SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XXXIX (33)	~i~ /^VTTTT'IVTT A T T 1 ) "T”) Til	BUENOS AIRES
štev. (No.) 12-13	HiOljU V XLii>| LJ\ l_jl±5 K Jjj	3. aprila 1980
Trpljenje in smrt — pot do zmage
i
Velika noč... v njej je osredotočeno življenje vsega človeštva, ki se je pojavilo na zemeljski obli, že v prazgodovinski dobi in se nadalje pretaka v morje večnosti, preko zgodovinskih obdobij, ki nosijo v sebi začasne poraze in pričakovane nspehe.
Kot živa in zaslužna potrditev dragocenih umetniških predstav sikstinske kapele, se človek in človeška družba rešujeta v daljnosežni, pomembni in dosledni borbi, ki zahteva vzvišene ideale.
„Jaz sem Alfa in Omega“. In ljudje sledijo izbrano si pot in se zavestno ali podzavestno srečujejo z mejniki, ki izvirajo iz zemeljske realnosti in jih vodijo do Vsemogočnega: rojstvo-življe-nje-smrt-vstajenje. Ta dejstva sestavljajo mističen krog, iz katerega ni izhoda. Predstavljajo bogato in rešilno priložnost pestrega osebnega in socialnega življenja. Iz mirnih in veselih božičnih doživetij je odprta pot v živ-ljensko problematiko, a predvsem v upanje.
Misterij velikonočne dobe bogato prešinja življenje zahodnega sveta in tudi vzhodne krščanske kulture. Stare poganske grške, rimske in barbarske družbe so ob sprejemu krščanstva prepoznale resnico, da sta trpljenje in smrt neizogibna koraka do zmage.
Velikonočno duhovno doživetje presega zgolj zgodovinsko tematiko in se razodeva tudi v umetnosti, ta pa vedno odkriva pristno mistično doživetje.
Slovenijo — kot del zahodnega sveta — obogatujejo odsevi plodovite ustvarjalnosti. Kot bežne podobe se pojavljajo v mislih mirne in harmonične barve srednjeveških fresk z velikonočnimi motivi, ikonografske upodobitve Trpečega Kristusa, Bergantov in La-yerjev križev pot in še dalje... od gotike do abstraktnosti.
Stare poganske šege in navade na Slovenskem so se presnovile v krščanskem duhu: pokop pusta, blagoslov butaric, pirhi, itd.
Misli, kot da bi bile poteze s čopičem, nam razkrivajo literarno bogastvo o temi odrešenja: najstarejša slovenska igra „Raj“; prva velikonočna pesem v stiskih rokopisih; druge verske ljudske pesmi, in verjetno višek literarne poetične kreativnosti v Gregorčičevih: „V pepelnični noči“ in „Velikonočna“.
V kratki in jedrnati zgodbi nam Ivan Pregelj realistično predstavi prozo „Bog je umrl“. V njej nam prikaže, da materializem ni le dediščina tega stoletja, ampak stalna razdvojenost človeka. „Pa so moji dijaki deca. In sto in pet in sedemdesetkrat so mi pisali v nalogi: ‘Pirhi, pomaranče, potica in gnjat..in ne eden ni pisal, da je Bog umrl in da se čudi, kako more sijati sonce na nebu, ko Bog v grobu spi...“
Vstajenje. ..višek osebnega in družbenega življenja. Vstajenje v krščanski ljubezni, ki vztrajno upa v bodočnost. Z vero v vstalega Kristusa se prebuja
IVAN CANKAR
ČETRTA
„Jezus sreča
svojo žalostno mater.“
Ko sem bil otrok, sem rad ogledoval podobe križevega pota na mračnih cerkvenih stenah. V osamljenem hramu, hladnem in tihem, v ozračju, ki je še vse dišalo po jutranji maši, molitvah in kadilu, so podobe oživele, stopile so iz okvirjev in so govorile naglas. Njih povesti so bile polne žalosti in hkrati polne tolažbe. Iz daljnih krajev so bile in iz daljnih časov, pa vendar so bile tako žive in resnične pred menoj, kakor bi ne mogla biti nobena zgodba, ki bi se vršila ob belem dnevu, telesno in šumno vpričo mojih oči. Gledal sem oblačila, kakor jih. ljudje takrat, za mojih otroških let, niso več nosili, halje in jopiče bele, rdeče, pisane, s trakovi in pentlja-m: našarjene; ali vendar se mi ta oblačila niso zdela prav nič tuja in neznana, temveč čisto domača, kakor da bi jih srečaval na cesti vsako uro. Videl sem obraze divje, zagorele, krivonose, žehteče brezsrčnost, zlobo in sovraštvo, pa se jih nisem bal', mi nikakor niso bili razbojniki iz jutrove dežele, ki so prišli žalit in ubijat, kar je bilo ljubega mojemu srcu. Zdelo se mi je, da sodijo poleg, h Kristusu in Materi božji, kakor senca poleg luči, in da bi te silne povesti ne bilo brez njih. Razločil sem glasove, nikoli zaslišane, iz brezdna vpijoče, krik in vrišč, zasmeh in zmerjanje in jok žensk iz Jeruzalema, nobene besede nisem razumel, ali vse sem občutil in presunile so mi dušo. Tako sem hodil v svetem mraku od postaje do postaje ter sem gledal in poslušal živo zgodbo, ki mi je bila zmerom draga in zmerom strašna.
Sredi med zagorelimi, kričečimi obrazi se je tiho svetilo lice njega, ki je nesel težki križ. Takrat še nisem videl njegove lepe brade, od krvi in praha oskrunjene, nisem še ugledal njegovih
in obnavlja vsa slovenska preteklost in vsa zgodovinska skušnja, ki se je učinkovito pričela ravno na velikonočni „ ponedeljek leta 568, ko so se po dogovoru Langobardi preselili v Italijo. — Trdno zaupa v Kristusovo zmago na odločilnih poljih osebnega in političnega življenja.
Na rumenkastozelenkastih argentinskih pampah se vrača spomin Slovencev na prebujajočo predpomladansko slovensko naravo.
Kot vesela aleluja zvenijo verzi Danila Gorinška na argentinskih tleh:
Lastovica vrh stolpiča Krist je vstal!
In vodica kraj gozdiča:
Krist je vstal!
Beli cvet v zeleni trati:
Krist je vstal!
Pa z neba vsi žarki zlati:
Krist je vstal!
K.	C-i.
POSTAJA
velikih, mirnih, svetlih oči, ki so vse spoznale in vse vedele. Mislil sem, da je majhen, ubog otrok, ki so mu bili brez usmiljenja naložili breme, devetkrat večje od njega; saj je omagoval pod njim celo močni Simon iz Cirene. Bos je bil otrok, ki je nosil križ, in tudi nog nje-ovih, ■ teh sirotnih, prej tako belih, se je držala strjena kri. Roke so objemale strašni les in rokavi rdeče halje so se vili nazaj prav do komolcev, da so se svetile v soncu čiste otroške lakti; in še na teh čistih lakteh so cvetele rdeče kaplje kakor mak na polju. Na glavi je nosil venec, iz trnja spleten, izpod katerega je kakor iz stoterih kangljic brez milosti lila bolečina na čelo, na lica in na oči, da se je zasenčila njih nebeška luč, in celo na ustnice, te med vsemi vekomaj blagoslovljene.
Med štirinajstimi podobami, ki so se vrstile po mrzlih stenah v mraku in tišini ter se prijazno in odkritosrčno pogovarjale z menoj, kadar sem bil z njimi sam, je bila mojdmu srcu najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezus svojo žalostno mater.
Tudi ona, Mati božja, je imela čisto otroški obraz. Droben je bil, zelo ozek in bel in dvoje velikih oči je sijalo iz njega, dvoje globokih jezer, v katerih se je trepetaje ogledovalo visoko sonce. Oblečena je bila v dolgo sinjo haljo, prepasano s širokim temnomodrim pasom, in sinjina je odsevala na licih, da so bila še nežnejša in bledejša. Na neki podobi v stari vaški cerkvi je imela srce presunjeno s sedmerimi meči in ko je stopila iz okvirja, so se narahlo zazibali in stresli teh mečev jekleni ročniki, ki so imeli obliko križa, in kaplja krvi je kanila iz srca.
Ta ozki, beli obraz je pričal brez solz in brez besed: „čigava bolečina je večja od moje?“ Ob poti je stala, ko je prišel mimo. Prišel je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes in jih je zatemnil. Ta oblak je bil rdeč prah, kri je vpila do nebes. In vse je utonilo v njem, vse je izginilo, ničesar več ni bilo, on sam je bil, prav sam v tem neizmernem krvavem oblaku. Otrok je bil, ki je objemal težek križ. Omahoval je pod njim, opotekal se in padal, da se je zasolzil kamen, ko je poljubil njegovo čelo. Tako je šel v neusmiljeno smrt. Kakor seže bela roka v noč, je segel njen pogled do njega, se je iz jezera njenih oči prelilo sonce v sonce. „Sin moj, ti ljubi otrok moj!“ Komaj je videl to roko, to lice, te oči, komaj je slišal ta glas, ni bilo trpljenja več, ne trnjevega venca več, ne križa več. Visok in lep, brez krvi in brez ponižanja je stopil k nji, da bi jo potolažil; ker njena bolečina je bila večja od njegove. —
Zdaj, v tem strašnem času, ga vidim živega tik pred seboj, vidim ga tisočkrat in stotisočkrat. Njo vidim, žalostno mater, tudi njo tisočkrat in stotisočkrat. človek gre na Golgoto, da bo trpel in umrl in da bo vstal poveličan. —
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA ŽELI SLOVENCEM V SVETU, ZAMEJSTU IN V DOMOVINI
SVOBODNA SLOVENIJA
La partida de Tito
3) La seguridad social podría ser un logro, especialmente en lo que atañe a la preocupación por los pobres y ancianos. Pero en honor a la verdad, es un mérito imputable al sistema social del comunismo, no un triunfo personal de Tito. Además la seguridad social está muy avanzada en el mundo libre capitalista, y conseguida a un precio menor que el pagado por el paraíso titoísta. En éí el trabajador (es decir ambos: hombre y mujer) asiste al trabajo en una empresa estatal de 6 a 14, y a la tarde tiene otro empleo hasta el anochecer. Sólo de esta manera puede comprarse casa y automóvil, ir de vacaciones y excursiones, etc. ¿Y dónde están los niños? Ellos, cuando pequeños, están en las guarderías; cuando mayores, dejados a merced de su propio albedrío. La vida familiar se hunde en el pantano de la vida socialista: los hijos no son bien recibidos porque incomodan a sus padres en el disfrute de los placeres de la vida. En 1979 Eslovenia obtuvo un triste récord: más de 200.000 abortos, lo cual supera el número de alumbramientos. ¿A esto se llama progreso social?
