m
PRIMORSKI DNEVNIK
T _________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
SftoVl - Štev. 212 (1900)
Ohfš6lfe razstava
11
NASA BORl^ ZA SVOBODO
m
RAZSTAVA JE ODPETA VSAK DAN OD 9. DO 13. URE IN OD 16 DO 23. URE V DVORANI NA STADIONU »PRVI* MAJ* NA VRDELSKI CESTI PRI SV. IVANU.
Vstop je prost! V nedeljo je razstava odprta ves dan.
Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon, post. 1. gr.
TRST, sobota 8. septembra 1951
Cena 20 lir
ggOTEST SLOV.-ITAL. LJUDSKE FRONTE PROTI ODLOŽITVI VOLITEV
Samovoljen in protidemokratičen ukrep
Ižali državljansko zavest vsakega prebivalca
JL”*kot !,ia3ii° °™o-
Hrodn	sDcruemskega
ot> Tržaškem ozemlju
Sk^ko ;?7?eSini resolucin
fronti- nn3ke ljudske , J* **«« kot njej sestav-
ie ^jstvr^T VrStl
tertoii «	3e S^nSral Win<-
Fretealstl^U€'"sfci7n d€kml ne' 50 ie
’"1jviii£~Upva,''^a^‘ v imčnv o? mednarodnega fo-'OtnOa.K	,zaciie združenih
tol ’ Tj<m^no izvršil te-»rob diskriminacijski
ko j.9 neza$lišanecia postop-pre^J®Sa ^mokra^nega t' Prir,,,,, e cone> ki se ****** xx-*».h	?: ^onijah ne
K brez dvoma
^torf ?bsoiania vredno
K i '	* (?ener<1t Wvnter-
” ‘Onoriral -
v celoti vse slo-
**it . ^ebiwitstfo cone. Po-i. aa od useh.
«71
H
«rrie
■m«ka.
ni
vseh šestih ob-nobena povsem "”winom	80	tri	občine
CZ? *»»»**, db je ^enskn a craJ popolnoma Sni „ 1° sto le dve ob-Wbim«nh ie italijansko je w> d ve&ni Pozabil
>‘*Cr*
»icni Itrvaki v
V ’Wnoif„na	se tu-
°^itvi ,vii n,JeQ°v ukrep o od-
> SeCl niti Pred *>«-
j*1' si-oiih ^	pesta-
***	m	da Uh tudi
?abii ”T	716 **»«*>. Poli	so	n«	vo-
dvema
Vetoma
m? •
^ iti	■ edenti!!tov. ka-
v;-,	^ sklenil tako 11€-
dobili veči-
šestih e.nž ’c^i občini od
!S? 40 0nnn Š€ t0 5 P°m°čjo ’ w ** ItoUje impor-
hlž* «15i-w 30 9W
Ponoi
# in prišli v
%^~Vn° psovat.
1, ^‘-ntenon torej ni a? j®, po*re^7,o upoštP-° u<jžni odločitvi i*	^.^šnih volitev,
j	P’"^	dvema
!St ji ^ter* glavna zna-SS^tičnih*” ŽpVortiranj*
%j£* lTilcev iz Jta-
^ »P^ičo fcoa
Hb	■pose"
0 1 doiog, l’ • ni upošteval
t rrar°vne pogodbe
tw‘ *X>lur?1 enakopro'v'nosti-v ^cah ° človečanskih
k^° "•tjteH-u T 56 sP°m-
1	s,,/f	časov v zadnii
w*,i - at-k^ihTine in Lizine J^oia 2arodoV' ki na} bi faiist?o •:°° demokracije K a j	711171 Tvzbcjmštvorru
tržaško de-
*mo „	«	P«^-
s	rani(> ob rnmi
katere
^Hii lLSt? v°isko.
bedita,
tičita rZlntert0n’ spri,;o
*Mnk,,Z^ oania pritisku '•Jjtji, ; tistih, v katerih
!	Večina	bolj
»ttlc,, Zn<1nih nri^.1____
-ccw *rW!ni'h Pristašev in ?e®® im * °bl’-ke itailijan-NtO*Wa.l<«n«. ki .je po-;*r i?! PrZet,ti svetovni po-*in£*Xročlla mike krva*
tuf- S0'r'10 mr'rf nami, ^o^j)	2	dtwi07;?,ni ge-
iJ5%c,JOr tn
»^Mje je & ’ ^cin lZra*en v zmer-*L-, inern protesta
Sh^ B^lnai'(' LjUd~
b^-^nsk
zavesti ana oznnču-
bo/ "l,„ ukreP vojaške
^	kakršno	Jcoii
t« Pr(Jaj0n<litei''an3e dejstev,
.	-10	o	tem
^•Oa ° tem. ______________
t»' ‘^ati ^Mtolstva noče
C ^ti° Jtallii- o tripar-
...... . __ ln
samo-zastaveno-
feiua«1a. tOStl;an 4,1 °'1'
iredentističnih
SrP Preri°t2afl iž strahu ir ^	„	Erazem,	o	samo-
* irHeJlarnmih
\iT'irnu
&reJtrakeaa bl°ka, kate-Ho,./, ^ oeneral Win-JJ|'o rnt,-	Prav	med
vNb
^Vash i ngtan.
^^^a'n^°^.{nevlu in tako (rori hlčnem<
'Ilii . {n«ria
u podpi-na škodo
^?3B preblval>t’^,
^	P>'ozor-
3a S’reš^' ^ Za l*a-. ®°t°vega volilne-
^no <re.
