I I II •
i v vtorek 4. avgusta 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto6gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ za čet. „ 1 „ 75 „ „ „
.po pošti: za we leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. „ 2 „ 5 „ „ „
Rokopisi se ne vračujejo.
NAPREJ.
Za navadnVd vrsto se ph 5 kr., ktera se enkrat, 8. „ „ 7> dvakrat, 10 „ v v trikrat natisne, Veče črke plačujejo po .prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (ntempelj; za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. J 5.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
• 63«
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Tečaj !•
V zadevah „odprtega pisma**.
(Konec.)
Ali jaz pišem, naj se vzame v našo knjigo hrvaščina in srbščina. To res trdim, in sicer na dveh mestih, namreč v začetku pisma: „tak čin bi po mojih mislih bil, ko bi se naše slovstvo zlilo s hrvaškim in srbskim, ali: ko bi se poprijeli tudi mi hrvaškega in srbskega jezika v slovstvu." Nekje na sredi pisma zopet govorim: „menim torej, da bi se ta vsa reč dala predrugačiti, ako bi vzeli hrvaščino za književni jezik, in ako bi se začeli pečati s hrvaško in srbsko književnostjo." Res bi se zdelo iz teh mest samih na sebi, da nasvetujem povsod srbski jezik namestu slovenskega; ali če se pa ozremo na to, kar je rečeno v mojem pismu o slovenščini, naj namreč tudi po sedaj ostane v knjigi, gotovo tukaj ne morem nikakor misliti, da vzemimo samo hrvaščino in srbščino za književni jezik. Pomen mojega nasveta ostaja torej ta: „ne pehnimo slovenščine iz naše knjige, ampak vpeljimo vanjo še drug književen jezik, t. j. hrvaščino in srbščino. Zdaj še tudi pristavljam kje in v kolikej meri naj to storimo: Govoreč o slovenskej književnosti namreč pravim v pismu, „da v njej nikakor ne moremo pripomočkov (t. j. knjig) najti višej in mnogovrstnej izobraženosti." O slovenskem jeziku pišoč pravim tam, „da ni dovolj čvrst za raznolika znanstva." S temi besedami sem omejil prostor, kje naj se prvo piše hrvaški, t. j. o čisto znanstvenih rečeh; ali s tem pa ni rečeno, da o druzih rečeh ne. Tudi moram posebno povedati, kako si to mislim. Naj se jemljo hrvaški ali srbski pisani sestavki v sredo slovenski pisanih v naše knjige, časnike itd.; tudi se lehko med slovenski svet pošiljajo in dajo na svitlo cele, hrvaški ali srbski pisane knjige. Nikakor pa ne zahtevam, naj se v pisavi mešajo hrvaške in slovenske besede, še menj pa oblike; temuč slovensko bodi pisano po slovenskej slovnici, kakor do zdaj, hrvaško ali srbsko pa po hrvaškej ali srbskej. Tako se najlaže, najbrže začnemo ediniti v slovstvu mi, Hrvatje in Srbje. To je tedaj bil namen mojega pisma. Imam pak opomniti še nekaj, kar se tiče hrvaškega in srbskega jezika. Moj nasprotnik je v strahu, kje in kako bi se naučila naša mla-dež teh jezikov. Moj odgovor je: lehko po gimnazijah. To se je uže godilo pred več nego desetemi leti, in godi se še dan denes, ne po sili, ampak po pravici, ktera nam je zagotovljena v „organisations-entwurfu" za gimnazije; kajti na 151. strani beremo to-le: „unter den andern slavischen sprachen ver-dient am entschiedensten die illyrische als die zuniichst ver-wandte beriicksichtigung." Ni nam torej sila, da bi se hodili učit v Varaždin, Zagreb ali morda celo v Beli grad hrvaščine, ampak doma, v lastnih šolskih klopeh se je naučiti moremo in smemo.
Toliko sem hotel povedati o svojej „utopii," da se boljše razumemo.
V Gorici 26. julija 1863.	N. "
Cestni zakon.
