Poštnina pla?ai*a v gotovini.
Leto XIV., štev. 303
Ljubljana, sobota 30. decembra I933
Cena 2.— Din
Upravuištvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — TelelOD št 8122. 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, šelenburgova ul 3 - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor. Gosposka ulica
št. 11. — Teleton št 24.55. Podružnica Olje. Kocenova ulica št
2. — Teleton št 190 Račun! pri poŠt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842, Praga čislo 78.180, Wipn «t 105 241
Utrditev liberalnega režima v Rumuniji
V	Rumuniji so bile pred božičem volitve v parlament, predvčerajšnjim pa nadomestne volitve v senat. Kakor ni bilo drugega pričakovati, si je nova vlada pri obeh volitvah priborila veliko večino. Pozicija liberalne stranke v Rumuniji je tedaj temeljito utrjena in vsaj za nekaj let moramo računati z liberalnim režimom.
V	rumunski politiki je že stara tradicija, da se stranke menjavajo v režimu. S to tradicijo se veže druga, namreč ta, da vsakokratna vlada dobi pri volitvah večino in se voliici tako rekoč strinjajo s tem sistemom menjavanja. Nekdaj sta se na vladi vrstili liberalna in stara konservativna stranka, po vojni pa so na mesto konservativcev stopili caranisti. kakor se običajno imenuje narodna kmečka stranka. Sedaj se oni menjavajo z liberalci.
Tako menjavanje ima svoje dobre, pa seveda tudi slabe strani. To pot pa se zdi, da so se voliici odločili za novo vladno stranko tudi iz stvarnih razlogov. Tako vsaj se da sklepati iz dejstva, da je liberalna vlada dosegla velike uspehe tudi v Transilvaniji, ki je bila vendar ves čas trdnjava narodnega krila cara-nistov. Narodna kmečka stranka je tudi tu mcčno nazadovala, mnogo bolj nego bi bilo pričakovati samo po dosedanji tradiciji. Opozicija sicer očita vladi, da je skušala s krepkimi argumenti vplivati na razpoloženje in glasovanje volilcev, ali taki očitki pač ne povedo mnogo, ker se čujejo pri vsakih volitvah, pa ne le v Rumuniji. Da je vplivalo slabo vreme neugodno na volilno udeležbo, je gotovo, prav tako tudi to, da je šla ta okolnost v prilog vladni stranki, ki ima poglavitni kader svojih volilcev v mestih, kjer vremenskih zaprek skoroda ni bilo.
Z izidom volitev se zaključuje v Rumuniji poskus, da se reformira celotna notranja državna uredba po precej radikalnih težnjah narodne kmečke stranke. Najprej je realizacijo teh stremljenj prekinil in preprečil že režim profesorja Jorge, drugi poskus, ki pa je bil že neprimerno manj močan in mu je manjkal eian nrve dobe in prvega zaleta, je zaključil sedaj režim liberalne stranke. S tem so, vsaj za dogledno dobo, pokopana stremljenja, ki so imela svoj izvor in svoie izhodišče v Transilvaniji in ki so hotela izvesti prav globoko segajoče državne reforme.
Poraz caranističnih stremljenj je na zunaj povzročila vrsta bolj slučajnih dogodkov. Med najvažnejšimi pa je bila vsekakor velika gospodarska kriza, ki je zadela Rumunijo še prav posebno ter spravila vodilne državne činitelje v hude stiske. Gospodarske reformne poskuse narodnih caranistov je to zadelo še prav posebno, zlasti ker so jim ostali liberalci. ki predstavljajo rumunsko gospodarsko moč, rumunski kapital, neizprosni nasprotniki.
Prav posebno pa so pripomogle k porazu kmečke stranke razprtije med vodilnimi osebnostmi v stranki sami. Ma-niu je prišel v spor z drugimi voditelji, predvsem zaradi taktike stranke, in spor se je zanesel tudi že v strankina organizacije. Vzroki spora, ki so bolj taktične kot načelne prirode, zdaj niti niso več važni in bodo še manj pomembni, ko se je stranka vrnila v brezrnočno opozicijo. Vodje bodo imeli časa in potrebe dovolj, da se zopet spravijo med seboj. Rumunska politika se znova vrača v stari tir. Stara liberalna »stranka se vrača na vlado in s tem prehaja v pozabo nien spor s krono, ki je bil po kraljevem po-vratku sprva tako močan, da je dove-del celo do razkola v stranki sami. Jurij Bratianu, ki je zagovarjal pot sporazuma s krono, se je ločil od večine, ki je vztrajala pod Ducovira vodstvom trdovratno v odporu. Za naprej ne bo nika-kega vzroka, da bi se Jurij Bratianu ne vrnil nazaj v strankine vrste, zlasti ko razpolaga s tradicijo velikega slovesa svoje rodbine. S tem se je liberalna stranka približala popolni obnovi in ne more biti dvoma, da jo čaka v rumunski politiki še važna bodočnost.
Vsekakor pa ima v rokah državno krmilo za novo parlamentarno dobo. Njena poglavitna naloga bo, kako spraviti v red državne finance in vrniti deželi gospodarsko moč: ravno v teh pogledih se od nje zelo mnogo pričakuje. Saj pripadajo stranki domala vs: gospodarsko in finančno pomembni činitelji, pa tudi ugledni strokovnjaki. Tudi se more stranka ponašati, da imajo njeni pristaši obilo veljave v gospodarskih in finančnih krogih inozemstva, zlasti tudi onega, ki dandanes mnogo pomeni. Liberali imajo tedaj pred seboj nehvaležno nalogo, da konsolidirajo rumunsko gospodarstvo, nalogo, ki so si jo sami postavili v času. ko so bili v opoziciji.
V	vnanji politiki imajo liberali od nek-iaj frankofilsko orientacijo. Prijateljstva dosedanie smeri, zavezništvo v Ma-'i antanti, s Poljsko in Francijo je teda j zasidrano trdno in bo moglo tudi v novi
ZMAGA IDEJE DRUŠTVA NARODOV
Francija je s svojo odločnostjo opozorila ves svet na nevarnost novega oboroževanja in združila okrog DN vse pobornike miru
Ženeva, 29. decembra, r. V tukajšnjih krogih so z največjim zadovoljstvom sprejeli odločitev francoske vlade v pogledu nadaljnjih razgovorov in pogajanj v razorožitvenem problemu. S tem, da se je Francija znova z vsem poudarkom izjavila za Ženevo in za nadaljevanje razorožitvene konference v okviru Društva narodov, je znova silno okrepila prestiž te mednarodne institucije, ki je bila v zadnji dobi po dobro zamišljeni diplomatski kampanji predmet najhujših napadov. Odmev, na katerega je naletela francoska odločitev v drugih državah, jasno kaže, da je Francija s svojo odločnostjo napravila neprecenljivo uslugo ženevski instituciji, a s tem ob enem svetovnemu miru.
Nesporno je zasluga Francije, da je zdramila tudi druge države in pokazala pot iz sedanjega zastoja v razorožitvenem problemu. Kakor kažejo najnovejše vesti, se bo Anglija v celoti pri-
Roosevelt se je v svojem včerajšnjem govoru izrecno postavil za Društvo narodov in zavrnil vse one, ki hočejo rušiti to najvišjo mednarodno institucijo, ki je kljub vsem hibam dosegla tudi že mnogo pomembnih uspehov.
Veliko važnost pripisujejo v ženevskih krogih tudi izjavi Stalina, ki se ie v svojem otvoritvenem govoru na zasedanju centralnega izvršnega odbora Sovjetske unije dotaknil tudi mednarodnega političnega položaja in naglasil, da bo Rusija, čeprav ni članica, iskreno sodelovala z Društvom narodov, ker uvideva njegov veliki pomen v mednarodnem življenju.
Če se upošteva, da stoje za Franciio vsi njeni zavezniki, je gotovo, da je večina držav na strani Društva narodov in s tem je že tudi jasno, da . bo rovarjenje proti Društvu narodov kakor doslej, tudi tokrat ostalo brezuspešno. Edini uspeh bo ta. da se bodo narodi in države tesneje oklenili ženev-
družila francoskemu stališču, a tudi i ske institucije.
Francija je preprečila oboroževalno tekmovanje
V tem je glavna važnost francoske odločitve — Francoska nota bo izročena še le po novem letu
Psriz, 29. decembra, r. Zunanji minister Boncour je imel danes celo vrsto sestankov in razgovorov z diplomatskimi zastopniki. Med drugimi je sprejel belgijskega zunanjega ministra Hymansa, sovjetskega poslanika Chlapovskega, največjo važnost pa pripisujejo njegovemu dolgemu razgovoru s francoskim poslanikom v Berlinu. Francoisom Poncetom. katerega je pri tej priliki seznanil z glavnimi smernicami francoske spomenice. Poncet je dobil ob enem z nadaljnjimi navodili nalog, da izroči spomenico nemški vladi prve dni po novem letu. Istočasno bo francoska vlada obvestila o vsebini svoje spomenice vse zavezniške in prijateljske države.
Čeravno vsebina spomenice še ni objavljena _ kar se bo zgodilo še le po izročitvi nemški vladi — se listi že obširno bavljo z njo in jo vsestransko komentirajo. Vsi brez razlike politične smeri odobravajo stališče vlade in podčrtavajo, da je Francija s tem znova dokumentirala svojo miroljubnost, pa tudi odločnost, braniti mir Evrope proti vsem in vsakomur. V glavnem karakterizirajo stališče Francije glede nemških z?htev i;n razorožitvenega problema v splošnem takole:
Nemogoče je razpravljati v Ženevi o razorožitvi, če bi se istočasno v Berlinu razpravljalo o novem oboroževanju. Tak-šen paradoks bi upravičeno takoj prisilil vse tiste države, ki so neposredno ali posredno ogrožene zaradi nemškega oboroževanja, da takoj zapuste ženevo. Mogoče so v Rimu in morda celo tudi v Londonu razmišljali o nekem kompromisu, po katerem naj bi se Nemčija delno oborožila, da se tak0 doseže nekako ravnovesje glede vojaških efektiv in materijala ter da se da Nemčiji zadoščenje glede načela enakopravnosti pri oboroževanju. Franc® ska vlada je prehitela objavo teh formul in manifestirala svoj0 voljo. da se razbi-stri položaj, ki bi sicer mogel postati nevaren za vso Evropo. Francija ni voljna sprejeti kot dovršeno dejstv0 nedovoljeno oboroževanje. S tem je nastopila proti oboroževalnemu tekmovanju, ki bi imelo za neizogibno posledico nesmiselne koncesije v tem vprašanju. To bodo dobro razumeli tudi Angleži, ker se je g. Simon že dvakrat javno izrazil zoper vsako novo oborožitev Nemčije. Ni dvoma, da se tudi Italija kljub svoji navidezno drugačni po litiki boji, da bi prišlo do oboroževalnega tekmovanja, pri katerem bi ne mogla držati koraka z drugimi, saj je znano, da mora premagovati mnogo večje težave s proračunskim primanjkljajem. kakor pa jih ima Francija. Novo oboroževanje, ki bi nastalo zaradi pristanka na nemško oborožitev, bi bila stvar, ki bi pač nikogar v Evropi ne mogla pomiriti. To je same nov razlog. da se vrnejo vse države k or-todoksni konferenci za omejitev in znižanje oboroževanja, to je v Ženevo.
Anglija solidarna
s Francijo
Pariz, 29. decembra r. Agencija Belga pripisuje včerajšnjemu sestanku belgijskega zunanjega ministra Hymansa in angleškega poslanika v Parizu lorda Tyrrella izredno važnost.
Po njenih informacijah je obvestil lord Tyrrell Hyman»a In pred njim tudi Bon-eourja da ho angleška vlada v kratkem
Izročila v Berlinu svojo posebno noto, v kateri bo zavzela svoje stališče glede nemških zahtev in razorožitve sploh. Nota je bila sestavljena na zadnji seji vlade na podlagi poročila, ki ga je podal Simon o svojih razgovorih v Parizu. Angleška nota bo, kakor se trdi, zelo odločna ter se bo v celoti pridružila stališču Francije, da se morajo razgovori in pogajanja nadaljevati v ženevi v okviru Društva narodov.
Amerika za Društvo narodov
Washington. 29. decembra. AA. Na obletnico Wilsonove smrti js imsl predsednik Roosevelt govor, v katerem je hvalil Društvo narodov. Ta vzvišena ustanova mora ostati primerno močna, da bo mosla brol miru pripeljati v varno pristanišče. Mir je mogoče ohraniti samo z Društvom narodov. Ta ustanova mora ostati taka. kakršna je danes. Zedinjene države sicer nimaio na-mpna. da bi vstopile v Društvo narodov, toda to še ne pomeni, da bi je ne priznavale. Z Društvom narodov smo že sodelo vali in hočemo sodelovati tudi v bodof» Roosevelt jie nato ponovil nredloie. ki jih je stavila am?ri5ka vlada 16. maia o sodelovanju Zedinienih držav pri razorožitvi 'n nri solidni organizaciji mir*
V ženevi zavladal zopet optimizem
ženeva, 29. decembra r. Po preokretu, ki je nastal s sklepom francoske vlade, da se moralo nadaljevati razorožit/vena pogajanja samo v Ženevi, je nastalo v tukajšnjih krogih razorožitvene konference dokaj optimistično razpoloženje. Z gotovih strani se sicer še vedno pesimistično preboja položaj, češ. da bi bila vsaka razoro-žitvena konvencija zaman, če na njo ne pristane tudi Nemčija. Toda nasproti temu se poudarja, da se vsi odgovorni državniki zavedejo svoje dolžnosti, da morajo storiti vse. kar je v njihovi moči, da se prepreči oboroževalTio tekmovam'e in niegov? reiTOgibne posledice. Na drnjri strani oa fe trp»>a »""oš^evn*! motnost, da fe vedno od-nrta pot. če M NenViia hotela ki "Tavati sVIpor. Aa se jo orisJU k spoštovan iu nr*-vzetih obveznosti. Pri tem se misli zlasti na mora b« člena 215. versa^ke mirovne nnjroft^. ki določa, »»a ima Dn*5tvo narodov vsak ča« možnost, da po sUl^nn Sveta r»ni£tv« nnro^ov o^r^j nWnnro*no nre-tor |t*-?>'a e"*n1rr>»!°. Po •nr^^pm' kr*-
7-; 9P ip avto^^0'''? r)T-"f+vq roro^nv ?P bo1-
V««-* b*8	ho pri^a nleeo"*
vo^nnet (in rvolno
Sestanek T*** ^ujja nove Rade
fenova 29 dec d Kakor nornčaio st« *n<*lešk' zunanji min!ster John fvmon ter frqncr.*ki runanii minister P<u,1-Bonrn..r sporočila, rffl	nr:<="e'i ze v nedeM"
14 iqnmr'i v 2enpvn Ver se bosta u^e ležila zised^nia sveta Društva narodov
V; tP	o^do^-nrine	bo
ob tei nriliV 7"stona1 v Ženevi Talijo še ni tfotovn računa io na. da bo Musso lini ponovno nndd'	svoieea kabinet"
eri računati z absolutno zanesljivimi temelji.
Stavni stroj ravno vliva zadnje vrste uvodnika, ko prihaja, tik ob zaključku uredniškega dela, alarmantna vest, da je rumunski ministrski predsednik in šef liberalne stranke g. Jon Duca posta' žrtev zločina. Podrobnosti za enkrat še niso znane, zlasti ne motivi zavratnega atentata. Ako so prve vesti točne, gre za zločin političnega značaja, a ne iz vrst
poražene kmečke stranke, marveč iz nasprotnega ekstrema, iz tabora fašistične desnice.
Brez dvoma je, da je liberalna stranka z Duco izgubila svojega najjačjega voditelja, Rumunija pa enega svojih najboljših državnikov. I država i stranka ga bosta težko nadomestili, kljub temu pa ni pričakovati, da bi umor mogel bistveno vplivati na politično situaciio ali omajati ravnokar pri dvojnih volitvah utrjeni liberalni režim.
Aloisija. Zasedanju sveta Društva narodov bo predsedoval poljski zunanji minister polkovnik Beck. Sodijo, da bo med zasedanjem došlo do diplomatskih pogajanj o vprašanju, kdaj naj bi se po končanem zasedanju sveta Društva narodov zopet sklicala razorožitvena konferenca. Med zasedanjem sveta se bo mudil v Ženevi tudi predsednik razorožitvene konference Henderson. Zato ni izključeno, da bo ponovno zagrozil s svojo ostavko, če ne bodo okoliščine za ponovno sklicanje razorožitvene konference ugodne. Nadalje zatrjujejo, da v času januarskega zasedanja Društva narodov ne bo igralo nobene vloge vprašanje reforme, ker ga po
Naročnina znaša mesečne uin 26.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. Teleton 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton St 2*40. Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. 1, Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
informacijah iz Rima Italija ne namerava več forsirati.
Nemci se skrivajo za nove napade
Berlin, 29. dec. č. Gobbelsov »Angriff« je objavil uvodnik, v katerem uvodoma priznava, da je Pariz zopet prevzel vlogo, ki mu jo je v letošnjem letu otel Rim. Toda stare politične in vojaške zveze Franciji niso zadostovale in zato je stavila ponudbo sovjetski Rusiji, katere prijateljstvo bi nedvomno mnogo več pomenilo nego vsi nenapadalni pakti med Francijo in njenimi dosedanjimi prijatelji. Iz Moskve poročajo, da bo prispela tja posebna francoska delegacija pod vodstvom Herriota. O njenih namenih si za enkrat še ni mogoče ustvariti jasne slike. Tudi vsa ostala sovjetska politika ni za-vzela že svoje končne oblike. Treba je počakati, kako bo sovjetska Rusija izkoristila svojo odpoved rapallske in berlinske pogodbe.
Rim v zadregi
Preokret, izzvan s stališčem Francife, fe prekrižal račune rimske diplomacije
Pariz, 29. decembra r. Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov je italijanska vlada glede na preokret v mednarodnem političnem položaju, ki ga je izzvaio stališče francoske vlade, opustila za enkrat vsako nadaljnjo akcijo za reorganizacijo Društva narodov. Na površje so stopila sedaj za Italijo mnogo važnejša in vitsl-nejša vprašanja, katerim mora posvetiti italijanska diplomacija vso pozornost. Misli se pri tem zlasti na dogodke, ki se pripravljajo na Balkanu, pri čemer povzročata Rimu zlasti Albanija in Bolgarija kot glavni ©p°rišči italijanske politike na jugovzhodu največje skrbi.
Italijanski tisk posveča zadnje dni razvoju mednarodne politike nenavadno pozornost. -Iz pisanja fašističnega tiska odseva velika nervoznost ter iskanie novih smernic v zunanji politiki, iz vsega se da razbrati, da je velikopotezna akcija fašistične diplomacije, naperjene proti Društvu narodov in mirovnim pogodbam, zašla v za-
gato, iz katere iščejo sedaj izhoda. Veliko
važnost pripisuje fašistični tisk sestanku med Mussolini>jem ia angleškim zunanjim ministrom Simonom, katerega je Mussolini za 4. januar povabil v Rim. Pri tej priliki namerava Mussolini premotriti s Simonom vse mednarodne rr-obleme ter mu pojasniti stališče Italije. Ne malo pozornost vzbuja dejstvo, da fašistični tisk s posebnim poudarkom naglasa važnost pariških sestankov, prihodnje konference Male antante, ki bo v začetku januarja v Zagrebu, medsebojnih posetov državnikov Male antante in Francije ter drugih dogodkov, ki se pripravljajo na Ealkanu. Pri tem posveča še prav posebno pozornost stalnemu izboljševanju odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo in napoveduje za bližnjo bodočnost sklenitev pogodb, ki bodo dalekosežne važnosti za razvoj prilik na jugovzhodu Evrope, kjer ima Italija svoje posebne interese.
Nov francoski načrt za razorožitveni sporazum
Francoska vlada fe sestavila nov razorožitveni načrt, ki ga bo dostavila tudi nemški vladi
Pariz, 29. decembra č. Listi napovedujejo, da bo francoska vlada sredi meseca januarja predložila razorožitveni konferenci nov razorožitveni načrt. Glavne točke načrta naj bd bile:
1.	Ustanovitev mednarodne kontrole oboroževanja z avtomatskimi sankcijami /a primer prestopka te kontrole.
2.	Zbiranje napadalnega orožja na nevtralnih tleh in njegovo uničenje v dobi dveh let, če bi kontrola oboroževanja uspela.
3.	Postopno znižanje obrambnega orožja, tako da bi se v osmih letih dosegla popolna enakost v oborožitvi oosameznih držav.
4.	Uničenje vseh vojnih letal.
5.	Organizacija mednarodne letalske policije.
6.	Internacionalizacija civilnega letalstva.
Te predloge bo francoska vlada dostavila istočasno predsedništvu razorožitvene konference in nemški vladi s pozivom, naj na tej osnovi sodeluje pri razorožitvenih pogajanjih v ženevi, če bi nemška vlada odklonila ta predlog kot osnovo za nadaljnja porajanja, bo francoska vlada formalno protestirala z motivacijo, da ne spoštuje vojaških klavzul versajske mirovne pogodbe. V tem primeru bo pariška vlada skoraj gotovo obiavila svoje tajne dokumente glede nemškega oboroževanja.
Duca - žrtev atentata
Snoči je neki dijak na kolodvoru v Sinaji s 4 revol-verskimi streli umoril rumunskega ministrskega predsednika
Bukarešta, 29. dec. g. Na kolodvoru v Sinaji je bil nocoj ob 21.10 umorjen ministrski predsednik Duca, ko je čakal na odhod vlaka v Bukarešto. Morilec, ki je dijak, je oddal na ministrskega pred-
sednika štiri revolverske strele. Duca je bil takoj mrtev. Bil je danes v Sinaji, kjer ga je kralj sprejel v avdijenci. Domneva se, da je morilec član »Železne garde«.
Novi ljubljanski mestni proračun
Zanimivo predavanje župana dr. Puca — Proračun znaša 46 milijonov Sporazum s Kranjskimi deželnimi elektrarnami
Ljubljana, 29. decembra, d. V dvorani Kazine je danes pod okriljem Obrtniškega društva v Ljubljani predaval ljubljanski župan dr. Dinko Puc o občinskem gospodarstvu mesta Ljubljane. Podrobno je raz-tolmačil ves razvoj občinskega gospodarstva od leta 1928 naprej ko je sedr.nja uprava prevzela posle.
Ob zaključku svojih izvajanj je podal tudi nekaj pojasnil o novem proračunu mestne občine za leto 1934. Poudaril je, da se je mestni proračun že doslej skrčil za 9 milijonov Dm, če upoštevamo še izdatke, ki jih je občini na novo naložila država, pa za skoraj 13 milijonov. V načrtu proračuna za prihodnje leto so vsi izdatki skrčeni na minimum. Predlog proračuna znaša približno 46 milijonov Din. Od tega odpade na splošno upravo 8.5 milijona dinarjev, na socialno skibstvo 4.8 milijona in na postavko za ulice in ceste nekaj nad 9 milijonov Dm.
župan dr. Puc je dalje sporočil, da se je posrečilo doseči v zadnjem času z banovino odnosno s Kranjskimi deželnimi elektrarnami sporazum glede dobave toka in da bo stvar prišla prav kmalu pred ^Mnski svet. Po dovršenem povečanju Mestne elektrarne in zaradi pocenitve to ita je konsum električne energije v zad njih letih tako naglo narastel. da elektrar na kmalu ne bo prenesla povečanja obremenitve. Sporazum z banovino pomeni za-
ključek dolgoletnega boja, v katerem se je mestna občin?, predvsem branila, da bi banovinsko električno podjetje Ljubljano izkoriščalo. Pogodba, ki bo v kratkem sklenjena, bo zadovoljila obe strani in je gospodarska samostojnost Ljubljane popolnoma varovana.
Seja vlade
Beograd, 29. decembra AA. Od 12. do
13.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana SrSkiča.
Olajšava za izvoz rogaške slatine
Beograd, 29. decembra AA. Z odlokom finančnega ministra je dovoljeno banovin-skemu zdravilišču v Rogaški Slatini, da sme izvaiati mineralno vodo v vrednosti do 1000 Din za pošiljko brez izkazila o zavarovanju valute.
Francosko-ruska trgovinska pogodba
Pariz, 29. decembra AA. Trgovinska pogodba med Francijo in Rusijo bo podpisana še pred koncem leta. Rusija bo takoj nato naročila v Franciji blaga za 3 milijone funtov šterlingov.
Nacionalna požrtvovalnost Jugoslovenskih Nemcev
Odličen javni delavec nam je poslal članek, ki ga v celoti odobravamo in priporočamo v reaen preudarek zlasti naši inteligenci. Glasi se:
Vedno bolj se množijo od vseh strani naše ožje domovine glasovi, ki razodevajo skrb radi nevesele činjenice, da smisel za pozitivno drobno narodno delo pri nas od prevrata sem vedno bolj pojema in da se je razpasel nekak nacionalni defetizem, ki ne dopušča novega razmaha v prizadevanju za nacionalne potrebe naših mej. Še več, on grozi upro-pastiti še ono, kar nam je na tem polju ostalo iz predvojnih čascv, ko je v našem narodu splošno vladala zavest, da je naša nacionalna rešitev in ohranitev pred vsem v samopomoči in požrtvovalnosti. Nedavno smo z veseljem brali, da so povzdignili glas naši obmejni učitelji. Čakali smo na odmev — kakršenkoli — s poklicanih mest, ali javnost ga do zdaj ni opazila, kakor sploh m opazila še nobene življenjske kretnje na številne svarilne in proseče glasove iz krogov onih, iz katerih src stari idealizem še ni povsem izginil. Vprašanja, za katera tukaj gre, pa so preveč pereča, da bi javnost smela molčati; nasprotno, govoriti mora in bo govorila vedno glasneje in vedno bolj kategorično.
V »Jutru« so bili že večkrat predočeni narodnemu občinstvu vzgtedi iz inozemstva, zlasti Krasno delo čeških obmejnih ir. manjšinskih organizacij, pa tudi naravnost vzgledna požrtvovalnost prebivalstva male Avstrije. Avstrijci kljub vsej gospodarski bedi, -ki tare nje še huje Kakor nas, prinašajo leto za letom na oi*ar domovine vsote, ki bi iroponirale tudi ob dvojnem, trojnem številu avstrijskih glav.
Prepričati smo se morali, da nacMial-nn blaziranost izvestnih krogov pri nas teh vzgledov ne jemlje resno, češ: so pač druge razmere, pri nas pa ni mogoie. Na žalost pa smo morali videti in vzeti na znanje, da tudi poklicani krogi, kateri so vzeli na sebe dolžnost, čuvati na."1 našimi narodr:?)o'ryrambnimi potrebami in organizirat; drotno delo. v vzpodbudlji-vih vzgledih »zven naših mej ne iš'ejo več pobude za poživljenje in podvig pri nas, kakor je to bilo njega dni. In tako zapada naš nekdaj tako vzorni narodno obrambni aparat počasi pa sigurno t-^ki okostenelosti in nerazumljivemu, trdovratnemu konservativizmu.
Tudi danes prihajamo z vzgledi, ki pa reso vzeti iz inozemstva in se torej ne bodo dali odpraviti s stereotipnim izgovorom o »drugačnih razmerah«. Ti vzgledi naj dokažejo, da je v Jugoslaviji tudi danes še najti smisla za samopomoč in nacionalno požrtvovalnost, samo na žalost ne — v slovenskih vrstah.
Pred približno tremi tedni <?o objavili listi t emške manjšine v Jugoslaviji razglas, da razpisuje nemško vodstvo splošni davek od vsake nemške glave, tedaj velikopotezno akcijo za narodne in kulturne potrebe. Organizacijo in realizacijo te zamisli je prevzel švabsko-nemški *Xulturbund«. Ker pa niso vsi jugoslovenski Nemci člani Kulturbunda, so pre-
vzeli funkcionarji te organizacije veliko nalogo, da sesta n jo po krajih in okrajih poseben narodni kataster, da se pritegnejo k sodelovanju vsi Nemci, ne sx-rnr. -ni skromni vlomek, kl je v »llultur-brndu« d-jjanskl organiziran. Predvidela j-.o zelo n&Hi zneski in je ta narodni »davek« seveda prostovoljen, toda prepričani smo, da bodo nemški listi že v kratki dobi mogli poročati o sijajnih rezultatih. Ne govorimo v slepo kajti dobro se spominjamo, v kako pravljično kratkem času so bili zbrani potrebni milijoni za šolsko ustanovo ki vzdržuje zs-eebno nemško učiteljišče v Velikem Reč-kereku. Ko je bila vsota za učiteljišče vplačana, pa prostovoljni prispevki niso usahnili u« ista ustanova je že magia otvoriti popolno zasebno dekliško meščansko šolo. Misli pa še vedno na nove ustanovitve in neprestano snuje načrte za podvig nacionalne kulture. Z h letošnji božič je izdala zopet poseben poziv, ki prosi podpore za nemške šolske potrebe. Poleg zgoraj omenjene akcije »Kulturbunda«!
Ne pišemo o nemškem delu kot o stvari, ki bi je ne videli radi. Nemška manjšina ima vso pravico, da se kulturno svobodno izživlja. Imponirata nam pa narodna zrelost in požrtvovalnost, ki se ne plašita nobenih omejitev udobnosti in tudi v težkih in najtežjih časih brez godrnjanja dajeta narodu, kar je narodovega. Vzgled je to, pred katerim se je treba odkriti.
Povračamo se na uvodne besede^ da spričo primera v naši sredini, v državi, kjer v gospodarskem in socialnem pomenu ni nobenih razlik, ne more veljati izgovor o krizi. Vsaj ne o gospodarski krizi. Ce pa je v naših narodnih vrstah še vedno na vrhu duhovna kriza, kriza narodne ljubezni, bi bil to žalosten bolezenski simptom, ako ne naravnost moralen defekt.
Toda — to trdimo naravnost — v širokih narodnih vrstah, v naših najpreprostejših slojih, še ni nacionalne bla-ziranosti. Kdor se na to izgovarja, enostavno ne govori resnice ali pa našega ljudstva sploh ne pozna. Latentne narodne sile pa je treba organizirati in jih zbrati v močno strnjeno fronto, kakor se je to godilo pred petindvajsetimi in več leti. Uspeh bo presenetljiv. Zgrešeno je, čakati na iniciativo od zunaj, iz širokih vrst. Prišla bo morda tu in tam, kakor je prišla nedavno iz vrst obmejnega učiteljstva, ostala bo pa vedno osamljena manifestacija brez pravih sadov, če bo našla tam, kjer se zbirajo ali bi se imele zbirati vse niti k novemu snovanju, mrtva srca. Tam, kjer naj bije srce živega organizma, organizacije za drobno narodno delo, ne sme biti prostora za okorelo prevžitkarstvo. Še manj pa za trmo in justament.
Narod sam ni kriv današnjega mrtvila, narod je razorana njiva, ki čaka semena. Klical pa bo zamudnega sejalca na odgovor.
dedščino
Tekmovanje med Rusijo, Anglijo in Japonsko — Usta-navijanje novih držav ob robu prostrane Kitajske
Konferenca Male antante
Vršila se bo od 8. do 11. Januarja v Zagrebu in bo zavzela stališče do vseh aktualnih problemov
Dogodki n« Daljnem vzhodu ir v osrednji Aziji zgovorno napovedujejo, du je v teku proces dditve ogromni pokrajin nekdanjega kitajskega cesarstva. Pravega kitajskega ozemlia se za sedaj še nihče ne dotika, da ne bi zdramil odpora sto in sto milijonov Kitajcev, zato pa se v zunanjih delih, ki so le še na videz pod kitajsko suverenost 10. vrši odtujevanje kar na debelo. Prva leta po vojni so osobitc sovjeti kaj uspešno širili svojo oblast v zunanje kitajske pokrajine. Osnovali so dve narodni republiki, Tuvo v povnju Jeniseja, in Mongolijo, ležečo severno puščave Gobi. Dali so jima državno obitko in upravo po moskovskem vzorcu, ?n zaprl' pred tujci ter čakali, da notranji razvoj napravi svoje, nakar bi obe »samostojni« republiki stopili v sovjetsko državno zvezo
Takoj za sovjeti so prišli Japonci, ki so svojo mandžursko posest zaokrožili s pripojitvijo pokrajin Džehola, Barge in Šar-harja. odtod pa začeli posegati zmagovito Se v notranjo Mongolijo, da bi sovjetsko tvorbo narodne mongolske republike odrezali od vsake zveze s pravo Kitajsko. Kakor vse kaže. imajo v tenr. popoln uspeh in svobodna zveza L'rge. mongolske prestolnice. preko notran je-mongolskega Kal-ssn-a na Peking je postala že zelo problematična Pri svojem prodiranju na azijsko celino so se Jaoonci obogatili za dragoceno izkustvo, da ni zdravo lotevati se pravega kitajskega ozemlja, da ne razkačijo Kitajcev do tako ogorčenega odpora, kakor je bi! obramba Sanghaja in Vuzunga: zato so sedaj tudi oni uperili svoja zavojevalna stremljenja predvsem na severne obrobne pokrajine.
Tretji interesent, ki preži na dediščino umirajočega zmaia. ie angleški svetovni imperij. Ta se je močno zasidral v Tibetu in dela od časa do časa izpade proti vzhodu m proti severu.
V svojem vT^odnrvi^tekem boju se imajo boriti sovjeti torej proti dvema mogočnima veles:'ama m dveh različnih točkah kitajske države Oh mejah nove mandžur-ske državp co v	na v7Vi^Hii Kitaj-
ske pa skuša io iznodrinit' angleškega tekmeca ter se krenko zasidrati v pokrajini Siukiang, zadnii zunanji pokrajini nekdanje obsežne kitei«ke države.
Slabosti svojega vzhodnega krila se Rusi dobro zaveda io Rorba za Mandžurijo je bila že -^d carskim režjmom odločena v korist Jjinor>rev danes gre sovjetom samo ?a to. da ohranijo ogroženo vladivostoško Primorje in levi breg P^amuria. Njihov vedno smehljajoči se nasprotnik je gospo-
dar položaja, ker lahko sam izbira pripraven trenutek za odločilno borbo. Kakor leta 1904., tako tudi sedaj vsak dan lahko udari brez vojne napovedi po Rusih ter jim že v samem začetku lahko prizadene nepopravljivo škodo. Redka naseljenost Vzhodne Sibirije, nje oddaljenost (12 000 km) od baze, ki dodaja človeški in stvarni vojni material, ter stara rana — samo enotirni že-leznični spoj z ostalo Rusijo, to so člnitelji, ob katerih tudi največjemu optimistu lahko izgine vrsaka nada na uspeh ruskega orožja pri eventualnem spopadu z Japonci.
V stalni napetosti zadnjih let so sovjeti te pomanjkljivosti reducirali na najmanjšo mero, kolikc-r se je pač dalo. Pospeševali sq naseljevanje v vsem Zabajkalju, zgradili na najvažnejših mestih dvojni tir, oskrbeli utrditev strateško pomembnih točk in, kar je glavr-o, nagrmadili znatno oboroženo silo na vsem prostranstvu od Čite, kjer je razcep nvandžurske in amurske železnice do samega Vladivostoka. Po poročilih mednarodnih vojaških strokovnjakov se cenijo ruske vojaške sile v tem odseku na 10 divizij, več ko tisoč bojnih letal, 300 tankov in veliko množino oklopnih vlakov ter avtomobilov. Kljub vsemu temu nedvomno obupen položaj: s puško ob nogi stoje sovjetske množice in čakajo, kdaj se bo nasprotniku zljubilo, d* da znamenje za spopad.
Medtem pa imata ostala dva tekmeca prosto roko za akcije na vsem prostranstvu Notranje Mongolije in SiUkianga, ki ga poznamo bolj pod imenom Kitajskega Tur-kestana. Ni prvič, da nastopata Anglija in Japonska složno proti Rusiji, in tudi trenutek je za nju prav srečno izbran. Japonci drže v šahu vse zabajkalske sile, Angleži pa naskakuiejo pretežni ruski vpliv v Kitajskem Turkestanu Odkar jc namreč stekla sovjetska železnica Turks;b, sta Siukiang in Džungarija popolnoma pritegnjena v njeno obmolje. Več ko 50 odst. vsega uvoza in izvoza iz teh dveh pokrajin je dobilo pravec na zapad, kajti nova železnica, ki teče ob meji je skrajša:« po* blagu, ki je prej potovalo v Tibet m v Kitaj, za cele mesece. Gospodarsko prodiranje so-vjetov je vidoma napredovalo m gotovo ni ostalo tudi brez političnih sadov
Anglija tega prodiranja seveda ne gleda rada in je tudi sama prešla v ofenzivo, na svoj način. Začeli so se upori po vseh mestih, kler imaio Angleži svoja zastopstva. Dobro oboroženi vstaši so porušili zadnjo senco kitajske nadoblasti, vendar ie na vsako akcijo prišla takoj reakcija. Prvotno so zmagali oni vstali, ki jih An-
gleži dolže, da imajo ruske puške, zdaj p«
se je po vsem videzu sreča obrnila na ono stranko, o kateri sovjeti trdijo, da jo je oborožila indijska vlada s pomočjo tibetanske vojske. V Kašgarju so vstaSi proglasili republiko, ki temelji politično ne samo na osamosvojitvi od Kitajske, marveč je naperjena izrecno tudi proti sovjetom. Nedvomno je pri tem odločilen angleški vpliv, ki je vešče izrabil verski moment proti sovjetom ter staro sovraštvo muslimanskih Kirgizov proti Kitajcem.
Sovjeti so onstran gorovja ustanovili narodno kirgiSko republiko da bi služil« kot privlačna sila za kitajski del Kirgizov. Pri muslimanskih narodih pa jc zavest verske skupnosti jačja, nego zavest narodne za-jednice, zato ruska kreacija še ni pokazala nikake privlačne sile. Za enkrat je sploh še močno dvomljivo, ali se bo ta umetn« tvorba dveh vmesnih držav lahko obdržala. Vsekakor pa jasno ilustrira politično borbo dveh velesil, kojih interesi se križajo na tem ozemlju.
Državljanska vojna na Kitajskem
Šanghaf, 29. dec. d. Zaradi podpore komunističnih čet v sosednih pokrajinah je zavzelo vstaško gibanje v pokrajini Fuki-enu nevaren obseg, čeprav je osrednja vlada prizadela s tridnevnim ponočnim bombardiranjem glavnega mesta Fučava upornikom znatno škodo. 19. armadi, ki predstavlja jedro uporniških čet, so se pridružili močni komunistični oddelki. Po načrtu vstaških generalov bodo komunistični oddelki zaščitili južno-zapadni del pokrajine Fukiena, dočim bo 19. armada prodirala proti severu, da bi napadla glavne čete osrednje vlade. 19. armada je že na pohodu. Večji del vladnih čet je nameščen v pokrajini Čekijangu, severno od Fukiena. Cangkajšek je odpotoval z letalom v čangačav, da izvede priprave za širokopotezno ofenzivo proti vstaškim četam. V Sanghaj ie prispelo več japonskih vojaških opazovalcev.
i
Izid volitev v romunski senat
Bukarešta. 29. decembra. ?. V čer a i so »e vršile po vsej Rumuniji volitve članov ru-munskeiga senata, ki jih volijo občine in krajinska zastopstva Izmed 71 mandatov je dobila po uradnih oodatkih liberalna stranka 65 mandatov, narodna kmeteka stranka 8 in neodvisna konservativna stranka 3 mandate. Izid |e izzval v r imunskem tiska posebno zanimanje, ker so pričakovali, da bodo zmasali pristaši narodno - kmateke strankie, ki ji imela iz časov pred sedanjim režimom tričetrtineko večino v vseh občinskih in pokrajinskih zastopstvih.
Oddaja zlata v Ameriki
Washington. 29. dec. č. Državni tajnik za finance Morgenthal je izdal odredbo, po kateri morajo vsi zasebniki dati vladi na razpolago vse svoje zlate zaloge. Iz-zveto je le zlato, čegar posest dovoli vlada s posebno odredbo, zlate svetinje, zlati novci, ki imajo starinsko vrednost ter zlato, ki se uporablja v industriji in v obrti.
Ameriški polet okoli sveta
San Diego (Kalifornija), 29. dec. d. V začetku prihodnjega leta bo šest ameriških mornariških letal najnovejšega tipa startalo za polet okoli sveta. Letala bodo startala v San D:egu 10. januarja ter bodo letela najprej v San Francisco, odkoder bodo nadaljevala 12. januarja polet preko Tihega oceana na Havajske otoke. Proga iz Šan Francisca na Havajske otoke bo dolga 2156 morskih milj ter jo nameravajo nreleteti v 24 urah Letalci so se za polet že dolgo Časa pripravljali, še preden je vlada odobrila podjetje. Letala, ki so vsa opremljena z najmodernejšimi brezžičnimi napravami, imajo posadke po 6 mož 4 pilote in 2 telegrafista. Eskadra bo neprestano v zvezi z obalnimi postajami ter vojnimi ladjami, ki bodo razmeščene po vsej letalski progi. Polet bo izvedla eskadra, ki je že v preteklem poletju Izvršila polet iz Norfolka v Virgin i ji do Panamskega kanala brez pristanka.
Povečanje ameriške mornarice
Washington, 29. dec. d. Pri zopetnem sestanku kongresa v pričetku prihodnjega tedna pride v senatu kakor tudi v poslanski zbornici v razpravo več predlogov za nadaljnje povečanje ameriške vojne mornarice. Po teh predlogih naj bi se izpopolnila mornarica do meje, ki jo določajo pomorske razorožitvenu pogodbe. Zgradilo naj bi se približno 100 novih bojnih ladij vseh vrst ter povečalo stanje moštva za okroglo 25 000 mož. Stroški bi znašali 516 milijonov dolarjev.
Elektrifikacija italijanskih železnic
Trst, 29. decembra, č. Listi poročajo, da je bil za elektrifikacijo železnic v novin italijanskih pokrajinah predložen sedaj vladi definit:vni načrt. Elektrlficirale naj bi se železniške proge Videm—Pontabelj— Trbiž, Cervinjan—Tržič—Trst, Nabrežina-Postojna in St. Peter na Krasu—Reka. Pontabeljska proga naj bi se elektrificira-la do konca 1. 1935., ostale pa do konca leta 1936. Vlada je načrt sprejela in tudi že razpisala potrebne licitacije za eleiktrifika-cijska dela. Elektrifikacijo bo izvedlo šest tvrdk, eno iz Trsta, ostale pa iz Rima. Milana. Genove :«i Piše. Elektrifikacijska dela 50 proračunsna na 300 milijonov lir. Pri delih bo zaposlenih okrog 1000 delavcev. Tok na teh progah bo imel napetost 3000 voltov. Na šestih krajih, poleg drugih v Trstu. St. Petru in Matuljah, bodo postavljeni transformatorji, ki bodo transformiral! 60.000 voltov toka v 3000 voltni tok. Elektrifikacijska dela se bodo pričela že spomladi. Pozneje bodo elektrificirali tudi prozo Trst—Gorica—Podbrdo. proge Gorica— Tržič. Trst—Pu!j m celo ozkotirno Trst— Poreč.
Beograd, 29. decembra. M. Olede na vesti več inozemskih listov, da bo češkoslovaška zunanji minister g. dr. Beneš 7. jamtarja po konferenci Male antante v Zagrebu odpotoval v Sofijo, da se zahvali bolgarski vladi za pokaza-ne simpatije in zbližanje z Malo antan-to, je dobil vaš dopisnik naslednje avtentične informacije:
Konferenca zunanji-h ministrov Male antante, ki se je bodo udeležili vsi trije ministri, gg. dr. Beneš, Titulescu in Jevtič, se bo sestala v Zagrebu 8. januarja in bo trajala do 11. januarja. Na tej konferenci, ki bo prvi redni sestanek po ratifikaciji novega statuta Male antante. t>odo zunanji ministri treh Drijatelj-skih in zavezniških držav proučili vsa vprašanja v zvezj z najnovejšimi političnimi dogodki v Evropi. V zaključnem komunikeju bo objavljeno točno stališče Male antante do vseh akt-ualnih vprašanj, zlasti glede akcije za reformo Društva narodov, kn mora slej ko prej ostati glavni steber miru in mednarodnega sodelovanja. Kar se tiče potovanja g. dr. Beneša v Sofro. ni verjetno, da b' potoval takoj s konference v Zagr°bn. ker mora biti že 15. januarja v Ženevi, kjer prične zasedanje Društva narodov. Vf"-;e'"o pa je, da bo g dr. Beneš posetil Snfj-o po zasedanju Društva narodov, iz Sofije pa bo odootoval v Atene.
Praga, 29. decembra, g. Listi objavljajo, da bodo na januarski konferenci gospodarskega sveta Male antante v Pragi razpravljali o naslednjih zadevah: 1. določitev seznama blaga za izvoz in uvoz posameznih držav Male antante pri ostalih dveh državah v 1. 1934 m 1935; 2. določitev podlage stalnega sodelovanja vseh treh novčanič-rvih bank; 3. konstituiranje organa za sta-
Grška odlikovanja naših oficirjev
Beograd, 29. decembra. AA. Grški poslanik Melas je v sipremstvu tukajšnjega grškega vojaškega odposlanca polkovnika Gliumbasa izročil 26. in 27. t m. na svečan način našim častnikom odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik grške republike na predlog vojnega ministra generala Kondilisa. Odlikovani so:
z redom sv. Spasa 1. stopnje minister vojske in mornarice, armijski general Dra-gomir Stojanovič; s kolajno za vojaške zasluge 1. stopnje arm. generali Milan Mi-lovanovič, Vojislav Tomič, Josif Kostlč, Milan Nedič in div. general Peter Kosič; z redom sv. Spasa 2. stopnje div. generali Radisav Krstič, Bogoljub Ihč in MMorad Petrovič; z redom Feniksa 2. stopnje gene-ralštahni brigadni generali Boris Ristič, Peter Karašič in MjHvoje Alimpič ter pehotni brigadni general Dragan Kortis; z redom sv. Spasa 3. stopnje topniški polkovnik Dušan Stojanovič; z redom Feniksa 3. stopnje generalštabni polkovnik Milorad Majstorovič. Ivan Prpič, pehotna polkovnika Mihajlo Mihajlovič, Živko Štefanovič, topniški polkovnik za generalšta>bne zadeve Vladimir Petrovič, pehotni podpolkovniki za -generalštabne zadeve Božidar Božič, Milan Stojanovič in Jovan Sokolovič; z zlatim križem sv. Spasa pehotna podpolkovnika Andrija Aleksič in Kosta Jarako-vič ter konjeniški podpolkovnik Dušan Bo-jovič; z zlatim križem Feniksa pehotni major za generalštabne zadeve Vjekoslav Klisanič, pehotni major Franjo Finžgar, topniški kapetan I. kl. za generalštabne zadeve Milan Prosen, pehotni kapetan I. kl. Mirko Vurster, topniška kapetana II. kl. Oskar Bestal in Boško Todorovič in pehotni kapetan; IL kl. Vučič Matovič in Miličk« Jankovič; s srebrnim križem sv. Spasa pehotni kape-tan Zivan Kneževič in poročnik bojne ladje II. kl. Miodrag Pokorni; s srebrnim križem Feniksa pehotna podporočnika Miodrag Jevtič in Višeslav Petrovič in pehotni podporočniki Antonije Pelivanovič, Liubiša Curčič, Milomir Po-povič, Dimitrije Tomovič, Borislav Miloje-vič, Radoje Velikovič, Stanko Aleksič, Bo-rivoie Krstič, Pantelije Zivankovič, Slobo-dan Mitič, Borislav Čurkovič, Antonije Maksimovič in Marjan Mišovič.
Ministru vojske in mornarice in njeiro-vim pomočnikom so odlikovanja izročili 26. t. m. v ministrstvu vo;ske in mornarice, ostalim častnikom pa 29. t. m. v glavnem generalnem štabu.
Smrtna žrtev neprevidnega smučanja
Slovenjgradec, 29 decembra V Selah pri Slovenjgradcu se je te dni smučal I31etni sinko posestnika Hovnika. Deček v smučanju še ni bil zadostno izurjen ln si je zaradi neprevidnega ravnanja prebodel s palico trebuh. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman in je nesrečna žrtev sicer lenega in zdravega smuškega športa umrla za poškodbami. Tragični primer naj bo v svarilo smučarjem začetnikom, zlasti mladim, da je treba biti previden. dokler nisi zadosti izurien.
Revolucija v Argentini
Buenos Aires. 29. dec. g. V Argentini je izbruhnilo revolucionarno gibanje. Po zborovanju radikalne stranke v Santa Fe, ki mu je predsedoval Marcello de Alvea. je prišlo do krvavih nemirov, ki so se razširili na razna pokrajinska mesta, med temi tudi na Rosario. Zveze z Buenos Airesom so prekinjene. Majhen del vojske te je priključil revolucionarjem. Iz Rosarla javljajo o pocestnih bojih. V Buenos Airesu je bilo aretiranih več sto oseb.
tistiko; 4. poenostavljenje trgovinske zakonodaje in zakonodaje glede cen; 5. skupna normalizacija kmetijstva in industrije; 6. ustanovitev centralnega ureda za skupno sodelovanje pri pošti in pri železnicah ter pri letalskem in blagovnem prometu; 7. priprave za ustanovitev centrale za skupna gospodarska središča držav Male antante. Obenem s konferenco gospodarske Male antante se bodo vršila posvetovanja vseh treh podunavskih paroplovnih družb.
Glede na skorajšnji sestanek gospodarskega sveta Male antante je objavil »Fra-ger Tagblatt« posebno prilogo s članki ministrov dr. Beneša in Titulesca ter drugih uglednih osebnosti iz gospodarskih in političnih krogov. Dr. Beneš opisuje v svojem članku položaj Male antante v okviru svetovnega gospodarstva in poudarja nujno potrebo razširjenja gospodarskih odnosa iev s prijateljskimi državami in z vsemi onimi deželami, kjeT ne obstoje težkoče glede prestiža ali medsebojnega zaupanja. Potrebno je, da se te težkoče obvladajo in doseže glavni smoter Male antante, da se okrepe gospodarske zveze, ki predstavljajo glavni temelj konsolidacije srednje Evrope.
Titulescu pravi med drugim, da ne raznih težkoč. toda sporazum bi se dal doseči na mnogih važnih področjih. Gospodarska akcija Male antante bo služila interesom v»e Evrope.
Bukarešta, 29. dec. s. Zasedanje stalnega sveta Male antante je določeno za čas ud 8. do 10. januarja v Zagrc-bu. Politični krogi pripisujejo tej konferenci veliko važnost, ker se bo vršila po potovanjih T;tu!csca po Balkanu in dr. Beneša v Pariz. Prva seja bo najbrže pod predsedstvom kralja Aleksandra. Prva konferenca gospodarske Male antante bo 12. januarja v Pragi. Zagotavljajo, da bodo na ta način končana pripravljalna dela dala konkretne rezultate, med temi tudi program o izmenjavi blaga med državami Male antante.
Tiskovna pravda o razmerah na subotiški pravni fakulteti
Subotica. 29. decembra
SubotiSka pravna fakulteta je vložila proti članu uredništva beograjske »Pravde«. Simeonoviču, ki je letos v avgustu r »Pravdi« napisal daljšo kozerijo o razmerah na pravni fakulteti v Subotici. Fakulteto je opisal kot nekak dijaški eldorado, kjer dobro uspevajo vsi dijaki, ki so kakor ptice selivke zapustili druga vseučilišča ter jo ubrali v Subotico. Tam baje, kakor nikjer drugje, živijo dijaki brez vseh skrbi ob največji naklonjenosti profesorjev in lepih žena. Navedel je tudi mnoga imena dijakov, ki so skrahirali v Beogradu, pa potem z največjo srečo položili svoje izpite v Subotici. Navedel je tudi primer, kako je beograjska pravna fakulteta odbila nostrifikacijo neke inozemske diplome, ker je njen lastnik dovršil samo tri razrede gimnazije in dva letnika neke inozemske trgovske šole. Ta mož pa se je baje zatekel potem na fakulteto v Subotici in tam popolnoma uspel.
Ko so bila prečitana poročila beograjske in suboti;ke fakultete, je sod;.šče razsodilo, da se obtožencu ni posrečil dokaz za trditev, da v Subotici »cvetejo diplome«. Primerov, ki jih je navedel, ni mogoče vzeti za sliko cele fakultete, *ker so neznatni napram številu vseh njenih slušateljev. Simeonovič je bil obsojen pogojno na 15 dni zapora, proti obsodbi pa se je takoj pritožil.
Matevž je kradel krave
Maribor, 29. decembra.
Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 29ietni Matevž Dobnik iz Podloža, obtožen, da je ukradel dve kravi. Šele nedavno je bil izpuščen iz mariborske kaznilnice, takoj je pa zopet segel po »uji lastnini. V noči na 10. novembra je ukradel posestniku Jakobu Beraniču iz zap.tega hleva v Dobroncih 1900 Din vredno kravo, jo odgnal v Maribor in tam prodal na f»?jmu. Drugo kravo je odpeljal ponoči 13. junija v v?,<i Grajenšaku. Bila js vredna 1500 Din. Skušal-jo je prodati na prav drzen način v Slovenski Bistrici, kjer so ga pa spoznali in izročili sod:šču. Ls-pega dne je ušel iz sodnih zaporov in v Košnici ukradel nekemu posestniku srebrno uro z verižico in nov površnik. Seveda vse taji, ali na sodišču je znan kot nepoboljšljiv tat, ki je bil že petkrat kaznovan. Obsojen je bil na leto dni in štiri mesece robije ter na triletno izgubo častnih državljanskih pravic, po prestani »-aZ-ni pa bo najbrž oddan v prisilno delavnico.
Včeraj se je zagovarjala pred senatom trojice tudi Elizabeta Kujčeva, ki je šele nedavno prišla iz prisilne delavnice Svojci so jo spodili z doma, nato se je pa zatekla k posestniku Francu Šalamunu v Cirkovcih. kjer je bila zaposlena kot dekla. Pošteno življenje ji pa ni ugajalo in nekega dne je vlomila v gospodarjevo spalnico, kjer je odnesla precej obleke, da jo je prodala v Mariboru nekemu starinarju. Senat je Elizabeto obsodil na 4 mesece strogega zapora in dveletno izgubo častnih državljanskih pravic, iz Maribora in ok>>-lice bo pa izgnana za dobo 3 let.
Vremenska napoved
Zaerekška vremenska napoved za dane«; Oblačno, blagi temperature, padavine na zapadu. — Situacija včerajšnjega dne: Islandski ciklon se je združil z manjšim ciklonom nad Sredozemskim moriem im pričel prodirati v notranjost kontinenta. Ciklon se je močno ojačil ter j3 v južni Evropi zlasti ob morskih obalah povzročil močne južne vetrove. Nad centralnim delom kontinenta so zaradi tega prevladovale visok3 teniT>erature. le nad severno in se-vernovzhodno Evropo so se koncentrirale množine hladnejšega zraka. Pritisk je pri na« v splošnem pad<»l za 2 do 7 mm. posebno v Primoriu. mani na vzhodu.
Dunajska vremenska nanoved ia soboto: Nesrotovo vreme, najbrž oblačno, ponekod padavine, temperatura »e ne bo mtioeo spremenila.
Maši kraji in ljudje
Bohinj v zimskem času
Romantični Bohinj pokriva debel sneg • idealno smuko. Hotel SPD »Sv. Janez« nudi smučarjem tople sobe in dobro prehrano po nizki ceni, tako da tudi skromen smučar lahko preživi nekaj veselih dni ob Bohinjskem jezeru. SPD ima tam svoj smučarski tečaj pod vodstvom g. Kvedra. Prav od »Sv. Janeza« je lahek dostop do lepih smučarskih terenov, tako n. pr. do valovitega pobočja Rudnice ali na Voje. Izurjenim smučarjem je na razpolago skakalnica v bližini hotela. Idealen je izlet s smučkami čez Senožet in Košenico proti Bistrici.
Hotel SPD »Zlatorog« je najvažnejše izhodišče za one, ki napravijo izlet na Planino na Kraj, k Sedmerim jezerom ali pa k postojanki na Planini na Voglu. Za smučarje začetnike pa je idealen teren v obširni Ukanci okrog hotela »Zlatoroga«.
Poset ob Bohinjskem jezeru nudi smučarjem ob praznikih in nedeljah največ užitka. Že samo bivanje ob tihem jezeru, izprehodi ob obrežju jezera skozi zasnežene gozdove, bajni smučarski tereni in povsod tople zakurjene sobe s prvovrstno hrano in pijačo po nizkih cenah jamčijo za obilo užitka.
Enotna pomožna akcija za rudarje
Skupni pomožni odbor za brezposelne rudarje apelira na javnost
Trbovlje. 30. decembra . šana. Župan Vodušek je pojasnil, da so
si bile vse tri rudarske občine doslej vse
»Jutro« je v zadnjem času v celi vrsti člankov in dopisov iz revirjev propagiralo misel, da lahko samo enotno organizirana pomožna akcija za gladujoče rudarje vsaj do neke mere odpomore bedi, ki vlada v reverjih TPD. Pred nedavnim časom je ljubljanski akcijski odbor sklical v Trbovljah anketo, na katero so bili povabljeni zastopniki vseh treh prizadetih občin in zastopniki vseh društev v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, ki imajo v svojem delovnem načrtu tudi kakršnekoli akcije za podpiranje bednih rudarskih družin. Ta anketa je bila iz tehničnih razlogov v zadnjem hipu odprvedana, medtem pa se je dne 23. decembra dopoldne vršila v občinski posvetovalnici v Trbovljah seja, ki jo je sklicalo sresko načeistvo v Laškem in ki so se je udeležili laški in litijski sreski načelnik, trboveljski in zagorski župan in večje število občinskih odbornikov iz vseh treh revirjev. Na tej seji. ki jo je otvoril sreski načelnik g. Ko-trboveljski župan g. Vodušek, se je v si iz Laškega in ki ji je nato predsedoval živahni debati temeljito pretresla nujna potreba, da se za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje oživitvori skupen pomožni odbor za rudarje, katerega ustanovitev je že pred šestimi meseci odredila banska uprava. pa se je stvar zaradi občinskih volitev in komasacije občin malo zavlekla. Posamezni govorniki so se toplo izražali o požrtvovalnem delu naših humanitarnih. socialnih in nacionalnih organizacij, ki vsaka po svojih močeh skušajo pobijati bedo med rudarji, grajali pa so dosedanjo prakso, po kateri so bili nekateri po štirikrat in še po večkrat obdarovani, drugi nič manjši reveži, pa nobenkrat.
Občinski odbornik Mirko \Veinberger iz Zagorja je pograjal, češ da gre vsa propaganda v javnosti samo za Trbovlje — Zagorje in Hrastnik pa sta ostala prikraj-
XXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X
n
ZVOČNI VELEFILM:
»Hrepenenje"
z Marto Eggerth
danes ob 4., 7. in 9. uri
Zvočni kino Ideal
Hitite, da ne zamudite!!!
x
X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxx
preveč tuje med seboj in da je zahteva po skupnem reševalenm delu postala aktualna šele na pritisk akcijskega odbora. Posebno živahna diskusija se je vnela o vprašanju ključa, po katerem naj se vse podpore, ki so namenjene rudarjem, delijo po vseh treh občinah. Na predlog sreskega načelnika v Laškem je seja naposled soglasno sklenila, naj vse tri občine vsaka za svoje območje sestavijo točno statistiko o brezposelnosti in revščini. Na podlagi te statisike, ki bo overovljena po sreskih načelstvih, bo skupni pomožni odbor določil ključ za razdelitev prispevkov posameznim občinam.
Pri volitvi ožjega eksekutivnega odbora je bilo naposled sklenjeno, da je predsednik odbora vsakokratni župan občine Trbovlje. Odbor se je konstituiral takole: predsednik župan Vodušek. tajnik socialni referent trboveljske občine Korimšek, blagajnik občinski odbornik Kušur iz Zagorja, za Hrastnik pa še občinski svetnik Roš. Razsodišče tvorita oba sreska načelnika. Novo ustanovljeni skupni pomožni odbor je nato izdal proglas, ki ga je naslovil na vsa karitativna društva dravske banovine, akcijskemu odboru v pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani in vsemu prebivalstvu dravske banovine in ki se glasi:
Da se pomožna akcija v najvažnejših rudarskih revirjih (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) čimbolj racionalno izvede, da se delo koncentrira in da se prepreči nepravično razdeljevanje podpor, je sresko načeistvo v Laškem sestavilo »Skupni pomožni odbor za brezposelne rudarje s sedežem v Trbovljah«, ki je imel prvo sejo 23. t. m. v občinski posvetovalnici v Trbovljah. V tem odboru so gg.: načelnika srezov Laško in Litija ter zastopniki občin Trbovlje. Zagorje in Hrastnik-Dol.
Naj se vsi prispevki za brezposelne rudarje in njih družine omenjenih rudarskih okolišev pošiljajo na skupni pomožni odbor za brezposelne rudarje v Trbovljah. S pomočjo nabranih prispevkov se bo zagotovila predvsem prehrana najpotrebnejšega prebivalstva v omenjenih revirjih, zlasti prehrana dece in za delo nesposobnih oseb. Ker je revščina zelo velika in pomoč nujno potrebna, apelira odbor na vse naslovljence, da se odzovejo z darili.
Zbor rezervnih oficirjev
Ljubljana, 29. decembra
V društvenih prostorih v Kazini se je vršil sinoči izredni občni zbor Udruženja rezervnih oficirjev. Vodil ga je predsednik dr. EHnko Puc, v glavnem pa se je sklepalo o pristopu k Udruženju borcev Jugoslavije.
Članstvo je soglasno pozdravilo to akci-
jo, ki bo gotovo rodila najlepše uspehe pri preporodu širokih plasti našega naroda v pravem jugoslovanskem duhu in ki je zelo potrebna za procvit naše države ter v soglasju pravil UROJR z geslom: »Vse za kralja in domovino!« — Sklenilo se je v načelu pristopiti kolektivno k Udruženju borcev Jugoslavije s formalnim zadržkom naknadne odobritve s strani savezne centrale v Beogradu.
Istočasno je članstvo soglasno sklenilo poveriti izvolitev delegatov svojemu upravnemu odboru v Ljubljani. Pri slučajnostih je uprava poročala, da dobe preko nje vsi rezervni oficirji specialne zemljevide v merilu 1 : 100.000 in 1 : 50.000 po znižani ceni. H koncu se je omenilo, naj rez. oficirji čim prej zaprosijo za železniške legitimacije za 1 1934.
Nastop Anite Mezetove
Drevi bo v vlogi Mirni v Puccinijevi operi »La Boheme« kot gost nastopila v opernem gledališču ena naših najboljših in najsimpatičnejših opernih pevk, gdč. Anita Mezetova.
Anita Mezetova ne stopa pred naše glasbeno in gledališko občinstvo kot novinka. Ljubljana jo ima v dobrem spo-
minu izza nekaterih njenih prejšnjih odlično uspelih gostovanj, zlasti kot Micha-elo v »Carmen«. — Šolala se je najprej na konservatoriju v Ljubljani, nato pa je odšla na Dunaj, kjer je vstopila v pouk pri znamenitem Radu Danieli. Pri letošnjih mednarodnih pevskih tekmah, ki so se vršile junija na Dunaju, in ki se jih je udeležilo 350 pevcev, je Anita Mezetova proti mednarodni konkurenci prejela eno prvih nagrad in tedaj je »Jutro« objavilo izčrpen članek o nji.
Naša opera jo je že poleti vabila na gostovanja, toda takrat se gdč. Mezetova ni mogla odzvati. Ko se je zdaj za nekaj časa pomudila v Ljubljani, smemo najbrž upati, da nas bo po »La Boheme« razveselila še z nekaterimi nastopi na deskah naše opere, preden se vrne na Dunaj dokončat svoje študije.
Ljubljanski fotoamaterji razstavljajo
Ljubljana, 29. decembra
Ljubljanski fotoamaterji, organizirani v fotoklubu, so imeli letos veliko uspehov na nedomačih razstavah umetniške fotografije. V Ivancu, Osjeku, Zagrebu in drugod so njihovim slikam gladko priznavali prva mesta, priznanje na domačih tleh pa so nekako zanemarjali, kar je po številnih razstavah, ki so jih priredili ali se jih udeležili lansko leto v domačih krajih razumljivo. Sedaj, prav ob koncu leta in ob pričetku novega, kakor v dokaz, da hoče delovati z nezmanjšano energijo dalje, pa je fotoklub zbral celo vrsto del svojih članov in jih obesil na stene večje sobe v svojem idiličnem lastnem domu, bivšem Dolinarjevem paviljonu v Levstikovi ulici (za »Mladiko«).
Izbor ni velik, obsega le okrog 60 siik, ker tudi prostora ni veliko in se klubovci ta čas z vso vnemo pripravljajo na svojo glavno akcijo novega leta, na prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani.
Toda dela so za Ljubljano vsa nova in
«
Pri apnenju arterij v možganih in srcu
dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri pol-stransko-ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
razen tega skrbno izbrana, tako da bo nudila razstava vsem ljubiteljem umetniške fotografije resničen užitek. Poleg tega je vstop vsakomur prost. Paviljon bo za nedoločen čas odprt vsak delavnik od 10. do 14., a gostje si lahko ogledajo razstavljene slike tudi ob ponedeljkih zvečer, ko imajo člani svoje sestanke. Priporočamo, da si vsakdo ogleda sedanjo razstavo v klubskem paviljonu, kjer dobe interesenti tudi informacije za morebitni pristop h klubu.
S sekiro nad spečega moža
Kozje, 29. decembra
Zakonca Kelharjeva v Krizah pri Kozjem se že od poroke sem nista razumela. Prepir in tepež sta bila pri mladih zakoncih cesta gosta. Počasi je medsebojno sovraštvo tako naraslo, da se je žena Kristina v soboto, pred prazniki odločila, da spravi svojega moža s sveta.
Kelharjeva sta se prepirala tudi ta dan, vendar sta šla skupaj v spalnico. Tam je mož legel, a žena se je še česala. Pri tem pa je pazila, kdaj bo mož zaspal. Ko se je to zgodilo, je žena menda ugasnila luč in šla v vežo po sekiro. Očitno ni bila dovolj pogumna, da bi opravila zločin pri svetlem. S težko sekiro v roki je pristopila k postelji in trikrat zamahnila z ostrino proti moževi glavi. K sreči je moža zadela le v vrat in roko. Zaradi udarcev se je mož onezavestil, brezsrčna žena pa je šla v sosednjo sobo k svoji materi in tam povedala, da je ubila moža. Pozneje pa je le ugotovila, da je mož še dihal, a vso noč in ves naslednji dan se ni nihče brigal zanj.
Kakor je mož izpovedal, je prišla medtem k njemu žena s palico in ga tepla, čeprav jo je v onemoglosti prosil, da ga naj pusti živeti. Tolkla ga je s palico tako, da jo je prelomila. Proti večeru se je nesrečnik vendar toliko opomogel, da je ušel v sami srajci in spodnjih hlačah skozi okno k sosedi. Bil pa je tako zdelan, da ga tam niso spoznali. Ker so pri sosednji hiši same ženske, so se ga silno ustrašile. Zato je šla domača hčerka h Kelhar-jevim vprašat, ali je Kelhar Jožef doma, češ, da je prišel k njim neki sumljiv tujec. Kelharjeva je mirno odvrnila, da moža ni doma. Isto je izjavila še nekaterim drugim sosedom. Skrivaj pa je le pogledala v sobo in na žalost ugotovila, da ie mož ušel.
Pri sosedu je mož ostal, dokler ga niso odpeljali v krško bolnišnico, kjer se menda bori s smrtjo. Okrutna žena in njena sestra sta v kozjanskem zaporu. Med ljudmi je razširjena govorica, da je žena nameravala mrtvega moža skrivati do svetega večera in nato fingirati zločin, ki bi se naj dozdevno izvršil v času, ko bi šli vsi domači k polnočnici.
Žalosten zaključek domače zabave s sirovim pretepom
Šikolje, 29. decembra V gostilni Pernata Franca v Šikoljah pri Cirkovcah se je vršila na Štefanovo domača zabava. Med drugimi gosti so bili tudi domači fantje Berglez Alojz, Maks in Štefan, Dobrajc Franc in Alojz, Kancler Adolf, Pepelnjak Štefan in Trčko Simon, ki so sedeli skupaj pri mizi. Pri drugi rr-t-zi pa so bili posestniški sinovi Pernat Maha el, Saltnik Janez in Herga Simon, prav tako vsi iz Šikolj. Fantje so se spočetka v miru zabavali, dokler ni na lepem izzval prepira Pepelnjak Štefan, ki je pristopi k omizju Pernata Mihaela, pograbil kozarec ter ga vrgel v Saltnika. Nato je pograbil se litrsko steklenico in hotel z njo navaliti na Pernata Mihaela.
Kakor dogovorjeno se je Pepelnjakova družba med tem časom odstranila tz gostilne in se zunaj oborožila z raznimi predmeti. Pernat, kateremu je bil napad namenjen, je med tem časom zbežal iz gostilne, a zunaj so sirovo nanj navalili Pepeinjakovi pajdaši. Pernatu se je posrečilo, da je zbežal v kakih 200 korakov proč stoječo hišo posestnika Mihaela Iranca, kjer je gospodinja, videča nevarnost, takoj za njim zaklenila vežna vrata.
Med tem časom pa je že prihrumela oborožena tolpa pretepačev, ki so enostavno vrgli zaklenjena vrata iz tečajev ter navalili na Pernata, ki je pred njimi pobegnil v kuhinjo. Fantje so razvili v kuhinji pravcato bitko, iz katere je Pernat ves krvav komaj utekel na dvorišče, kjer so ga ponovno napadli. Pernat je imel še toliko moči, da je zbežal do konca gospodarskega poslopja, kjer so ga pretepači ponovno napadli in pretepli, dokler se ni zgrudil nezavesten na tla.
Globoko nezavestnega Pernata so nato prenesli v hišo in poklicali reševalni avto iz Ptuja, ki pa zaradi prevelikega snega ni mogel dospeti na lice mesta. Morali so poklicati reševalni avto iz Maribora, ki je nevarno ranjenega Pernata prepeljal v mariborsko bolnišnico. Tam so ugotovili
' • jlcfm' » 1 G.!.«. II 0,1.« ta r., Ur 1 Br II IT) >. H t Ml
se
s kašljem in bronhi-jalnim katarjem,- vzemite takoj
K R E S I V A L.
KRESIVAL bistveno cenejši. Sedaj samo Din 32.— po steklenici.
nič manj kot 17 velikih ran na glavi, pri-zadejanih z noži in latami in veliko zeva-jočo rano zadaj na glavi, prizadejano s sekiro. Razen tega ima Pernat še več poškodb po vsem telesu in leži v globoki nezavesti.
Vsi pretepači iz Pepelnjakove družbe priznavajo udeležbo pri pretepu. Oddani so bili v ptujske sodne zapore. Orožniki so izročili sodišču tudi predmete, s katerimi so pretepli Pernata, to je sekiro, ročico, težko kladivo, late, tolkač za svinjsko hrano in drugo. Precejšnjo škodo so napravili fantje tudi posestniku Mihaelu, ker so mu v kuhinji razbili mnogo kuhinjske posode. Sirov dogodek je razburil vse prebivalstvo, ki pričakuje, da bodo podiv-janci eksemplarično kaznovani.
Brezsrčna gospodinja je zakrivila pastirčkovo smrt
Juršinci. 29. decembra Pri posestnici R. Z. v Juršincih je bil zaposlen kot pastirček 81etni posestnikov sin Matjašič Jožef. Pred dobrimi 14 dnevi je gospodinja poslala pastirčka v najhujšem mrazu bosega pred hišo sneg kidat. Ubogemu fantku so takrat noge zmrznile, a delodajalka ni poklicala zdravnika, nego je ubogega dečka zaprla v hišo ter ni nikogar pustila blizu.
Šele ob praznikih je prišel sina obiskat oče in ga je našel popolnoma premražene-ga. Oče je takoj spravil siromaka v ptujsko bolnišnico, vendar ubogemu fantku ni bilo več pomoči in je 27. t. m. zvečer v hudih bolečinah izdihnil. Fant je še pred smrtjo izpovedal v bolnišnici vpričo očeta, da mu brezsrčna delodajalka kljub prošnji ni hotela dati čevljev, da bi se obul. Vsekakor se bodo za zadevo morala pobrigati tudi oblastva.
BBBBBBBBBBBBBflB
B	M
g	Najmočnejši mož zapada	g
| Georg G4 Brien Q
0	v velefilmu	Ul
| Strah in trepet j|
g	Senzacija zapada
5 Zvočni kino Dvor §
H	Telefon 27-30	H
M Predstave ob 4., 7. in 9. uri 2 £3 Cene 2.-, 4.-, 6.- in 8.-- Din S
Pristopajte k
,,Jadranski str-?5f"!
KULTURNI PREGLED
Mariborsko gledališko pismo
Za letošnje božične praznike smo dobili v gledališču dve premieri, mladinsko igro »T r n j "J 1 5 i c o« in opereto »Mala F i o -r a m y e«. Bolton - Baeckerjevo »Trnjuiči-c<k, ki jo je prevedel še pokojni Milan Pu-gelj. smo videli na našem odru že pred leti, vendar je presledek že tako velik, da i11 med tam dorasel novi rod otrok, ki jim ie novost. Delo je znano povsod, zato o njem ne bom govoril. Režiser g. Rasberger se ie poslužil že utrtih poti. le zabavno stran j? nekoliko podčrtal in tako približal oder in dogajanje na njem malemu avditoriju. Kontakt ie bil očiten, včas>ih morda preveč glasen. Glasbeni del r? naštudiral a. Gorinšek. ki i a tudi vodil orkester, plese pa g. H a r a s t o v i č. Igrala so se skušali z vso resno volio poglobiti v pravljični slog igre in ustvariti razjme<vanie mladine, kar se iim ie v splošnem posrečilo. In sanacija j? bila skromna a ofcusna Igrali so* kralia g. Grom. kraliico ga. Drasrutinoviče-va. Trniulčico gdč. Kraljeva. Marjetico gdč Baibičeva voiaka Groga in Grega gg. Furi-ian in Blaž kuharja Potičaria a- Medv-n Pavlička g Harasfovič. Korlička aa. Savi nova. paža gdč- Križaieva. Habakuka a Rasberger kraljeviča s. Nakrpt. Petra g. Pavle Kovic. Cv^tano gdč. Korošceva. Zjra-«io gdč. Starčeva in Morano ga. Gorinškova.
Obisk je bil pri premieri v nedeljo in pri reprizi v torek popoldne razmeroma zadovoljiv. Večino so imeli seveda malčki z mamicami.
V ponedeljek zvečer smo doživeli premiere Tijardovičeve »Male Flora m y e« To uspelo opereto so ocenili doma in v tujini dobro in jo je seveda spreiel tudi Maribor z odkritim navdušenjem To pa. kar je pri »Mali Floramye« v splitskem original i največja odlika, je v vsakem prevodu težavne j ša zadeva. V Liubliani ste si pomagali s tem, da ste pustili verze v originalu in prevedli samo prozo, v Mariboru smo pa peli in igrali do malih iziem vse v slovenščini. Splitski kolorit ie pri tem trpel. Sub-tilne finese splitskega dialekta se v prevodu ne dajo fthraniti. Inscenaciio in režiio ie oskrbel a. Vladimir S k r b i n š e k. ki je naštudiral tudi plese, dočim je vodil glasbeni del dirigent g Loize H e r z o a. Gosp-Skrbinšku se ie režija v splošnem odlično niwečila in tudi z inscenacijo smo bili večinoma zadovolmi. dasi so io utesnjevala naša skromna finančna sredstva. Mani so uspeli nekateri inscenacijski eksperimenti, kakor n. pr. z nemogočimi pa miki na morju ki učinkuieio zaradi svoie neproporcionalni* =ti z okoli em (svetilnik!) celo komično Prav tako moram mova in odločno graiat' razsvetljav?. Reflektor, ki meče seno-« nnlm čez vse morie in nebo ie vsai zame n^kai tako neprijetnega, da mi ubije vso iluzijo.
Zakaj ne bi reflektorji v ozadju paralizi-rali one v ospredju, odnosno bi se osprednji postavili ob strani?
G. Herzog ie pokazal kot diriaent, da se ie lotil »Male Floramye« z resno ljubeznijo, orkester je zvenel ves &s polno in ubrano, bi) pa je z ozirom na moč naših pevcev vsai
v prvem dejanju odločno preglasen. Sicer smo pa opazili to tidi že pri drugih glasbenih predstavah. Zbori eo bili dobri, prav tako plesi, ki jih ie naštudiral g. Skrbin-šek sam; najbolj so nas presenetili na rodni plesi fcedovadk v drugem dejanju, ki so bili sicer jx> svoje stilizirani, pa vendar učinkoviti. To je potrdilo z aplavzom tudi občinstvo, ki ie pri premieri zasedlo gledališče do zadniega kotička. Tako je bila »Mala Floramye« kot celota prav dobra operetna predstava, dasi bi bili morda rabili za zasedbo nekaterih uloa drugačne igralce in iaralke.	,
Mala Floramy? je bila adč- Udovičeva. ki ie s svoiim alasom in prepričevalno isro srečno premagala druee težkoče in dosegla lep uspeh- Odlično je odigrala in odneia ^a. Zamejič - Kovičeva komično ulogo šiore Petronile. pa tudi Tonkica gdč. Križaieve in Marica «*e. GorinšVove sta ustrezali. V študentu Mirku je bil naš tenorist g. Samem mestoma mani razpoložen, v s-nlo^nem ie na dobro igral in izvrstno pel. S šiorom Be-pom Smolo si 'e natovoril g. VI. Skrbinšek t^žko nalogo, ki io ie pa po svoje sijaino r»3jl. Morda hi si lahko zamislili ta lik drugače. toda tudi tnVo. kakor si pa je zamislil on, j j zanimiv. Mestoma je ustvarri najod-
ličnejše položaje, šjor Dane in šjor File sta bila gg. Med v en in g. Pavle Kovič; drugi boljši ko prvi. Po maski in igri sijajna sta bila miss Beamtyflower ge. Zakrajškove in Txvlkovnik g. Furiiana. V opereti sta ta dva lika njun največji dosedanji uspeh- Ostale uloge so bile razdeljene med g. Tovornika (Marinko), g. Verdonika (Zvonko), g. Go-rinška (redar), g. Harastoviča (picaf^raj), go. Gorinškovo (Almette), g. Blaža (Testal-tides(, a- Nakrsta (prvi častnik) in g. Črno-bore ga (drigi častnik in mornar). Zdi se. da bo »Mala Floramyei tudi v Mariboru osvojila občinstvo in polnila gledališče.
Sedaj pripravlja drama češk? pisateljice in igralke Olge Scheinpflugove veseloigro »Okenc 'e«. nato pride na vrsto proslava Turgenjeva in pozneie krstna predstava Golouhove komedije »Od mraka do zore«.	R. Rehar.
Klub književnikov v Mariboru
V Mariboru se j>3 tik pred božičem osnoval Klub književnikov, kateremu pripadajo vsi pesniki, pisatelji in esejisti, živeči v območju obdravske slovenske metropole, ki so bili doslej pormlnoma neorganizirani, sai ni b;l nihča niti član 1jublianc4rega Pen-klu-ba- In vendar žive v Mariboru dr. Ivan Dor-nik. Janko Glaser. Rudolf Gol<*ih. Danilo Corinšek. Jo®* Kostanievec. Rudolf Maister Radivoi Rehar. Gustav Šilih. dr. Makso SnuderL dr. Ivo Šorli in Silva Trdinova. Na
ustanovnem sestanku v kapelici »Grajske kleti« se je izvolilo tudi vodstvo, katerega tvorijo kot predsednik dr. Ivo Šorli. kot njegov namestnik Rudolf Golouh in kot tajnik Radivoi Rehar. Klub je sklenil pritegniti v svoje vrste tudi one pisatelje, ki žive na deželi, dr. Alojzija Remca v Ptuju. Cvetka Golarja v Ljutomeru in Ksaverja Meška v S°lih ter eventualno še druge, ki bi se javili. Prirejal bo redno vsak drugi četrtek debatne in družabne večere, zasledoval bo vsa vprašanja slovenske književnosti in kulture, kakor tudi pojave v tujih slovstvih in kulturah ter bo obenem zunanj* reprezentanca mariborskih književnikov. Za mesec februar bo pa pripravil proslavo sedemdesetletnice svojega člana in nestoria. pisatelja Jožeta Kostanievca. Prvi prihodnji sestanek bo v četrtek 4. januarja prihodnjega leta ob 20. v »Grajski kl*ti«. Kdor bi še rad pristopil h klubu in bi po svoiem dosedanjem literarnem delu bil lahko sprejet. nai se javi tajniku Rpdivoju Reharju, glavnemu uredniku »Večeraika«. —r.
Nove umetnostne razstave v Pragi
(Dopis »Jutru«) Pred božično umetnostno obličje Prage pokazala vrsta razstav, ki pomenijo viš^k letošnje sezon? v upodabljajoči umetnosti Predvsem moramo omeniti razstavo O b 15-kovno • umetnostnega odseka Umetnostne besede v Občinskem domu. raz-
Danes premiera
prekrasnega filma iz švicarskih Alp
Sled v snegu
V glavni vlogi
Harry Piel
Sodelujejo:
Camilla Spiro Hilda Hildebrand
Film lepote, ljubezni, športa in pustolovščin
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Rezervirajte si vstopnice, Predprodaja 11.-^3. ure.
Predstave ob 4., 7.% in 9. Vi, uri zvečer Nov Foxov žurnal
=5 S
te
lomače vesli
Cenjenim naročnikom!
Današnji številki smo priložili za vse naročnike položnice za obnovitev naročnine. Prosimo jih, da blagovolijo to storiti čim prej, v prvih dneh januarja. Naročnike, ki so doslej plačevali naročnino za celo leto, za pol ali četrt leta naprej, prosimo, da ohranijo to lepo navado tudi v bodoče, ker nam s tem zelo olajšajo delo in prihranijo tudi mnogo stroškov.	„
Cenjene naročnike, ki se nimajo po-nedeljske izdaje »Jutra«, vljudno vabimo, da se naroče tudi na njo. Ponedeljska izdaja stane samo 4 Din na mesec, oziroma za Ljubljano, Maribor in Celje, ako se dostavlja list po raznašalcu na dom, 5 Din mesečno. Naročnina se lahko pošlje skupno z naročnino za »Jutro«, treba pa je to pripomniti na zadnji strani poštne položnice.
Kdor bi po pomoti današnje položnice ne prejel ali bi se mu pokvarila, naj piše upravništvu, da mu pošlje drugo. Oni, ki imajo naročnino za novo leto vsaj delno že poravnano, naj prihranijo položnice ža prihodnjo priliko, ali pa jiaj jih izroče znancem, ki še niso naročeni na naš list in naj jim prigovarjajo, da se ob novem letu naroče. Naročniki, ki dolgujejo še za nazaj, naj blagovolijo zaostanek plačati skupno s tekočo naročnino.	Upravništvo »Jutra«.
Pri miareni, živčnih bolečinah, revml, in menstrualnih težkočah tlaelo učinkuje ALGOCRA-TINE. Izdeluje E. Lancosme — Pariz.
Og. reg. pod br. 19S76 o<3 3P/X. 1933.
* Vojaške vesti. Kakor objavlja »Vojni list, je zdravnik in vojno-državni gojenec dr. Stanislav Oblak imenovan za sanitetnega poročnika. Zrakoplovni kapetan 1. razreda Aleksander Vidale je imenovan za vršilca dolžnost; komandanta poligona zra-koplovne strelske šole, vojni pisar Mihael Urek za vršilca dolžnosti arhivarja inteti-lianture komande šutnadijske divizijske oblasti, vojni pisar Pran Homšek ža vršilca dolžnost; knjigovodje izplačil računovodstva vojnega tehničnega Zavoda, vojni pisar Fran Brus za vfšilca dolžnosti knjigovodje zavoda Obiličevo, vojni pisar Ivan Leskovšek za arhivarja komande ljubljanskega vojnega okrožja, vojni pisar Herman Tavčar za knjigovodjo avtomobilske komande 3. armadme oblasti, nižji vojaški ka-pelnik Flori jan Leskovar za kapelnika godbe 29. pehotnega polka, nižji vojaški kapelnik Alojz Korže za kapelnika godbe 38. pehotnega polka, poročnik koTvete Fr. Mirtič na službo na kr. brodu >L.abudu«, kapetan korvete Miroslav Gogola na službo v štaibu 3. hidroplanske komande, nižji vojno-tehnlčni uradnik Vekoslav Jereb na službo v municijski laboratorij okrožnega zavoda pomorskega arzenala. strokovni
OBRTNIŠKO Silvestrovanje
v Trgovskem domu
podporočnik Karel Dottianjko fla službo v mornariški izvidmiški komandi, orožniškl kapetan 1. razreda Ladislav Nedved Da za oficirja za p-osle javne varnosti moravske-ga orožniškega polka.
*	Novoletno voščilo gasilcem. Vsem žup-nim, četnim, upravnim in nadzornim odborom, kakor tudi celotnemu članstvu Gasilske zajednice dravske banovine želi prav srečno novo leto s prijaznim pova/bilom na nadaljnje složno in vztrajno delo v procvit naše velike in mogočne človekoljubne organizacije starešina Josip Turk,
*	Učiteljski pevski zbor v Ljubljani vabi svoje člane (ice) na izredni sestanek 4. januarja 1934 ob 10. na sescijl JtJU, Frančiškanska ul. 6, v sobi odsekov. Zaradi važnosti vprašanj, ki se bodo obravnavala na sestanku, naj se člani (ice) sestanka pol-noštevilno udeleže. _ Vsem so bila poslana osebna povabila na mešta, kjer službujejo. šolski upravitelji naj vabila, naslovljena na člane UPZ, pošljejo na njihove počit-niške naslove. Odbor.
*	Razglednice z bodočo vseuSIliško knjižnico. Prejeli smo: Akademska akcija za vseučiliško knjižnico v Ljubljani, ki je zbudila veliko 'zanimanje ia priznanje, je izdala umetniške fotografije — razglednice modela bodoče vseučiliške knjižnice, ki bo stala, če se bo zgradila, na prostoru bivšega Auerspergovega dvorca ob rimskem •Zidu v Vegovi ulici. Model kaže vse podrobnosti bodočega Impozantnega poslopja. Slike so se lepo posrečile in kažejo zgradbo od treh strani, tako da je jasna predstava celote. Dobe se v nekaterih trafikah in pri vratarju univerze po dva di-
*	Pravkar Iziili številki ilustrirane tedenske revije »življenje in svet« je priloženo vsebinsko kazalo za 14. knjigo. Kazalo dobe brezplačno vsi naročniki.
*	Zveza akademsko izobraženih žen je dobik ponudbo dveh štipendij za svoje članice. Britanska zveza akademsko izobraženih žen razpisuje štipendijo 100 funtov za zttaftstveho delo katerekoli stroke v Londonu za devet mesecev (oktober — junij) študijskega lea 1934./35. Štipendistka bi morala imeti še nekako 25 funtov lastnih sredstev. Prošnje morajo biti vložene prekd jugoslovenske zveze akademsko izobraženih žen in morajo priti v London vsaj do 15. februarja. Ista zveza ponuja Štipendijo 250 funtov za znanstveno delo v katerikoli stroki razen lastne dežele šti-penidstke za isto dobo L 1934./35, Reflek-tantka mora imeti za seboj vsaj eno leto samostojnega znanstvenega dela iz jezikoslovja ali literature (klasičnega ali modernega), prava ali ekonomije, zgodovine ali arheologije, filozofije (brez psihologije) ali teologije. Rok prijave je isti. Bližje informacije daje podpredsednica ljubljanske zveze akademsko izobraženih žen Olga Grahorjeva, Miklošičeva cesta 6/111.
*	Razpisane so ustanove Antona Kolen-ca v Celju za dijake visokih šol in za dijake srednjih šol za šolsko leto 1933-34. Prošnje se morajo Vložiti izključno pismeno na naslov: Kufatofij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju. Prednosti imajo zlasti oni, ki so s pokojnim v sorodstvu ali svastvil, dalje domačini iž gorn jegr ag skega sreza, sicer pa Slovenci vobče, ne glede ha spol, Prošnje naj vlagajo le najpotrebnejši, Podrobni razpis je objavil včerajšnji »Slovenski Narod« št. 295.
*	Novi grobovi, v Dolnjem Logatcu je umrla v četrtek zvečer gospa Marija de G 1 e r i a, soproga Uglednega trgovca itt posestnika, daleč na okrog znana kot vzorna žena, mati in gospodinja. K večneftnu počitku jo bodo spremili jutri ott pol 16. _ V Mostah je umrl g, Valentili Vojska, ki so ga tudi Ljubljančani dobro poznali in cenili kot odličnega pleskarskega mojstra. Star je bil šele 50 let. Pogreb bo jutri ob pol 16. iz Ciglarjeve ulice 23. na po-
kopališče v Stopanji vasi. Umrl je včeraj v Žalcu r €0 letu starosti znani sodavičar g. Ivan N a r a k s. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti v Žalcu na pokopali&če pri Sr, Kancijanti. Naraks je bil vzoren narodnjak in poddeten mož, ki ga je cenil širok krog prijateljev in znancev. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Krznarstvo KENK
LJUBLJANA, židovska ulica štev. 3 VELIKA IZBERA VSAKOVRSTNEGA
KRZNA PO NAJNIŽJIH CENAH.
*	Odprte so koče SPD: Mozirska koča na Mozirski planini, kjer je v neposredni bližini najidealnejši smuški svet; Celjska koča nad Celjem, priljubljena izletna točka, obdana s prekrasnimi smuškimi poljanami; Piskernfkovo zavetišče v Logarski dolini. Vse te koče so tudi pozimi stalno odprte in kar najbolje oskrbovane.
*	Polovična voznina v skupinah. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja: Potniki, ki potujejo v skupinah z uverenji po iznižani vozni ceni, morajo potovati skupno z vodnikom v istem vagonu od vstopne do izstopne postaje. Potnike, ki bi se tej odredbi ne pokorili, bo železniško osobje izključilo ca osnovi paraerafa 11, točke 1., ž. S. U. od prevoza. Na to odredbo se opozarajjo zlasti turisti, športniki, smučarji, člani sokolskih društev ln večja društva, ki potujejo v skupinah.
Alarm!!!
Človek troši svojo mofi V poklicu, pri športu ali kateremkoli delu. Ce je poraba moči prevelika, se pojavi nevarnost propadanja. Utrujenost, nervoznost, slaba volja so prvi znaki alarma. Ne dopuščajte, da pride do znakov alarma, pridite preje temu v okom s tem, da vzamete za predjuž-nik ali tekom dneva skodelico
OVOMMTEBE
Ta daje moč, zdravje in veselje do življenja.
PRODAJA SE POVSOD.
♦	Ža praznik Sv, Treh kraljev na Zlati-bor pri Užicah priredi cenen izlet Putnik v Ljubljani skupno z Zimsko-sportnlm sa-vezom. Odhod iz Ljubljane 4, januarja ob 20.03, povratek 9. januarja ob 9.40. Cena izleta, t. j. vožnja Ljubljana,_Užice i,n nazaj
lil. r., avtobusna vožnja Užice-Zlatibor in obratno, hrama in soba 520 Din ža osebo, doplačilo na II. r. je 140 Din. _ Smučarji, ne zamudite ugodne prilike ter se udeležite cenenega izleta na Zlatibor. Prospekti in prijave pri Putniku v Ljubljani.
*	Prenočnina pozimi v kočah SPD. Triglavski dom, Staničeva koča, Aleksandrov dom, Koča pri Triglavskih jezerih in Vodnikova koča: prenočnina za člane 10, za nečlane 15 Din. »Zlatorog« (Stalno oskrbovan) : sobe v hotelu za člane 12, za nečlane 15 Din; v novi dependansi soba s kurjavo,- za člane 12, za nečlane 15 Din; skupno ležišče: brez rjuh za člane 6, za nečlane 10 Din; z rjuhami: za člane 8, za nečlane 12 Din. Hotel »Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru: sobe v hotelu Za člane 15, za nečlane 20 Din; v kurjeni pobi nad garažo postelja za člane 10, za nečlane 12 Din (stalno oskrbovano). Velika Planina: skupno ležišče V novi dependansi za člane 10, ža nečlane 12 Din; v stari dependansi za člane 6, za nečlane 8 Din. Koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča: postelje za člane 12, za nečlane 24 Dirt; na skupnem ležišču za člane 6, za nečlane 12 Din. Dom na Krvavcu in Dom v Kamniški Bistrici (stalno oskrbovana): postelje za člane 15, za nečlane 30 Dm; na skupnem ležišču za člane 6, za nečlane 12 Din. Krekova koča, Malnarjeva koča, Orožnova koča, Koča na Golici in Češka koča; prenočnina za člane 8, za nečlane 12 Din. — Gornje cene yeljajo pozimi, ako izletniki obiščejo koče v navzočnosti oskrbnice. Za poset koč z vodniki samimi pa znaša pristojbina za člane 20, za nečlane 30 Din.
ŠVEDSKO KARTOTEKO

rtppct
in
pobiovne knjige
vseh vrst nudi
M, TI ČAR, LJUBLJANA
stavo, ki je zbrala 24 umetnikov. Oblikovno-imetno^tni odbor je živa in delovna korpo-racija. ki v sedanjih, dovolj razcepljenih in razdrapanih čeških razmerah združuje cvet sodobnega češkega slikarstva- Člahske razstave kažejo to prav oči tri o. ZvežS s starejšo generacijo predstavlja na tej razstavi versko - mistična umetnost kiparja Františka Bilka, iedro pa tvori Številna postimpr?sio-nfatična generacija. ki razodeva neposredne, žive cdnošafp do domačih tal in domaČe umetno?!i. Vodijo jo V. Rabas. Al. Moravee. Vlacd. Ršrta in Vojteh Sedlaček. Moderne smeri zastopajo Jan ZrzavT (o njegovi razstavi smo nedavno pisali na tem mestu), Joscf Čapek in Jošef Širna. Širna, ki biva
v Parizu, prinaša moderne impulz? absolutnega slikarstva, tako z van i purr?alizpm 1er ima očiten vpliv tudi na mlajšo generacijo Besede.
Sedanja članska razstava je s svojimi 115 deli zavzela samo polovico razstavnih dvoran. Osredotočena ie okrog dveh točk. Prva ie Zbirka 23 velikih krajinskih olij Vačlava Rabaea, izmed aterih je bila enemu pravkar podeljena komaj ustanovi lena Častna nagrada Umetnostne b?s°de. Rabas je robustni krajinar mirnega in resnobnega sna-caia. slikar poli in brazd, vaški epik, ki dozoreva v klasičflost, Nie<ra izpopolnjuje Vojteh Sedlaček z zbirko 12 gvašev in te-mper. slikar kmetov, konjev in kmetskesa dela. Drugo središče je zbirka 18 tnaniSih 6! i i Joeefa Capka bfata znaneea pisatelja Kar la Cauka. Capefa % živahno barvno tehniko, ki £6 je v nji ifctiril Po Munehu in GoghU, ustvarja figuralna šlike. razodevajoče hu-
mor in baladičnoet, pa nekak poetičen čar. Z Besedo redno razstavlja tjdi ruski ami* grafit Grigorij Mueatov, po rodu iz Samare, slikar velike nadarjenosti in posebnega vzhodnega izraza. Zanimiv je razvoj šime: iz meglenih utvar se konkretizira v realne kompozicije (tri slike o Tezeju), medtem ko sta njegovo eksperimentiranj"? prevzela ha tej razstavi mir realista Fr. Tichv in Vojteh Tittelbach, ki tako podajata roko mladi avantgardni skupini, obvladujoči sedaj znano društvo »Manes«.
Iz te »Manesove« skupin? sta razstavila v tako zVani »Krasni Jizbk dva umetnika Pariške šole: slikar Jan Štyrsky in slikarka, ki nastopa pod imenom T oven-Oboje '.imetnikov slika in riše brezpredmetne slike, ki jih ortlaČuje popolna fantastika barv in oblik, slikovita pOč"žiia, absolutna Slikarstvo. Te slikarske fantazije imajo svoj car, štyfsky ie trši in konkr?tneiŽi. Toyeti pa bolj poetična. Oboje teh umetnikov še uveljavlja tudi v ilustriran ju in opremi avantgardnih knjig.
Feiglova galerija }? priredila po razstavi M. Holegg razkftvo slovečega avstrijskega eks^rasionista Oslkaria Koko-* C h k e. ki živi š^dai v Parizu. Tu ji zafeto-nan e 14 <llii in 12 risbami in llto»rafljaitli. Dela so delno ife prfdvOjn1? »krčevite« dobe. KokflBohkoVega fažVO«9 (»Blodfli vitez«), Večina p,i potika ii njegovega zadnjega, krasnega, švetlobfiteigft kfRiinarskega ratdobia. v katerem si ie bil pridobil evffl**»ke prizflft-rlie. Tu	»like "»London*. »Cfiri-
»rad*. Nevihta v Rapallu* in »Pristanišči St. Margherita*.
V Topič'žvem salon'j je v zadnji?m času razstavljal plemeniti krajinar - impresionist Fr. *D a n e k - Sedlaček. Zbirka 43 slik iz praškega Povltavja je pokazala zelo živahnega kolorista, ki predvsem išče v pokrajini radostnega vzdušja in solnčne razpoloženoeti ter slikarja - romantika, ki ljubi s škopniki krite bajte in barvito umiranje jeseni.
Zgodovinsko pomembna razstava se ie namestila v Galeriji društva rodoljubnih prijateljev umetnosti, namreč retrospektivna razstava Františka Kadlika (1786—1840). Kadlik, prav za prav Tkadlik, je bil ravnatelj praške Akadieimije oblikujočih umetnosti in učitelj Josefa Manesa. s kaferim se začenja novodobna oeška umetnost, Prej je tkadlik živel na Dunaju službi Oerninskih, nato pa v Italiji, kjer je navzel ljubezni do verskega slikarstva v smislu in slogu slikarjev - naznrencev. Razstava kaže izbor teh verskih risb in slik poleg ljubkih kra-jinarskih slik iz Italije. Češki javnosti se sedaj rtiudi prilika, da spozna in oceni dalo pomembnega starega umetnika, iz katerega SO unUethostnO izšli ustanovitelji modernega Češkega si Urarst va Jose f Manee, MikulaŠ Aleš ln Peli* Jene^ein.
Adolf Vesely (praga).
V pričakovanju novega leta... Okrog vas vaša družinica in najboljši prijatelji. Na mizi izredna jedila in seve tudi vino.
Ker alkoholnih pijač ni dobro pa tudi ne zdravo piti samih, ker ubija io duha, si razumna gospodinja preskrbi nekaj steklenic znamenit« rogaške slatine. Rogaška slatina se izborno meša z vsakim vinom, mu odvzame previsno kislino ter mu da sočen m svež okus. Mešanica rogaške slatine in vina nekako prerodi človeka, ga veselo navdahne tako, da ostanejo duhovi razgibani ln zabava vedno na višku. Ce mešate vino t rogaško slatino, ne boste Imeli drugI dan glavobola, temveč bo vaša glava spočita, čista in jasna, a v srcu veselje, radost ln sreča. —
Skladišče rogaške slatine v Ljubljani, Gosposvetska 13 (Kolizej). 13418
» Abdel Krimov vojskovodja v zaporih splitske policije. Pred meseci je beograjsko >VremeT objavljalo spomine našega rojaka Edvarda Oblaka, ki je bil prej nekdaj skromen mehanik, a je potem vstopil v francosko tujsko legijo ter se naposled t Maroku pridružil Albdel Krlmovim upornikom proti Špancem. V svojih obširnih spominih je Oblak navajal, da je postal eden od najintimnejših zaupnikov rifa-nskega voditelja Abdel Krima in da je med uporom, ki je delal Špancem toliko preglavico, poveljeval njegovi artiljeriji. Ko pa je te dni bivši Abdel Kriimov vojskovodja Edvard Oblak prispel v Split ln je bilo vse mes*to nanj opozorjeno že iz njegovih spominov, so se tudi neki policijski uradniki spomnili da Imajo Oblakovo ime v svojih spisih. Moža so zaprli in domnevajo, da ga iščejo tudi policije še iz drugih naših krajev.
*	Tarzan v planini Vučjak. V Brodu je lani zblaznel 431etni delavec Ferdinand Go-lik, ki je bil zaposlen v nekem 'kamnolomu. V napadu besnosti je nevarno poškodoval nekega tovariša, potem pa je utekel v divjo romantično planino Vučjak, ki ima Svoje ime od volkov, ki se iz planinskih gozdov vsako zimo prlbližavajo naselbinam. Lovci in pastirji so na svojih potih v planini že večkrat naleteli na popolnoma poraščenega in napol golega človeka, ki je tekal po gozdovih. Hribovci so že dolgo govorili o divjem človeku, v planini in po hribovskih kočah je vladal pred njim velik strah. Te dni so ga spet srečali neki lovci in orožnikom je naposled uspelo, da so blaznega reveža iztaknili v senu neke planšarske kolibe ter ga odpremili v bolnišnico.
*	Uničevanje podgan v Zagrebu. Po dolgih pripravah in raznih 'zaprekah so v Zagrebu vendarle začeli z ^deratizacijo«, kakor pri nas imenujemo uničevanje podgan, ki se jim pravi po nemško jdle Rattei. Z >deratizacijatmic je pri nas sploh križ. V Beogradu je bila z njo zvezana neprijetna afera, ker so razni občinski uslužbenci dobivali provizije od raznih inozemskih trdk, ki so ponujale sredstva za uničevanje podgan. Tudi v Zagrebu je bilo nekaj podobnega, naposled pa so se občinski možje odločili za sredstvo >Ratinj od tvrdike »He-ka«, ki bo za pol milijona dinarjev uničila podgane v 20 dneh. Ker ima Zagreb 14.283 hiš, bodo na dan deratiZirali okrog 750 hiš in otalih objektov. Najeti so že delavci, ki bodo uničevali podgane v 20, že določenih okoliših in bo vsak dnevno obiskal po 25 do 30 hiš in drugih prostorov, kar mu bodo posestniki potrdili v posebnih kontrolnih knjižicah. Bojevniki proti podganam so v petek stopili v akcijo in se sedaj še ne more govoriti o uspehu drage »deratizacije«.
*	Mnogo je vzrokov, zdravilo pa je samo eno. Velikansko je število ljudi vseh starostnih dob, ki več ali manj trpijo zaradi glavobola ali migrene. Vzroki teh bolečin SO raznovrstni, fizični ali duševni, najboljše zdravilo proti njim pa so Pyramidon tablete »Bayer«, ki odlično učinkujejo tudi pri raznih drugih obolenjih, ki so združena z mrzlico.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
*	Za novoletna voščila rabite Clril-JMetn-dove razglednice! Podpirajte CM družbo!
Iz Ljubljane
u_ Z univerze. Priv. docent pravne fakultete g. dr. Gorazd Kušej je imenovan za uradniškega pripravnika-tajnika na tehniški fakulteti.
u— Slovo g. Stradnerja. Kakor znano je tajnik avstrijskega konzulata gosp. Josip Stradner po 11 letih službovanja v Ljubljani premeščen v Varšavo. G. Stradner se odpelje iz Ljubljane na novega leta dan z dunajskim brzovlakom ob 12.35 naravnost v Varšavo, Dobremu prijatelju Slovenije želimo v glavnem mestu Poljske obilo sreče!
u— Hvalevreden primer samopomoči.
Zaradi splošne krize je bil tudi v Strojnih tovarnah in livarnah skrčen obrat, zaradi Česar je precej delavcev izgubilo svoj zaslužek. Predsednik Zveze delovodij in industrijskih uradnikov g. Cargonja, ki je tudi že sam okušal gorje brezposelnosti, pa je uvedel hvalevredno akcijo v pomoč brezposelnim tovarišem. Po njegovi iniciativi so ljubljanski, kamniški in jeseni-
Pttpfati! V včerajšnjem listku >Josip Murri - Aleksandrov, Izbrani spisi«1 ič tiskarski škrat ob kfrnril članka besedo »Ocarice* iapMtisnil v »ličnice«, zaradi Česar ie nastala nesmiselna primera. Ostale napake so popravili čitatelji sami.
Gostovanje dveh mladih umetnie t »Bo-heme«. Drevi gostujeta v Puccinijevi operi »Boheme« gdč. Mezetova in gdč. Dragica Sokova. Gdč. Mezetova je pevka velike-ga formata in izpopolnjuje sedaj svoje znanje na Dunaju. Poleg nje pa bo gostovala gdč. Dragica Sokova, gojenka ljubljanskega kon-servatorija, učenka gospe Wisiinghauseno-ve, odlične profesorice petja na na^em konservatoriju. Čeprav gdč. Sokova šelo debutirk v gledališču, bo nedvomno vzbudila pozornost občinstva. Pela bo ulogo Mi-zette. Doslej je nastopila na produkciji ljubljanskega konservatorija in Si je tu Pridobila splošno priznan ia.
Silvestrov večer
S. K. ILIRIJE
SE VRSl V KAVARNI EVROPA. PLES, ORIG. PROGRAM UD.
Vse
poslovne knjige
dobite v prvi vrsti pri
tv. IV. BONAČ
škl člani organizacije sklenili, da bodo od svojih deležev v zvezni blagajni dvignili delna posojila, ki tvorijo skupaj kot glavnico okrog 30.000 Din. Ta denar ne bo podarjen v pomoč, marveč bo posojen kapital za malo zadružno delavnico, ki bo članom omogočila delo in zaslužek. Skupina brezposelnih je že ugotovila, da lahko v mali tovarni Lutz peči v šiški uveljavi svoje roke na strojih, ki so doslej preveč mirovali. V primeru popolnega neuspeha te akcije bo k večjemu vsak član podpornik prikrajšan za okrog 300 Din pri fondu, ki je določen za stroške pri pogrebih članov. Tako žrtev bo gotovo vsak najlažje pretrpel. G. Cargonji ln odločilnim faktorjem društev delovodij in industrijskih uradnikov vse priznanje za podporno akcijo, onim, ki je bodo deležni, pa mnogo uspeha!
ZA SILVESTROVO
in novo leto bodo najokusnejše s perutnino, narezki, praško šunko in drugimi delika-tesami trgovine
V. A« JANEŠ na Aleksandrovi cesti
Sloviti likerji. Sijajna vina. šampanjec. Telef. 34—55. Jutri ves dan odprto.
u— čelist Bogo Leskovic, ki je absolvi-ral pravkar svoje študije na dunajski akademiji, priredi pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske svoj prvi samostojni koncert v Ljubljani v ponedeljek 8. januarja ob 20. v Filharmonični dvorani z zelo zanimivim izbranim sporedom. Na klavirju ga spremlja prof. Marjan Lipovšek. Le-skovic je eden najodličnejših absolventov dunajske akademije na čelu ter je dobil v zadnjem času več priznanj, med drugimi Kreislerjevo nagrado v znesku 750 šilingov. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
U— Uprava cestne železnice sporoča, da bo uvedla 1. januarja tudi mesečne vozne listke za neomejeno število voženj po vseh progah po ceni 150 Din mesečno. Mesečni vozni listki za določeno progo so se Izdajali do zdaj samo do 3, odnosno 6 delnih prog. Od 1. januarja dalje pa b0 uvedla te vozne listke tudi za 4 in 5 delnih prog. Mesečni vozni listek za 2 vožnji dnevno do 4 delnih prog stane mesečno 70 dinarjev, za 5 delnih prog pa 80 Din, za 4 vožnje dnevno do 4 delnih prog 100 Din, do 5 delnih prog pa 110 Din.
u— Lutkovno gledališče na Taboru. Na novega leta dan se bo ob 16. igrala »Božična slikanica*:. Obenem se bo ponovila izredno zabavna veseloigra v 3 dejanjih »Alaksir«. Uvedle so se enotne cene: sedeži po 2 Din, stojišče pa 1 Din. Odrasli plačajo dvojno, Prvih šest vrst sedežev je namehjenih izključno deci.
u— »Naganaft in drugi filmi. »Nagana« je največji film, ki nam ga ZKD prinaša za novoletni spored. Edino delo, ki nam pokaže napore učenjakov v divji Afriki; v borbi za odkritje strašne bolezni »Nagana«. To je spalna bolezen, ki vlada v Kamerunu in ki zahteva žrtve najmočnejšega plemena med črnci. Edinstven film, v katerem igra lepa, zapeljiva žena glavno vlogo. Predstava bo danes ob 14.30 po običajnih cenah ZKD. —Harryja Piela film, ki nam razkrinka življenje mondenih zabavišč Švice, se imenuje »Sled v snegu«. Sled vodi za pustolovcem svetovnega kalibra, ki vara bopi-taške družbe. Film se bo predvajal danes V Elitnem kinu Matici. — Da je »Življenje lepo« pravita Alfred Piccaver in Szoke Szakall v velefilmu, ki nam ga Elitni kino Matica nudi za prvi dan v novem letu. Nikakor ne dvomimo, da nam bo uprava kina Matice s tem filmom prav tako ustregla, kakor za božič s »Hiepenenjem«.
PLANINSKA KOČA V USKOVNICI
odprta in oskrbovana do 15. januarja 1934. Krasen teren za Smučanje na razpolago. 16 do 20 ležišč. iy2 ure iz Boh. Srednjevasi. ______14034
u_ Otrok na ulici. V Ljubljani se čedalje več otrok udejstvuje na ulici. Povsod in ob vsakem času se pojavljajo mali pro-sjački, ki nadlegujejo ljudi, pripovedujoč jim, če so jih pripravljeni poslušati, o mi-2e;nji v svojih družinah. Povesti so v raznih primerih resnične, vendar pa se pre-često pripeti, da otroci lažejo. Navadno na-glašajo bolezen v družini in na vprašania čujfiš neredko odgovor: »Mama je v bolnic., ata pa nima dela«. Nekateri taki be-rački s0 v svojem poslu pravi mod stri in ae pode okrog ponoči in podnevi. Policija bo odslej strožje pazila na početje teh otrok tn posamezne primere temeljito preiskala. že zdaj je namreč dognano, da mnogi starši sami navajajo otroke k beračenju, nabrani denar pa potem porabijo za žganje ali dr. pijačo. Otroci moralno propadajo in je že kar vidna nevarnost, da se razvijejo v popolne nepridiprave, narja ena.
u_ šilvestrov ve6er SK Ilirije. Kakor vsako leto priredi SK Ilirija tudi letos svoj Silvestrov večer, in sicer v kavarni jEvro-pi«. Odbor Vabi članstvo in prijatelje k Udeležbi	*
GOSPODARSTVO
u— Silvestrovanje v Kazini. O silvestrovanju in silvestrovanju bi se dalo govoriti, še bolj pa pisati na široko. Gre za to, da ta večer prebijemo v resnični zabavi, dobre, židane volje in da obdani od rajajoče mladine pozabimo vse stiske. Ta večer je treba med blesk in sijaj, treba v veliko dvorano, ki po svojih dimenzijah in toplini svojega občutja da vse tisto, kar se imenuje razgibanost prireditve Ln 100 odstotna učinkovitost zabave. Tako silvestrovanje bo v Kazini. Priprave so tik pred zaključkom. Za uvod nam bo zapela gdč Mira Gnusova, konservatoristka 5. letnika Ba-ranovičevo ^Narodno-, Massenetovo Arijo iz opere »IVIanon" in Gotovčev »Nišama znala«. Ta mladostna pevka, ki bo morala tu večer gotovo še nekaj dodati, spada med naše največje upe. _ Naslednje točke, kakor naston kitajskih slavčkov. saksofonski soli, kozerije humoristov, fenomenalni nastop ribniškega guslarja, solisti s harmoniko, groteskni plesalec itd., pa še kaj petja vmes, bodo uvod v plesno rajanje ob Priznano najboljših zvokih Ronnv-jazza. To eodbo pozna vsa Jugoslavija z Bleda, kjer je letos uspešno zasedla mesto nekdanjih mednarodnih plesnih srodb. _ Silvetrova-nje v Kazini je za vse, ki hočejo to noč preživeti v izobilju luč., smeha, med mladino in z mladino, ob dobri kaljici in tako, da bo to omen za vse prihodnje 1934. leto.
u_ Sokol I. na Taboru vabi na svoj tradicionalni silvestrov večer. Spored je bo-ga+o izbran in bodo posamezne točke bodisi zabavnega ali resnesa značaja prav sotovo zdovoljile ln navdušile publiko. Vsakomur, ki ne pride na Tabor, bo gotovo žal. 'zato že sedaj ponovno povemo, da bodo sodelovale prvovrstne moči. tako poleg okteta Ljub. Zvona in baletne dvojice gg. Moharjeva in Golovin še tenorist B Lum-bar. naš najboljši komik br. D. Rak in slavni indijski c.rkus »Cbaramura« pod osebnim vodstvom g. dir. Janvja iz znane fakirske famillje. Posebnost zase bodo živi kipi iz starogrške telesne kulture, vse pri talni umetni razsvetljavi. Ta točka bo zo-tovo med »ajbolj učinkovitimi in zelo elegantna.
u— Silvestrov večer Sokola III. se bo
vršil letos v vseh društvenih prostorih. Poleg običajne zabave bo nastopil celotni an sambi pariškega nočnega kabareta >Rdeča miš« pod osebnim vodstvom njegovega direktorja g. Niz-Rouge. Nastopijo svetovni humoristi, kupletisti, žonglerji itd. Posamezne točke v Ljubljani prvič predvajane.
u_ Za družabni večer sKrke« na Silve-
strovo Pri Mikliču je sestavljen pester spored: koncert šentjakobskega pevskega zbcra, Erklavčev šramel — najboljši v Ljubljani, nastop I več pevcev in pevk: operni peVec Jelačin, ki zapoje nalašč ®a ta večer zloženo biimoristično prigodni-co, konservatoristka Sokova, pevka Vedra-Jova pri klavirju prof. škerjanec. kupleti-sta n harmonikarja Kokalja itd Na Silve-strovo bn sicer novsod'leno, najlenše pa bo le pri vKrkn, kjer se boste še najbolj po rcornače počutili. Plr?> t)o trajal vso noč ob posebni plesni eodfii. Pridite pravočasno, da si zagotovite sedeže!
u_ Primorski akademiki priredijo Silvestrov večer, združen z božičnico. Prijave in informacije se dobijo v teku današnjega tlrie v klubu, šelenbufgova 7.-I.
ii— Silvestrovanje v dvorani Delavske zbornice bo pole? plesa in Izbomega bu-feta nolno raznovrstnih nastopov. Začetek ob 20.30 Pridite.
u_ Silvestrov družabni večer bo v salontl
-Pri levu? (Gosposvetska c.), kamor Vas vljudno vabi članstvo društva jTabor«. _ Vstopnine ne bo.
u_ Dijaška kuhinja ^Domovina« v Ljubljani bn ime1« občni zbor v sredo 3. jahu-arja ob pol 18 r pisarni Akademskega ko-leeija. Kolodvorska 22.
u_ Združenje avtotaksijev in izvoščkov v Ljubljani je poklonilo namesto venca tia krsto svoje članice, pokojne g. Marije Pir-čeve. Društvu slepih 200 Din
u_ Vajenski dom v Liplčevi ulici bo predvajal jutri ob 9.30 enourni film. Nato bo prosta zabava.
Iz Celja
e— Mojstrski izpiti. Od 11. do 23. t. m. so se vršili v Celju mojstrski izpiti. Od 33 kandidatov jih je napravilo izpit 21, 11 je bilo reprobiranih, 1 pa je odstopil. Mojstrski izpit so napravili: mesarja Josip Po-pič iz Slovenjgradca - Ruš in Prane šoba iz Zdol pri Brežicah, čevljarji Matija Za-vršek iz št. Janža pod Prožinom, Jože Hrabušek z Zvodnega pri Teharju in Jože Zupančič, vozoličar Ivan žnidar iz Gaber-ja, kleparja Edvard Schoner iz Rajhen-burga in Boris Maksimov iz Slovenjgradca, peki Ivan Gabrič z Dobrne, Slavko Fe-konja iz Kozjeea in Ivan Ilijaš iz Petrovč, mehanik Emil Reiter iz Celja, koyač Martin Primožič ter šivilja Draga Randlova iz št. Pavla pri Preboldu. Rozalija Kuken-berarova iz št. Petra v Sav. dolini, Matilda Vidičeva iz Celja. Anica Mastnakova iz Plazovja pri Laškem, Antonija žilnikova iz Orle vasi pri Braslovčah, Ivanka Megli-čeva 7 Dola p^ Hrastniku, Ema Petakova iz Roeratc3 in Angela Kvedrova iz Vojni-ka. Ker je bilo iz šiviljske stroke 8 kan-didatinj, so delale te tudi praktični del izpita Vv Obrtnem domu. Stroje je dala tvrdka S'neer brezplačno na razpolago.
e— Podporno društvo za revtte otroke r Gaber.ju ie obdarovalo letos t,9 bo2ič 286 najrevnejših otrok iz občine Celje — okolica z oblpko in perilom. Društvo se iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so pripomoči k tej obdaritvi.
e— Tatvine v mestnem gozdu. Pred božičem po razni storilci posekali v mestnem gozdu v Linah, v delti, kjer se Vrši pogozdovanje,- večje Število mlad-'h smrek in jih prodali za božična drevesca. MčStrta občina ima 10?5 Din Škode. Dva storilca je poHciia izsledila in naznanila državnemu tožilstvu.
e— Nove srečke drž. razredne loterije 90 prinpole in se dobiio v podružnlči -»Jutra« v CM iu čtip za nakup odnosno obnovitev sre^k 1p ssmo do 7 iami&rte.
6— Kino T"nlnn. Dapps ob 16.30 iP 20 36 /rvočna komedija »Hladna devica« in dve Zvočni predigri.
It Msu^ftora
a— Mariborski hišni posestniki za pomožno akcijo, v četrtek zvečer je bil v spodnji dvorani hotela »Orel« izredni občni zbor Društva hišnih posestnikov, ki ga je vodil g. Meglič, ki je podal tudi glavno poročilo. Predmet razprave je bilo sodelovanje hišnih posestnikov pri pomožni akciji mestne občine. Ker je mestni svet odklonil svoječasni predlog mestnega načelstva, naj bi se vpeljal za podpiranje brezposelnih poseben nov davek, so zastopniki hišnih posestnikov sporazumno z mestno občino sklenili po svoji moralni dolžnosti primerno prispevati k pomožni akciji. Na četrtkovem sestanku je bilo sklenjeno, predložiti mestnemu načelstvu naslednji predlog: Hišni posestniki, ki prejemajo na leto manj kakor 20.000 Din na najemninah, so oproščeni vsakega prispevka, ostali pa bodo prispevali z& pomožno akcijo po naslednji lestvici najemninskih dohodkov: pri dohodkih od 20.000 do 25.000 Din enkratni prispevek 10 Din, do 30.000 Din 20 Din, do 35.000 Din 30 Din, do 40.000 Din 50 Din. do 50 000 Din 80 Din, do 60.000 Din 110 Din, do 70 000 Din 150 Din. do 80.000 Din 200 Din. do 90.000 Din 250 Din, dO 100.000 Din 300 Din. do 120.000 Din 400 Din, do 150.000 Din 500 Din, do 170.000 Din 600 Din, do 200.000 Din 700 Din, do 250.000 Din 800 Din in nad 250 000 Din 1000 Din. Na ta način bi mariborski hišni posestniki prispevali pomožni akciji okrog 50.000 Din. kar konvenira tudi mestni občini. Te prispevke bo pobirala mestna občina sama. Društvo je appliralo še na vse mariborske hišne posestnike, da prijavijo vsa prosta in razpoložljiva stanovanja v društveni pisarni v Gregorčičevi ulici,
DR, h MARCIUS
ordinira od 9.—11. Vž in 2.—5. Tattenbachova ulica 19-m 14030
a— Nesreča pri smučanju. Božične počitnice sta izkoristili 23-letna učiteljica Marija Nahtigalova od Sv. JurjA V Slovenskih goricah in njena 23-letna tovari-šica Mila Primčeva na ta način, da sta odšli smučat na Urško goro. Tam sta zašli na nevaren teren, kjer sta padli v prepad. Pri tem si je Nahtigalova zlomila levo nogo pod kolenom, Primčeva pa levo roko.
a— Mariborske trgovine bodo jutri dopoldne odprte.
a— Silvestrov večer Sokola Maribor — matica prične ob' pol 21. uri. Občinstvo se naproša, da pride pravočasno, ker se sedeža ne morejo rezervirati. Vstopnice se dobe še danes v predprodaji V trgovini Bureš.
Iz Kratila
r— Danes prične voziti redno vsak dan avtobus ob 1745 v Ljubljano izpred hotela »Stara pošta«. Povratek ob 23.30. — Opera: »Boheme«, drama: »Turške kumare«, začetek ob 20. — Legitimacije za Znižano vstopnino se dobe v večernem avtobusu. Avtopodjetje Goričan.
Iz Tržiča
č— Danes prične voziti avtobus redno vsak dan ob 17. iz Tržiča v Ljubljano v opero in dramo. Opera: »Boheme«, drama: »Turške kumare«. Začetek ob 20., povratek avtobusa iz Ljubljane cb 23.30. Legitimacije za znižano vstopnino Se dobe v večernem avtobusu. Avtopodjetje Goričan.
Iz Kamnika
ka— Osebne vesti. Na mesto dosedanjega sreskega šolskega nadzornika g. Luke-žiča Gustava, ki je bil premeščen na osnovno šolo v Čatežu pti Brežicah, je minister prosvete Imenoval za preglednika osnovnih šol kamniškega sreza g Antona Arrigler-ja, šolskega upravitelja v Trzinu. Na deško osnovno šolo v Kamniku je bil imenovan za učitelja na mesto v Trebeimo premeščenega, a zdaj obolelega učitelja g. Andreja Pogačarja, dosedanji učitelj v Murski Soboti g. Ladislav Benkovič.
ka— Silvestrovanje priredi strelska družina v Mekinjah v Društvenem domu, Kam-ničani pa bodo pričakali novo leto v Čitalnici. Za godbo bo poskrbel salonski orkester. ki bo praznoval te dni 35 letnico svojega delovanja.
Iz Zamorfa
z— Občni zbor KJS. V nedeljo 7. januarja ob pol 3. popoldne 3e bo vršil v So-Kolskem domu redni občni zbor Kola jugoslovenskih sester z običajnim dnevnim redom. Ako ta zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje drugi občni zbof, ki bo sklepal pri Vsaki udeležbi.
Iz Trbovelj
t— Na silvestrovanje v Sokolskem domu
vabimo vse narodno občinstvo. Zelo zabaven spored, pri katerem sodelujejo člani sokolske drame. Svira sokoiski orkester.
Iz Hrastnika
h— Kino Sokol predvaja danes ob 20.15, v nedeljo pa samo ob 15.15 in na novo leto ob 15.15 in 20.15 opereto »Grofica Marica« in najnovejši zvočni tednik.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.15 in fta novoletni dan ob 15., IS in 20.13 zvočni film »Mata Hari«. Predigra- ParamountOv zvočni tednik.
Iz Ptufa
j— Telefonski promet je uveden med Ptuiem in več kraji v Avstriji, ki so Bad-gastein, Bad IschI, Bad Hali, Bruck an deT Mur. Elirenhausen. Fiirstenfeld, Gleichen-berg, Knittelfeld. Korneuburg, Koflach. Krems an der Donau. Miirzzusahlag, Rad-kersburg in Voitsberg.
SOKOL
Sokol I. Ljubljana Tabor prosi članstvo ki še ni poravnalo članarife, da stori to najkasneje do kon.-a leta Kdor svojih članskih obveznosti do tega roka ne bo poravnal, bo črtan iz društvene matrike. —
Mednarodna organizacija za izvoz lesa
Kakor poročajo iz Ženeve, bo v prvi polovici januarja sklican odbor Društva na-rodov za les, ki je eden od maloštevilnih aktivnih ostankov svetovne gospodarske konference. Ta odbor bi se moral sestati že v decembru k plenarni seji v Ženevi, zasedanje pa je bilo preloženo zaradi važnih mednarodnih lesnih konferenc, zlasti konferenc srednjeevropske skupine zaradi sodelovanja na madžarskem trgu, ki se je vršila v Budimpešti, in konference v Berlinu, ki je imela namen doseči izravnavo interesov med srednjeevropsko skupino na eni strani ter Rusijo s skandinavskimi deželami na drugi strani. Pozitivni rezultati obeh konferenc bodo tvorili podlago za razpravo in zasedanju odbora Društva narodov za les Ker je v najtežjih vprašanjih evropskega trga več ali manj že pripravljen sporazum, se izgledi za ženevsko zasedanje odbora presojajo optimistično in se smatra, da ne bo tako težko določiti izvozne kvote za posamezne produkcijske države, morda po vzorcu Chadbourneovega načrta za sladkor.
V tej zvezi je glede našo državo važen predlog, ki ga je pred dnevi stavil na plenarni seji Zbornice za TOI zbornični svetnik g. Josip Lenarčič, ki pravi, da je sodelovanje Jugoslavije v tej mednatodni kooperaciji nujna zadeva javnega interesa. Ker desorganizacija našega lesnega gospodarstva ne omogoča zbiranje sredstev, ki so potrebna za sodelovanje naših delegatov na številnih konferencah, je predlagal, naj bi se Zbornica zavzela za to, da bi se v ta namen potrebna sredstva dala na razpolago iz državne blagajne. Treba pa je tudi takoj pripraviti zakon, ki bo omogočil izvoznim interesentom, da avtonomno sklenejo potrebne ukrepe za izvajanje mednarodnih dogovorov in da »i lesno gospodarstvo lahko uredi izvoz V dežele, kjer je uvoz kontingentiran.
Zavarovani« terjatev in zaščita kmeta
Na zadnji plenarni seji zbornice za TOI v Ljubljana je bil sprejet samostojni predlog zborničnega člana g. Jakoba Zadravca glede zavarovanja terjatev ln glede ureditve obveznosti obrtnikov ki trgovcev, ki se glasi:
Vprašanje za&čl-te kmetov je bilo pred kratkim urejeno z uredbo, ki v nekaterih pogledih ni docela zadovoljiva. Uredba ščiti kmeta generalno ne glede na to, ali posameznik ne bi tudi 'brez olajšav mogel izpolniti svoijh obveznosti. Na drugi strani pa pušča naredba iz vidika, kako naj oni, ki nosi bre-me te zaščite, to je upnik, zavaruje svojo terjatev, ki jo ima pri zaščitenem kmetu. Vprašanje zavarovanja zaščitenih dolgov je ostalo odprto, dočim za dolgove, ki so nastali po 20. aprilu 1932 ni nikake omejitve. Praksa nam bo Dokazala, da si novi urniki lahko zavaruieio svoie terjatve, n© morejo pa tega storiti stari u©niki glede svojih terjatev, ki jih imaio iz časa pred 20. aprilom 1032.. vsai ne glede zemlieknjiž-nega zavarovanja. To prav lahko dovede do tega, da bodo aovl upniki svojo pozicijo Izigraval! v škodo že itak težko prizadetih starih upnikov.
V interesu brezhibne izvedbe zaščite kmetov bi bilo potrefano. da vsakdo. kdor se hoče poslužiti zaščite, to »riiavi sodišču svojega bivališča, ki naj bi ugotovilo njegovo imovino, ki se potem v dobi zaščite ne bi snlfcla ha novo obremeniti rti t! odsvoiiti.
Upnikom se mora nuditi zakonita možnost, da zavarujejo svoie terjatve iz časa pred 20. aprilom 1992, v kolikor te terjatve presegajo 500 Din. V tem pogledu nai bi se spremenile odnosno dorolnile določbe uredbe o zaščiti kmetov.
Zbornica nai se zavzame tudi za to, da se na analogen način, kakof ie bilo regulirano vprašanje dolgov za kmetske sloje, izdajo potrebni ukrepi za ureditev obveznosti malega tfgovstva in obrtništva, nastalih pred 20. aprilom 1932* ker ie to malo obrtništvo in malo trzovstvo zaradi 'izrednih prilik in gospodarske krize in zaradi nelikvidnosti denarnega trga DfiSlo v
plačilne težkoče.
---
Gospodarske vesti
_ Odlikovanje dveh slovenskih obrtnikov. Na zadnji seji obrtnega odseka Zbornice za TOI se je vršila skromna da iskrena in zanimiva svečanost. Na poziv ministrstva za trgovino industrijo je Zbornica za TOI predlagala Mednarodnemu uradu narodnih razstav v Brus'ju v odlikovanje dva obrtnika, ki sta s- ojseb-no izkazala s svojimi umetnoobrtnimi izdelki, in sicer gg Alojzija Smerkolja. kleparskega mojstra in izdelovalca predmetov iz tolčenega bakra iz Ljubljane in Mi ha Vahlarja, knjigoveza in izdelovalca fine umetne galanterije iz kože v Mariboru Mednarodni razstavni urad je v sporazumu z belgijsKo vlado predlogu ustregel in podelil predlaganima posebno odlikovanje. Diplome In zlati plaketi je izročil vpričo zbranih zborničnih članov od-likovancema zbofnični podpredsednik gospod Josip Rebek z lepim nagovorom, v katerem je poudaril, da to odlikovanje ni namenjeno le kot priznanje odlikovancem. od Strani najmef&dajnejšega mednarodnega foruma temveč je tudi v čast vsemu slovenskemu obrtništvu.
t— Nadaljevanje ankete gospodarskih zbornic o reviziji obttnčga zakona Anketa, ki jo vodijo naše gospodarske zbornice glede revizije obrtnega zakona tudi pri drugi konferenci v Beogradu ni bila zaključena. Zato je sedaj sklicana ttetla konferenca ki se bo vršila v kratkem v VrŠcu kjer bo izvršena končna redakcija predlogov ki bodo v imenu vseh zbornic stavljeni trgovinskemu ministm.
_ Amortizacija 4 todat agrarnih obveznic Po amortizacijskem tiaČrtu v zveži z odlokom finančnega ministra od 29 de cembra t. 1 se bo 2 lanuarfa prlh leta vršilo 12. žrebanje 4 odst. obveznic za finančno likvidacijo agrarnih odnoSajev v Bosni in Hercegdvinl iz leta 1921.
—	Nazadovanje avtomobilizma v Jugoslaviji. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije je na izredni plenarni seji centralnega upravnega odbora v Beogradu, na kateri so bile zastopane vse sekcije iz naše države (med njimi tudi Ljubljana in Maribor) po daljši temeljiti diskusiji sprejel resolucijo glede na davčne zakonske predloge, ki so bili stavljeni Narodni skupščini Pri tej priliki je bilo naglašeno, aa zaradi visokih btemen v naši državi avtomobilizem vedno bolj nazaduje. Uvoz tovornih avtomobilov je nazadoval od 574 komadov v letu 1931. na 173 v lanskem letu, uvoz ostalih avtomobilov, pa se je skrčil od 1366 v letu 1931. na 376 v letu 1032. To zmanjšanje uvoza je pripisati deloma povišanju carine, ki je prej znašala 6 odstotkov od vrednosti avtomobila sedaj pa znaša 20 odst., z vsemi dodatki (poslovni davek, luksuzna taksa ter ostale takse) pa se ti stroški povišajo celo na preko 40 odstotkov. Naglo nazadovanje avtomobilizma mora končno pokazati prav neugodne posledice za državne dohodke v, obliki carin, trošarin in taks. Kakšni izgledi pa so za bodoči razvoj avtomobilizma nam kaže dejstvo, da je bilo zadnji mesec povsod v državi odjavljeno ogromno število avtomobilov.
= Luksuzni davek na Izgotovljene obleke. Glede luksuznega davka na izgotovljene obleke je izdalo finančno ministrstvo naslednji odlok: Ako izdelujejo krojači obleke iz blaga, ki je podvržen luksuznemu davku, za stranke odnosno naročnike, ki so obenem potrošniki, torej za osebe, ki bodo nosile obleko same, potem na obleko ni plačati luksuznega davka. Ako pa je naročnik trgovec, ki daje materijal krojaču le v svrho konfekcijoniranja ln to konfekcijo naprej prodaja, je obleka iz luksuznega blaga podvržena luksuznemu davku, od katerega se odbije iznos davka, ki je bil Že plačan za porabljeni materijal
—	Mobilna kreditna zadruga, r. z. z o. z-v Ljubljani, ki je doslej sprejemala člane na obvezne štednje z brezobrestno kreditno bazo, je s sklepom načelstva dne 19. t. m. preosnovala svoje delovanje na običajno individualno štedenje po tržni obrestni meri. članom, ki na novi osnovi ne bi ostali v članstvu, bo zadruga v 90 dneh od dneva odpovedi vrnila njih hranilne prispevke v polnem iznosu. Glede na to, da zadruga ni več vezana na določila banske nared>be od 20. oktobra t L in ji je z odlokom kr. banske uprave dopuščeno delovanje v polnem obsegu.
= Dobav«. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 3. januarja ponudbe glede dobave 30 komadov dežnih plaščev, 1000 kg pisanega bombaža, raznega električnega materijala, 10 komadov usnjatih kolut, razne žice, 8000 kg karbida, 10.000 kilogramov pločevine, 10.000 kg železa in 1300 komadov žarnic, do 10. januarja glede dobave naprave za sablonlranje, do 17. jan. glede dobave rezervnih delov z aparati za analizo plina, do 24. jan. pa glede dobave ročnih svetiljk. — Direkcija državne-ga rudnika Kreka sprejema do 11. januarja 1934 ponudbe glede dobave 150 kg fir* neža. RomaJida pomorskega arzenala Tivat sprejema do 3. januarja ponudibe glede dobave kavčuka v ploščah, motvoza iz kavčuka, nekatraniziranega motvoaa, merlina in katraneiranega motvoza, do 4. januarja glede dobave platna, volnenega sukanca, jaidrenlne, solne kisline, dušične kisline, klorkalclja, salmijaka, boraksa, kolofonije, grafita, krede, črne kave, svinčenega mini-ja, svinčenega belila, steklarskega kita in laka, do 12. januarja pa glede dobave zakovic, vijakov, matic, žebljev itd.
= Dobave. Dne 3. januarja se bo vr§Ua pri komandi dravske dlvižijSke oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave pisarniškega materijala (papir, kuverte, svinčniki, trakovi za pis. stroje, črnilo, peresa, motvoz itd.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 4. januarja ponudbe glede dobave kavčukastega materijala; do 10. januarja glede dobave 175 stauferjevih mazalic, 200 kemadov žaginih listov, 500 komadov jeklenih ščetk, 60 m medeninastih verig, ca 5000 kg konstrukcijskega jekla in ca 5000 kg kotnega železa, do 20. januarja glede dobave raznega elektrotehničnega materijala, do 21. januarja glede dobave 760 komadov kompletnih rešetk za ognjišča parnih kotlov, 8 poljskih kovačnlc 500 komadov žag za kovino, ca 4000 komadov spiralnih svedrov, 800 komadov lesenih držajev za motike, kladiva in lopate, do 23. januarja glede dobave 50 komadov spojk Za tlačne cevi, 40 komadov ventilov, 100 komadov jeklenih krtač, 300 komadov lopat za premog, do 24. januarja glede dobave jedilnega orodja, posode iz porcelana ln stekla In d0 28. januarja glede dobave
raznega orodja. _ Komanda pomorskega
zrakoplovstva v Dlvuljah sprejema do 15 januarja ponudbe glede dobave svinčenih akumulatorjev in naprav za svinčeni akumulator.
Borze
29. decembra.
Na ljubljanski borzi je danee deviza New york za malenkost popustila. Tudi Trst notira nekoliko nižje. Avstrijski šilingi eo se trgovali nespremenjeno po 9.12 (v Zagrebu po 9.0350. v Beogradu po 9-03 in 9.00). Grški boni go bili zakljjčeni le v Beogradu po 3o.
Na zagrebškem efektnem tržišču e? je prompfna Voina škoda trgovala nei?promenjeno po 296 50 in 298, za termine pa je nekoliko popustila in j? bil promet za februir po 282 in 286 in za marc po 284 in 286. Zaključki so bili še V 79/o Blairovem posojilu po 35.50, v 6% beghiških obveznicah po 86.60 in v delnicah Priv. agrarne banke po 230 in 234.
Deti«.
Ljubljana. Amsterdam 2302.90 - 2314.26. Berlin 1385.14 _ 1378.04, Bruselj 755.79 _ m.li, Curib 1108.85 _ 1113.85, London 187.10 _ 188 79. Netfvork 3663 83_3692 09 Pari« 224.43 2Ž5.5S, Prft*a 170.S _ 171.09. Trst 209.90 - 30Ž.30 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kllrlngu 9.12
Zaftfeh. Amsterdam 230'> 90 - 23U.26 BeHin 1365.14 _ 1375.94. Bnišel; 795.79 do 799.73 Loti d on 187.19—188.79. Milan 299 90 do 30. NewVork ka*H 36Rn 3"14.09 ček 3663.R3 - 369^ 09 Pariz 224^—225 ").
Turih Pariz 20.24. London 16 91. New-vork 33?. Briseli 7l-8o Milan 27.10. Ma drid 42 45 Amsterdam 207 90 fVrlin 123.29 Dunaj 58.10. Stockholm 87 25. Osk> 85.
Dunai (ToFai' e unv U Ii r • '>■*•< i Ronarar' 10.98. Lotidop 99.81. Milan 47 50. Nfe\v*t>rk 581.90. Pafiz 35 53. Prasa 25.82, Curih 175.46, 100 9 v zlatu 128 3 paip.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 296 50 den., ?°/o investicijsko 54 den., 7'Vo Blair 35 den., 8"'o Blair 39 den., 7°/o Drž. hipotekama banka^52 den., 4n/o agrarne 26 den., 6"'o begluške 37 - 38.
Zagreb. Državna vrednote: Vojna škoda 296.50—297, za .februar 284—285, za marc 284—285, 7% in vest. 54—57, 4% agrarne 25.50—27.50, V7c Blair 35.50, 8% Blair 38—39, l<7c Drž. hip. banka 52—55, begluške 37—38; bančne vrednote: PAB 231—232; industrijske vrednote: Trbmije 115 den., Isis 30.50 den., Osiješka ljevaoni-ca 250 den.
Beograd. Vojna škoda 298, 296.50 zaklj., 7% invest. 55.50, 55 zaklj., 4% agrarne 26 do 28, 6% begluške 39.25. 38.25 zaklj., 8Cf Blair 39—40. 7% Blair 36 zaklj., 7% Drž. hip. banka 54—57, Narodna banka 3875 zaklj., PAB 230 zaklj.
Dunaj. Državne železnire 16.10. Trboveljska 13.50. Alpine - Montan. 9.50.
Blagovna tržišča
+ Chicago, 29. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 82.375, za julij 83.25; koruza: za maj 44.75, za julij 51.375.
+ Wlnni|jeg, 29. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 62.75, za maj Ho, za jelij 66.625.
•f Ljubljanska borza (29. t. m.) Tendenca mirna. — Nudijo se (vse za slovensko Dostaio. plačljivo v 30 rlnehl: pšenica (no mlevski tarifiV bnSka 70 SO k<? no 142.50 — 145. sremska in baranjska. 78-79 kilogramov po 140 _ 142.50; koruza (po navadni tarifi): promptna no 125 — 127.50: nova sumila 115 — 117.50, nova sušena za januar 122.50 — 125; moka: ba«ka ?Oz p 245 do 250; ban a teka po 255 — 260.
+ Novosadska blaa"»vna borza (29- f. m ) Tendenca nespremeniena. Promet srednji_. Pšenica: baška. okol. N. Sad. Sombor. srednje
banatska 93 — 94; srednjebaŽka 04 _ 95; gornjebaška in slavonska 95 _ 96: baška potiska 96 - 97; gornjebanaiska 91—92. fjžnobanatska 90 — 91. Oves: baški. sremski iri slavonski 51 53 Ječmen; baški. •=remski 64'65 kg 63 - 65 Knrnra; baš^ in sremska 48 — r.0; nova sušena 63 — 65; nova za ianuar 50 — 5*2; sremska stara 70 do 72; batiatska stara 68 _ 70: nova sušena 59 — 61 Moka: baška in banatska >02« in ?0"!r« 172.50 — 192.50: 152-50 — 172.50; »5« 132.50 _ 152.50: >61 100 - 110; *7e 75 — 85: >8« 65 — 70: sremska in slavonska >02« in »0S2« 167.50 _ 182.50: *2c 147.50 — 167.50: >5« 12750 — 147.50: »6« 100 — 110; >7« 75 — 85: >8' 65 — 70. — Otrobi: bnški. sremski 50 _ 54.
+ Budimpeštanska terminska borza
(29.
t. m.). Tendenca stalna, promet srednji. Pšenica: za marc 7.31—7.32. za maj 7.47 do 7.48; koruza: za maj 7.63—7.65.
ŽIVINA.
-f Sejem za živino v Mariboru. Na sejem 27, t. m. so prignali 341 glav živine, in sicer 4 konje, 6 bikov, 80 volov, 24»i krav in o telet. Kupčija je bila zelo živahna in je bilo prodanih 153 glav, od teh 28 za izvoz v »Italijo. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.50 do
4	Din, poldebeli 2 do 3 Din, voli za rejo 2 do 2.75 Din, biki za klanje 2.50 do 3 Din, klavne krave debele 2 do 3.25 Din, plemenske 1.75 do 2.25 Din, klobasarice 1.50 do 2 Din, molznice in breje krave 2 do 2.50 Din, mlada živina 3 do 4 Din, teleta
5	do 6 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din, te-letlna 1. vrste 14 do 16 Din, II. vrste 10 do 12 Din, sveža svinjina 10 do 16 Din.
Repertoar
VARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI OBA M A.
Začetek ob 30.
Sobota, 30.: Turške kumare. Znatno znižani
cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 31- ob 15.: Robinzon tie sme umreti. Izven. Znižane cene od 8 do 20 Din.
—	Ob 21: Raj potepuhov. Izven. Znižana cene
Ponedeljek, 1- januarja ob 15.: Petrčkove poslednje sanje. Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Kulturna prireditev v ^rni mlaki. Izven. Zuižane c*ne.
OPERA. Zajete k ob 20.
Sobota. 30. j Boheme. Gostovanje gdč. Anita
Mezetove. Izven. Znižane cene. Nedelja, 31. ob 15.: Havajska roža. Izven. Znatno znižane C3tie od 8 do 30 Din.
—	Ob 21.: Pri belem koniicku. Izven-Znižane cene.
Ponedeljek, 1. januarja ob 15.: Traviata. Gostuje baritonist P. Grba lz Zagreba. Izven. Znižana cene. — Ob 20.: Tičar. Izven. Znižane cene.
»Turške kumare« so izvrstna veseloigra, ki v obilni meri skrbi za smeh in zabavo-Ponove se danes po znatno znižanih cenah od 5 do 14 Din. Gl^de na te cene je obisk zabavne igre pač vsakomur omogočen.
»Boheme« z edf. Mezetovo v ulogi Jliini bodo peli danes. Gde. Mezietova ie brez dvoma ena najboljših naših pevk, ki po končanih študijah vstopajo v umetniško življenje. Svojo odrsko nadarjenost ie pokazala že v nekaterih gostovanjih. Zato bo sedaj tem bolj interesi rala kot popolnoma izšolana pevka in v tako simpatični jlogi, kakor je uloga Mimi v Pucinijevi eperi »Boheme«. V ulogi Musete nastopi prvič konservatoristka 2dČ- Sokova. Ostala zasedba: glasbenika Sčhaunarda poie g. Janko, slikarja Marcela g. Primožič, filozofa Collina g. Betetto, gospodarja Bernarda g. Zupan. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija je Primožičema. Na to predstavo opozarjamo vse prijatelje našega gledališča Predstava je izven abort-maifl; vsliaio znižane operne cene.
Slovita bolgarska operetna primadona Mimi Balkanska, ki pravkar z ogromnim uspehom eostufe v Zagr>bu. bo pela an večer tjdl v LJubljani, in sicer v sredo. 3. Januarja. 9l6ve£ te pevke gre po vsej Evropi in ji v svoji stroki v resnici nedolžna. Zagrebški kritiki }i pišejo cele slavospeve. Repertoar javimo.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.1B Ponedeljek, 1. januarja: Vi «te razkrinkani. Zadnjič v sezoni.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 Sobola. 30. Deteti bfat B Znižan? cen-5. N-^delia. 31 6b 15.: Ro?^ v sn?gu. Znr?"t. cene. Ob 21: Orliiv. Gostovanje I)j i-ke Trtmbovlča Znižane čftte. Ponadeliek. 1 iatiuaria ob 15.: TrnjtilPics. — Ob 20.: Grofica Marica. Pr»miera Gostovanje D juto? Trbuhoviča,
Iz življenja in sveta
Nov način za ugotavljanje nosečnosti
Newyoiški ginekolog prof. Bercovitz je odkril postopek, ki ugotavlja že po dveh minutah, da-li je kakšna ženska noseča, ženski vkapa nekoliko kapljic njene lastne krvi v oči. Po dveh minutah se pokaže po Beroovitzovih opazovanjih pri nosečih ženskah vidna sprememba v velikosti zenice, dočim ta reakcija pri nenosečih izostane.
Svoj postopek je ameriški učenjak, kakor sam poroča v nekem strokovnem listu, preizkusil na kakšnih 400 ženskah. Pri nenosečih ženskah je reakcija brez izjeme izostala, pri nosečih pa je bilo 85 odstotkov pozitivnih primerov. Kako občutljiva je nova reakcija, sledi iz tega, da je kratko pred porodom še pozitivna, četrt ure po njem pa že negativna.
Dosedanji poskusi kažejo tudi to, da je Bercovitzova metoda uporabna že v najzgodnejšem štadiju nosečnosti in za to v prvi vrsti tudi gre, saj je za poznejše stadije ugotovitev tudi po drugih metodah lahka. Zanimiv je novi postopek tudi zato, ker obeta pojasnitev še neznanih važnih sprememb v organizmu nastajajoče matere.
Po razsodbi v lipskem procesu
Zakaj je bil van der Lubbe obsojen na smrt, vsi ostali obtoženci pa oproščeni
Po srečno zaključenem poletu
Sprehod z levi
PRAVKAR JE IZŠLA
nova Številka ilustrirane tedenske revije
„življenje in svet"
z naslednjo vsebino:
Slika na ovitku: svetilnik na viharneJjm morju Naslovna slika: new york bo-docnosti
kaj zmorejo možgani najdba mamutovega zoba v švici (s sliko)
MOJA ŽENA (Fr. Schmidt — slika) Vojteh Lindtner: PROKLETIJE (s slikami) SLOVSTVENE NAGRADE (A. D.) J. K. S t r a K a t y: JAN VACLAV LEGO (s sliko) 400 LETNICA TISKARSKEGA ZNAKA
TEHNIČNI OBZORNIK (Oboroževanje v etru — Praktičen voziček za prevažanje mleka — s sliko) KEMIČNO ČISTO ŽELEZO KNJIGE V ČSR
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA VLOGA SPOMINA V DUŠEVNEM ŽIVLJENJU
PRIRODNA ČUDESA (s sliko) PRVI NE DOSEŽEJO CILJA (s slikami)
MOSOROG IZUMIRA (s slikami) BAJKA O METUZALEMOVI SMRTI ZDRAVLJENJE V MRAZU (slika) KROMPIRJU NA POMOČ! (s sliko) ČLOVEK IN DOM (Gostoljubnost in družabnost — s sliko) BLISKAVICA BREZ BLISKA ZVOČNI SVET KOBILIC ZA MISLEČE GLAVE ŠAH
ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO HUMOR (Adamson) ŠTEVILKI JE PRILOŽENO VSEBINSKO KAZALO ZA 14. KNJIGO.
PRIHODNJA ŠTEVILKA (1. zvezek 15. knjige) izide v prvem tednu po novem letu.
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Polletna naročnina (ena knjiga) 40 Din, trimesečna 20 Din, mesečna 8 Din. Posamezne številke se dobivajo po 2 Din.
Pelikan namestu psička
Na letališču v Croydonu (London) je izstopila te dni mlada ameriška igralka Caryl Bergmanova z dokaj nenavadnim »psičkom«; več nego 1 m visokim pelikanom. Ptica, ki jo je igralka, kakor so povedali drugi potniki, med vožnjo ves čas držala v naročju, ji je sledila s svojim temnim svilenim trakom čisto pametno in nezbegano po mestu. V zadregi pa je bil ravnatelj hotela, v katerem je hotela igralka stanovati. Dejal je, da podjetje ni pripravljeno za takšnega čudnega živalskega gosta in da mu bo žal, če se bo moralo zaradi njega odpovedati tudi igralki kot gostu. Ni verjel, da bi znal pelikan paziti v sobah na čistočo prav tako kakor vzgojen pes, četudi mu je igralka to sveto zatrjevala. Tako ji ni preostajalo drugo, nego da je dala pelikana začasno drugam na hrano in stanovanje. Pravijo, da kažejo londonske dame sumljivo zanimanje za pelikana ln ni izključeno, da jim je dala igralka pobudo za novo »modo«.
Tirolsko ogražajo plazovi
Vsa Tirolska je po zadnjem nenadnem vremenskem preobratu pod vtisom nevarnosti, ki tudi za naše gorske kraje ne bo majhna. Trgati so se začeli namreč snežni plazovi. Doslej še ni bilo večjih katastrof, samo nekega orožnika je plaz pri Triftnu potegnil 500 m globoko in ga težko poškodoval. Pričakujejo pa da bo prišlo v naslednjih dneh do hujših nesreč.
Ne jej preveč
Da izkoristimo hrapo čim bolje, bi se morali navaditi manjših količin hrane. Odrasel človek, ki zavžije na dan 350 g maščob, izkoristi n. pr. samo 87 odst., dočim znaša ta odstotek za samo 200 g maščob dosti več, namreč 97. Iz tega sledi, da bi morali za vsakdanje obede izbrati čim razVičnejše vrste živil, dasi vsako rajši v manjši količini.
Lindberghovo letalo v muzeju
Letalo, s katerim sta absolvirala Lind-bergh in njegova žena polet čez tri kontinente ter se po srečno prevoženih 40.000 miljah vrnila v domovino, so te dni spravili v newvorški prirodoslovni muzej. Letalo je poklonila muzeju washingtonska vlada.
»In v tem položaju ste si dali obriti brado in brke?«
Večna luč naj jim sveti!
Žalna svečanost za žrtvami francoske železniške nesreče na Gare de 1' Est v Parizu v navzočnosti predsednika Lebruna in svojcev ponesrečencev
Še preden je padla sodba v lipskem procesu. je Reuterjeva agencija razširila vest, da bo van der Lubbe obsojen na smrt, komunistični obtoženci pa bodo oproščeni. Nalog za takšno sodbo je izviral baje iz krogov hitlerjevske vlade in sicer na intervencijo propagandnega ministra dr. Gobbelsa in na Hitlerjev ukaz. Gobbels in Hitler sta takšne zakulisne vplive na razsodbo sicer odločno demantirala, toda kakor smo \ideli, je bila Reuterjeva vest v efektu pravilna. Zakaj sta se Gobbels in Hitler odločila za to rešitev dolgotrajnega procesa v Lipskem in izpostavila prvotne namene tega procesa in svoje prvotne nakane same javni blamaži?
Stvar je v tem. kakor poročajo iz dobro informiranih virov, da se Gobbels in Hitler manj bojita te blamaže nego hudih posledic, ki bi jih utegnila imeti splošna krvava obsodba za nemško zunanjo politiko. Angleška delavska stranka kaže n. pr. neki pacifizem, ki gre hitlerjevski politiki bolj v račun nego frankofilstvo konservativnih angleških krogov. Samo ta pacifizem je angleški politiki v zadnjem ča-
Na nos se je postavilo
to francosko letalo pri svojem pristanku v Tunisu, pilot pa se je izkobacal iz njega popolnoma nepoškodovan
Božični prazniki na brezžičnih valovih
Radio je imel pri letošnjih božičnih proslavah še posebno veliko vlogo in je prav nazorno dokazal, da zna vezati narode in dogodke preko vseh zemeljskih celin.
Kot zelo originalno je omeniti n. pr. ;de-jo češkoslovaškega radija, ki je prenašal z gramofonskih plošč za posamezne dežele tipične božične slovesnosti in napeve. Plošče za to so mu poslale vodilne postaje iz trinajstih dežel, in sicer (po vrsti, kakor so se prenašale): Angleška, Belgija, Češkoslovaška, Danska. Francoska, Italija, Jugoslavija. Nemčija, Nizozemska, Poljska, Avstrija. Rumunska, Švna Lotiška Maroko in Španija so se s pošiljko plošč žal zakasnile. Madžarska pa se je kot edina ;z-med sosed Češkoslovaške odločila za pre-ziranje te manifestacije božičnega miru. -
Božični večer je prinesel poseben dogodek s prenosom iz Betlehema (to je oddajal tudi naš radi jo), ki sta ga organizirali upravi londonskega in newyorškega radija. Po uverturi z zvonovi iz \Vinchestra in New Yorka so se oglasili zvonovi najstarejše krščanske cerkve, cerkve v Betlehemu, iz katere so prenašali tudi službo božjo, nakar so zaneli spet betlehemsk' zvonovi.
Pravi rekord je postavi] b^tski radio na božični dan Ob 15. je Londor oddal kratek opis božičnega razpoloženja v angleških mestih in na deželi ter pozdra- e vsem državljanom britskega imperija To poslanico je prevzela naiprvo postaja v Dubli-nu, ki se je zahvalila Londonu ;n jo oddala naprej Bermudskemu otočiu Od tu je romala v Toront^ (Kanada) nato v \Velling-ton (Que*ns'and). Svdnev (Avstralija). Bombav Indija). Kan.-ko me<=to (Južna Afrika) in od tu nazai v London. V četrt ure je priromala božična poslanica iz Londona okoli vsesa sveta v London, kier jo je sprejel angleški kralj, ki m je zaključil s prisrčnim nagovorom vsem državljanom velikega imperija.
Te dni je porodila ga. Uhrmannova na Dunaju svoje 29. dete. Mater, ki drži novorojenčka v naročju, je ob tej priliki obiskala ter ji čestitala k obilnemu naraščaju tudi soproga zveznega predsednika avstrijske republike, ga. Miklasova
Da ne zebe malih zverinic, jih drži »guvernanta« v toplih kožuščkih
Značaj pri kačah
Neki prirodoslovec je opazoval pred kletko za kače v nekem živalskem vrtu sledeči prizor:
V kletki sta bili dve kači in ena je požirala vrabca, ki ga je prejela od paznika. Ptiček se je branil na vse kriplje celo še potem, ko je njegova glava že tičala v žrelu plazilke. Na noben način ni mogla spraviti še ostalo telo v žrelo. Ko se je nekaj časa tako mučila, je hipoma planila druga kača v bližino, zgrabila je vrabca za peruti in ga potisnila v žrelo prve kače. Potem je spet odšla v svoj kot, kakor da se ni nič zgodilo in ne da bi zahtevala del plena zase. To je za kačo, ki ji pripisujejo samo slepe nagone in sebičnost, vsekakor zelo znač^no dejanje. Kaže, da so celo nižji vretenčarji poleg nagonskih sDOsobni budi pretehtanih dejanj in tako zvane zna-čajnosti
Kokoš povzročila železniško nezgodo
Nenavadna železniška nezgoda se je primerila med postajama Kralup in Dolan na češkoslovaškem. Lokomotiva nekega vlaka je zavozila v trop kokoši. Ena izmed ptic je vzletela in se zaletela v okence stirojevodjeve kabine. Prebila je šipo in drobci so zadeli strojevodjo Vacha v levo oko. Mož je imel navzlic hudi poškodbi še toliko prisebnosti, da je vlak ustavil. Zdravnik, ki se je vozil z istim vlakom, mu je nuddl prvo pomoč. Vlak je moral čakati na odprti progi, da je prispel drug strojevodja iz Prage. Vachovega očesa menda ne bo mogoče rešiti.
Dva nova rekorda v zraku
Francoski letalec Delmotte je dosegel dva nova rekorda za enosedežna letala s težino 450 kg, namreč na 1000 km proge povprečno 382.883 km, na 100 km proge pa 334.666 kilometrov
Koliko stane ženska lepota
Neki strokovnjak sodi v »Daily Expres-su«, da izdado angleške ženske in dekleta letno 100.000 funtov šterlingov ali 4 pen-ce na minuto za svojo lepoto, t. j. za čr-talnike, trajne kodre, parteme manikiranje, masažo obraza, obrazne kreme, izdiranje dlačic, pudre, kopeli itd. Samo birming-hamsko ženstvo, ki ga je pol milijona, porabi na leto 28 milijonov črtalnikov za ustnice. Od 10.500 poročenih žen v londonski četrti Chelseji si jih daje 7500 2 krat na leto trajno kodrati lase. Frizer računa za to 2 funta, kar da samo za to četrt na leto 30.244 funtov šterlingov Seveda moški nimajo nobenega razloga, da bi se pritoževali nad takšnimi izdatki, dokler jim alkohol in nikotin požreta še dosti več, ne da bi jih pri tem napravila niti »lepše«.
ANEKDOTA
Pred sto leti se je divil svet nastopomi oboista Fischerja. Na veliki turneji je prišel nekoč v Dublin, kjer je koncertiral pred »najboljšo« irsko družbo. Neki lord se mu je dal v svojem navdušenju predstaviti in ga je povabil za naslednji dan na slavnostni obed.» A prinesite tud' svoj instrument s seboj,« je dodal. Fischer, ki je bil nad tem načinom vabljenja malo ogorčen, ga je pogledal in dejal: »Čemu, mylord? Moja oboa ne je nikoli!«
VSAK DAN ENA
Ljubezenski roman mladega madžarskega industrijca in bogate Američanke v Monte Carlu
Budimpeštanski listi obširno poročajo o neprijetnosti, ki se je nedavno primerila nekemu mlademu madžarskemu industrij-cu, ki je živel nekaj časa na Rivieri ter se v Monte Carlu pri igralni mizi seznanil z Američanko, v katero se je zaljubil, da mu je kmalu nato postala žena.
Industrijec se piše Robert Feller. Njegov oče je bil iz bogate rodbine, ki ga je pa zavrgla, ko je oče izvedel, da se je zaljubil in oženil z neko varijetejsko plesalko, ki mu je rodila sina. Nekaj časa je služil v banki, potem je prišla gospodarska kriza in so ga odpustili. Nastopili so hudi časi in mladi mož je, da bi rešil ženo in sina, izvršil samomor. Po njegovi smrti se je tr-dasrčni oče usmilil bedne matere in otroka. Pozval jo je k sebi, vzel vnuka v svojo rodbino, materi pa je izplačal večjo odškodnino pod pogojem, da se nikoli več ne pojavi v njegovi hiši.
Plesalka se je vkrcala na ladjo in odpeljala čez morje. Tam se je seznanila z ameriškim bankirjem in mu rodila hčerko, nato pa je umrla. Bankir je skrbel za dobro vzgojo svojega otroka in je poslal hčer letos na francosko Riviero. Tako se je dama seznanila z industrijcem Robertom Feller-jem v Monte Carlu. Bila je ljubezen na prvi pogled. Oba sta sporočila svojim sorod-
nikom, da sta se našli sorodni duši. Ameriški bankir, oče mlade dame in Robertov ded. oba sta bila zadovoljna, da se je ponudila njunima otrokoma takšna sreča v ljubezni, obenem pa tudi v družabnem po-ložaju. Dala sta pristanek za poroko, ki se je kmalu izvršila v Franciji.
Po poroki sta se mladoporočenca odpeljala na Robertov dom, kjer so hranili za spomin sliko Robertove matere. Ženin in nevesta sta si bila medtem razodela vsak svojo preteklost. Ko je segla Američanka v svoj kovčeg po sliko pokojne matere, pa je Robert osupnil. Saj to je bila vendar ista slika, ki jo ima tudi njegov ded! Pczve-dovala sta oba, mož in žena, in na ko.i.m sta prišla do poraznega zaključka, da sta si brat in sestra po materi. Takoj nato sta vložila tožbo za ločitev zakona, ki je v takšnih okoliščinah neveljaven.
Mlada Američanka je vsa obupana. Pravi, da so se njene sanje o ljubezni razblinile, kakor bi si nikoli ne mogla misliti. Življenje nima zanjo nobene vrednosti več. Kam bo krenila iz Budimpešte? Najprej v Ameriko k očetu, potem pa po svetu naprej, da najde utehe svoji srčni rani, ki se ne bo. kakor sama veli. zacelila nikdar.
Mati devetindvajsetih otrok
Brat in sestra — mož in žena
su dal neko sporazumarsko noto, od katere more imeti le Nemčija korist. Jasno je, da bi nemška politika morala računati z novimi, težkimi ovirami, če bi si z brezobzirno obsodbo lipskih obtožencev izigrala pacifizem angleške stranke in ustvarila na Angleškem enotno fronto proti sebi, kar bi se moralo končati s franco-sko-angleškim dogovorom, ki bi imel svoje osti naperjene proti Nemčiji. Gobbelsu in Hitlerju je bilo tem lažje vplivati na zaključek procesa, ker je njegov predsednik, dr. Biinger, sam politično in državniško delujoč človek (bil je n. pr. več let saški ministrski predseovik) ln ve oceniti vse politične pro in contrv
Nadalje je Dimitrov, ki je postal s tem procesom naravnost svetovno zgodovinska osebnost, pod varstvom sovjetske Rusije in Nemčija nima danes prav nobenega interesa, da bi še bolj poglobila prepad med to mogočno državo in seboj. Zato bo Di-mitrova, kakor ostale Bolgare, po vsej priliki že v kratkem odpremila v Rusijo. Seveda Dimitrov tudi nadalje ne bo molčal in zadeva s požigom nemškega parlamenta še ne bo tako kmalu odstavljena z dnevnega reda, toda Gobbelsa in Hitlerja govorjenje Dimitrova ne bo toliko prizadelo, kolikor — Goringa, ki rase obema čez glavo in bi se ga zavoljo tega oba rada iznebiia. Odkritja Dimitrova bodo gotovo pomagala zapečatiti Goringovo usodo in zato je izid lipskega procesa smatrati tudi za uvod k popolnemu paraliziranju Gorin-govih stremljenj. Kar se tiče Torglerja, pa bo njegova nadaljnja usoda po vsej priliki ta, da ga bodo za vse življenje spravili v koncentracijsko taborišče.
z letalsko eskadro nad Afriko je general Vuillemin najprej pozdravil svojo malo hčerko
Lesna pločevina
Na Švedskem so izumili nov material, ki si je pričel že osvajati svet. Gre za tako zvano »lesno pločevino«, t. j. les, ki je zre-zan na tenke liste in prepojen z določenimi kemikalijami, da postane nepropusten za vodo in odporen zoper vročino, kisline, bencin in druge snovi, obenem pa izvrsten izolacijski material za električne napeljave. V toploti se da takšna lesna pločevina zva-ljati v poljubne oblike, kakor papir v kar-tonažni industriji, uporabna je pa tudi kot furnir in kot preproga, ki se z vročim Iskalnikom prilepi na steno.
P O I* t
Treningi smučarjev v januarju
JZSS je razvrstil tečaje v smuških skokih pod vodstvom saveznega trenerja Bjorna Jahra v januarju takole: od 1. do
6.	januarja tečaj v Bohinju, od 7. do 11. januarja tečaj v Mojstrani od 12. do 22. januarja tečaj v Sarajevu, od 24. januarja do 4. februarja tečaj v Planici.
V vseh teh tečajih se vrši istočasno tečaj v smuških skokih za deco m mladino od 12. leta dalje na malih skakalnicah, ki se bodo napravile iz snega Pristop v tečaje je prost vsem smučarjem, le v tečaj za tekmovalce se morejo prijaviti le smučarji, ki so člani saveznih klubov. Vsi tečaji so tako predvideni, da se jih morejo udeležiti tudi začetniki in oni smučarji, ki se že'e še izpopolniti v skokih. Prijaviti se je vedno trenerju na skakaln;ci.
Tečaji v smuškem teku pod vodstvom trenerja Ericha Marxa se vrše sedaj na Jesenicah in bodo trajali tamkaj do 6. januarja. Ta tečaj je osobito važen za naše tekmovalce, ker bodo imeli priliko absol-virati trening pred začetkom raznih tekem. ki se vrste potem ves januar in februar. Od 8 jan. do 18. jah. bo vodil Marx tečaj v Mariboru, ali, če tam ne bo snega, na Pohorju Vsi interesenti za ta tečaj nai se prijavijo Mariborskemu pod-savezu. Tudi ta tečaj je brezplačen in bodo udeleženci nosili samo stroške prehrane in stanovanja.
I.eon Stechlyk je absolviral tečaj v smuškem teku na Mrzlem studencu in prične
7.	drugim tečajem istotam dne 1. jan. Od
8.	do 15 januarja bo vodil v Ljubljani specialni tečai za voiaške tekmovalce.
Tečaj za smuške učitelje. Za čas od 7-do 18. jan. je razpisan savezni tečaj za smuške učitelje na Krvavcu. Dnevna oskrbnina znaša 30 Din na osebo. Prijave je treba poslati preko svojega kluba na podsavez ter je prijavni termin podaljšan do 3. jan. Vsi oni, ki si žele pridobiti naslov saveznega smuškega učitelja, naj prijavijo svojo udeležbo. Nekaj mest je še prostih. Prijavljeni bodo položili 6. jan. v Ljubljani kratek praktični in teoretični izpit in odidejo 7. jan. na Krvavec.
Jtagoslovassska akademska smučarska organizacija
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija na naši univerzi združuje v sefci celo vrsto odličnih sportnikov-smučar-jev. člani organizacije so preteklo leto z velikim uspehom sodelovali v mednarodnem življenju in so se s podporo naše javnosti udeležili mednarodnih akademskih tekmovanj v Grindehvandu v Švici. Tam je skupina 6 tekmovalcev častno zastopala našo državo in univerzo ter ponesla njeno ime prvič tudi v mednarodni kros. Z bogatimi rezultati, z nepopisnim zadoščenjem in zadovoljstvom se je vrnila ekipa domov ter si takoj zastavila za prihodnje Jcto veliko nalogo, da še intenzivneje deluje v čast im penos naše univerze.
Tako si je zdaj ta mlada organizacija tudi za letošnji zimski čas nadela težko nalogo, da izvede celo vrsto tekmovanj In zimskosportnih prireditev. Nad vsemi pri-redifVami je prevzel pokroviteljstvo g. rektor dr. Slavič.
Program prireditev in tekmovanj je naslednji :
S—9. januarja tek na IS km in skoki v Ljubljani, 2-8. februarja slalom na Golem Brdu, 4. marca smuk na Zelenici. Po smuku tradicionalen izlet na Koroško. Obenem bo izvedla organizacija prvenstvo naše in ostalih univerz v naši državi v smuku.
Pester in mnogo obetajoč program. Tekmovalci se vadijo, trenirajo, da dosežejo čim častnejša mesta. Tudi vsa naša javnost, ki gotovo z zanlmaniem sledi vsakemu mladinskemu gibanju in udej-stvovaniu. bo sledila vsem prireditvam in tekmovanjem akademske smučarske organizacije, iz kamere bodo izšli prav kmalu iabrani tekmovalci in smučarji. — Z. R.
Smučarski klub Ljubljana. Vsako darilo, ki ga poklonite zmagovalcu po tekmi, katero ste priredili, je strogo vzeto neveljavno, ker s samim darilom še ni dovolj pribit uspeh, katerega je tekmovalec na prireditvi dosegel. Iz darila samega je razvidno največ: ime tekmovalca, kje in kdaj je tekmoval ter doseženo mesto. Ko poklonite tekmovalcu darilo, mu izročite istočasno tudi pismeno potrdilo, iz katerega naj bo razvidno njega ime, kje, kdaj in v čem je tekmoval, koliko točk (oziroma kateri čas je) dosegel in katero mesto si je priboril. JZSS v Ljubljani je na svoji zadnji skupščini sklenil, da se uvedejo za vse klubske in manjše medklubske prireditve darila v obliki priznanic (diplom) in ko-lanj oziroma planket. Upoštevajoč navedene razloge je Smučarski klub Ljubljana založil prav lepe v osembarvnem tisku izdelane diplome. Iste se prodajajo po ceni 15 Din za komad, franko Ljubljana brez pa kovanja in poštnine, ki se računa posebej. Pakovanje in poštnina znaša za 10 diplom 4.50 Din. Diplome se odpošljejo le na podlagi predplačila. Naročila sprejema Smučarski klub Ljubljana, Aleksandrova '4 (g. Kopriva), lahko pa kupite iste tudi pri g. Kiirnerju v trgovini A. Goreč, Ljubljana. Dunajska cesta 1 (palača Ljubljanske kreditne banke).
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija. V torek 2. januarja ob 18. bo na tehniki odborova seia. Važno zaradi bližnjih tekem
SK Rateče—Planina je priredil na praznik sv. Štefana medklubsko skakalno tekmo. Tekme se je udeležilo 9 klubov z 20 skakači. Najdaljši skok je bil t konkur-mci 30 m, v propagandnih skokih 34 m. Prvo
mesto je dosegel Jakopič Alb n (Dovje_
Mojstrana) s 146 točkami, drugo mesto Baebler Leo (Srn. k. Ljubljana) s 138.6, tretje Zupan Ivan (Bratstvo Jesenice) 135.9] 4. Klančnik Gregor (Dovje—Mojstrana) 125.9. 5. Markež Janez (Bohini), 6. Zupan Jože (Srn. od. SPD Kranjska gora), 7. Me-žik Slavko (Rateče—Planica). 8. Zupan Alojz (Ilirja) Kljub temu, da se je sezona šele dobro pričela, se je videlo, da imajo naši skakači že dobre treninge za seboj. Prvi si je priboril lep pokal v trajno last, drugi, tretji in četrti pa diplome.
Savinjska podružnica SPD v Celju je priredila o božičnih praznikih dva enodnevna smučarska tečaja za začetnike; 25. decembra v Lučah. 76 decembra na Ljubnem. Kolike važnosti so t«k: tečiji za razvoj smučarstva na deželi, je pokazal nepri-
čakovano dober obisk. Obeh tečajev se je
udeležilo nad 60 mladih ljudi. Oba tečaja je vodil g. A. Kopinšek iz Celja, pri prireditvi pa je šel podružnici na roko posebno g. šolski upravitelj v Lučah. Ob tej priliki so bili obdarjeni najrevnejši fantje-smu-čarji z zimsko-sportnimi potrebščinami. _
Smučarski tečaj na Mozirski planini priredi Savinjska podružnica SPD v Celju od 1. do 7. januarja. Prenočišče in dobra oskrba v Mozirski koči. Prijave sprejema ustno ali pismeno pisarna SPD v Celju, prav tako se vsakdo lahko prijavi tudi med tečajem v Mozirski koči. Tečaj je brezplačen. Skupen odhod udeležencev iz Celja bo 1. januarja ob 7.45 zjutraj z vlakom do Šmartnega ob Paki.
Klubske smučarske tekme za naslov klubskega prvaka razpisuje SK Ptuj na dan 7. januarja ob 14. v Ptuju, start pn gostilni Novi svet. Tekmujejo: Seniorji nad IS let stari in oni, ki so med juni-orji že plasirali na prva tri mesta, na progi 16 km; juniorji in začetniki (neverificirani) za propagando na 10 km. Prijavnino 5 Din s prijavami je poslati do 6. januarja, kasnejše proti dvojni prijavnini pri startu. Prijave sprejema E. Versel, Ptuj. Žrebanje bo 6. januarja eno uro pred starom. Darila so častna in praktična. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril ob 17. na cilju pri smu-
carski Icoči.
Damsko prvenstvo MZSP in mladinsko tekmo razpisuje SK Ptuj dne 2. februarja ob 14., start in cilj pri gostilni Novi sve za mladino, eno uro pozneje za dame. Mladina od 9 do 15 let, tekmovale do 20 let in od 20 let naprej. Proga za mladino 3 km, za dame 5 km. Prijavnina za mladino 3 Din, za dame 10 Din. Prijave sprejema Športni klub Ptuj do 1. februarja 19>i na naslov Ernest Versel, Ptuj. kasnejse proti dvojni priiavnini na startu. Žrebanje 2. februarja ob 11. v Društvenem domu. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril za mladino ob 19 v Društvenem domu, za dame istotam ob 20. Sledil bo po razglasitvi in razdelitvi daril na čast gostom smučarski večer s plesom. .... , .
Motoskijoring v Mariboru. Mariborski akademski sabljaški klub je dobil okoli 10 dobrih motornih vozačev, ki so pripravljeni vedno vežbati s smučarji ter nastopati z njimi tudi na tekmah. Taka tekma je predvidena za mesec februar, vsi iz; vežbani smučarji, ki bi bili pripravljen: vežbati v skijoringu pod okriljem Mariborskega akademskega sabljaskega kluba, naj pošljejo svoje pismene prijave najkasneje do 1. januarja na tajništvo imenovanega kluba v Mariboru, Aleksandrova cesta 11-1. Nato se bo določil skupen sestanek z motornimi vozači zaradi sestave posameznih parov.
Kolesarsko društvo Sora, št. Vid nad Ljubljano, je imelo letos dokaj zgodaj svoj redni občni zbor. Vzrok temu je bržkone izredno us?oclna smučarska sezona. Ker se je ta zimski snort jako razvil, ie umevno, da je nastala nujna potreba, da se v ljubljanski okolici ustanovi pod okriljem SDortnega društva smučarski odsek, ki naj zimski šport dvigne do viška. Naši agil-ni in požrtvovalni smučarji so si z marljivostjo in trudom zgradili v Podutiku nad gostilno Vodnik Drav dobro skakalnico. Zraven je primeren smučarski prostor. Kdor želi pristopiti k sekciji ali se udeležiti smučarskega tečaja, dobi potrebna navodila pri g. Vodniku Pavlu v Podutiku. Na občnem zboru je bilo sprejeto 22 novih članov smučarjev. Nato ie bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Medved Toni, odborniki Dolničar Kari, Kolman Fr., Gradnik Rudolf, Mrva Stane. Trobec Ivo. T osna ž ič Ivo. Po volitvah so bila društvena pravila spremenjena odnosno ^prikrojena za vse športne panoge. Društvo se je zato preimenovalo v SD Sora s sedežem v Dravljah. Ustanovili sta se za enkrat kolesarska in smučarska sekcija.
Vremensko poročilo JZSS in SPD od 29. decembra: — Kranjska gora. 0, oblačno. 100 cm snega. — Bistrica, Boh. jezero: •fl, 100 cm južnega snega, sneži dalje. —-Bled — jezero: 4-3. 50 cm južnega snega. — Kočevje: -fl, dežuje, snega 60 cm. — 28. decembra. — Škofja Loka: +4, oblačno, veter, jug, 50 cm južnega snega, če preneha iug, izgledi dobri, na Ljubniku dobro,
STOJALA
za izložbena okna Iz medenine, poni klane, i. brušenim steklom
po ugodni ceni prodam. Ogled vsak dan od pol 2. do po' 4. popoldne v Slomškovi ulici št. 13, pritličje, levo.	13289
sneži, dostop lahek. — Podnart: -f3, de-
žuie. veter jugozapad, 30 cm južnega snega, smuka neugodna. — Rateče — Planica:
—2, sneži, mirno, 30 cm novega snega na podlagi 120 cm. sneg južen, izgledi za nedeljo dobri, smuka v planinah manj ugodna. — Sodražica: —4, oblačno, južno, 50 centimetrov južnega snega, smuka zelo slaba. izgledi nepovoljni, smuka v planinah nepovoljna. — Kamna gorica: +1, megleno, dež s snegom, mirno brez vetra, 50 cm južnega snega, smuka neugodna. — Višnja gora: +4, vreme južno, sneg južen, smuka in izgledi za nedeljo neugodni. — Bloke: —2, telegrafično 29. dec. ob 10.30: sneži, vzhod, 80 cm južnega snega, smuka in izgledi za nedeljo dobri. — Kofce, 29. decembra: —4, podlage 80 cm, novega snega
35 cm, smuka dobra.
Skalaški dom na Voglu. T. K. Skala speroča vsem smučarjem, da je novi smučarski dom popolnoma opremljen in oskrbovan. Dostop od Sv. Janeza je zgažen. sobe so kurjene in vedno tople. Penzija s prvovrstno hrano Din 42. Od postaje do Sv. Janeza so po zmerni ceni na raznolago sani. — Vremensko poročilo od 28 decembra: —5 st. C, 50 cm novega pršiča na stari, zmrznjeni podlagi, po malem še sneži Smuka zelo ueodna.
sMjenja m dežel"
BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi in v nedeljo ter na praznik grandi-ozni velefiim iz svetovne vojne: »Sveta Katarina« (Proč z orožjem): kot dodatek nov tednik Ufa in dve veseloigri.
ŠT VID \'AD LJUBLJANO. Društvo kmečkih fantov in deklet v St. Vidu priredi v nedeljo 31. t. m. Silvestrov večer v dvorani Kratkvja v St. Vidu. Na sporedu so: veseloigra »Bratranec«, kupleti, godba ;n ples ter polnočni govor g. poslanca Tho-mana. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnine nI. Po programu in pripravah bo večer zadovoljil vsakega zemljana.	•
naaonananaaDDaonDnnaanDaoDD0^
□ Srečno in veselo
novo leto
želim vsem svojim cenj. naročnikom in prijateljem. Zahvaljujem se za obilo zaupanje v preteklem letu. Prosim, da mi cenjeni in častiti odjemalci ohranijo dosedanje zaupanje, kajti tudi v bodoče se bom potrudil, da bom vsakemu točno, solidno in kar najceneje postregel
IVAN VRHOVEC
krojač	14049
ŠT. VID nad LJUBLJANO
onaDEaDmnaaangoanDnanannnoDn
ADLER
Model 39 in 32
ZDAJ ZNIŽANE CENE
MARIA KRELL, ZAGREB
Nikoličeva 12. Tel. 20—18.
ki krepi in zdravi
iL
edini proizvajalec LOVRO SEBELNIH LJubljana Vil.
Damske smučarske obleke
od Din 300.— naprej, damske smučarske hlače od Din 90.— naprej, dekliške smučarske hlače v vseh velikostih, kakor tudi vse vrste pletenine za smučarje najceneje nudi
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c, S9
Mladostno lepoto morate varovati!
človeku ni dano ostati večno mlad. Lahko pa, do poznih let zunanjost očuva svežo in mlado stno. Vse, kar se s skupno besed, imenuje življenje, pušča tudi na Vašem licu svoje sledove. Toda Vi jih lahko izbrišete. »URAN«
krema za lice in roke je sredstvo, ... obvaruje Vašo lepoto. Tvarine, ki jih vsebuje iURAN« krema so koži potrebne kot Vašemu življenju zrak in voda. »URAN« krema da koži hrano, ki jo potrebuje. Ako bo mladostna lepota prej izginila, jo ne boste mogli obvarovati. Zato pohitite! »URAN« krema — pol-mastna ali mastna — ae dobi povsod. Kjerkoli jo zahtevate, boste znjo postreženi.
Velika škatlica Din 12.—, mala škatlica Din 5.—
PARFUMERIJA »URAN«, LJUBLJANA
L&
Globoko potrti pod voljo Vsemogočnega javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes zjutraj 29. decembra 1933 previden s blagotajstvi svete vere zapustil za vedno naš preljubi soprog, dobri oče, brat, stric itd., gospod
Vcfafia IDaCentin
pleskarski mojster in hišni posestnik
v 50. letu starosti.
Pogreb bo v nedeljo, dne 31. decembra 1933 ob y24. uri iz hiše žalosti Ciglarjeva ul. 23, Moste pri Ljubljani na pokopališče v štepanjo vaa.
Moste pri Ljubljani, dne 29. decembra 1933.	14050
Pc^reM M^IvanGaJSek	ŽalUjOČI OStali.
V-niont-MoM* prt Ljtrnjem	*
ŽIVLJENJE IN SVET44 V LETU 1954 ©®®»«®®@®@®®®
Kakor doslej tako bo tudi v novem .letu prio^al edini slovenski poljudno znanstveni obzornik >2IVLJB^JE1 Ls SVET« izbrano štivo. ki bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih moderne znanosti in človeškega napredka s številnimi slikami.	. . , . Za novo (15.) knjigo smo si pridobili med drugimi novostmi
temeljito delo dr. Vlad. Travnerja:
KUGA NA SLOVENSKEM,
v našem jeziku prvo delo. ki obravnava ta izredno komplicirani problem sistematično iz vseh vidikov m v skladu z najnovejšimi izsledki vede.
Nadalje bo izhajal velezanimiv in bogato ilustriran potopis mlade Američanke Margite Matches
9
DIVJI PARADIŽ,
kjer žive zadnja plemena glavorezov in kjer vladajo še strašne zablode in običaji človeškega plemena.
Vsi oni, ki se zanimajo za razvoj moderne tehnike, bodo imeli v ilustriranih tedenskih pregledih
TEHNIČNE NOVOSTI
bogato in poučno šttvo, pisano tako, da bo vsem umljivo.
Poleg drugih novosti bo vsebovala nova knjiga tudi ilustrirano serijo
LEPO OBNAŠANJE,
za one, ki si žele zabave, pa smo poskrbeli nove prav tako ilustrirane rubrike, kakršnih nima noben časopis v naži državi.
Navzlic vsebinski in Ilustrativni izpopolnitvi našega obzornika ostane naročnina nespremenjena. Za naše naročnike pa pripravljamo med letom še nova presenečenja.
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Ljubljana, Knafljeva ul. 5.
»ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din, Posamezni
zvezki se dobivajo po 2 Din.
NOVOLETNA NOVICA mladim in starim PRIJATELJEM „JUTRA"!
ZVESTI NAČELU, DA IZPREMEMBA DOBRO Dfi, SMO PRIDOBILI ZA BODOČE LETO PRAVICO DO PRVOTISKA
KRASNE IZVIRNE ZGODBE S PODOBAMI
ALA KRALJICA NOČI
IZPOD PERESA G. LJUBE JURKOVIČA
TA NENAVADNO MIČNA IN MILA POVEST, KI JO KRASIJO
PRISRČNE SLIKE DOMAČEGA UMETNIKA
ZAČNE IZHAJATI NA OBIČAJNEM MESTU MED »MALIMI OGLASI«,
TAKOJ, KO BO SEDANJA SLIKANICA KONČANA. PREPRIČANI SMO, DA SI BO NA PRVI MAH OSVOJILA SRCA VSEH VELIKIH IN MALIH PRIJATELJEV NAŠEGA LISTA.
JUTRO VČKI!
PAZITE NA ZAČETEK „MALE KRALJICE NOČI!" NE ZAMUDITE GA! PROSITE OČKA IN MAMICO, DA NAROČITA „JUTRO"!



£	6» O,

tl&peft §a u&peftom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika.
ZAHVALA
Ob težki nenadomestljivi izgubi mojega ljubljenega nad vse dobrega soproga, gospoda
Ignacija Repšeta
se za številne izraze sočutja, kakor tudi za poklonjene krasne vence
iskreno zahvaljujem.
Istotako se zahvaljujem gg. stanovskim tovarišem, ter vsem prijateljem ln znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena tvala.
Ljubljana, dne 29. decembra 1933.
14045
Žalujoča soproga LEOPOLDINA REPŠE.
A. Cbristi:
16
SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA
Roman
»Res sem neumna,« si je dejala Katarina. »Kaj pa hočem prav za prav? Bogme da sem bila pred mesecem dni srečnejša kakor sem zdaj.«
Vzela je iz ročne torbice pismo, ki ga je bila davi dobila od lady Tamplinove. Katarina ni bila neumna. Dobro je razumela tisto, kar je bilo razodeto med vrsticami tega pisanja, in prav nič se ni varala o nenadni ljubezni do nje, ki je bila navdala lady Tampli" novo. Sestrična je ni vabila zaradi zabave, ampak iz gmotnih razlogov. Vendar — zakaj ne? Tak dogovor je bil tudi za Katarino ugoden. »Sprejela bom,« je sklenila sama pri sebi.
Krenila je po Picadillyju in stopila v Cookovo potovalno pisarno, da bi takoj uredila vso reč. Nekaj mimut je morala čakati. Mož, s katerim je imel uradnik pravkar opravka, je tudi potoval na sinjo obalo. Vse se zdaj vozi na rivijero, je pomislila. Prvič v svojem življenju bo zdaj tudi ona storila tisto, kar delajo vsi!
Mož pred njo se je mahoma obrnil, in Katarina je stopila na njgovo mesto. Naročila si je vozni listek, obenem ji je pa rojila po glavi druga misel. Obraz tega moža se ji je zdel nekam znan. Kje ga je bila videla? Zdajci se je spomnila. Na hodniku v hotelu »Sa-voy«. Zaletei se je bil vanjo. Čudno naključje, da ga je srečala dvakrat v enem dnevu! Ozrla se je preko rame; občutek tesnobe jo je prevzel, ne da bi bila vedela, zakaj. Mož je stal pri vratih in jo je gledal. Katarina se je zdrzniia; slutma tragičnega dogajanja ji je napolnila dušo...
S svojo običajno odločnostjo je premagala ta dogem in obrnila vso pozornost na besede uradnika, ki ji je stregel.
9. POGLAVJE Odbita ponudba
Derek Kettering se ni rad vdajal razpoloženjem. Njegova smehljajoča se neskrbnost ga je bila rešila že iz nekaterega sitnega položaja. Tudi zdaj, ko je bil pravkar zapustil Mir elitno stanovanje, je bil spet ves svoj: hladen in brezskrben. Hladne preudarnosti mu je bilo zdaj najbolj potreba. Ta položaj je bil najtežji v vsem njegovem življenju; neprevidena dejstva so vstajala pred njim, ki še ni vedel, kako naj se jim postavi po robu.
Globoko zamišljen je stopal tja v en dan. Razne možnosti so mu rouile po glavi. Derek Kettering ni bil tako neumen, kakor bi mu bil kdo prisodil na prvi pogled. Poti, ki so vodile iz njegovega mučnega položaja, je bilo mnogo, toda pametna se mu je zdela po treznem premisleku samo ena. Kadar gre za nevarno bolezen, se človek ne sme plašiti nevarnih sredstev. Poznal je svojega tasta. Izid boia med Derekom KetterLngom in Rufom van Aldinom ni mogel biti dvomljiv. Ko je stopal Derek nrimo Cooka, je zadržal korak, a vendar je šel mimo. Nato se je mahoma odločil in krenil ■nazaj, a tokrat ni šel m mo potovalne pisarne, ampak je stopil noter. Pisarna je bila dokaj prazna in postregli so mu takoj.
»Prihodnji teden bi se rad peljal v Nizzo.«
»Katerega dne izvolite?«
»Štirinajstega. Kateri vlak je najboljši?«
»Najboljši vlak je seveda ,Sinji ekspres'. Tako se ognete pustih carinskih formalnosti v Calaisu..«
Derek je pokimal. Vse to mu je bilo seveda znano.
»Štirinajstega,« je zamrmral uslužbenec. »To je precej zgodaj. .Sinji ekspres' je zmerom za nekaj dni naprej razprodan.«
»Poglejte, prosim, ali je kak spalni oddelek še prost,« je rekel
Derek. »Ce ne--« Obmolknil je in se čudno nasmehnil, ne da bi
dovršil stavek.
Uradnik je izginil za nekaj minut in se nato vrnil.
»V redu. sir. Trije oddelki so še prazni. Enega vam lahko zadržim. Na katero ime, prosim?«
»Pavett,« je odvrnil Derek in povedal svoj pravi naslov.
Uslužbenec se ie obrnil k dami, ki .e že čakala.
»Rada bi se dne štirinajstega peljala v Nizzo. Mislim, da vozi neki vlak, ki mu pravijo ,sinji ekspres'.
Derek se je mahoma obrnil. Slučaj — čuden slučaj. Besede, ki jih je bil na pol v šai: rekel Mirelli, so mu zazvenele v spominu. .»Slika dame s sivimi očmi«. »Naibrže je ne bom nikoli več videl.« Zdaj jo ie vendarle videl; in še več. Prav tisti dan se bo peljala na rivijero kakor on.
To nenavadno naključje ga je čudno presunilo; po svoje je bil tudi on praznoveren. Smeje se je bil rekel, da bi mu ta ženska utegnila prinesti nesrečo. Kaj, če bi bilo res tako? Pri vratih se je še enkrat ozrl nanjo. Bila je dama — prava dama. Ne posebna mlada, ne posebno lepa. S sivimi očmi, ki jim je bilo videti, da gledajo zelo bistro in glob: ko. Kar nekam strah ga je bilo te ženske. Zakaj Derek Kettering je b'l v marsikaterem pogledu fatalist.
Vrnil se je na svo^e stanovanje, ki ni bilo daleč, in pozvonil slugi.
»Pavett, vnovčite jutri na vse zgodaj ta ček, pojdite z denarjem h Cooku in prinesite mi vozni listek, ki sem ga tam naročil na vaše ime.«
Cene malim oglasom
Zenita tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratne pristojbina ea Htro ali za dajanje naslova Din 5.—• Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din l.— za besedo ta zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kamc, »Auto-moto*. »Kapitala, »V najem«. »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda*. »Strop*. »Vrednote*, »Informacije«, »Živali«, »Obrtt ln »l^es* ter pod rubrikama »Trgovski potnikic ln »Zaslužek*. če se z oglasom nudi zasluiek, oziroma, če $e tiče potnika. Kdor si pa ood teme rubrikama tiče zaslužka ali službe, plača «
Za odgovor
3 Din
u znamkah
vsako besedo 50 par Pn vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zvačuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratne pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn prede ji naročila, ozt-rotna fih fe vposlati v pismu obenem z naročilom.
KAo>r i£če mosto pot tt!.ka. plača za THAko b.*wto 5» [ar: ta da janje oslova aJi za iifro 3 Dm. — Kdor »prejema potrv.ie, pla č-a besedo po 1 Din; s« dajanje »aslnva ali tu iifro [m 5 Din. (5)
Zastopnika
t trgovinah e papirjem iti trafikah dobro vpeljanega išoe ren-omirana tvrdka za prodaj« razglednic in papirnega b agu. proti proviziji. P-nniidbe z referencami pod »K-2-S70« n» Inter-rr-kiam, Zagreb, llasarv-kova ulica iS. 47403-5
IS2SE3B3&
V viri oewda 50 par. u dajanie na.«l»ii u *ifrx> p« S Dva (11
Gospodično
ki igra klavir violino, gi-saro- in harmoniko iščem u oa iona k o dnms-k-o ka pelo. — Slavko Raškaj, Kranj, Poštno ležeče
4744-7-1
Natakarico
t ločilnico sprejme takoj Jfarnšič Ivanka, Dol. Logatec.	47404-1
Višjo natakarico
e dobr m: spričevali, sprano in prje-tne zunanjosti, sprejmem 'akoj. — Samo osebno »e predstaviti pri M Bednjancu. Zagreb. Franko-oanska 13. Na pismene ponudbe ee ne od govarje.	47483-1
Natakarico
mlado in simpatično, zmožno nekaj kavcije, sprejme £ro*?i!na »Danica« pred Taborom.	47549-1
Osnovalko
samostojno moč išče Tekstilna tovarna v Lahkem.
475344
Pletiljo
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 47588-1
Za aranžiranje specerij. izložb
v LJubljani, proti nagradi
za posamezne izložbe. ee išče brezposelni trgorokii sot-udnik. Zg'asiti se j e osebno v Dvorakovi n!. 3, pritličje desno. 4.7560-1
Službe išče
Vsaka beseda SO par. ia da jen J« naslov« aii te Iifro pa S Din. (21
Plačilna natakarica
vešča kavarniških in go stilniških del. zm-ožra kavcije. išče službo za 'akoj ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod šifro »Vestna io marljiva«.	47424-2
Šivilja
Trg.
Biro »Centra!«
Vsisina 6. telefon 26-228. Bpog.ad. potrebuje z a od ličnf obirelji bo';šo privat no služlnčad za Beograd notranjost.	14^28 1
licenca
iz boljše hiše sprejme takoj Drago Gregorc. trgovca z mešanim blagom. Dol. Toplice. Učenje po d-nffovoFU. Poslati spriče-vala.	47432-44
Pekovskega učenca
pridnega in poštenega, z oskrbo v hiši sprejme Petač. pekarna. Jesenice, Gorenjsko.	47499-44
G lh Rotman:
K0 je gospod Česen končal svojo slikarijo, je korenito obrisal izložbeno okno, razložil blago kar moči lepo in razpostavil med njim listke, ki jih je bil naslikal. Tako je nastala krasna izložba, ki je smel bitj res ponosen nanjo.
iKZEEjHEN?]
A drugo jutro, ko so Cesnovi še spali, je Bili zgodaj vstal, skrivaj pobral listke iz izložbe, jih počrtal s čopičem, kakor se se mu je zdelo lepše, in jih nato spet postavil na njihova mesta. Vsak, kdor je ta dan pogledal v okno gopoda česna, se je zvijal od smeha; dobro si oglejte sliko, pa boste precej videli, zakaj!
gre šivat na dom po 20 Din dnevno; sprejme p3 tudi de'« na dom. Poizve se v šiški, Podjunska 19.
47532-2
Mlada kuharica
z dobrimi spričevali, ki bi opravlja'a tudi druga hišna dela, iš5e službo pri dobri d nižin i v Ljubljeni. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«.	47504-2
Dekle
ki zna kuhati, išče alužibo na gostilni za vse skupaj. Gre tudi izven Ljub!ia«e. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47548-2
Pouk
Kupim
ogla« trg. enačaja jx>
!1 Din beseda; ta anj« na »lova ali ia
šifro 5 Dim. — Oglasi ' ->oc1a litega snačaja vu { ka beseda 5(1 par; ta 1 lajanje naslova aii za
| iifro pa 3 Din. (T)
Tračnice
od poljske železnice, okrog 350 m rabljenih, okrog 160 m virvi iz žice (15 mm) in ■2 jamska vozička za iz-•vračati kupi Vanovšek. pošta Mislinje. 47510-7
Drobilec
za gramoz, in traktor kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Traktor«. 47574-7
Vsaka beseda 1 Din. (a dajanj« naslova ali
u iifre pa 5 Din (20)
Vilo na Bledu
■v bližini jezera, z velikim vrtom prodam. Informacije daj« B. Lergetporer, Bled 4749il-20
ttmea* 1 Din; M da janj« aaslova ali ta
šifra S Dia Dijaki, ki 'šftejo iostrakovje, pla Vaj« rsako besed« 50 par; u šifro ali ta da »nj« na*lnva S Din (4)
Francoščina
Fonetično in slovničjio pravilni pouk in konverzacijo; pomeni pouk dijakom srednjih šol; pripravo za maturo, daje strokovna 'ičit-eijica francoščine, di plo.mii.rana v Parizu. Pismeno na oglasni oddelek ».Iu'ra« pod šifro »Privatni pouk«.	47441
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali $ifr« oa 5 Din. (91 |
i I
Radio
nov Stiriel ektr miški Phillips aparat, na priključek 150 volt, poceni na.prodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	47530-9
Kolesa
ta Oosod«. Ogiaal sa cijalnega tnačaja po 50 par beseda Zs aa janje naslova ali m iifro t Dia. oziroma 3 Di«.	(11)
Moško kolo
za 42(1 Din, več pohištva in železna peč naprodaj na Glincah, cesta VI/11.
47513-1.1
Prodam
Oglasi trg. tnačaja po 1 Din beseda; ta da janj« naslova ali ta iitra 5 Din. — Ogla« •»ocialnega rnačaja vsa ka be*«da 50 par; ta dajanj« oa*lov» ali »1 «fi» p. i Dia. (6)
Norveško ribje olje
najfinejše, eveie, vedno v '.alogi Naročila točno proti povzetju. Picooli, Tjrševa Dunajska) cesti i te v g.
S48-6
Nov štedilnik
za polovično ceno naprodaj t KriževoiSkd ni. 14.
47529-6
Sani
razliičn« nove. eno- in dvo-vprežne ter športne, leip gig in razne konjske prsne opreme, V6e v najboljši izdelavi, proda Ca rman Viiktor, Ljubljana, Trnovska ulica 25.	47532-6
Gramofonske plošče
kvalitetne, io dolg moški kožuh poceni naprodaj. -Naslov v oglasnem oddefcu •Jutra«.	47554 6
Vsaka Omeda 1 Din. u lajanj« naslova al ' ca fcifrn pa 5 Dia. (161 j
Posojila
dajemo najkulaotneje oa:
vloge velebauk. vrednost ne [«pirje, ratno šteto, lriavne boDe. Blairova po sojiiila in kurantno blago Naročila 1 dežele oba vi jamo promptn-o. Pučka gtediona v Zagrebu, Medulideva 31. telefon 90 03 Obrnite »e na našega za stopnika za dravsko ba novino Rudolf ZrTe. Ljub jena. Gledališka »lica 12 13208 16
Hranilne knjižice
Prve Hrvatske Stedlonice
ku,p: m proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo višine vloge in ceno na oglasni oddelek Jutra pod »Hranilna kaijiž:ca«.
47547-16
Lokali
Vsaka Oeeeda 1 Dm. 1» dajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Din (16
Lokal za trgovino
odd* P 1 a u c, Maribor. Glavna trg.	47440-19
Lokal v Celju
v Aškerčevi ulici štev. 6
oddam takoj za viuotoč. trgovino ali delavnico.
47478-19
K najem
Kupili bi polova gvozden gater
za rezanje dasaka, veličine od 55—75 sim visečeg re-za. i'Ii jedn^ostavno celu p:la.nii sa celokupnim ure-dajem. Ponude sa pojedi-načnim cenama siati na adresu Brača Iviči, industrijalci, Kuršumlija.
4751.1-20
Dijaške sobe
Vsa&a buseda 50 par; ta dajanje naslova aH
za iifro 3 Dtn. (SS)
Za prvošolca
iščem stanovanje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra vzgoja«.	47521-22
ujjTMTnnrr
Vsaka tmaed* SO par. ta dajanj« sadova ali
ta lifr« S Din. (28'.
V*ak* buseda t Din: ta dajanj« naslova aH
la šifro pa 5 Din. (171
Gostilno
z novim letom odda v najem Plane. Maribor. Glav ni trg.	47430-17
Hišo
z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, ugodno prodam ali oddam v najem radi družinskih raiz-mer. Naslov pove oglasm oddelek »Jutra«. 4/7454-17

Vsaka ooseda 1 Dui. o dajanj« naslova ali e« iifro pa 5 Din fS4'
Jabolka
.>ku0GA. zimska Dia 6, 6 tO 4 zimsko uak'rvan<- u boje okrog 80—100 kg bruto, povzeoao razp. Milje P istriin. Maribor G urini it. 56	4+905 34
Pridelki
Vaaka temlt 1 Dui ta dajanj« aaaior« aN ta Kfro pa S Dim. (33)
Fižol
v»aie vre t« kropi velotrgKv vina Ed. Suppaat. Pris»ava 44998-33
Ptičjo hrano
prvovrstno ta nt 5tie po tnAsa1 eno* sod Sever & Komp.. LJubllana
(}w>t>T*Tef«kt «Mta it 6
«4851 SS
Krasno vilo
bom.fortno, z veMMm vrtom, v bližini Savinjske 1 dioline, tiiik postaje prodam ' radi družinskih razmer. — Naslov pri podruiž. »Jutra« v Celjiu. _47572-20
Vsaka buseda 1 Din. ta dajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Dia. (Sli j
Dvosob. stanovanje
parketirano in solnčno, oddam na Dolenjsiki cesti — gostilna »Zeleni hrib«.
47450-2il
Štirisob. stanovanje
s kopalnico, sobo za s'iiž-kiojio, predsobo, lepo kuhinjo. pralnico, večjo kletjo in velikim podstrešjem, celo I. nadstropje zase, z lastnim stopniščem, prostorno iin so nčno, vse parketirano, oddam na Rimski cesti 23/1.	47541^1
2 stanovanji
enosobno io dvosobno e pritiklinami takoj oddam v Trno-vem, Cerkvena ul. št. 21.	47515-21
Dvosob. stanovanie
s kuhinjo oddam takoj na Emonski cesti štev. 10.
47542-31
Sobo
lepo opremljeno, 1 posebnim vhodom, elektriko in postrežbo za 300 Din od dam s 15. januarjem. Na slo-v pove oglasna oddelek »Jutra«.	47426-23
Sobo
lepo in mirno, s separatnim vhodom, oddam stal-tvemoi gospodu. Ogledati v Knalljevi ulici štev. 13/11.
47407-23
Sobo z 2 posteljama
oddam v Rožni uH^i 15.
47316-23
Sostanovalca
sprejmem v prijazno in toplo sobo, z zelo dobro domačo hrano, v teatru mesta. Nas'ov v og'asn' m oddelku »Jutra«. 47518-23
V centru mesta
oddam opremljeno, zračno in ek-ajo.o čisto sobo s postrežbo in elektriko za 350 Din. Na ogled vsaki dan med 10. in 13. uro — razen nedelje. Naslov v oglam-em oddelku »Jutra« 47531-23
2 gospodičnama
oddam preprosto opremljeno sobo. Pilchler, Blei-weieova cesta štev. 15/UI 47509-23
Sobico
z eleiktriko in posebnim vhodom, oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47555-23
Sobo
lepo opremljeno, oddam eni ali dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »J utra c.	47552-23
Preprosto gdč.
sprejmem na stanovanje ne Glincah, Tržaška cesta 3.
47553-23
Opremljene sobe
k/omifortne, po 300 in 350 Din oddam gospodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	47551-23
Majhno sobo
poceni oddam. Naslo-v pove oglasni oddelek »Ju.tra« 47578-33
Mirno sobo
pri centru oddam 1 ali 2 bo ,'šima solidnima osebama — na željo tndi s hrano. Nasliov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47566-23
Separirano sobo
v centru mesta oddam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	47570-23
Sobo
s strogo se.pariranim vhodom, v centru mesta takoj oddam eni ali d verna osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47571-23
Ooremlieno sobico
oddam gospodu ali gospodični na Goeiposvetski c. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	475S5-23
Sobo s štedilnikom
Lepo sobo
separira.no, oddam eni aH dn-ema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra« 47561-23
Elegantno sobo
ra 1 aS 2 osebi, oddam solidnima osebama v centru — Ca.nka 1 j-e-vo nabrežje štev. 1. Informacije daje hišnik ietotam. 47586-23
Sobo
k-asno in zračno, e posebnim vhodom, za eno ali dve osebi, oddam nasproti mestne drevesnice — Cesta na Rožnik 3/11. 47565-23
Sostanovalca
solidnega, po zelo miki ceni sprejme v gorko sobo Fa-N Samotorčan, Streli5'" ulica 10/11.	47536--J
Lepo in čisto sobo
s parketom in separatnim vhodom, oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47546-23
Lepo sobo
prazno ali opremljeno. « posebnim vbodom, oddam takoj 1 ali 2 solidn:ma osebama, ali zakonskemu paru brez otrok. — Kolodvorska ulica štev. 23/1.
47.538-23
VJt
Vsaka beseda 1 Diu. ta dajanje naslova ali Zs šifro pa 5 Din. (301
Pobček
V nedeljo 31. zadnji dan sama do 15. nre doma. — Mucka.	47517-24
Galoše
popravlja najboljše gumd-k inika na Tyrše>vi cesti 9 47463-30
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje aaslova ali ta šifro pa 5 Din. (401
] V»Lka beseda 50 par: ! za dajanj« naslova ali
; z» šifro S Din (23-al
Majhno sobo
s posebnim vhodom, v centru mest« išče e 1. januarjem mlad gos.|>od. — Po uud.be oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala sobica«.	47460-23/a
Slabotni moški
Ne g.ede /ja vzrok siabosf. starosti in druge neprilike se Vam takoj povrnejo normalne m-iške sile. N:ka kib pilul. '.ahlet in drugih notranjih sredstev! Special ne prospekt* pošiljamo di skretno t zaprta kuverti, brez zunanjega napisa — proti pošlljatvi 5 D:d v znamkoh »Salus«. Zagreb 6/J0. Savska 10. 302 40
r'j*
j Vsaka beseda t Din. i za dajanj« naslova aii
šifre pa 5 Din.
(34)
Hrepenim
a nemogoče — ni priložnosti .... L. 47.581-24
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali m šifro pa 5 Din (18)
Na Silvestrovo
vsi v gostiioo Krušič v Zeleni jami. Dobra vina ter gorka in mrzla jedila. Se priporoča Plevnik A-:ca 47-«- ~0
Vsaka Beseda 1 Diii. ta dajanj« naslova slo za šifro ps 5 Din. (371
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
INSERIRAJTE
V » TT TKTT« HTM
■23E
Sostanovalca
sprejmem v lepo in čisto,
Sobo
popolnoma separirano, želim takoj v meet-u ali na periferiji. Pcnndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Urednik«.	47584-23/a
(ttiFTrfin
prazno ali opremljeno oddam a 1. januarjem v Ri-
harjevi ulici št. 2/1 — za	_____________ ____
obrtno šolo.	47420-23 cesti 72, pritličje. 47559-23
i Vsaka beseda 1 Dui: i za dajanj« oasJeva aH ! Ia iifro p« 5 Dim (261
Gramofon - avtomat
velik, pripraven za gostil-
opremljeno sobo s pranjem	ničarje. irilio rabljen, po-
perila in elektriko za 150	ceni prodam. Naslov pove
Din mesečno na Celovški	oglasni oddelek »Jutra«, cesti 72. nritličip. I7?i.v>--Tfl 47562-26
B V E S T I L
V smislu določil glede hranilnih vlog, obvešča podpisana Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani svoje vlagatelje, da je na podlagi uredbe ministrskega sveta o maksimiranju obresti z dne 22. novembra 1933 in v soglasju z drugimi denarnimi zavodi znižala od 31. decembra 1833 dalje obrestno mero od hranilnih vlog v tekočem računu na 4%, oziroma od vezanih vlog na 5%. Rentni davek se v smislu zakonitih določil — odbije. Kmetska posojilnica ljublj. okolice v Ljubljani, dne 29. decembra 1933.
Brez posebnega obvestila
Globoko potrti obveščamo prijatelje in znance, da nam je umrla nad vse ljubljena soproga in zlata mama
soproga trgovca in posestnika
v četrtek ob 6. uri zvečer, previdena s svetotajstvi.
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 31. decembra ob V2 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Dol. Logatcu.
Dol. Logatec, Ljubljana, Kranj, Bled, Jesenice, dne 29. decembra 1933.
Žalujoči:
Anton, soprog; Anton, Viktor, Stanko, Jože, sinovi; Minka, Mara, Dragica, hčere; Avgust Zadnik in Oskar 2ilič, zeta; Betka, Jožica, Nada, Zinka, sinahe;
vsi vnuki in vnukinje.
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za koonzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.