* ^ot _________ 0Znanjali
^cč'' *ooij ’ a 3e ta reft. Oe trž^Casna- s<ij se uo[lt ^eseejf^ voliVCev v
**- ^ lahko odložijo ne bi
”€ b° 'zpreme.
pa je
ne ^ foiioc ^ talto°a »nnolj! b° ^emc-£> 'iaje0fnta ^t"°Tnre« tn-
i?- «	1
V„ tt t> r„ ° lahkn
9ener
Iredentistom je s spletkarjenjem in pritiskom le začasno uspelo izmakniti se obsodbi volivcev, kajti dejanski poraz so priznali sami s svojim umikom
Skupščina predstavnikov Slovansko - italijanske ljudske fronte, ki je bila sklicana v Trstu 7 septembra 1951 zvečer, da bi razpravljala o sklepu ZVU, da odgodi že napovedane volitve v občinske svete občin v angloameriški c orni STO in da bi o tem sklepu zavzela stališče,
je po poročilu, presoji in predlogih diskusije sklenila,
PROTESTIRATI
proti sklepu ZVU, da zgolj na osnovi argumentov, s katerimi so svojo zahtevo podprli predstavniki samo petih strank, ki predstavljajo le del italijanskega prebivalstva in sploh ne predstavljajo slovenskega prebivalstva, odgodi volitve. Ta sklep je samovoljen, protidemokratičen in žali državljansko zavest vsakega prebivalca cone.
Pridružuje se pravilni presoji dejanskega pomena in te-žine tega ukrepa, kot si jo je takoj ustvarila večina prebivalstva, to je, da se je strankam, ki zagovarjajo revizijo
Pod predsedstvom tov. dr.
Jožeta Dekleve je bila sinoči skupščina predstavnikov Slo-vansko-italijanske ljudske fronte. Poročilo o položaju, ki je nastal zaradi krivičnega ukrepa o odlaganju volitev, je podal toy. Petronio. On je predvsem poudaril, da je general Winiterton v desetih dnevih spremenil mnenje glede potrebe odlaganja, kar je izzvalo med vsem prebivalstvom nezadovoljstvo in proteste. Mnogi pa so se ob »em samovoljnem u-krepu spomnili metod, ki so jih nacionalisti uporabljali v letih 1919-1920 na Reki, ko so — ker so uvideli, da jim je prebivalstvo nasprotno — s terorističnim: škvadrami nasilno onemogočili, da bi prišla ljudska volja na demokratičen način do izraza. Podobno počenjajo cja-nes italijanski iredentisti, le *da se poslužujejo podtalnih metod in .spletk.
Iredentisti so namreč uvideli, da bodo na volitvah poraženi in dia bo to imelo zanje najtežje posledice, zlasti na mednarofJ-nem polju, kajti noben mednarodni organ ne bi mogel vzeti resno njihovih zahtev o priključitvi Trsta k Italiji spričo dejstva, da je večina prebivalstva proti taki rešitvi.
B. Petronio je dejal, da je glavni pomen iredentističnega manevra v ten*, da so zapustili bojno polje, da so zbežali, da so dezertirali. Govornik je ironično pripomnil, da jim je treba priznati, da so pač doživeli uspeh v tem, da so sg začasno ir.i navidezno izognili volilnemu porazu. Sedaj mislijo najbrž ga. kati na kakšen »velik dogodek« ali čudež, ki naj bi volivce pre-orientirai njim v prid. To pa se seveda nP bo zgodilo, ker čudežev danes na svetu ni.
Nato je orisal naloge, ki se postavljajo pred Ljudsko fronto, katere prva dolžnost je, da v imenu demokratičnega prebivalstva odločno protestira proti krivičnemu ufcrepu generala Wintertona s posebno re-sclueijo. katere načrt je nato tov. Dekleve prečita! in katere dokončno besedilo objavljamo zgoraj. Sledila je živahna razprava o načrtu resolucije, ki so se ,ie udeležili skoraj vsi navzoči. Na podlagi njihovih predlogov je bilo sestavljeno in soglasno sprejeto njeno dokončno besedilo.
mirovtne pogodbe, likvidacijo STO in njegovo priključitev k Italiji, posrečilo s spletkami in pritiskom doseči od ZVU odlok, ki odlaga že napovedane valitve, ker so se te stranke prepričale, da bi Jim 7. oziroma 14. oktobra večina prebivalstva prizadejala strahovit poraz.
Skupščina poveri a vodstvu Ljudske fronte nalogo, da stori vse potrebno za učinkovito in široko obsodbo enostranskega in protidemokratičnega ukrepa med svetovnim javnim mnenjem in pri Organizaciji združenih narodov, pri čemer naj poudari njegov dejanski politični pomen, ter da se sporazume z ostalimi strankami in političnimi skupinami, ki se borijo za neodvisnost od Italije:
za odločen in splošen protest proti krivičnemu ukrepu, za zahtevo, naj ZVU takoj prekliče stoj sklep tn redno izvede volitve in
za sporazumno politično akcijo v obrambo demokratičnih pravic prebivalstva cone.
BLACKPOOL, 7. — Delegati na kongresu Trade Unionov so danes odobrili resolucijo, ki zahteva, naj vlada takoj uveljavi načelo «za enako delo, enako plačilo«. To predvsem za plače javnih uslužbencev obeh spolov, nato pa naj bi to izvedli še privatni delodajalci. