tudi ni- Tazodeval lastnosti moža, ki je tako -bogato delil svoje »mje-t« in vete po raznih konferencah. Ge si og-lsdemo priimke -boljševiških poglavarjev, potem nam ne bo težko ugotoviti, da so skoraj vsi -komunistični vršaci s priimki dedno obremenjeni. Ze -na samem vrhu srečamo dva hrošča: Hr>i> ščev prihaja od besede »hrušč« - hrošč in Zukov od besede »žuk«, ki pomeni hrošča-s trdo lupino. Naravnost preroški pa .je priimek Pervuhina,. ki prihaja od -»per-vij«, prvi, in priimek Matcukov, od »nepomembnega«. .»Su-slik«, polh ali pa tudi -stepska podgana je bila zloglasnemu Suslovu gotovo -za krstno botro. Obračati se, preobračati se v ruščini pravi »voro-šit«, in kdor je količkaj zasledoval preteklost in sedanjost tovariša Vorošilova, bo uganil, da je priimek no-silc-ui kot urezati, po meri. Značilno je tudi, da nosi sovjet- Odposlanstgo PSI se je ornilo iz FLRJ Odposlanci Italijanske socialistične -stranke, ki jih je vodil poslanec Vecchiet-,ti, so se vrnili s svojega enotedenskega obiska v Jugoslaviji. V ponedeljek, proti večeru, so preko Kopra in Škofij prišli v Trst. Po kratkem odmoru v prostorih tržaške PSI so zvečer nadaljevali svojo pot proti Rimu. Po obisku, v raznih mestih Jugoslavije so odposlanci PSI preteklo nedeljo obiskali Bled, -kjer so se srečali z vodilnimi slovenskimi komunisti. Prisotna sta -bila tudi Kardelj in predsednik zbornice LR Slovenije. V ponedeljek so se preko Ljubljane podali na Brione, kjer je italijanske goste sprejel predsednik Tito. Spremljal jih je Kardelj, razgovorom pa je prisostvoval tudi državni podtajnik v predsedstvu vlade, Vratuša. O razgovorih, ki jih smatra jugoslovanska vlada 'za- zelo važne, kar se vidi že po tem, da jih je z jugoslovanske strani vodil sam Kardelj, so izdali skupno poročilo. Poročilo pravi, da so jugoslovanski komunisti in komunistično usmerjeni -italijanski socialisti ugotovili istovetnost svojih gledišč v večini svetovnih vprašanj. Obravnavali so mednarodno delavsko gibanje, svetovni mir in medsebojne odnošaje. Izrazili so mnenje, da se je mednarodna napetost po nedavnih krizah zmanjšala. Socialisti vseh dežel- pa morajo zastaviti vse svoje sile za odpravo sedanje razdeljenosti v Evropi, pri čemer naj bi zagovarjali ustanovitev skup- Brez komentaria Tudi v Švici prihajajo od časa do časa na površje pritožbe o zapostavljanju določene narodnostne skupnosti. V zadnjem času so Italijani v Tesirtu tisti, ki se pritožujejo nad švicarsko skupnostjo nemškega jezika. Te pritožbe so zanimive, zanimive pa so tudi ugotovitve nasprotne strani. V švicarskem dnevniku »Basler Naeh-richten« z dne 31. marca čitamo tak odgovor, ki bo verjetno zanimal tudi -slovensko manjšino. Dopisnik O. W. iz Lugana ugotavlja: »Gotovo je, da sta obramba in spoštovanje trije-zičnosti v Švici zelo važni zadevi. Ita-liani-ta v južnih predelih Švice temelji ca mentaliteti prebivalstva, na vzgoji doraščajočega pokolenja in na kulturnih s-tremljenjih. Ali pa so ti faktorji v resnici ogroženi z močnim prirastkom nemško govorečega elementa? Pritok tujega italijanskega prebivalstva je med prebivalci južne Švice bistveno močnejši kol pritok Švicarjev z one strani Sv. Gottharda. Udomačitev priseljenih Zgonik - Salež Naši umni kmetje - gospodarji -na polju pridno pripravljajo vse potrebno, da bo tudi letos, nam sicer skopo odmerjena, a vendar dobra kraška zemlja dala obilnega pridelka. Razveseljivo ie -tudi za nedeljskega izletnika, ki se mudi v teh krajih našega tržaškega Krasa, ugotoviti, kakšen velik korak naprej so napravili naši kraški gospodarji zadnja leta v kmetijstvu. Nekateri poljedelci so se, po zgledu Proseka in Kontovela, začeli baviti 'tudi s cvetličarstvom i. zadovoljivim uspehom. Z velikim veseljem pričakujemo zgraditev novega šolskega poslopja, kjer so nam oblasti obljubile, da -bo imela svoj sedež tudi kmetijska šola, -ki je bila nr-koč na Plavja-h in je sedaj ostala onkraj meje. Bomo videli, če se bodo -te obljube tud-i uresničile in če bo današnja »enotno-komunistična« občinska uprava kos nalogam, ki si jih ie .zastavila v reklamne svrhe ob zadnjih volitvah. Do sedaj ob-Ij-ubljehi sadovi še ne zorijo. Italijanov izredno olajšujejo in pospešujejo. Na pouk, šolstvo in kulturne prireditve nimajo nemški Švicarji nobenega vpliva. Niti en sam nemški Švicar ni prisoten pri zakonodajni oblasti Kantona in tudi ne v uradih šolskih oblasti. V tesin-skem Kantonu ni po prodaji gotthardske železnice nobene nemške šole več, pač pa obstojajo le še italijanske šole. Predavanja, koncerti, ki jih švicarski Nemci radi obiskujejo, imajo čisto italijanski značaj. Kdor želi v Lugan-u rekurirati proti previsoki davčni odmeri, mora- kljub tri-jezičnosti svojo pritožbo napisati v italijanščini. Ce tega tako ne -stori, potuje njegova pritožba v koš. Nemški pevski zbori v Luganu in Bellinzoni vključujejo v svoje programe tudi italijanske -pesmi. Gg-ražanje italijenstva s strani nemških Švicarjev je treba zato preučevati z vsemi pridržki.« Tako zaključuje dopisnik svoj odgovor na očitke o zapostavljanju italijanstva v Tesin.it. Brez -komentarja. * * * Ze dolgo časa deluije v Berlinu francoska gimnazija, ki je zelo dobro obiskan -zavod. Sedaj poročajo, da -bodo v Parizu ustanovili nemško gimnazijo. V PaTizu živi okrog 7 tisoč Nemcev. Francozi so se torej odločili za protiusl-ugo tudi zato, da svojim otrokom nudijo priložnost, da se v mladih letih z lahkoto naučijo jezike sosednega naroda. Na nemških gimnazijah je danes angleščina prvi tuj jezik, ki se ga mladi Nemci učijo, v prejšnjih časih je bila francoščina. Francozi pa se močno trudijo, da bi svojemu jeziku spet vrnili nekdanji sloves. Taki napori pa so učinkoviti, če se opirajo na recipročnost. Francozi so sedaj tudi pripravljeni vrniti Nemcem Goethejevo hišo v Parizu, ki je bila -do sedaj zaplenjena. Švicarski listi, ki z veseljem ugotavljajo te vesti, pripominjajo, da bi morala na Alzaškem prav -tako izginiti prisilna uporaba francoščine. Pri tem se sklicujejo na določila »Droits de- 1’homme« (na človečanske pravice), ki jamčijo vsakomur -uporabo materinega jezika. Evropa naj bi bila pravična do vsakega kljuna, p« naj bo že kakorkoli oblikovani ■nega evropskega varnostnega ustroja, v katerem -bi torej sodelovala ali ga vsaj jamčila tako Vzhod kot Zahod, Takšno je bistvo poročila o razgovorih. Kakor vidimo ni v njem nič novega, niti n-i-č nepričakovanega. Značilno je pa le, da-so -ugotovili istovetnost gledanj samo na -»večino« mednarodnih vprašanj, ne pa na »vsa« vprašanja. ‘Zunanjepolitično pa sta Nenni in Tito itak vedno zagovarjala nekakšno sredinsko politiko med Vzhodom in Zahodom. Od nje ne odstopata niti po tragičnih izkušnjah na Madžarskem, ki so jasno pokazale, kaj toi se zgodilo z nezavarovano Evropo, , če toi se zanašala na sovjetske obljube in plemenitost. Po prijavi doltodhoo V ponedeljek je bil zadnji dan, ko so davčni obveza-nci še -lahko prijavili svoje dohodke po določilih zakona o progresivnem obdavčenju Skupnega dohodka. Na tržaškem -davčnem" uradu., ki je posloval s polno paro ves dan vse do 20. ure, je bilo zelo živahno. ■ -Računajo, da je letos 30.000 Tržačanov (oddalo svojo prijavo. Točni podatki o tetn bodo objavljeni šele okrog 15. aprila. V tej zvezi je treba omeniti tudi -zanimive izjave, ki jih je dal fininčni minister Andreotti v svojem intervjuju na I-ta-lijanski televiziji. Najprej je u-gotovil, da se ie vkljub znižanjui davčnih stopenj-in povečanju neobdavčljivih delov dohodkov, v zadnjih letih donos glavnih neposrednih davkov zadovoljivo dvignil. Tako se je donos zgrada-rine (davka od stavb) v zadnjem petletju (1950-55) skoro podeseteril, donos dopolnilnega davka- se je potrojil, davek na premično premoženje pa se je povečal iza dvakrat in pol. Dohodek, ki ga ima državna- blagajna- od teh treh davkov, je narastel od 150 na 376 milijard. Res se je v tem času povečala tudi davčna- osnova, -saj se je povprečni čisti dohodek na' prebivalca dvignil od 165.000 na 245.000 -lir. Toda davčni donos od neposrednih davkov je rastel še hitreje. To dokazuje, da je uspelo zajeti tudi tiste davčne vire, ki so prej ostali prikriti, o-ziroma niso -bili pravilno obdavčeni. Minister Andreotti je tudi napovedal, da- je v pripravi zakon, po katerem toi bili davčni obveza-nci, ki imajo dohodke samo od odvisnega delovnega razmerja, v bodoče oproščeni vsakoletne davčne prijave, ker njihove dohodke itak prijavlja, njihov delodajalec. Predpisane b#do nove progresivne lestvice za davek na dohodek od dela. 'Davčni upravi bo na ta način ostalo več časa za podrobnejše in vestnejše proučevanje tistih davčnih prijav, katere se dejansko nanašajo na večje dohodke, ki jih je možno tudi prikriti. Preurejen bo tudi postopek -za reševanje davčnih sporov. BREG Razveseljiva vest za nas Brežane je novica, da se bo pričela kmalu graditi nova modema oljarna. Ricmanjska srenja, ki je v preteklih letih morala odstopiti industrijskemu pristanišču velik del svojih parcel, bo s tem denarjem pričela kmalu s postavitvijo še lepše hidravlične stiskalnice kot je bila ona v Plavjah, kjer smo skoro vsa leta po . vojni '»pre-šadi« naše oljke. (Nasi -ljudje se tudi precej ukvarjajo z vrtnarstvom in zadovoljni so, da bodo lahko kmalu prodajali na novo zgrajenem tržaškem zelenjadnem trgu pri Sv. Andire-jU. Le škoda, da se .sedanja »napredna« (to je komunistična) občinska uprava 'tako malo briga .za naš kmečki živelj. Mar »e bi bilo mogoče dobiti kakšen fond, kot so storili v Miljah, za nagrade tudi našim umnim kmetovalcem, ki jih ni malo? Prezirati kmečko -delo in ne podpirati kmečke posesti pomeni siliti naše ljudi v -tovarno, jih zmaterializirati in postopoma odtujiti narodu. Kaj je storila dolinska komunistična, uprava za napredek -naše male kmečke posesti? 