(Continuará)
niiiiminninKiHiiHHiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmHiiiiiiiiniimiiiuiiHiHiiiniiiiiiiiiin
Dr. Tine Debeljak	(5)
NEKAJ POGLEDOV Z NAŠE PERSPEKTIVE NA JOSIPA BROZA-TITA
Na temelju tega samozvanega in nasilnega „zakona“ si partizani v demokratičnem smislu laste legalnost, in upeljavo sankcije proti „narodnim iz-dajavcem“. Ti so jim bili vsi tako označeni drugi nekomunistični borci raznih legij (Slovenska, Sokolska, Narodna). Vsi komunisti so bili poklicani v gozdove in poveljstva nad njimi so prevzeli bivši španski borci: ti so prinesli iz Španije metode iz boljševiške revolucije, pomnožene s španskim načinom krutega iztrebljavanja oseb in družin in skupin. Prevzeli so zastavo s srpom, kladivo in celo špansko partizansko čepico, ki se je odslej v partizanski vojski imenovala „titovka“. Na podlagi takega „izdajstva“, ki so ga očitali drugim nekomunističnim borbenim skupinam (mihailovičevcem, legijcem), so začeli z atentati na vojaške (general Rupnik) in policijske kroge (dr. Hacin) in s streljanjem političnih nasprotnikov, ki so jih gledali tudi v duhovnikih in v njih pristaših Katoliške akcije in katoliških prosvetnih političnih delavcih. Vsi so čistili teren v smislu Leninovega „plemenitega sovraštva“, s katerim mora biti prežet slednji komunistični aktivist. Treba je bilo ustrahovati ljudi!... Stalin jim je bil vzor čiščenja, in Tito je bil stalinist, prav tako brezpogojen stalinist J. Vidmar, predsednik 0!F v Sloveniji (Obrazi 136) itd. Če je Stalin glasil o „iztrebljenju sovražnikov“, „nobenega usmiljenja z njimi“ (Guerra patria, 23), je Djilas pisal himne na to neusmiljenost, kot o „plemenitem sovraštvu“, ki pa pozna sovražnika samo kot „fašistično zver“, Tito je odobril Djilasove besede: „biti usmiljen in sočuten z njimi, s temi krvoločnimi zvermi — mar se to ne pravi, da se izneverjaš temu, za kar si šel v borbo?“ (28). Tito je ukazal Djilasu, ko je šel v črno goro: „Streljaj vsakega, čeprav je član pokrajinskega komiteja partije, če kdo koleba in kaže pomanjkanje discipline...“ (War time). Djilas — kot piše sam — je o-sebno moril, prerezal je grlo ujetemu Nqmcu. „In izvlekel sem nož in mu z enim samim zamahom prerezal grlo.“ (Wartime, citat KPJ i rat, 105). Djilas je ustvaril „pasje groblje“ v črni gori, pokopališče ljudi-psov! Celo ženska
kot Vida Tomšičeva je po smrti moža vpila partizanom: „Vidiš fašista: Bij! Vidiš izdajalca: Bij! Kolji! Vidiš sovražnika: Bij! Kolji!*“ (Citat v Novi domovini, Bs. As., odrezek nima letnice.)
Ne bom ponavljal vseh vrst umorov, ki so se tedaj vsak dan ponavljali v vsej slovenski domovini, ko so padali ne le duhovniki, tudi ženske Marijinih družb pa cele družine (Mravljetovi, Mau-serjevi, Kozinovi...) prav v zverinskih položajih, v neverjetni krutosti, ki je Slovenci doslej niso poznali. Šele navodila Kominforma, ki so prišla iz Moskve tik pred začetkom vojne (1940) in jih navaja 'Clissold, in kjer se detajli-ra, kdo vse naj pade pod nož, so pokazala pot. Kdor bere o teh tudi množičnih pobojih, se čudi, odkod taka zver-skost v slovenskega človeka, naj pogleda na zgled ruske revolucije, na ukaze Stalina, ki je celo slovenskemu slikarju Jakopiču bil že po fiziognomiji „kriminalec“ (Vidmar, Obrazi). Od tam je šla kruta brutalnost slovenskih komunističnih voditeljev, ki stopajo slepo v „lepšo daljnjo bodočnost“ tudi po truplih množic... Ni čudno, da je taka besnost in klanje vodilo v odpor.
Vse te moritve niso šle iz nacionalnega odpora proti okupatorjem, saj niti zadevale niso okupatorjev, temveč le slovenske ljudi, od najvišjih (Natlačen, Ehrlich) do najnižjih hromcev (Kozi-nov). Vs ti umori so izhajali iz načela komunizma in borbe za njih „utopijo“ kot socialno maščevanje „razreda nad razredom“, kot krvava pot v revolucijo preko -naše zemlje, kot „odskočne deske komunizma v Srednjo Evropo“, kot se je izrazil Kardelj, ki je v večini odgovoren za tako stanje v Sloveniji. Tito je 1. 1951 izjavil (citat Koledar SS 1951 122): „Ali nisme šli 1. 1941 na strani Sovjetske zveze v borbo za življenje in smrt na osnovi zvestob» mark-sizmu-leninizmu... teoriji, ki se je v praksi ustvarila ’-n se ustvarja v Sovjetski zvezi pod -vodstvom tovariša Stalina? Logika kaže, da smo šli v boj, ker smo bili ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih marksisti-leninisti!“
Ne proti okupatorjem; za — osvoboditev naroda ?
Veliki petek v Salvadorju
NEBO SE JE ZATEMNILO IN PRIPRAVLJA SE NEVIHTA
Razvoj dogodkov v mali srednjeameriški državi drvi z nevzdržno silo naprej, in kaos se vedno bolj bliža višku. Opazovalec dogodkov skuša iz dnevnih novic razbrati vzroke sedanjega položaja in si razložiti, ali vsaj ugibati, kam se bo stvar obrnila, pa je težko, včasih pretežko iz vrtinca nevihte sploh razbrati, od kje veter vleče. Skoraj nemogoče je znati, kdo sploh stoji v ozadju, čeprav smatramo da se v glavnih potezah gre za nov naskok
marksizma na oblast, in da se temu naskoku zoperstavlja močan odpor, v podrobnostih stvar ni tako enostavna. Niso vsi nezadovoljni na marksistični strani, in ni ves odpor demokratično usmerjen.
Nakratko opišimo zadnje dogodke. Po umoru salvadorskega nadškofa Ro-mera, so njegovo truplo prepeljali v glavno mesto in ga le s težavo nastanili v katedrali, ki je bila ,y oblasti skraj-(Nad. na 2. str.)
„Ena šola OF je dovolj"
O cerkvenih razmerah v Sloveniji ter odnosih med ¡Cerkvijo in režimom odn. partijo posvečajo v zadnjih mesecih tudi evropski listi precej pozornosti. Zanimivo je, da je Frankfurter Algemeine Zeitung v številki z dne 21. marca v zvezi s tem problemom objavila več kot polstranski članek, v katerem poda nekak celoten pregled dogajanj od znane priloge v tedniku Družina, v kateri so objavili svoje poglede na sedanjo stvarnost slovenske Cerkve Tone Stres, Franc Perko, Štefan Steiner in Franc Rode; članek navaja različne reakcije, ki so nastale kot posledica razprav navedenih štirih teologov.
V	Svobodni Sloveniji smo sproti poročali vsaj v glavnem o navedenih dogajanjih in tudi ostali slovenski listi v izseljenstvu in zamejstvu. Med zamejskim izstopa Naša luč št. 3 za letošnji marec; to je mesečnik za Slovence na tujem in izhaia v 'Celovcu. Uredniki v uvodnem članku sicer previdno pa vendarle dopuščajo možnost, da se slovenski kristjani odločijo za začasno pomoč režimu v Sloveniji (to je komunistični partiji — op. ur.) po načelu: daj-dam in to za odvrnitev sovjetske nevarnosti.
članek v „Naši luči“ glasi:
„Okrog Novega leta je zavel čez Jugoslavijo preplah. Spočeli so ga sovjetski vdor v Afganistan, Titovo nevarno obolenje in težka gospodarska kriza. Ljudje na krmilu države so se prestrašili zunanjih in notranjih sunkov in bilo je treba ukrepati.
Med drugim so se odločili navznotraj za politiko ponujene roke cerkvam, posebno rihisko-katoliški. Tej odločitvi je ¡botrovalo prepričanje, da združuje ta po nekaterih republikah nad 80% občanov, kar pomeni osemkrat več kot KP.
Znak za to režimsko obrnitev k Cerkvi je dal hrvaški komunistični prvak Bakarič. Pred kratkim je povedal: Brezboštvo je gibanje preteklega stoletja. Cerkve ni moč odpraviti, ker ta živi v glavah ljudi. Zato ise je nesmiselno in nespametno, proti Cerkvi kot verski ustanovi bojevati.’
V	Sloveniji je to spodbudo prevzel Ribičič. Sredi januarja je kot predsednik RK SZDL Slovenije povabil na pogovor slovenskega metropolita Pogačnika in govorilo se je o ‘medsebojnem zaupanju, spoštovanju in zavzetosti z obeh strani’, namreč med socialistično samoupravno družbo in rimskokatoliško Cerkvijo.
Ta taktika se je kasneje prenesla tudi na nižje plasti: po raziiih občinah so klicali duhovnike k pogovoru na krajevne skupnosti, kjer se je razpravljalo o vseh treh ujmah zelo odkrito; povsod so duhovnike nagovarjali, naj bi pomagali v tej zmedi, da bi ljudje ohranili mirno kri.
Skratka: v slovenskem prostoru je spet nastalo stanje, kakršno je bilo ob začetku zadnje vojne, ko je KPS potrebovala za izvedbo revolucije kristjane. V ta namen je takrat ustanovila OF. Po koncu vojne je kristjane odslovila po pravilu ‘Zamorec je delo opravil, zamorec lahko gre!’, kakor je splošno znano.
Da so časi OF spet tu, je nedvoumno povedal sam Ribičič: ‘Najnovejše zaostritve na mednarodnem prizorišču nas opozarjajo, da moramo še odločneje nasloniti vse obrambne priprave na široke ljudske množice, na fronto vseh naprednih sil, kot smo jih nekoč združili v protiimperialistično in v protifašistično OF’ (na seji CK ZSK, 9. januarja.).
V	težki krizi je režim ponovno zasnubil kristjane, naj mu pomagajo gasiti hišo, ker sami temu niso več kos. Ali naj kristjani to store? Ali to sploh smejo storiti?
Učitelji katoliškega nravstvnega nauka bi pomoč, za katero so bili kristjani zaprošeni, opisali takole: gre za dejanje z dvema nasprotnima učinkoma; na eni plati za odvrnitev sovjetske nevarnosti, na drugi za ohranjanje nedemokratične družbene ureditve v Sloveniji. Takšno dejanje je v vešti dopustno, če ima človek zanj važen razlog. Tako je npr. pred nekaj leti na Polj-skeni kardinal Wyszynski branil pred stavkajočimi delavci šefa vlade in partije Giereka, keb bi nadaljevanje stavke utegnilo priklicati v deželo Sovjete.
v.	.‘če se slovenski kristjani danes odločijo ža začasno pomoč režimu, dokler me bo nevarnost neposrednega sovjetskega vkorakanja mimo, potem ne bi
smeli storiti tega s podpisom praznega papirja, pač pa naj bi po načelu daj-dam kot nasprotno „uslugo“ odločno zahtevali svoje pravice, npr. pripustitev vernikov v vse službe v družbi, ^prenehanje vsiljevanja brezboštva po šolah, dostop Cerkve do dnevnega časopi-* sja, radia in TV, itd. Ena šola OF je dovolj!“
To razmišljanje v uvodniku je zanimivo in deloma presenetljivo. Nehote pa kliče po nekaterih razjasnitvah in dopolnitvah. Kljub temu, da konča z vzklikom: „Ena šola OF je dovolj!“ — vendarle odpira vrata za neko novo, današnjim okolnostim primerno OF, sklicujoč se na mnenja učiteljev nrav-vstvenega nauka.
Kot izhodno točko navaja uvodnik stavek iz govora dr. Bakariča, hrvaškega komunista številka 1, ki naj bi. pomenil nekako zeleno luč ali signal za „ponujene roke cerkvam““ in za „režimsko obrnitev k Cerkvi“. Naša luč ci-jtira tale del Bakarličevega govora: „Brezboštvo je gibanje preteklega stoletja. Cerkve ni .moč odpraviti, ker ta živi v glavah ljudi. Zato se je nesmiselno in nespametno, proti Cerkvi kot verski ustanovi bojevati.“
Za pravilno razumevanje tega stavka pa je treba vzeti celoten Bakaričev odstavek glede Cerkve. Takole je govoril po poročilu v ljubljanskem Delu z dne 5. januarja:
„Ljudje mislijo, da se je treba bojevati proti Cerkvi. Tudi s strani duhovščine slišimo: ne moremo se sporazumeti z vami, ker ste ateisti. Ateizem pa je gibanje prejšnjega stoletja, ko so vero tolmačili Renan, Strauss, Feuerbach in drugi. Mi se s takimi stvarmi ne ukvarjamo, in to iz preprostega marksističnega razloga (podčrtalo ur.), ker vemo, da ¡Cerkve ni mogoče uničiti. Pa ne zaradi tega, ker so duhovniki močni, temveč zato, ker živi v glavah ljudi, pa zato, ker današnji sistemi na našem planetu na razne načine porajajo to, kar živi v glavah ljudi. Zato je bojevati se proti Cerkvi kot verski ustanovi — nesmisel in neumnost. Naši kriteriji niso: ali si ateist ali nisi, temveč ali si za socializem ali nisi in ali si v svetovni politiki za mir ali ne. Vse drugo je manj pomembno.“ (podčrtalo ur.)
Če v zadnji stavek ¡Bakaričeve izjave vstavimo pravilne besede to je namesto „socializem“ besedo „komunizem“ in namesto „v svetovni poliki za mir“ postavimo besede: „v svetovni politiki mirno dopuščati novo podjarmljenje narodov in držav po Sovjetski zvezi“, potem je jasno kar je Baka-ric dejansko mislil.
'Glede 'Cerkve Bakarič dobre ve, da so premnogi v zgodovini, ki so vodili frontalni boj proti Cerkvi, slabo odrezali. Izbral je pot, ki je za komunizem uspešnejša in za Cerkev nevarnejša, to je pot utrjevanja komunizma. S tem bo raslo število ateistov, zmanjševalo se bo število vernih, starši bodo vedno manj pošiljali otroke k verouku, vernih vzgojiteljev mladine ne bo več, število od materializma uspavanih duhovnikov se bo večalo; tako naj bi Cerkev sama po sebi odmrla, potem ko bi se izničila. K vsemu temu bi pripomogla nejasnost in zmeda, če bi Cerkev ali slovenski kristjani sklepali podobne dogovore s komunističnim režimom.
Opirati odločitev za kake dogovore na osnovi Ribičičevih izjav je zgrešeno. Njegova obremenjenost iz preteklosti je prčvelika, in so besede, ki naj bi jih govoril pokojnemu metropolitu o „medsebojnem zaupanju, spoštovanju in zavzetosti iz obeh strani“ višek cinizma in nesramnosti.
Dopolnilo k mislim v uvodniku v „Naši luči“ naj bi bilo:
Vsaka pogodba s komunisti, paj bo še tako jasno formulirana in zajamčena z vsemi mogočimi klavzulami, je za komuniste kos papirja 'brez vsake vrednosti. Dokler ne bo v Sloveniji politične garancije, so vse pogodbe z enostranskim diktatorskim režimom prazne obljube.
Dogovor naj bi bil po načelu: daj-dam. Takoj smo pred vprašanjem, kaj naj dajo slovenski kristjani in slovenska Cerkev komunističnemu režimu in partiji ? Ali naj se odpovedo še tistim pravicam, ki bi jih morali biti deležni po mednarodnih dogovorih jugoslovanskega komunističnega režima in po slovenski ustavi, pa jim jih komunisti ne dajo?
Znano je tudi, da slovenski kristjani
MEDNARODNI TEDEN
'PALESTINCI NAPREDUJEJO. Potem ko so dosegli uradno priznanje Avstrije, so te dni podpisali poseben dokument še z Indijo. V tem skupnem dokumentu Indija in Palestinci izražajo, da bo mir na Bližnjem vzhodu mogoč le s popolnim umikom Judov iz zasedenih ozemelj (vključno Jeruzalema) in vzpostavitvijo neodvisne palestinske države.
V	OGNJU latinske Amerike je začelo goreti tudi v Hondurasu. Da bi laže zatirala izbruhe nasilja, je ameriška vlada ponudila raznovrstno orožje in svetovalce. Amerika trdi, da imajo prevratna gibanja tako v Hondurasu kot v Salvadorju popolno kubansko zaslombo in pomoč.
NA SEVERNEM MORJU blizu norveške obale, se je dogodila huda nesreča. Sredi nevihte je popustil eden izmed petih stebrov angleške petrolejske platforme „Aleksander Keitlland“, na kateri se je nahajalo 213 delavcev. Živih so rešili le 89, našli so trupla kakih 40, ostalih 80 pa pogrešajo in ni upanja da bi jih našli žive.
AMERIK ANOI sp vtfiili v New Yorku in Connecticutu in v obeh državah so zmagali tkim. opozicionalni kandidati. Za senatorja Kennedyja je zmaga pomenila vsaj majhen oddih, kajti poraz bi praktično pokopal njegove predsedniške sanje. Vendar ga Carter še vedno krepko nadkriljuje, saj ima 747 volilcev, medtem ko jih ima Kennedy le 399. Za nominacijo pa je potrebnih 1666 volilcev. Med republikanci je tudi Reagan doživel poraz v obeh državah. A tu je razlika njemu v prid še znatnejša, saj ima 314 delegatov, Bush pa le 68. Za nominacijo je potrebnih 988.
BOLIVIJA ima nenehne politične težave, čeprav o njih bolj poredko pišemo, je dejstvo, da se skoraj vsak teden govori o „vojaških nemirih“, in mora vlada nenehno upoštevati nevarnost vojaških udarov. Sedaj se narodna debata suče okoli volilnega zakona in splošnih volitev, ki naj bi jih izpeljali tekom letošnjega leta.	_
V	ROMUNIJI izvajajo velike notranje - politične spremembe. Najzanimivejša je ta, da -so Eleno Ceausescu, predsednikovo ženo, imenovali za mi-nistersko podpredsednico. Je to prva ženska v vzhodnem bloku, ki doseže tako visoko vladno mesto.
niso in ne pripravljajo nobenega oboroženega odpora, ne grozijo in ne ščuvajo k državljanski vojni po smrti Tita. Tako odgovora na vprašanje kaj naj dajo slovenski kristjani, ni. Dati morejo samo komunisti. Najmanj kar morejo dati je vsaj to, da izpolnijo mednarodne pogodbe, ki so jih podpisali v sklepni listini helsinške konference in prevzeli obveznost, da zaščitijo temeljne človeške pravice, katere vsebujejo Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948. Izpolnijo pa naj tudi določila slovenske ustave, ki so jo sami napravili in objavili. Med drugim določa ta ustava:
Člen 109: „Zajamčena je svoboda tiska, govora in ¡svoboda javnega nastopanja. Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati svoje mnenje.“ Člen 209: „Občan ¡ima pravico dajati politične in druge pobude splošnega pomena.“ 'Člen 210: „Zajamčena je svoboda združevanja in svoboda zborovanja ter drugega javnega zbiranja.“ Člen 214: „Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje verskega sovraštva in nestrpnosti.“
Ali so slovenski kristjani deležni teh pravic zapisani v ustavi? Kakšen smisel naj bi' imeli dogovori ali pogodbe preden komunistični režim začne izpolnjevati določila lastne ustave?
In končno vprašanje: Ali res kdo verjame, da bi kakršnikoli dogovor med slovenskimi kristjani in komunistično partijo odn. režimom, mogel vplivati na te, ali bodo Sovjeti zasedli Slbve-nijo ali ne?
'Prihodnje leto bo minilo 40 let od kar je začela izhajati v domovini Svobodna Slovenija med okupacijo in revolucijo. Takoj v začetku je zavzela' jasno stališče do komunizma, kazala na pogubne posledice sodelovanja kristjanov s komunisti in svarila pred nevarnostjo „sredinstva“, ki je zaneslo zmedo in nepopravljivo škodo med slovenske kristjane.
Zgodovina nam je dala prav. Pridružujemo se mnenju „Naše luči“, ko ugotavlja: „Ena šola OF je dovolj.“ Ravnajmo se dosledno tej ugotovitvi.
M. S.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Dialog je v polnem teku. Dvakrat je že zasedal notranji minister general Albano Harguindeguy z gosti, ki jih je vlada povabila na razgovor. Najprej s predstavniki demokratske napredne stranke (demoprogresisti), nato pa z zastopniki podjetnikov in podjetniških organizacij. Z enimi in drugimi je pogovor tekel o temeljnih točkah ustavnega načrta, ki ga je vlada pripravila, in ki naj bi, obogaten in izčiščen v tem dialogu, predstavljal temelj bodoče argentinske družbe.
Kaj si vlada predstavlja s tem dialogom, in kaj nekateri krogi, je pokazal pretekli teden. Vsled izjav in komentarjev raznih političnih zastopnikov so najvišji vojaški krogi izrekli svoje mnenje glede tega dialoga, poveljnik vojske, admiral Lambruschini, je zlasti poudaril, da so med nami ljudje, „ki izgleda kot da bi pozabili, kaj se je v preteklosti zgodilo“. Brigadir Graffigna, vodja letalstva, je opozarjal, da se skuša potvoriti smisel dialoga, kot ga je sklicala vlada. Poveljnik vojske, general Galtieri, pa je bil kaj jasen: „volilne skrinje so spravljene, in bodo še dolgo časa spravljene“, je zatrdil.
Ob vseh teh izjavah, pa se povrnimo znova na admirala Lambruschini-nija. Ta je v svojem nagovoru pred skupino podjetnikov podal svoj pogled na sedanji problem argentinske družbe, Ni ostal na površini, na problem inflacije, gverile ali sindikalizma. Šel je globlje. Zatrdil je, da v argentinski družbi manjka vodstvenih kadrov. Z eno besedo: Ni voditeljev. In to, čeprav je žalostna ugotovitev, je popolna resnica. Ne politične stranke, ne grsmial-ne organizacije, ne skupine podjetnikov, niti na cerkvenem področju ni opaziti voditeljev, ljudi, ki bi ne le zbrali okoli sebe skupine somišljenikov, marveč s svojo idejo prodrli v širšo javnost,--'jo osvojili za narodni ideal in državo popeljali k visokim ciljem.
Argentina v svoji zgodovini pozna nekatere dobe, ko so taki ljudje preželi narod s pozitivnim duhom in ga za krajše dobe rešili omrtvelosti. A zadnja desetletja (če izvzamemo ¡Peronov pojav, ki pa ga je bolj šteti k negativnim kot h pozitivnim) ni zaslediti vodilnega kadra, ki bi bil zmožen pripraviti stvaren program, zanj pridobiti narod in ta program izpeljati. To skuša, v neki meri, izvesti vojaška vlada. A nje delo ni popolnoma jasno, ni prozorno, in program šele pripravljajo in debatirajo v tem sedanjem ¡dialogu. Zato ni mogoče navdušiti naroda, zlasti še ker ljudje na lastni koži skušajo številne posledice preteklih zablod in sedanje prehodne krize.
Ta kriza sicer ni izključno gospo-
VELIKI PETEK V SALVADORJU
(Nad. s 1. str.)
nih levičarskih elementov. Od ponedeljka, ko je bil nadškof ubit, pa do nedelje, ko je bil pogreb, so si nenehno sledili spopadi med ¡prevratnimi skupinami in vladnimi oddelki. A okoli katedrale je bil mir in narod je potrto izkazal pastirju zadnji poklon.
Na dan pogreba se je velika množica zbrala na trgu pred katedralo. Ko se je pogreb pričel je padla ¡bomba, nakar se je začelo streljanje. Posledica: baje 40 mrtvih (viri niso soglasni glede številk) in 250 ranjenih. Mnogi so podlegli navalu ljudi, ki so bežali pred kroglami. Padlo je mnogo nedolžnih, celo žensk in otrok, ki so prihiteli le na pietetni pogreb. In spopad je bil hud, ter je pokazal na dobro vojaško pripravljenost in dobro oboroženost levice, pa tudi desničarskih skupin. Kajti v prvem trenutku se ni šlo za policijske ali vojaške elemente, ki da jim je vlada tisti dan prepovedala na cesto.
Vladna verzija dogodkov kaže, da so spopad začeli levičarji, ki so vrgli bombo, ko so hoteli ugrabiti truplo nadškofa. A 26 škofov je podpisalo dokument, v katerem izjavljajo, da je
V CHADU, mali afriški državi, se nadaljujejo notranji boji. Napori francoske vlade, da bi dosegla mir, so se izjalovili. Računajo, da je že kakih tisoč mrtvih in dva tisoč ranjenih, ¡med temi mnogo civilistov In celo otrok. Mednarodni rdeči križ zaman prosi za premirje, da bi vsaj lahko nudil pomoč ranjencem in umaknil z bojišča trupla pobitih.
darskega značaja. A denarna plat je ljudem preveč blizu, da bi razumeli boj, ki se bojuje v ozadju za velike narodne cilje, človeku, ki se z borno plačo komaj dokoplje do konca meseca, je težko govoriti o zablodah vzgoje in pomanjkanju vodilnih kadrov. Gospodarsko krizo pa bolj razume, in je večkrat skeptičen, čeprav gospodarski minister Martinez de Hoz trdi, da bomo, čeprav s težavo, gotovo prebredli sedanje težave.
Ko že govorimo o gospodarskem ministru, povejmo, da je pretekli teden potrdil, o čemer je že včasih namignil. To je, da se bo leta 1981 poslovil od svoje funkcije. Ko bo sedanji predsednik general Videla zapustil svoje mesto, bo z njim odšel tudi Dr. Martinez de Hoz. A tedaj bo, po mnenju nekaterih opazovalcev, že opravljeno najtežje delo na gospodarskem polju. Sedanji minister naj bi tedaj prepustil delo nasledniku (skoraj gotovo človeku iz njegove lastne ekipe), ki naj brez teže preteklih nepopularnih ukrepov, nadaljuje delo zlasti v dobi industrijske reaktivacije. Tedaj bodo plače počasi začele pridobivati na kupni moči in splošni socialni položaj se bo zboljšal.
Medtem pa ostanejo problemi povišanja železniške vožnje, goriv, itd. Ta teden je sicer minister za socialno skrbstvo napovedal, da bodo upokojencem povišali prejemke za 24 odstotkov. A pasivni del družbe je kljub temu eden najbolj prizadetih, in ki najtežje pričakuje boljših dni.
Sindikati na to ne morejo reagirati, že tedne teče notranja debata med gremialisti, ki se ne zedinijo glede nastopa proti vladni gremialni politiki. Ta nastop je še težji, ker delavstvo vedno manj sledi pozivom svojih voditeljev. Če se gre za zahteve povišie, potem še, če pa za interese sindikalizma, potem ne. Vsak se pa tudi boji za svoje mesto v trenutku, ko se industrijska kriza suče neznano kam. In vsak pomisli da bo težko z novim delom, čeprav uradne Statistike še vedno pričajo o visoki zaposlenosti, eni najvišjih v zadnjih časih.
V. takem ozračju je predsednik Vi-' dela naslovil na narod govor, ob četrti obletnici svojega nastopa. Postavil je zanimiv rekord: od strmoglavljenega Perona, ki je leta 1955 moral zapustiti državo, noben predsednik ni dopolnil ustavne dobe, niti dosegel štirih let vladanja. A Videla je lahko pokazal še razne druge dosežke, in napovedal, da se nahajamo v „politični dobi“, ki se je začela z dialogom. Seveda, čeprav tega ni izrecno omenil* bo ta doba trajala še dolgo let. Saj volilne skrinjice so „dobro spravljene“^ In zaenkrat je to še najboljše.
bomba priletela iz Narodne palače, in da Bo se na strehi te palače pojavili prvi oboroženi civilisti, ki so pričeli streljati na množico. Se je to zgodilo proti volji vlade ali z njenim privoljenjem? ¡Gre tu za nadvlado desničarskih ele--mentov v vojski nad bolj liberalnimi, ki so trenutno na vladi? Komu gre v prid, da ¡se ta kaos veča in da se Salvador nahaja na robu državljanske vojne.
O pokojnem nadškofu se mnogo' govori. Polno kritik je še za njegovega življenja padlo nanj, tudi obtožba, da je marksist. Sam je večkrat to ostro zavrgel, in še zatrdil, da salvadorski narod nikakor ne more in ne bo sprejel brezbožnega sistema. A priznal je, da bi soglašal z kakim socialističnim sistemom, ki bi bolj pravično uredil življenje v Salvadorju. Imenovali so ga .„glas tistih, ki nimaju glasu“. Sedaj je ta glas utihnil, in mnenje mnogih je, da skupina tistih, ki skušajo doseči socialne reforme po mirni poti, ostala brez voditelja. In da se bo sedaj ta skupina obrnila še bolj na levo.
Nahajamo se v Velikem tednu, in Kristus bo znova križan. V Salvadorju, ki nosi prav njegovo ime (Salvador — 'Odrešenik) ga bodo križali tisti, ki se kopljejo v bogastvu, medtem ko mnogi nimajo kosa kruha; tisti, ki pobijajo brez Usmiljenja, na eni ali drugi strani; tisti, ki pravično nezadovoljnim potiskajo orožje v roke in jih izrabljajo za svoje brezbožne namene; tisti, ki so oglušili lastno vest, da bi ne slišali s križa poziva: ljubite se med seboj, 'kot sem vas jaz ljubil.
Križev pot v Salvadorju se nadaljuje, in mi s strahom čakamo štirinajste postaje.

KRANJ — Kranj je znano industrijsko mesto. Ne sodi pa med kraje z najbolj onesnaženim zrakom. Toda sodba ni ravno utemeljena, ker v Kranju ne merijo onesnaženja. Pa ne zato, da bi naprave za ugotavljanje onesnaženosti ne imeli. Imajo jo, pa je nedotaknjena lepo spravljena v prostorih dimnikarskega podjetja; le strokovnjaka, ki bi napravo upravljal, nimajo, pa tudi denarja ne, da bi ga plačali.
LJUBLJANA — Ljubljanski muzej je po posredovanju iraškega generalnega direktorija za antikvitete pripravil v marcu tritedensko razstavo „Babi-. Ionska, asirska in mezopotamska umetnost“. Razstava je pred tem gostovala še v Švici in Nemčiji, nato so jo prikazali v Beogradu; po Ljubljani pa jo 'bodo prepeljali še v Avstrijo.
RADENCI — Zaradi izrednega pomanjkanja steklenic za Radensko slatino, je Radenska pozvala vse učence slovenskih šol, naj zbirajo steklenice in pripravila vrsto nagrad za šole, ki bodo najbolj uspešne pri zbiranju, za vsako steklenico pa plača poldrug dinar.
LJUBLJANA —- V letošnjem januarju so se cene v Sloveniji tako povečale, da so predvideni okviri letošnjih podražitev že skoraj polni. Pa so cene v Sloveniji naraščale za polovico počasneje kot v ostali državi.
PIRAN — Zdravstveni dom in Bolnišnica sta imela ob pregledu zaključnih lanskih računov veliko izgubo, kljub temu, da so v Bolnišnici prekoračili „delovni plan“ za 16 odstotkov, v Zdravstvenem domu pa za 24 odstotkov. Zato delavska sveta nista sprejela zaključnega računa in sta sklenila ustanoviti komisijo, ki naj znova pregleda račune Posebno čudna se zdi postavka, da so za pranje perila v prvih devetih mesecih porabili 40.000 dinarjev, v ostalih treh pa kar 800.000! Zdravstveni dom je imel izgubo 720.000 dinarjev, člani delavskega sveta trdijo, da so jim „skupne strokovne službe“ v njihovo „podjetje“
Slovenci v Argentini
Osebne novice:
Rojstvo: V družini Vančija Berčič in njegove žene Ane roj. Benitez, se je dne 5. marca rodil sin. čestitamo!
Krst: V soboto 29. marca je bila v farni cerkvi fatimske Marije v Lomas del Mirador, krščena Marija Tatjana Gorjup, hčerka Petra in ge. Adrijane roj. Telič. Za botra sta bila ga. Marta Telič in Marjan Telič. Krstil je g. Jože 'Škerbec. Čestitamo!
Poroka: V petek 28. marca sta se poročila v kapeli maristov v Lujanu g. Leopold Jurše in ga. Cilka Peternel. Za priči sta bila Jože Peternel in ga. Jožica Peternel. Poročil ju je g. Stanko Skvarča, čestitamo!
obračunale prejemke petih delavcev, ki jih pri njih ni. Delovni plan pa so presegli za 24 odstotkov!
KAMNIK — V frančiškanski cerkvi sta 1. marca koncertirala orgelski mojster Hubert Bergant in baritonist Samo Vremšak. Na sporedu so bila dela Stra-delle, Bacha, Mendelsohna, Mozarta, Faura, Francka, Johnsona in Vremšaka.
KRANJ — V Kranju so 29. februarja odprli kar tri razstave: Najprej razstavo Franceta Pibernika in Nejca Slaparja v Prešernovi hiši, malo kasneje v Mali galeriji Mestne hiše razstavo Živka Marušiča in v Veliki galeriji razstavo del slovenskih restavratorjev, ki jo je pripravilo Društvo slovenskih restavratorjev. Pri kulturnem delu je pri odprtju te razstave pel oktet bratov Pirnat.
PIRAN — V Piranu so na občini razpravljali o cenah rib. Ribe so namreč v Ljubljani nekaj dinarjev cenejše, kar je vsekakor nekoliko čudno. Pa so nekateri rekli, da so zato cenejše, ker so manjše, a tega seveda niso dokazali.
Rev. Franček Križnik, župnik v Kamniku v Sloveniji je umrl pred enim tednom na posledicah avtomobilske nesreče v Nemčiji, ko je bil tam na obisku.
Umrli so od 27. febr. do 2. marca 1980:
LJUBLJANA — Vilko Smerdu; Pavel Borštnik, up.; Albin Dobrajc, up. vrhovni sodnik; Fani Hribar r. Košak; Nežica Belle; Marija Baudaž; Avgust Ceglar; Jožefa Miklič r. Novak; Justina Zdešar r. Rutar; Fani Anžlovar, up.; prim. dr. Marjan Komar, fiziopneumo-log.
RAZNI KRAJI — Avgust Sodin, up., Celje; Ana Kozamernik r. Vrtačnik, 78, Šentvid-Lj.; Amalija Jelenko, 78, Celje; Marija Gašperšič, up. prof., Sostro; Mara Jeraj r. Pipan, up., Domžale; Franjo Novak, publicist in Maistrov borec, Maribor Marjan Gorišek, PoljeLj.; Jožefa Grah r. Vogrinčič, Starešinski vrh; Kristina Drnovšek r. Kukenberg, 81, Brežiška Hiršelj, up., Vače; Antonija Por, up., Podhom; Franc Mrak, up., Radovljica; Marjan Sodja, Brezovica; -Ciril Fric, up., Kranj; Marija Henigman, 62, Jurka vas; Frančiška Kregar r. Bezek, 70, Vižmarje; Frančiška Groznik, 83, Orle; Amalija Muha r. Uko-vič, Hrušica; Matija Matičič, Rakek; Frančiška Demšar, Nacetova mama, 84, Breznica pod Lubnikom; ‘Leopold Sar-tori, up., Radovljica; Jurij Zupančič, 85, Ravnik na Blokah; Marija Rem-škar r. Habe, Skandrova mama, Log pri Brezovici; Katarina Lesjak r. Apat, 70, Tabor; Marija Jaki, Brinje pri Šentrupertu; Marija Debevec r. Mihelčič, Nevlje; Franc Moretti, inž. geol., Novo mesto; Jože Ilovar, up., Grosuplje; Marija Kališnik r. Humar, Godič; Alojz Koren, up., 82, Celje; Pavla Kastelic r. Knafeljc, Novo mesto.
Anglosaksonci in komunizem
(Nadaljevanje in konec)
Delavec — kot gospodarski in socialni dejavnik izginja. Herman Kahn, v svoji knjigi „Leto 2000“, predvideva, da bo leta 2000, 10% ljudi proizvajalo vso hrano in industrijske izdelke, ki jih mi uporabljamo; vsi ostali ljudje bodo zaposleni v poslužništvu (service sector).
Marxova bazična supozieija, da bo vedno več delavcev in bodo ti vedno bolj obubožani, ni veljavna. Prav posebno ne drži, ker je poslužništvo tako razdeljeno. Tam ni velikih kapitalistov, ki bi kontrolirali vse prevozništvo, zavarovalnice, bolnice, šole, banke, trgovino, rokodelce, gostilništvo itd. Moderna družba nudi vsak dan novih možnosti za zaslužek na raznih poljih, in to tu v Severni Ameriki in celo v Sloveniji (čeprav reakcionarni sistem v Sloveniji te možnosti zavira in uničuje).
Profesor R. Fuchs, je napisal knjigo: „THE SERVICE ECCONOMY“, izdala jo je Columbia University Press, 1968. Na strani 10 pravi sledeče:
„In the Service Sector, firms are typically small, are usually owner managed and are often noncorporate. Fu-thermore, non profit operations, both public and private, account for one third of the Service Sector’s employment“.