(Dalje in konec )
Naposled je govoril še poročevalec g. Mulley: mislim, da se na obeh straneh nekoliko preveč zahteva. Kar svetuje čestiti gospod svetovalec deželnega sodstva pl. Strahl, da sme tudi deželni odbor imeti prvo besedo, to je uže v njegovej moči, ako bi cestni odbor ne ustrezal svojej dolžnosti. V prvem razdelku razločno slišimo, da je treba v deželnem odboru iskati pomoči pritožbam in kakoršnemu koli bodi zaviranju od-borovih naredeb. Ko bi tedaj cestni odbor ne izpolnil svojih dolžnosti, potem je njegov prvi pristojni urad deželni odbor, in če je to, potlej se mu tudi mora hraniti pravica, da tako zanemarjevanje sme kaznovati s tem, da odslovi in razpusti odbor. (Dr. Toman: ergo! to je prav za prav.) Torej menim, da tega ni treba tanjše zaznamljati, ker to izvira iz moči. Dalje ni pozabiti, da cestni odborniki ne bodo služeči uradniki. Cestno odborstvo je častno opravilo, ktero se podil naj-izvrstnejšim srenjčanom, ktero se tedaj mora potem še bolj podpirati, pa ne, da bi mu jemali čast z redovnimi kaznimi, ali da bi ga drugače motili v službi, in mu težavo delali. Vladi se pač ne more kratiti pravica, da ga sme razpustiti, ker sme, kakor je bilo uže povedano, razpustiti državni in deželni zbor, torej mora tudi smeti cestni odbor. Ali to so misli, ki se pa težk6 porode iz cestnih namenov, ker o cestnih zadevah menim, da bi vendar utegnil deželni odbor biti lastnik svojih cest in torej tudi njihov čuvaj. Iz druzih političnih ozirov? To je uže tako varovano. Jaz menim, da bi najugodnejše bilo, da bi se razpuščal cestni odbor potem, ko bi se pogovorila deželni odbor in vlada, ker je vprašanje, kaj se ima v tem časi zgoditi s cesto, če se naglo razpusti organ, ki mora najprvo za-njo skrbeti in na-njo paziti, in če druzega ne postavijo na njegovo mesto? Menim, da je odborov nasvet ustrezal najpravičnejšemuzahtevanju, kar se tiče ohranitve obojestranskih koristi, ker se odbor ne more razpustiti brez pogovora med obema strankama. — Glasovanje na to potrdi prvi oddelek odborovega nasveta v zvezi z nasvetom g. pl. Strahla. — Potem je o §. 24 govoril poročevalec g. Mulley: tuše je zopet naredila razločna prememba, ker poprej si je bila državna uprava na ravnost prihranila pravico, da bi smela dovoliti ceste, mostove in mitnice (šrange), in da bi smela razsojevati prepire o teh stvareh; odbor pak se je dal voditi deželnemu in srenjske-mu samozakonju deželi in srenji na korist, in menil je, da morati obe stranki dovoliti to bistveno pravico. — Ces. namestnik baron pl. Schloissnigg: tukaj se je uže zopet zavilo v stran
od vladinega nasveta. Vendar prvemu delu te prenaredbe ne delam težave, da se namreč ima ohraniti deželnemu zastopu z vladinim odobravanjem dovolitev, kar se tiče mitnic po cestah in mosteh; ali tega ne morem prav razumeti, zakaj naj bi ostalo prihranjeno deželnemu zastopu razsojevanje tistih prepirov, ki bi se utegnili obuditi zarad oproščevanja, kar se tiče mitnine, postavljanja ali premikanja raznih mitnic itd. To spada med ohranjevanje zdaj veljavnih zakonov, in o tem morejo soditi, kakor jaz menim, samo vladarski uradovi, kakor je to bilo do zdaj. Tudi ne vidim, kaj bi utegnil koristiti deželni zastop. časi gre za prav majhne reči, dostikrat pa za veče. Tako pritožbo časi lehko podade posamezne osobe, pa tudi srenje. Večkrat nastopijo tudi javni oziri pri tacih prepirih, in po svojej vsej naravi spadajo pač le pod moč političnih uradov. Zatorej bi jaz v tem §. 