'Nič ali skoro -nič, medtem ko je potrosila milijone in -milijone za razna športna igrišča in zidove okoli njih, kot v Bol juncu. Brežan Izlet SDD Tudi letos priredi S-DD v sredo 1. maja t.1. enodnevni izlet v Val Cellino. — Vabljeni so vsi, predvsem pa mladina. Ker je število prostorov omejeno, prosimo, da se pravočasno javite v tajništvu SDD v ulici Machiavelli 22-11 - tel. 36275. Tajništvo Tiskovna svobodo v ffloshsi Boljševiške oblasti so končno dovolile vstop komunističnemu in »naprednemu« tisku v deželo. Na kioskih Inturista in v velikih moskovskih hotelih too od sedaj naprej mogoče kupovati naslednje dnevnike: »Humanitč«, »Liberation«, »L’ Uni-ta«, »II Paese« in »Daly Worker«. Doslej so v Moskvo prihajali samo časniki iz pri-prežniških držav in po obisku Hruščeva in BuJganiina tudi še ju-goslovanski listi. 'Ob tej novici se bodo preprosti komunisti po zahodnih deželah lahko prepričali, kakšno zaupanje uživa -zahodni komunistični tisk v Sovjetiji. »Delo« in »Lan voratore« še nista -našla- milosti v Kremlju. ski policijski minister Se-rov priimek, ki mu vsekakor pristaja. Beseda »serij« pomeni siv, mračen, mračnjaški. Tudi kremeljske zastopnike v tujini je usoda obdarila s. točnimi priimki, če želimo njihova imena tolmači-ti po nalogah, ki so jim zaupana. »Gromki« pomeni -glasen, Smirnov miren. »Sorit« pomeni dvigati prah, zapravljati denar, in Sori-n počenja- prav -to. »Puška« pomeni v ruščini te-p, in Puškin je izvrsten topničar. »Se-pljelavit« pomeni šešljati, izgovarjati »š« namesto as«. Sepilov rad šešlja o stvareh, ki jih prav nič ne razume, kakor n. pr. o literaturi, umetnosti in sploh kulturi. Predavanje SPM V sredo 10. aprila ob 20.30 bo v društvenih prostorih SPM v ulici Machiavelli 22-11 predavanje o pesniku FRANCETU BALANTIČU. Predaval bo prof. Vinko Beličič. Vljudno vas vabimo na -udeležbo tega predavanja. ODBOR „Mladika“ -Prav veselo smo zopet po tolikih letih zagledali prenovljeno revijo »Mladike«, že od nekdaj znano med našim narodom. Prva, lična številka je čitaice res navdušila-. Nič -ne moti njena preprostost in skromnost, saj je prav zaradi tega' še bolj priljubljena. 'Namenjena je Slovencem na Tržaškem in Goriškem, kot simbolično prikazuje skica na naslovni strani. V uvodnih besedah nas dr. Lojze Škerl bodri, naj zaupamo vase, ker je zgodovina malega naroda- tesno povezana, z vero. Na notranjih platnicah pa- je lep opis in slika naše tradicionalne -božje poti — Re-pen-tatora. M. Jeiras nas v svojem poetičnem sestavku »Človek se vedno poslavlja« popelje skozi minljivost časa in živ-* ljenja. Lepa je tudi Ocvirkova pesem »Je-sen«, kakor tudi Janežičeva »Labod -na jesen«. -Zanimiva je rubrika itfNaša -kri na tujem«. Znana mlada pesnica- gdč. Bruna Pertot iz Barkovelj, ki se oglaša, često v »Literarnih vajah«, »Veri iin domu« itd., se je tudi topot izkazala st doživetim sestavkom »Tihi večer«, saj prav iz srca izpoveduje ljubezen do -naše ožje tržaške domovine. Posrečena je -tudi Slavkova pesem »Kraška gmajna«, res »ustvarjena za nas«. Prav lepo je, da se je irevija spomnila našega idealnega, tako nesrečno preminulega- umetnika Lojzeta Bratuža, ki zasluži, da ga mladi rod posnema. Gospa Ljubka Sorlijeva vd. Bratuž se res odlikuje