V SVOBODNI MODERNI DRUŽBI je vedno več ljudi, ki pripadajo srednjemu razredu. Marx je pa napovedoval polarizacijo — maloštevilo bogatih
in večina revežev, ki bodo vsak dan bolj revni. Nobeden teh Marxovih za-ključkbv ni veljaven in jih razni znanstveniki, ki se bavijo z Marsovimi teorijami zavračajo. S povečanjem splošnega blagostanja in z decimira-njem števila industrijskih delavcev je izginila baza za Marxovo teorijo o ne-obhodnosti revolucije. Poglejmo sedaj malo pobliže zakaj se število delavcev manjša. Pisec tega članka je obiskal na stotine industrij v Ontariu. Priznati je treba, da v nekaterih delavni pogoji niso najbolj vzorni. Toda v vseh industrijah je videti vsako leto več avtomatiziranih strojev (numericly con-trolled machine tools and transfer ma-chines). Vsi ti stroji sami proizvajajo gotove dele in opravljajo nakazana dela. Delavčeva funkcija se je omejila na kontrolo stroja, oziroma več strojev. S tem se je število delavcev zmanjšalo in se še stalno manjša. Ti stroji se vedno bolj izpopolnjujejo in zmanjšujejo število delavcev. Tisti delavci, ki pa ostanejo v tovarni niso več delavci ampak visoko izvežbani tehniki in so zelo dobro plačani, cesto bolje kot razni uradniki po bankah, zavarovalnih družbah in podobno. Ti delavci niso več proletarci in jim niti .na misel ne pride, da bi organizirali ali podpirali revolucijo.
Po-industrijska doba, v katero stopajo najbolj razvite države, bo tudi imela veliko socialnih problemov. Marksizem teh problemov ne bo mogel reševati,
f Pavel
V Mendozi v lepem argentinskem mestu pod mog o č n i m i Andi je 17. marca, po težki bolezni v svojem 83. letu, dotrpel Božnarjev a-ta. Bil je e-den izmed mož tiste slovenske generacije, kateri v tem stoletju ni bilo nič prizanešeno.
Še mladoleten je kot avstrijski vojak v prvi svetovni vojni stradal na italijanski fronti in se le previdnostno rešil gotove smrti. V drugi svetovni vojni, že kot družinski oče, pa je trpel pod italijansko okupacijo in doživel internacijo na otoku Rabu, kjer bi bil skoraj umrl zaradi izčrpanosti. Sledila so krvava leta komunistične revolucije v Sloveniji, v kateri je od začetka sledil škofovim smernicam in se jasno opredelil ter odločno postavil za o-brambo svobode in vere našega naroda. Ker je bil v domačem kraju znan in vpliven, kot javni delavec in podjetnik — saj so mu tudi njegovi delavci odločno sledili —, so ga komunisti najprej skušali pridobiti zlepa, ko pa s tem niso nič dosegli, so ga obsodili na smrt in ga stalno zasledovali.
Leta 1945 je moral zapustiti cvetoče podjetje, lep dom, ženo in pet majhnih otrok in se s petnajstletno hčerko in s tisoči protikomunistov umakniti rdečemu terorju na Koroško. Sledila so tri leta življenja v pomanjkanju po taboriščih in, končno, izselitev v daljno Argentino, kjer je, šibkega zdravja, moral znova začeti iz nič in —- daleč od žene in družine. Zavedal se je, da le-ta živi v pomanjkanju, saj mu je nova oblast zaplenila vse premoženje. Zato so šli prvi prisluženi pesi ^za pakete, ki jih je pošiljal domov družini. Pa tudi teh nova oblast ni spoštovala. Tudi te je plenila, češ, ,naj pa še kaj_ pošlje“! Koliko je; moral ata pretrpeti, ko so končno „osvoboditelji“1 zaprli ženo in pustili mladoletne otroke prepuščene samim sebi!
G. Božnar je bil mož dane besede, mož zvestobe: družini, narodu, Cerkvi in Bogu je ostal zvest do zadnjega diha, z delom in ljubeznijo. Ni poznal izdajstva ne naveličanosti.
Bil je človek idealov. Življenje je imelo zanj še posebno vrednost in smisel, če je bilo v službi Boga in slovenskega naroda. Krščanski socialni nauk, ki so ga Fv. Krek in podeželski kaplani širili med ljudstvom, je imel v njem vnetega zagovornika. Vse njegovo življenje in delo v mladih letih kot fant in v zreli dobi kot posestnik in podjetnik, sta nosila pečat socialno čutečega moža. Nikoli ni videl samo sebe, samo lastne družine. Zmeraj je imel pred očmi tudi domačo vas, skupnost, slovenski narod v celoti. Imel je dobro srce in odprte roke za reveže, pa tudi za naše skupne zadeve: naš tisk ter verske in kulturne ustanove so bile deležne posebne njegove naklonjenosti. Pri tem „levica ni vedela, kaj je dajala desni-ca“.
Že iz fantovskih let je bil izredno delaven in podjeten. Poleg celodnevnega poklicnega dela je zvečer še našel čas za delo v organizacijah in društvih, za vaje pri pevskih zborih, imel smisel
ker je ta tako izrazito prikrojen za razlago in urejanje industrijske družbe, bazirane na velikih množicah industrijskih delavcev.
Izgleda, da bo socialno orientirana, pragmatska in elastična demokracija veliko lažje reševala probleme, ki nas čakajo, kot pa okosteneli in dogmatski marksizem. Istočasno pa postaja ruska družba tako razvita, da se bo morala temeljito reformirati, če hočejo preprečiti popoln gospodarski zastoj. Vsaka reforma jih pa oddaljuje od Leninove razlage Marxa in komunizma.
Dobijo se sicer ljudje v Kanadi, ki so mnenja, da dejstvo, da imajo komunisti manj kot 1% ljudskih glasov ne pomeni dosti, ker tistih nekaj komunistov so na vplivnih položajih. Morda je to res, toda vsi, ki so vplivni so tudi vidni in demokratska družba ve za njih. Če bodo skušali uporabiti kak trik, da z zvijačo in terorjem pridejo na oblast, kot so v Jugoslaviji ali na Češkem, potem se jih bo nevtraliziralo.
Iz zgodovine 19. in 20. stoletja tudi vemo, da so Anglosaksonci zelo potrpežljivi in zagovarjajo miren in demokratski postopek če se le da."
Ko pridejo navzkriž z demagogi kot Hitler ali revolucionarnimi teroristi kot komunisti, potem so pa realni in neizprosni. Zaključimo lahko torej, da komunistične revolucije v Severni Ameriki ne bo; pač pa je možno, da v kratkem času pride do večjih sprememb v Rusiji, kar bo že tako razdvojen svetoven komunistični pokret, še bolj oslabilo.
P. K.
Božnar
za aktivno versko in politično udejstvovanje. Nikoli ni klonil ali se prepuščal malodušnosti zaradi upadanja idealizma med nami. „Dokler smo vsaj trije, ki vemo, kaj hočemo, in smo pripravljeni na delo, nam ni treba obupati!‘‘ je bilo njegovo geslo. Kdor ga je poznal od blizu, se je moral vprašati: Le kako je ata ob svoji krhki fizični konstituciji vse to zmogel?
Odgovor na to vprašanje je bila njegova vera in zaupanje v Boga. Moč je črpal iz živih studencev! Božnarjev ata je vse življenje, prej v domovini in zdaj v tujini, našel čas za dnevno sv. mašo in obhajilo! Tudi že kot mlad podjetnik, ko je moral voditi delo na žagi, sprejemati les od kmetov, ali se pogajati za ceno z odjemalci, če je zato pozabil na zajtrk, si ni delal problemov. Ata je živel iz prepričanja, da posameznike in narode vodi božja roka. Roka dobrega nebeškega Očeta. Če ta dopusti, da nas doleti trpljenje, že ve,_ da je za nas koristno. Isti Oče nam daje tudi svojo pomoč, da smo preizkušnji lahko kos.
Dokler je Božnarjev ata mogel hoditi, ^je on hodil v cerkev, da se je združeval z Njim; ko pa je omagal, sta zamenjala; Bog sam ga je obiskoval sleherni dan, do zadnjega dne, na bolniški postelji. Zvestoba za zvestobo!
Ob spominu na tega slovenskega o-četa nehote pride na misel prihodnost naše skupnosti v Argentini, pa tudi usoda zasužnjene domovine. Lahko je ugotoviti, da bo slovenska skupnost med nami cvetela in živela v dolge rodove, če bo naš mladi rod imel vsaj polovico idealizma in ljiibezni do
slovenskih svetih izročil, kot ju je imel Božnarjev ata. Vse trpljenje pa in grenki, a le navidezni in začasni poraz, ki ga je žela trdo preizkušana generacija slovenskih javnih delavcev atovega kova,^ sta skupaj s prelito krvjo dvanajst ti-sočev nedolžnih Slovencev v komunistični revoluciji, poroštvo končnega vstajenja in osvobojenja drage Slovenije!
#
G. Pavel Božnar je bil rojen 21. decembra 1897 v Polhovem Gradcu kot prvorojenec očetu Pavlu in mami Ani Setničar, ki sta imela 18 otrok. Po ljudski šoli v domači vasi, je v Ljubljani dovršil trgovsko šolo. Poklicno se je u-dejstvoval kot lesni trgovec do leta 1945. Podjetje, ki ga je podedoval po očetu, je moderniziral in povečal. Leta 1927 se je poročil z gospodinjsko učiteljico Josipino Rihar. V srečnem zakonu se mu je rodilo šest hčera, sedaj vse živeče v Argentini. L. 1945 je z naj starejšo, petnajstletno bežal na Koroško, bil najprej v Vetrinjah, potem v taboriščih Lienz in Spittal na Dravi in se po treh letih bivanja v Avstriji odselil v Argentino. Po nekaj mesecih življenja v Buenos Airesu se je za stalno preselil v Mendozo, kjer si je zgradil nov dom in preživel ostali del življenja. V Mendozi je kmalu postal eden od štirih družabnikov novega, slovenskega keramičnega podjetja CACES. V mladih letih je bil član Orla, vse življenje pa član pevskih zborov in zaupnik SLS, v begunstvu pa tudi član KA. Bolezen, od katere se ni več opomogel, se mu je pojavila sredi decembra lanskega leta. Smrt, ki ga je doletela 17. marca 1980, je vdano sprejel, čeprav je do zadnjega želel ozdraveti. Njegovi zem-ski ostanki počivajo na mendoškem pokopališču Las Heras.
Pogreb Franceta Jermana
Dan je bil gorak in vetroven. Nekaj oblakov se je gnetlo nad Katedralo, vendar so se temni stolpi jasno odražali na sivem ozadju megla.
Pod Katedralo so čakala bruna, da jih krepke roke premaknejo in spremenijo v mostičke smučarskih prog. Ob robovih proge se je gnetla prst, ki bi jo bilo treba izgrebsti in odpreti odtoke previšne deževnice.
Medtem so v Dolu pri Ljubljani brsteli zvončki in trobentice in sneg je gi-nil pod žarki spomladanskega sonca.
Srce, ki je zmeraj koprnelo po dolskih njivah in gozdovih, a bilo pod Andi za katedralske gmajne in patagonska smučišča, se je nenadoma ustavilo. Neutrudljivi delavec je odšel k večnemu počitku brez vsakega predhodnega obvestila.
Zastalo je tudi življenje mesteca pod Kordiljero in množica poznanih in nepoznanih sosedov se je zgrnila, da se poslovi od Frenka Jermana na njegovi zadnji poti. Iz dvorane Club Andino Ba-riloche, kjer so mu dan in noč dru-govali znanci in prijatelji, pa seveda potrta družina, smo ga spremili 20. marca popoldne v kapelo Marije Pomočnice. Tam je p. Carlos Mateo maševal, pela pa so mlada grla, ki jih običajno vodi Lučka Jermanova, in slovenski kvartet iz Buenos Airesa. Dolg sprevod avtomobilov je sledil krsti v huanulejsko pampo, na bariloško pokopališče, ki ga pometajo vrtinci tihomorskega vetra in nad katerim bedijo stene Ventane in katedral ski stolpi, med njimi tisti Slovenski zvonik, ki sta ga France Jerman in Dinko Bertoncelj pred osemindvajsetimi leti prvič preplezala.
Predsednik Club Andino Bariloche, Vicente Ojeda, je govoril lepo in občuteno. Poudaril je, da je v svetu, ki ga vladata sebičnost in interes, Frenkova prizadevnost in vera v lepše strani življenja resnično pritegnila in občinstvo je to svetlo stran pokojnikove osebnosti prav dobro dojelo. Zato so stali ob grobu ne le bariloški župan in vojaški poveljnik, častniki gorske šole, ki jih je Frenk učil smučanja, ves odbor andskega kluba, športniki, andinisti in smučarji, temveč tudi uslužbenke izpred petnajstih let izpod Tronadorja, pa nepoznani in neopaženi delavci in športni amaterji. Iz ust slučajnega pogrebca je zvenela pravilna oznaka: „Menda je bil eden tistih redkih ljudi, ki nimajo sovražnika.“
Za Ojedom je govoril v imenu Slovenskega planinskega društva in slovenske skupnosti Vojko Arko. Velika slovenska zastava je pokrivala Frenkovo krsto, Arko je govoril slovensko in špansko v zadnji pozdrav prijatelju in sodelavcu. Težko mu je tekla beseda, a nekdo je moral pozdraviti predsednika in ustanovitelja društva, ki je polnoštevilno prispelo k slovesu. Po molitvah p. Bernika je slovenski kvartet spet zapel ob sodelovanju bariloških pevcev. Medtem se je Frenkovo truplo pogreznilo v patagonsko zemljo, ki ji je pokojnik posvetil svoje delo in svoj trud. Morje
cvetja se je zgrnilo na grob, tisti, ki smo ostali, pa smo prevzeli težavno nalogo, da ostvarimo Frenkove načrte in zamisli, ki jih je njegova prezgodnja smrt zavrla.
VA
življenjska pot
Rojen je bil 16. okt. 1920 v Dolu pri Ljubljani. Kot šestletni otrok je že smučal; s tri leta starejšim bratom Jožetom sta postala organizatorja smuškega teka v Dolu. Tik pred vojno sta kot člana Smuškega kluba Ljubljana vadila z jugoslovansko smučarsko reprezentanco. Leta 1942, že pod nemško zasedbo, je tekmoval na Koroškem z nekdanjimi olimpijskimi jugoslovanskimi smučarji. Zasedel je četrto mesto, na kar je 'bil vse življenje silno ponosen.
Kar je doživel med drugo svetovno vojno se sliši kot prava avantura. Nemci so ga mobilizirali za rusko fronto, a med dopustom so ga partizani odpeljali v goščo. Ker je bilo njegovo prepričanje protikomunistično, je nekaj mesecev kasneje prestopil k domobrancem. Kot tak je bil iz Vetrinja vrnjen, a je skočil iz vlaka in se skrival v domačem kraju. Tam ga je komunistična policija aretirala in spet je ušel, zopet na Koroško, čudovita tvarina za filmski scenarij!
Leta 1948 je prišel v Argentino, državo, za katero se je navdušil v Avstriji, ko se je srečal z avstrijskimi smučarji, ki so se ravno vrnili iz Argentine. Kot mnogo drugih, je sprva delal na javnih delih pri Ezeizi. Srečal se je s svojim rojakom Janezom Flere-tom, s katerim se je odločil, da se odpravita v južne Bariloče. Tam sta se ustalila in ustanovila družini.
Lahko bi rekli, da je Frenk (kot ga je ves svet imenoval) živel na „dil-cah“, na smučeh. Že takoj leta 1947 je na Koroškem zopet zasedel četrto mesto na tamkajšnjem turnirju. Komaj je prišel v Bariloče, je začel zmagovati. Od 1949 do 1969 je bil klubski zmagovalec CAB-a in petnajstkrat državni prvak. Ni imel konkurence; zmago mu je preprečil le zlom noge in operacija me-niskov; enkrat je bil boljši nek Severno-američan, dvakrat pa ni tekmoval. Leta 1954 bi moral kot argentinski reprezentant tekmovati na švedskem na tekih 15 in 30 km, pa so v zadnjem trenutku ukinili fonde za potovanje. Poleg smuškega teka je tudi plezaril. Kdo ne ve, da sta v navezi z Dinkom Bertoncljem prva premagala Campanile in mu dala dokončno ime Esloveno ? Poleg tega sta tudi kot prva stopila na Tumov stolp v pogorju Tres Picos.
Njegovo ime je izginilo iz tekmovalnih list po dvajsetih letih. Umaknil se je kot zmagovalec. Svoje delovanje je preusmeril v treniranje in organiziranje tekmovanj. Ena izmed njegovih zaslug je razcvet smuškega teka v Argentini. Bil je od leta 1954 trener argentinske vojske in je vojaško ekipo kot tak spremljal na tekmovanjih. Leta 1974 je šel z argentinsko reprezentanco v Falun (švedska), leta 1978 v Lahti (Finska) in letos februarja v Lake Placid, ZDA. Udejstvoval se je kot voditelj FIS-a (Mednarodne smučarske zveze) in Club Andino Bariloche.
Frenkova priljubljenost med 'buenos-aireškimi rojaki sega daleč nazaj. Bariloče in Frenk sta skoraj sinonima. Rad je imel obiske, posebno mladih. Njim je bil vedno na razpolago. Pod Trona-dorjem jih je pogostil, oni pa so se mu oddolžili s petjem in družbo pri tabornih ognjih. Visoko je cenil to družabnost. Z nasveti in vodstvom je spremljal skupine na veselih in žalostnih potih po čudovito lepem bariloškem svetu.
Pogrešali ga bomo.
Ur.
Ob 20. letnici izjave NO: Namen naše narodne politike
Pred 20. leti na praznik Vstajenja 1960 je tedanji predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Krek objavil izjavo, v kateri je NO opredelil stališče, kako naj bi bil izveden prehod iz komunistične diktature v svobod-
no vladavino na miren način brez nevarnosti za naše meje. Ta izjava, ki je zadobila ime „Slovenska formula“, je ob 20-letnici spričo razvoja dogodkov v domovini in v svetu še posebej vredna upoštevanja. Izjava glasi:
Izjava NO za Slovenijo
Narodni odbor za Slovenijo, da določno opredeli svoje stališče, kako preo-Snovati sedanje politične razmere v domovini, izjavlja:
1
Naš skupni cilj je upostavitev svobodne in demokratične vladavine, ki naj nadomesti sedanjo diktaturo komunistične stranke v Jugoslaviji.
Vzorno svobodno in demokratično vladavino nam popišeta in kažeta U-stanovna listina Združenih narodov in Splošna deklaracija i Združenih narodov o človeških pravicah.
Načelom, ki jih razglaša ta deklaracija, so svobodni evropski narodi, združeni v Evropskem svetu, dali v Strass-burških konvencijah tudi pravno obliko in jim priznali moč obveznega zakona:
Ker odločno hočemo:
a)	da demokratična načela navedenih proklamacij ne ostanejo samo
' program demokratičnih Slovencev, temveč, da se v domovini u-resničijo;
b)	da za vselej ostanemo v družini svobodnih evropskih narodov in
c)	da v bodoče laže preprečimo vsak morebiten poizkus komunistične ali kakršnekoli druge diktature,
že sedaj razglašamo, da bodi Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948 sestaven del vsake naše bodoče u-stave, bodisi Slovenije, bodisi Jugoslavije, določbe Stras-sburških Konvencij z dne 4. novembra 1950 in z dne 20. marca 1952 pa fleposredno veljavno pravo za vsako našo bodočo zakonodajo, upravo in pravosodje.
2
Da preidemo nevarno dobo prehoda iz diktature v svobodno vladovino na miren način in brez nevarnosti za naše mednarodno priznane meje, sprejemamo — nikakor ne za dokončno dr-žavnopravno ureditev, ampak le za začetno dejansko izhodišče — sedanjo razmejitev in ureditev v tem smislu, da sestavljajo Jugoslavijo Srbija, Hrvat-ska, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora in Makedonija in da njih lastno območje obsega pristojnosti, ki so bile priznane Hrvatski v sporazumu iz av'gusta 1939, in pristojnosti, ki so vsaj po besedilu sedaj priznane tako-zvanim ljudskim republikam.
3
Izhajajoč iz tega začetnega dejanskega stanja naj svobodni narodi Jugoslavije v ozračju pomirjenosti, oproščeni strahu, z izključitvijo surove sile, na način, ki odgovarja in je primeren za delovanje miroljubne demokratične družbe, v duhu namenov in načel, ki smo jih povedali v prvi točki te izjave, sami odrejajo svoja predstavništva, ki naj sklepajo o njihovih bodočih javnopravnih ustanovah in organih.
4
Demokratične stranke in politične sile iz vseh delov Jugoslavije, ki se po svojih izraženih programih in po svoji dejavnosti strinjajo z nameni in načeli, ki so povedani v prvi točki te izjave, sporazumno sestavijo začasno vlado za vodstvo in upravo poslov, ki po začasni ureditvi in razdelitvi območij ostanejo v prehodni dobi skupni.
Na praznik Vstajenja 1960.
NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO dr. Miha Krek, predsednik
čemu Slovenska formula
Istega dne je pod naslovom „Čemu Slovenska formula1* podal dr. Krek utemeljitev Izjave, mimo katere ne more nihče, ki stvarno in resno razmišlja o slovenski bodočnosti.
V uvodnih besedah ugotavlja, da politična emigracija Jugoslavije v 15. letih ni uspela sestaviti skupnega predstavništva in da tudi med Slovenci v emigraciji najdemo različne poglede. Nato nadaljuje:
Ni mogoče, ko nič ne ovira poleta naše fantazije, ko ne čutimo pritiska trdih razmer in šil, ki niso odvisne od naše volje, da bi se mogli zediniti med seboj o konkretni obliki našega bodočega državnega življenja. Pa bi tudi ne imelo posebne vrednosti ker bo končno ljudstvo, ki živi in trpi na domači zemlji, le samo moralo izreči svojo zadnjo besedo.
Zato bi bil pri sedanjih razmerah vsak nadaljnji poizkus v tej smeri samo potrata časa.
Če pa nočemo biti brezkoristni, se vendarle ne moremo udajati resignaciji in apatiji, Ne -smemo samo čakati in gledati, kaj nam bo sama od sebe prinesla negotova bodočnost. Moramo iskati druga pota.
Odgovorimo si predvsem na vprašanje, v čem smo vsi Slovenci, ne glede na strankarske, skupinske in druge razlike, enih misli, v čem smo med seboj popolnoma edini.
Skupni cilj slovenske politične emigracije ni le negativen, da se naj v Jugoslaviji odstrani sedanja diktatura komunistične stranke, temveč tudi pozitiven: naj se nadomesti s svobodno, demokratično vladavino. V tem smo si vsi Slovenci popolnoma edini.
če bi bil kje kak posameznik, ki bi se s tem ne strinjal, ki bi simpatiziral s kakršnokoli avtokratično diktaturo, pa naj bi bila absolutistična, ustaška ali orjunaška, mu pač ni mesta med demokratičnimi Slovenci.
Toda besedi „svoboda“ in „demokra-cija** sta dandanes toliko zlorabljam, po nemarnem uporabljani, da je kar treba najprej določiti kako jih pojmujemo.
Vemo predvsem kaj svoboda in demokracija nista. Svoboda ni samovolja
in demokracija ni absolutna oblast gole številčne večirte. Za vzor demokratične ih svobodne vladavine pa enostavno sprejemamo v vsem obsegu in po vsej vsebini načela Ustanovne listine Združenih narodov in še posebej Splošno deklaracijo o človeških pravicah, ki nam kaže kaj je politična demokracija in daje tudi načela za gospodarsko, kulturno in sploh družbeno demokracijo.
¡Ta deklaracija nam predstavlja ideal svobode in demokracije, ki ga doslej še nobena država na svetu ni dosegla, a so ¡se mu nekatere ameriške države in države v zapadni Evropi vsaj v nekaterih smereh bolj ali manj približale.
Res je sicer, da je deklaracija Združenih narodov ostala doslej samo priporočilo suverenim državam. Res, da to priporočilo nekatere države, tudi nekatere članice Združenih Narodov, prezirajo in zaničujejo. Toda moralne moči in vodilnosti ji to nič ne zmanjša.
Korak dalje so šle evropske svobodne države, ki so se združile v Evropskem svetu, da strnejo svoja prizadevanja za evropsko zedinjenje. V Strassburških konvencijah so dale načelom Deklaracije Združenih narodov pravno obliko in jim priznale značaj neposredno veljavnega zakona. V zaščito osnovnih človeških pravic so se odpovedale tudi svoji suverenosti s tem, da so dne 21. januarja 1959 ustanovile posebno Evropsko sodišče, pred katerim more vsak poedinec neposredno obtožiti svojo državo, če 'bi posegla v njegove neodtujljive osnovne pravice.