24. želel razločka, ali, kakor sem djal, ne ustavljal bi se temu, da se dovolitev cestnih mitnic da deželnemu zastopu z odobravanjem državne uprave ; kar se pa tiče druzega dela, želel bi, naj se v tem ohrani moč političnim uradom. Poslanec pl. Strahl: Besede bi prosil. Sprejemljem opombo, ktero je tukaj izrekla nj. ekse-lencija gospod cesarski namestnik, za nasvet, ker se meni zdi, da je dovolitev raznih mitnic po cestah in po mosteh najvažnejša pravica, ktera se deželnemu zastopu spodobno hrani. Prav v tem, da v razgovoru o mitnicah po cestah in mosteh tudi hodi na vrsto osvoboditev, mislim, da je dovolj varovana deželna korist, in torej bi nasvetoval, naj se ta paragraf še enkrat izroči odboru, da se o njem vnovič posvetuje z ozirom na ta nasvet, naj namreč ostane deželnemu zastopu z odobravanjem državne uprave dovolitev, da se smejo mitnice postavljati po cestah in mosteh vsake vrste; da pa ostane prihranjeno pristojnemu uradu, naj sme razsoditi: kadar bi se kdo rad osvobodil mitnine; kadar bi se imele postavljati ali premikati mitnice itd. Poročevalec Mulley: Menim, da uže razlaganje samega vladnega načrta kaže, da prepiri tudi o mitnini, potem o premikanji raznih mitnic spadajo med celotne pridružke in med prvo pravico dovolitve. Ne vidim potrebe, da bi se te male reči ločile od poglavitne stvari. Ce je uže vezana dovolitev na privolitev obeh strank, zato bi se meni ti razločki, ker so male reči, ne zdele, da so tako načelna vprašanja, da bi se morala izročiti posebnej pristojnosti (competenz). Deželne, in sploh prehodne ceste (kon-kurrenzstrassen) bodo in so take reči, ki so prav za prav deželna lastnina, in pri njih bi pač imel najprvo skrb in gospodarstvo deželni zastop. Zato je odbor tudi menil, da sme prav pri mostnih mitnicah imeti prvo, začetno besedo, in zadosti je ustregel državnej upravi, ki ima uže dovolj oblasti, s tem, da svne kratiti potrditev, in zato je menil, da bi nedoslednost imel v sebi nasvet, naj se namreč v tem paragrafu naredi razloček med pristojnostjo, in jaz podpiram odborov nasvet iz vzrokov, ktere sem razložil. Posl. pl. Strahl: ako ima take prepire razsojevati deželni zastop, ki je časi tudi sam stranka, torej presojeva svoje lastne reči. Vprašam, ali zoper take razsodbe pravica daje kak pripomoček ali ne? Kje je druga stopinja pri takej razsodbi deželnega zastopa? Jaz bi ne vedel za nobeno. Zato menim, tam, kjer bi taki prepiri bili, naj se razsodba pusti pristojnemu uradu, in potem naj bodo pritožbi odprte pristojne stopinje. Poročevalec Mulley: saj ima državna uprava uže zdaj delež ne samo pri mostnih mitnicah, ampak tudi pri teh malih stvareh in pri razsodbah zarad prepirov, kar se tiče osvoboditve od mitnine, postavljanja ali premikanja raznih mitnic itd. Na vse to se razteza obojna moč, obojna dovolitev. Prepiri bi se tudi uže zdaj poravnali z obeh plati; torej se ne more govoriti o razsodbi v svojej stvari, ker ne dela sam deželni zastop, ampak
po dogovoru z državno upravo mora tudi deti v red, kar je še dalje treba, in torej se moč uže tukaj deli, pa ne, da bi jo imel sam deželni zastop. — No to je potrdilo glasovanje odborov nasvet.
Dopisi.
K Ljubljana. 2. avgusta. —p—. 30. dan t. m. so delili na strelišči darila učencem ljubljanske gimnazije in realke. Govorilo se je latinski, nemški in naposled je tudi slovenski go-. voril osmošolec g. C egn a r. Vse je radostno poslušalo krepke besede navdušenega mladenča; „živio" in „slava" mu je donela od vseh strani. — Pred seboj na mizi imam vse polno programov raznih učilnic. Prvi naj pride na vrsto program ljubljanske gimnazije, v kterem ne vem zakaj letos ni nobenega slovenskega sestavka; imena pak so pisana vse križem, kakor bi jih težko mogla pisati doslednost. Bereš na pr.: Kastelitz, Millauz, Werbič, Waupetič, Tschelešnik, Leuc, Jassenc itd. Drug program je novomeške gimnazije. V njem beremo izvrstno slovenski pisano časoslovje latinskega jezika, zložil ga je slovenski pisatelj g. oče Ladislav Hrovat. Učencem in tudi njihovim rojstnim krajem so imena pisana čisto slovenski, kakor hoče imeti pravopis naše slovnice. Tako na pr. beremo: Peče Leopold aus Trebno. Novomeški frančiškani so spet letos pokazali, da se trdno drže ravnopravnosti. Kar se pa tiče zadnje opombe nemškega lista „Laibaclier Ztg., da se tudi „Naprej" ustavlja jezikovej zmesi, moramo opomniti, da se ne opominjamo, kje bi mi bili kdaj grajali novomeško gimnazijo in njihov program, sicer se pa ne moremo meniti za bledo jezo razkačenega časnika „Laibacher Ztg." — Program kranjske gimnazije pak je zopet ves nemški, le imena ima boljše pisana od programa ljubljanske gimnazije. Zdaj pogle-dimo program ljubljanske niže realke, v kterem je katehet in učitelj slovenskega jezika g. Anton Lesar natisnil „slovensko slovnico v spregledih," izvrstno, ob kratkem veliko obsezajoče delo, ktero priporočamo vsem, kteri se žele učiti slovenskega jezika. To izvrstno delo se tudi posebej prodaja po 50 kr. Slovenska imena so v tem programu zopet vse zmešano pisana, tako na pr. bereš: Seitz, Jessenko, Schramek, Leuz, Kanz, Pototschin, Jakhel, Tscherne poleg: Petrič, Kavčič itd. V programu ljubljanske glavne učilnice je ostalo še vse, kakor je bilo pred desetimi leti. V njem bereš: Grebenz Franz aus Grosslaschitsch, Petritsch Johann aus Cilli itd. Za njim veseli v roke jemljemo: „Napredek učencev v mestni glavni deški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani." Ta program ima najprvo slovenski, potem nemški naslov; pa tudi po razredih so slovenski in nemški nadpisi, na pr. „v zlate bukve so zapisani," zdolaj pa: „im ehrenbuche sind verzeichnet;" učencem in rojstnim krajem pak so imena povsod čisto slovenska, na pr.: „Sibovec Janez iz Ljubljane." Učitelji te šole izvrstno uče na podlogi slovenskega jezika, česar smo se sami radostni prepričali. V nalogah teh učencev ne bereš tacih besed, kakoršne se dobivajo v spisih druzih učilnic, na pr.: „župa je žmahtna." V programih nunske v Ljubljani, kranjske, tr-žiške in kamniške učilnice so vsaj slovenski priimki prav slovenski pisani; program idrijske učilnice pak je čisto nemški, kakoršen je ljubljanske glavne učilnice. Najbolj pak se je obnesla s programi letos Loka; dala jih je namreč prav čisto slovenski natisniti za dečjo in dekliško učilnico pri nunah, samo notranja nunska učilnica ima nemški program. Počasi tedaj morda tudi naše učilnice pridejo za napredkom sedanjega časa!
Iz Lašč. 30. julija. A. M. — Ljubi moji tovarši! ki ste
dom<l od našega kraja, kteremu pravijo Lašče, ne mislite, da sem jaz tisti hudobni, strupeni M. O., ki vam tako rad nagaja po časnikih. Vidite, da se jaz podpisujem A. M., pa ne M. O.; torej moram biti čisto drug človek; še celo brat njegov nisem, temuč sovražim ga, kakor vsak pošten Laščan, kar nas prebiva od pokopališča do „slevske roke," od Zupanovih do „šlosarja." M. O. je pisal, da je Laščan trgovec, pa da ga trgovina časi pritisne, da zacvili, kar gotovo ni res. Kdor teh besed ne verjame na mojo brado, ktere nimam, pa naj posluša, kako se je godilo, ko se je 16. in 17. dan junija meseca prodajala zapuščina rajnega Jenka, okrajnega načelnika. Ljudi je bilo res toliko pričujočih, da sem skoraj mislil, da je semenj; ali uže pratika ve, da takrat Laščanje nimajo semnja. Prav zelo v dober kup so bile posebno tiste reči, ktere so res bile kaj vredne. Tukaj so Laščanje pokazali svojo staro modrost, ker niso hoteli med seboj dražiti. Menj veljavne reči so pa tako poganjali, da so se prodajale mnogo draže, nego so nove bile vredne. Tako na pr. sem slišal, da je dal nekdo 2 gld. za bič ali gajžlo; na zadnje se je pa celo pokazalo, da ta človek še konja nima, tudi vola in krave ne. Drug pa je dal 3 gld. za čreveljski zajec, kakoršen se lehko obteše, zvrta in zaklini v enej uri brez kacega stroška; toda resnica je, da se pri tem človeku ni raz-odelo, da bi ne imel črevljev. Zopet sem se moral čuditi, kako so ti ljudje premišljeno delali, ker so modro pokazali, da časi ima najmanjša stvar najvišo vrednost, in da za ogel-nik dostikrat pride tisti kamen, ki so ga zidarji uže bili zavrgli. Vse to pa ne zadeva toliko pravih Laščanov, ker je tedaj v Laščah bilo mnogo ljudi iz obližja in odalja, da smo imeli prav kratek čas; po Laščah pa druge dni stoluje dolg čas, da se Bogu usmili, ker nimamo niti čitalnice niti drugega bralnega društva. Dalje se je pokazalo, da bi se starina dosti boljše prodajala v Laščah, nego v Ljubljani za vodo pod sv. Jakobom.
Važnejše dogodbe.
Ijubljana. Po noči ob 3. četrti na enajsto uro med 31. dnevom julija in 1. avgusta meseca je pogorela pod Ljubljano pri Božjem grobu Stepanja Vas. Pogorelo je 8 hiš, 3 skednji in O hlevov. Ljudje so oteli sebe in živino; samo Pavel Bajda, po pridevku Lipar, neki da se je hudo opekel, nesoč iz goreče hiše svojo staro, bolno mater, ki se je tudi opekla. Vendar menijo, da zarad tega ne umrje niti mož, niti njegova mati. Bile so zavarovane vse hiše razun cerkov-nikove. Zelo je pri gašenji manjkalo vode, ktere bi tudi ne bilo mogoče dobiti, ko bi prav oddelek Ljubljanice tekel po strugi Cesarskega grabna, ki je zdaj suh, zato, ker delajo pri dolenskej "mitnici novi most. Cesarski graben ima namreč pri tej vasi prav strme, iz kamenja narejene bregove brez kacega dohoda. Un dan je bilo vanj palo živinče, ktero so morali doli niže gnati, da je zopet moglo priti iz struge. Upamo, da se to popravi, ker je nevarno in težavno.
—	2. dan t. in. popoldne ob polu štirih je začel dež iti in grmeti. Treščilo in užgalo je v našem mestu na du-najskej cesti g. Pavlinov hlev in žitnico, v kterej je imel zrnje žitar g. Gregorič. Prvi del žitnice ni pregorel, da se torej ni žitu zgodilo nič škode, ali v druzem predelku hranjeno zrnje je vse zgorelo, pa tudi mnogo vreč. Ker žito ni bilo zavarovano, ima g. Gregorič kacih 2000 gld. škode. Se le po noči so udušili plamen, ki ni dalje segel.
—	Gosp. profesor in katehet Marn v „Zgodnjej Danici" očita „Torbici," da ni res, kar je pisala o znanem preiska-
vanji zarad podobe, ki je bila v 6. gimnazijskem razredu na desko narisana. „Torbica" je pa tudi rekla, da je g. gimnazijski vodja vprašal: kaj ne, da je „Naprej" bil obudil to misel, da seje naredila podoba? Ker pa g. profesor Marn tega vprašanja ne imenuje med drugimi naštetimi „Torbičinimi" neresnicami, moramo misliti, da se je res dolžil „Naprej," da je kriv znane učilniške prigodbe.
Kranj. Kranjska „čitalnica" bode imela 16. dan t. m. v6-liko „besedo," h katerej se vabijo vsi udje kranjske in dru-zih čitalnic ter sploh slovanski domoljubje. V tej „besedi" pride na vrsto: 1) Govor g. prvosednika; 2) Pozdrav, govorila bode gospodičina M.G. 3) God enakopravnosti, besede Poženčanove, napev Vavkenov, pel bode kranjski zbor; 4) Domovina, napev Nedvedov, besede Praprotuikove, pel bode ljubljanski zbor; 5) Črnogorska mati, govorila bode gospodičina W. P.; 6) Triglav, napev Fleischmanov, kranjski četverospev; 7) Kje dom je moj? samospev gospoda A. V. 8) Kadrilji, glasba; 9) Miljenka, napev Jelenov, pel bode ljubljanski zbor; 10) Hej Slovani. — Po „besedi" bode ples. Začetek ob osmih zvečer.
Dunaj. Nj. veličanstvo je prišlo s presvitlo cesarico 30. dan julija v Schonbrunn v najboljšem zdravji po zapadnej železnici iz Regensburga, kamor je bil 29. dan tudi prišel bavarski kralj Maksimilijan.
—	Nj. veličanstvo je šlo 2. dan t. m. čez Salcburg v Gastein, kjer je pruski kralj.
—	Nj. veličanstvo bi se utegnilo še le 4. dan t. m. vrniti iz Gasteina.
—	„Wanderer" piše, da je g. Tkalac vložil prošnjo, da bi mu prizanesli izgubo njegovega pologa (kauzion) in vse nastopke, izvirajoče iz njegove obsodbe v tiskarnej tožbi.
—	Ministerstvo vnenjih opravkov je za namestnega kan-celarja cesarskega opravstva v Jašu postavilo g. Jožefa Z ve-geljna, Gorenca po rodu, ki je do zdaj bil za konsulskega vajenca pri glavnem konsulstvu v Aleksandrih
Gastein. Nj. veličanstvu so napravili v Gasleinu mnogo lokov, in po hišah vihljajo venci in zastave: črno-rumene, rudeče-bele in črno-rudeče-rumene; toda „Presse" pripoveduje, da črno-rudeče-rumena je visela samo 24 ur, in potem je morala izginiti, ker se zastava ni okoli svojega droga obrnila tolikrat, kolikorkrat je bila v pogovoru na vrsti med vsemi, ki prebivajo v Gasteinu.
Tirolska. Tridentinski vladika Riccabona je razglasil ukaz, po kterem 1) vsi verni njegove vladikovine ne smejo brati časopisa „11 Messagiere di Rovereto" (Roveredski sel); 2) vsem duhovnikom je prepovedano, da tega lista ne smejo brati, tudi se ga ne naročati, in ukazano je, da morajo braniti, naj se ne razširi med ljudstvom; 3) duhovniki mu ne smejo dopisovati, ker sicer bi jih zadela suspensio a di-vinis.
—	Na Dunaji pre niso bili dovoljni z odgovorom vi-šega državnega pravdnika g. dr. Hasslwanterja zarad pastirskega lista tridentinskega vladike, ampak dr. Hasslwanter je dobil zopet naročilo, naj pove, zakaj se mu zaznamovane besede pastirskega lista ne zde spotikljive. Časopisi govore, da dr. Hasslwanter menda ne bode hotel vladike tožiti, in da bi mu potem utegnilo ministerstvo ukazati, naj naredi tožbo, on pa da se na to najbrže odpove svojej službi, ker je uže 1861. leta rekel, da mu vest ne daje, da bi služil, dokler se ne dožene vprašanje o veri.
Moravska. 29. dan t. m. je bilo v Brni uže zopet rvanje in hrup med kristjani in Židi; nekoliko ljudi je zarad tega bilo zaprtih, in potem se je vrnil pokoj.
Galicija. Listi pripovedujejo, da je bil razglasil levovski
časopis „Goniec," da so Židje ubili necega pekovskega po-magača, ki je mrtev bil najden v židovskem mestu, in potem da je drhal planila na Žide, ki so se branili, da je bil torej sredi mesta več ur boj.
—	V Levov je prišlo dosti iztiskov necega razglasa, ki meščane opominja, naj bodo mirni, pa naj nikar ne preganjajo Židov. Ti razglasi nimajo nikakoršnega podpisa; najbrže jih je razposlala skrivna poljska vlada.
Ogerska. 4. dan t. m. je velik zbor „Slovenske Matice" v Turoču sv. Martina; k njej je prišel rimsko-katoliški vladika Moyses iz Banjske Bistrice, protestanški superintendent Kuz-many in tudi djakovski vladika Strosmajer.
Erdeljska. Vladika Haynald tudi ni več gubernijski svetovalec; izgubil je to čast po najvišem sklepu, danem 23. julija.
Ruska. Beremo, da je na Poljskej odločen vojskovod Muravev za najvišega poveljnika, na Litovskem pa knez Su-varov-Halinsky.
—	Časniki govore, kar je pa težko verjeti, da bi knez Gorčakov utegnil izgubiti službo in na njegovo mesto priti državnik nemške izobraženosti in krvi.
Rusko brodovje ima teh šest razdelkov: 1) brodovje na Baltu; 2) črnomorsko brodovje; 3) amursko brodovje; 4) be-lomorsko brodovje; 5) brodovje na Hvalinskem morji (Kasp. meer; 6) brodovje na Aralskem jezeru. Aralsko je najmanjše izmed vseh, ker ima le dva soparnika, — v enem je moči štiridesetih, v druzem dvanajstih konj; veče je belomorsko brodovje, imejoče dva manjša in dva vojna soparnika, po osem topov na vsacem, in vsak ima moči petnajstih konj; potem je brodovje Hvalinskega morja, imejoče 10 soparnikov, — moči je v vsacem 85tih konj, in poleg tega je pri njem 10 prevoznih ladij na soparo, — štirje imajo po 8 topov, 6 jih ima po 6; še veče je amursko brodovje, imejoče 6 korvet, na vsakej po 11 topov, 7 dolzih korabljev (schooner), na enem so štirje, na ostalih je po 6 topov, in poleg tega je še 11 prevoznih soparnikov s 37 topi; še mnogo veče je črnomorsko brodovje, imejoče 42 soparnikov, izmed kterih nosi 6 po 11 topov, trije po 9, ostali po 6, 4 in po 2 topa; najvažnejše pak je zdaj brodovje na Baltu, ki ima 9 redovnih ladij po 135, 131, 111, 84, 83 (3), 78 in 68 topov, 14 fregat po 70, 60, 57, 53 (2), 51 (2), 45, 44, 41, 7 in 3 (2) tope, — 6 korvet po 17 (2), 16, 15 in 11 (2) topov, — dve topovni ladii, izmed kterih vsaka nosi po 3 tope, — 9 vojnih soparnikov s 68 topovi, — 19 manjših soparnikov, — 5 prevoznih ladij, torej vsega vkup 64 ladij, ki so bile vse na Angleškem narejene od 1851.—1861. leta, in vse imajo angleške stroje (ma-schinen).
Poljska. Narodna vlada v Varšavi je izvolila g. Vladi-slava Cartoryskega za svojega glavnega opravnika v Londonu in Parizu.
—	Petrograjski časnik ^Invalide" pripoveduje, da so po Litovskem novi boji.
—	Nov razdelek vpornikov je šel iz žolkievskega okrožja na Volynsko. — Hmielinski je 28. dan julija srečno vo-jeval z Rusi pri Seceminu; 24. julija pak so zmogli Poljaci Ruse pri Pitjtku blizu Skiernievic.
Italija. C. k. poslanec v Rimu g. baron pl. Bach je prosil več tednov odpusta, da jeseni pride na Dunaj.
Grška. Narodni zbor je dal milost vsem političnim hu-dodejcem, ki so se pregrešili pred 11. oktobrom.
Amerika. V Novem Jorku je bil 15. in 16. dan julija še nemir, boji in krvolitje; 17. dan je bil pokoj. Po-tomakovska vojska je pri Berlinu v Marylandu, Lee ide na Hulpepper.
Meksika. Foray je razglasil francozki tiskarni zakon, in postavil trimoštvo (triumvirat), v kterem so Almonte, meksi-kanski vladika in vojskovod Salas.
Stroški «everno*Hinerihanske vojne.
Ta vojska je do zdaj uže potrebovala 2300 milijonov dolarjev (dolar 2'/» gld.) Koliko je to? Ko bi človek naštel vsako uro po 100 dolarjev, in ko bi vsak dan štel po 10 ur, potem bi potreboval 230.000 dni ali 640 let. Če dalje postavimo, da je dolar palca dolg, koliko angleških milj je treba, da bi ti dolarji ležali po vrsti? 37.000 milj, iz kterih se lehko naredi tolik krog, da bi šel poldrugikrat okoli zemlje. Če ' je dolar težak četrt libre (funta), in če gre na voz 22 stotov (centov), koliko voz bi potrebovali tem dolarjem? 64.625 voz!
Listnica. Gosp. S. v R. Ne potrebujemo tacih dopisov, ki pošteno ime bližnjega črnijo Bog vedi iz kake jeze, iz kacega maščevanja ali druzega, nam skritega vzroka. Celo neke besede ste zapisali prav tako, kakor so se res govorile, toda čisto drugo podlogo ste jim dali; posebno pak ste pokazali svoje želo s tem, da zagovarjate besede Slovanom nasprotnega tujca. — Gosp. V. v T. Prosimo, da „dobro" premislite, predno se to zgodi. Žalostni iz-gledje druzih nam pričajo, kako sodi o tacih rečeh narod. — Gosp. J. N. v V. Zarad knjige: „Ciril in Metod" prosimo, da se obrnete na ravnost k g. Majcigerju; mi je nimamo na prodaj.
Dunaj 3. avgusta. — Nadavek (agio) srebru 10.75.
38J
Oznanilo.
15
Kdor hoče v svojej hiši zatreti podgane, miši, stenice in žoharje ali šurke (g rile), naj pri meni kupi tiste povsod dobro znane stru-pentne, ktero napravlja g. Riesz Guttoiann na Ogerskem.
•Janez Tausher,
trgovec na velicem trgu v Ljubljani, „pri plavej krogli."
39]
Oznanilo«
[2
Na znanje se daje vsem, da se bode od 27. dneva julija meseca letošnjega leta po sklepu upniškega odbora v kon-kursnem imetku Ferdinanda Luscherja prostovoljno prodajala velika zaloga drobnega blaga in raznih dišav (specerei) v pro-dalnici na kapucinskem predmestji na dunajskej cesti št. 79.
V Ljubljani 23. julija 1863.
Poravnovalni voditelj jDr. Jernej Zupane.
40]
Oznanilo.
[i
Mladenič, pripravljen za pisarja pri kacem uradu in pravdniku, za pomagalca pri pošti ali pri dacu, tudi za učenca v kakej prodalnici, želi dobiti službo. Kdor bi ga potreboval, kaj več o njem zve pri vredništvu.