Glejmo Nemce. Po mnogoletnih političnih zablodah, po katastrofah dveh svetovnih vojn, se zdaj trudijo, da bi z vsemi mogočimi ustavnimi določbami in zakonitimi sredstvi utrdili in zavarovali svojo mlado demokracijo. V osnovnem zakonu za Nemško zvezno republiko so določili, da so osnovne človeške pravice zavarovane do najvišje možne mere. Deklaracija o teh pravicah velja kot neposredno veljavno pravo, člen 79 pa povrhu tega še določa, da je ta del osnovnega zakona neizpremenljiv. Vsaka revizija ustave, ki bi posegala v osnovne človeške pravice, je za vselej izključena. Strassburške Konvencije je Bundestag v Bonnu razglasil in uve-
ljavil s sklepom z dne 7. avgusta 1952. kot zakon Nemške zvezne republike.
Da. ne bi imeli besed svobode in demokracije samo na jeziku, že zdaj usmerimo vso našo in naše mladine državljansko vzgojo k idealom Deklaracije Združenih narodov, ki naj ne ostanejo samo naš program, naj bodo naše doživetje in duhovna last vseh Slovencev. Tudi našo demokratično miselnost je treba okrepiti. Nismo imeli najboljše demokratične šole niti v prejšnji Avstro-Ogrski, niti ne kasneje v Jugoslaviji. Vendar analiza našega političnega razvoja od leta 1848 dalje, ko smo se iz gluhe in mutaste množice oblikovali v zaveden -narod, dopušča upanje, da se bomo znali sami vladati.
Ne prikrivamo si nevarnosti, ki dandanes v -svetovnem merilu grozi svobodi in pravi demokraciji, če svobodni narodi in demokratične mednarodne zveze smatrajo za potrebno, da zavarujejo osnovne človeške pravice z vsemi zakonskimi sredstvi, je toliko bolj primerno in prav, da politična emigracija zasužnjenega naroda napravi trden sklep, da bo Deklaracija o človeških pravicah postala sestaven del vsake naše bodoče ustave, bodisi Slovenije, bodisi Jugoslavije. Po usodi in zgodovini nam gre mesto med svobodnimi evropskimi narodi. Tam hočemo biti. Pridružujemo se jim sedaj vsi s tem, da določimo, da bodo Strassburške Kom vencije o osnovnih človeških pravicah pri nas veljale kot neposredno pravo, obvezno za vsa naša bodoča državna oblastva.
Glede našega končnega cilja smo si vsi Slovenci edini. Glede konkretnih političnih in državnopravnih vprašanj so tudi med nami mnenja deljena.
Treba je pa vendarle, da smo si na jasnem glede stvarnega izhodišča, glede začetka, kako bomo začeli graditi svojo svobodno vladavino, ko pride čas, ko bo komunističen režim prišel v krizo. Titov komunizem je jalov. Nima za življenje sposobnega nasledstva. Ne vemo ne kdaj, ne' pod kakimi okolnostmi bo nastopil njegov razpad. Ne ukvarjamo se s konspiracijo. Želimo, da bi se prehod iz komunistične diktature v demokracijo izvršil na miren in urejen način, brez nevarnosti za naše mednarodno priznane meje. Dovolj krvi je že bilo prelite.
Oe si niso narodne sile edine glede stvarnega izhodišča ob prehodu iz diktature v svobodno vladavino, more nastati nevarna praznina in zmeda. Prehod zahteva čim popolnejšo narodno slogo in jasno krepko, hitro odločanje. Neizogiben naslednik zmede bi bil sovjetski koihunizem. V malo spremenjenih razmerah pa bi mogle naše dežele postati plen drugih držav, kakor je to bilo v drugi svetovni vojni. Slabost demokracije je, da je počasna. Vsaj glede stvarnega izhodišča, ki ga nakazujejo razmere, si moramo biti na jasnem in edini.
Naš cilj je idealen. Izhodišče pa mora biti realistično, utemeljeno- v trdih, realnih dejstvih. Morda v vseh smereh nikomur ne bo prav všeč. Saj nikomur niso všeč vse stvarne razmere, ki v njih mora živeti naš narod. Te razmere diktirajo tudi izhodišče.
Prvo realno dejstvo je obstoj Jugo sla vi je. Preživela je tudi tako kataklizmo, kot je bila druga svetovna vojna. Priznana in upoštevana je tudi taka, kakršna sedaj je. Priznana je od vseh držav sveta.
Drugo realno dejstvo je, da Jugoslavija ne v prvem desetletju strankarske demokracije, ne v desetletju kraljevskega absolutizma in tudi ne pod sedanjo komunistično in centralistično diktaturo ni mogla absorbirati sestavnih delov, ki so se leta 1918 združili v eno državo. Srbija, Hrvatska, črna Gora, pa tudi Bosna so starejše od Jugoslavije in niso izgubile svojega lastnega značaja, pa tudi Slovenija ne, ki je nastala istočasno z Jugoslavijo.
Na osnovi teh ¡dveh dejstev je vsekakor treba začeti. Dve skupini: vprašanj se pojavita za prehod: o začasni ozemeljski razdelitvi kompetenc. Ne iščemo nobenih novih rešitev. Za izhodišče sprejemamo take rešitve, ki jih je -dal že dosedanji razvoj Jugoslavije.
Najenostavnejša, najprikladnejša in najbolj praktična je sedanja teritorialna razdelitev. Izvedli so jo sicer komu-
FRENKU JERMANE ZADNJI POZDRAV
V nedeljo smo se vsi skupaj udeležili slovenske maše, ki jo je daroval dr. Jože Prešeren iz Trsta. Nekaj dni prej si ga — kot neštete obiskovalce — peljal pod Tronador in mu razkazal svojo domačijo pod ledeniki.
Danes pa Te spremljamo k zadnjemu počitku, dragi Frenk.
Odšel si iznenada po sklepu Previdnosti, ki je nedoumljiva!
Pred Teboj ostaja dolga, ozka smučina v novem katedralskem snegu, nedodelane proge smuškega teka na Catedralu in Ottu, načrti nove skakalnice, potovanje na prihodnjo smučarsko olimpiado v Sarajevo leta 1984. Močno Te bo pogrešal ne povsem dograjeni Planinski Stan in Praznik Snega bo brez Tebe nekam klavern in nedovršen.
Vendar je prav, če tisti, ki odhaja, pogleda tudi nazaj na prehojeno pot. Trideset let Tvojega življenja v deželi amancaya, muticije, cipres in leng je zapustilo globoke sledove v pokrajini, ki si jo nekoč zavestno in po prosti odločitvi izbral za svoj dom. Koča pod Tronadorjem, hišica v Melipalu, žičnica in razgledni stolp na Campanario — to si zapustil družini, ki si jo ustvaril pod bariloškimi gorami. Druge sadove Tvojega dela si pa pustil bariloškim športnikom, ki si jih leto za letom vodil preko zasneženih smučišč v zdravem in krepkem smuškem teku. Še vedno Te pomnijo Slovenski stolp, Tumov stolp in Cerro Capilla in nova Skalca je čutila spretnost Tvojih rok. Globoka vrzel bo ostala za Teboj tako v ba-N riloškem andinskem klubu kot v slovenski srenji ob Nahuel Huapiju, obe skupnosti, ki si jima dal svoje srce in jima posvetil svoje najboljše moči.
Morda Ti kdaj napišem, stari prijatelj, kaj več v spomin. Danes ne zmorem. — Tvoj odhod je bil prenagel in nas je preveč zadel.
Vojko
GORIŠKA in PRIMORSKA
OB SMRTI SLAVKA TUTE
V Sesljanu je umrl 29. februarja Slavko Tuta, rojen pred 72. leti v Tolminu, v družini liberalno usmerjene dru-žine.Liberalec, veren liberalec, je pokojnik ostal vse življenje. Ostal je narodnjak, toda kljub vsemu je bil zadnja leta pristaš Italij. socialistične stranke Njegovo delo in borba v času fašizma pa trpljenje, ki ga je prestal, kažejo, kakšno je bilo življenje mnogih zavednih primorskih narodnjakov. Pokojni Tuta je po končanem učiteljišču bil v Tolminu aktiven član slovenskih organizacij. Bil je od 1. 1927 član tajne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki se je borila proti raznarodovanju. Leta 1928 je bil aretiran, in poslan v konfi-nacijo na Liparske otoke, nato je preživel še leta po raznih ječah in konfina-
nisti, a v bistvu odgovarja sestavnim delom, ki so se in kakršni so se leta 1918 združili v Jugoslavijo.
Glede kompetenc pa je najkonkret-nej-ša razdelitev, ki so jo v okviru sporazuma iz leta 1939 izvršili srbski in hrvatski državnopravni upravni in gospodarski strokovnjaki. Temu sporazumu se sicer prigovarja, da ni bil sklenjen na demokratičen način. Vendar je treba avtorjem priznati domoljubje, ko so na predvečer druge svetovne vojne skušali za vsako ceno preprečiti, da bi Jugoslavija stopila v vojno dobo politično razprta. Tako domoljubje in podobna skrbnost bosta potrebna tudi v bodočih težkih in kritičnih dobah. Sporazum sam sicer tu ne prihaja v poštev. Sprejemamo samo juridično tehnični izdelek strokovnjakov, glede katerega pa ni bilo nikdar slišati utemeljene stvarne kritike.
Prva točka izjave je načelnega značaja in brezpogojna. Ohrani svojo vrednost v vsakem slučaju celo tedaj, če bi razpadla organizacija Združenih narodov.
Druga točka je slovenska misel o rešitvi, ki jo moramo dobiti, ali pa nam bodo drugi krojili bodočnost. Izjava bi se lahko imenovala slovenska formula. Nočemo je nikomur vsiljevati, nimamo namena, da bi jo svetovali Srbom in Hrvatom. Tudi posredniki ne moremo biti. Oni sami morajo iskati pot iz sedanje zmede in težave. Gotovo pa bi nam bilo v zadoščenje, če bi mogli njihovo misel in pot vskladiti z našo formulo.
t)ruga točka je zares le gola formula, ne pa program. Niti najmanj ne posega v programe naših strahk. Ne nasprotuje stremljenjem naših drugih skupin, ki so v opoziciji. Vsem nudi solidno izhodišče pod pogojem, da skušajo uveljaviti svoje namene na zares demokratičen način.
Formula ni provokacija niti za sedanji politični sistem v Jugoslaviji. Sicer se je sedanja Jugoslavija pri glasovanju o Deklaraciji o osnovnih človeških pravicah v zboru Združenih narodov vzdržala glasovanja in tako šla s Sovjetsko zvezo in vsemi njenimi komunističnimi sateliti in s Sandijevo
cijah, končal tržaško univerzo leta 1937 in imel do leta 1940 še dokaj mimo življenje. Leta 1940 so ga znova zaprli in zloglasno Posebno sodišče ga je obsodilo na 30 let ječe v drugem tržaškem procesu. V ječi je ostal do aprila 1944. Tedaj je odšel v Tolmin, sanjajoč o novih zarjah. Toda resničnost je bila drugačna, kot so jo predvidevali on in njegovi prijatelji iz borbe proti fašizmu. Kljub fašističnim preganjanjem in zaporom in konfinacijam so ga „osvobodi tel ji“ aretirali in je moral okusiti tudi partizanske zapore v Ljubljani. Septembra 1946 so ga izpustili in Tuta je odšel. v Trst, kjer je dobil službo na slovenskem radiu, kjer je ostal do upokojitve leta 1968.
Arabijo, ki ima še suženjstvo. Tein bolj je to čudno ker je tedaj bila Titova stranka že izgnana iz konunforina ih je hodila že svojo pot v komunizem. Vendar je tildi ta vlada podpisala ustanovno listino Združenih narodov in se tako zavezala k spoštovanju človeških pravic in osnovnih svoboščin. Zahtevamo le izpolnjevanje svečano prevzetih obveznosti.
Prav gotovo pa formula odgovarja mišljenju, željam in hrepenenju ogromne večine vseh ljudi, ki žive v Jugoslaviji in predvsem žele, da bi mogli v miru, zanesljivem pravnem stanju, spokojnosti in varnosti skrbeti za svoje preživljanje in si svobodno iskati svojo srečo.
Formula ne rešuje vprašanja, kdo naj upravlja posle, ki po začasni razdelitvi kompetenc ostanejo skupni. O tem Slovenci sami ne moremo odločati. V četrti točki izjave povemo samb svojo misel, kako bi ¡si mi predstavljali upravo teh poslov, če stvarno, brez predsodkov in ¡strasti, razmišljamo o teh poslih (zaščita mednarodno priznanih mej, zunanja politikah javna varnost, enotno gospodarsko ozemlje, stabilnost Valute itd.) bomo opazili, da so pravi interesi vseh delov in narodov Jugoslavije tako identični, da ne bo pretežko dobiti potrebno sogSasjte.
Pred očmi imamo nedosežen zgled švicarskega kolegialnega zveznega sveta, ki ga sestavljajo zastopstva suverenih kantonov in tisti, ki so izvoljeni po programih demokratičnih strank. Ko pa je zvezni svet sestavljen in konstituiran, nastopa in deluje kot predstavnik cele švicarske konfederacije.
Če postanejo te misli skupna last ,SIovencev v domovini in v zamejstvu, bomo imeli vodilo za razvoj, vodilo, ki nas bo družilo, nas navdajalo, z zaupanjem, občutkom pripravljenosti, da bomo lahko v vsakih razmerah vrgli ves vpliv v najpopolnejšo obrambo narodovih koristi in bomo zato mimo in vedro gledali v bodočnost.
Ob dnevu Vstajenja 1960. za NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO
Miha Krek
SLOVENCI v ARGENTINI
RAMOS MEJIA
CVETNA NEDELJA V SLOMŠKOVEM DOMU
Letošnja priprava na Veliko noč v farni skupnosti v Ramos Mejia je bila v znamenju obiskov iz Primorske: obiskalo nas je namreč več duhovnikov, še v postu je maševal v Slomškovem domu dekan iz Idrije g. Medvešček, ki je tudi prinesel pozdrave koprskega škofa prevzv. dr. Janeza Jenka; nedeljo kasneje pa smo imeli v gosteh msgr. dr. Prešerna iz Trsta; velikonočno obnovo je imel gost iz Gorice g. Mirko Mazora; obrede cvetne nedelje je opravil g. Jože Jurak, prav tako iz Gorice. Gospod župnik Škerbee že nekaj let oblikuje bogoslužje cvetne nedelje; tako se blagoslov oljk in butaric izvede pred Slovenskim znamenjem na dvorišču Doma, nato je procesija vse množice po obširnem in lepo urejenem vrtu v bogoslužne prostore v dvorani ob mogočnem ljudskem petju Kristusu Kralju na čast. Tudi letos so pridne žene pod vodstvom šolskega odbora napletle čez 200 slovenskih butaric; fantje so pa spletli pravo „gruntarsko“ butaro, ki so jo potem nosili v procesiji. Obredov se je udeležilo veliko število vernikov.,
Zvečer je g. Jože škerbee imel predavanje o Sveti deželi ob skioptičnih slikah, ki jih je predvajal Ivan Makovec. 'G. župnik in zakonca Makovec so lani romali v Sveto deželo in nam sedaj posredovali svoje vtise o krajih, ki jih je posvetil s svojim življenjem in smrtjo naš Gospod.
TOMBOLA
Letošnja tombola je bila sicer napovedana za v nedeljo 23. marca, a ker je bilo izredno deževno, so jo prireditelji prestavili na nedeljo 30. Tokrat je vreme v polni meri sodelovalo. Tako so rojaki povsem napolnili obširen vrt Slomškovega doma. Glavni dobitek je bil barvni televizor, ki ga je zadela ga. Kristina Prijatelj. Tombola se je odlikovala po številnih in bogatih dobitkih.
MM
OBVESTILA
PETEK, 4. aprila:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 19. uri bogoslužje velikega petka.
SOBOTA, 5. aprila:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 22. uri velikonočna vigilija.
VELIKONOČNA NEDELJA, 6. aprila:
V	Slovenskem doniu v San Martinu
velikonočni zajtrk.
SREDA, 9. aprila:
Sestanek Zveze slov. mater in žena; ob 17 v Slovenski hiši. Na sporedu zanimivo predavanje msgr. Antona 0-reharja pod naslovom: čast ih odgovornost v Cerkvi. Pred sestankom ob 15 bo istotam seja širšega odbora.
ČETRTEK, 10. aprila:
Po rednem sestanku ženskega krožka na Pristavi bo razgovor z g. Mirkom Mazorom.
SOBOTA, 12. aprila:
V	Slovenski hiši redni pouk srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 13. aprila:
XXV. Slovenski dan v Slovenski vasi.
SREDA, 16. aprila:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30 uri.
SOBOTA, 19. aprila:
Redni občni zbor Slomškovega doma ob 19. uri.
NEDELJA, 4. maja:
20. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu s celodnevno prireditvijo.
Ukrajinska katoliška univerza — Slovenski oddelek se bo začel v mesecu maju. Vpisovanje v mesecu aprilu, o čemer bomo še posejaejf’ poročali.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RACI, CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Airea Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827

SLOVENEC SEM, SLOVENEC ČEM OSTATI!
V tem duhu bomo praznovali
f
25. slovenski dani
Združimo se vsi ob tem srebrnem jubileju, ki ga bomo slavili v
SLOVENSKI VASI V LANUSU V NEDELJO 13. aprila s sledečim programom:
ob 11.30: dviganje zastav
ob 12.00: koncelebrirana sv. maša z msgr. A. Oreharjem ob 13.00: skupno kosilo ob 16.00: v dvorani:
pozdrav predsednika Društva Slovenska vas, g. Naceta Glinška.
govor predsednika Zedinjene Slovenije, g. Boža Starihe.
Avdiovizual “Slovenija v svetu” Sodelujeta mešani pevski zbor pod vodstvom g. Ivana Meleta, dekliški pevski zbor “Zarja” pod vodstvom ge. Zdenke Janove.
Pridite, da skupaj zapojemo:
„Slovenija naš dom brez mej, ker nosim te š seboj, kjer dom je moj, kjer sin je Tvoj tam si Slovenija.“
'	Vabi
ZEDINJENA SLOVENIJA

Vesele in blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja želi vsem članicam in članom, dobrotnikom in prijateljem
Društvo Slovenska Pristava
Prisrčno se ob tej priliki tudi zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali na 12. pristavski tomboli, ki je zelo lepo uspela. Vsem iskren Bog plačaj!
Društvo Slovenska vas
želi
vsem rojakom
blagoslovljene velikonočne praznike
in vabi
na 25. SLOVENSKI DAN
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA VOŠČI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
Polnost velikonočnega miru, veselja in sreče vošči vsem rojakom
Zveza slovenskih mater in žena
Avtomobili in motorni čolni — velika izbira domačih in tujih znamk. — Jahte, jadrnice in trailerji.
LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8820 T. E. 243-0270/1433
EZEIZA
Ruta 205
(nasproti postaje Ezeiza)
AlITONAITICA
Kredit na 12 mesecev, Lrez obresti. Smo zastopniki — JOHNSON IN TARRAB.
*fc«5i*»«f*FTU: rirn"
V svojem 83. letu nas je zapustila naša draga mamaj babica in prababica, tašča, teta in svakinja, gospa
Franja Knavs roj. Rojc
K večnemu počitku smo jo položili na pokopališče Villegas dne 22. marca 1980.
Zahvaljujemo se vam številnim prijateljem ih znancem, ki so jo prišli kropit, darovali cvetje in jo spremljali na zadnji poti.
Posebna zahvala msgr. Antonu Oreharju za molitve ob krsti, enako dr. Alojziju Starcu, ki ji je tudi nosil sv. obhajila in g. Jožetu Škerbcu za sv. mašo ob krsti in vodstvo pogreba. Zahvala Zedinjeni Sloveniji, Slogi in Slomškovemu domu za izplačano posmrtnino.
Žalujoči:
hčere: Milena por. Drenšek in Slava por. Pergar z družinami, sin: France z družina, sestre: Pavla, Tončka in Ivana,
v domovini in ZDA, svakinja: Frančiška z družino,
V domovini,
vnuki: Julčka, Karlo, Marija, Janez, Marjeta, Ana, Monika, Bernardo,
!	Veronika in Leticija,
pravnuki: Nanci, Martin, Sonja in Sandra
ter ostalo sorodstvo.
Loški Potok, Gore pri Sodražici, Ljubljana,
Lemont, ZDA, Buenos Aires
Iznenada je odšel po plačilo k Stvarniku, ki ga je v objemu in v opoju snežnih belin iskal, doživljal in častil
FRANCE JERMAN
bariloški podjetnik, smučarski tekmovalec in trener.
San Carlos de Bariloche, na Jožefovo 1980
Slovensko planinsko društvo v Argentini
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
JANEZ DIMNIK
STROJNA DELAVNICA
H. Almeyra 518 - Villa Libertad SAN MARTIN
T. E. 750-5469
SREČNE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE!
v.
DR. VITAL AŠIČ
ODVETNIK
Zapuščinske obravnave, nepremičninske pravne zadeve
Maipú 521, 3. nadstr. B, CAPITAL FEDERAL , T. E. 392-3935/743-3945
Vesele velikonočne praznike!
JURE VOMRERGAR
ARHITEKT
Načri za gradnje, opreme, dekoracije Av. Gaona 2776
T. E. 659-1413
HAEDO
ROJAKOM ŽELI VESELO VELIKO NOČ
e
RRON CERI A „SAN JOSE“
ANTON CERAR
VERTIZ 4634	A D R O G U E
T. E. 244-5062
KREDITNA ZADREGA
SLOGA
Z O. Z.
Bme. Mitre 97	— RAMOS MEJIA
VOŠČI SVOJIM ČLANOM IN VSEM ROJAKOM
►
Blagoslovljeno V el ih o noč!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■i
v	v
VINKO ALJANČIČ
Izdelovanje matric BELGRANO 3380	—	CARAPACHAY
Vesele
velihonočne praznike
ESTARLECIMIENTO TECGMANO DE ABERTURAS S. A. I. C.
Ruta 9 Km 1285 — Lastenia Banda Río Salí — Provincia TUCUMAN
ŽELI VSEM VESELO VELIKO NOČ!
Blagoslova
polne
velikonočne
praznike

želi rojakom
STANDMETAL S.A.
ENTRE RIOS 3763 — SAN JUSTO PRO VINCI A DE BUENOS AIRES
Blagoslovljene velikonočne praznike!
Marjan in Helena Loboda
ZAVAROVANJA
Sarmiento 643 1. nadstr., pisarna 120
Capital Federal	T. E. 40-0055
MILOSTI POLNO	
VELIKO NOČ!	
B I V E G R O	!
Fino mizarstvo	
Rep. de Chile 3036 SAN JUSTO	T. E. 651-3452
VESELO VELIKO NOČ!	
JANEZ JEMO	
Strojna delavnica “SORA”	
H. Almeyra 520 Villa Libertad - San Martin	T. E. 750-5211
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!	
KOPAČ MIRKO	
Kartonske tube za tekstilno industrijo	
Bragado 1746	CASTELAR
T. E. 629-7401	
BLAGOSLOVLJENA VELIKA NOČ!	
KASTELIC ANTON	
železobetonske zgra	d b e
Venezuela 333	RAMOS MEJIA
T. E. 658-2941	
Blagoslovljeno Veliko noč želi
TEXTIL KOSANČIČ S. A.
MOŠKI, ŽENSKI IN OTROŠKI PULOVERJI
Ramón L. Falcon 2624 C. Lynch 2569
Flores San Justo
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloé Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1980:
za Argentino $ 73.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 78.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 40 USA dol., obmejne države Argentine 35 USA dol., Avstralija 60 USA dol., Evropa 43 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 35 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado* Unidos 425, 1101, Bueno» Aires, T. E. 33-7213.
* * *

KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" z o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 • 6574
URADNE URE: PONEDELJEK. SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.

iJMt
MNOGO VELIKONOČNEGA VESELJA ŽELI VSEM ČLANOM, ROJAKOM IN DOBROTNIKOM SLOMŠKOV DOM
Prof. dr. JtJAN
j JESUS «LASNIK
■
■
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
■
« Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536
■
■
■ Ordinira v torek, četrtek in soboto
•	od 17. do 20. Zahtevati določitev
•	ure na privatni telefon 666-4366.
Srečne in blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja vošči vsem Slovencem v Argentini in po svetu
OBLAK Hnos. S. A.
Almafuerte 3868 — San Justo Provincia de Rueños Aires
%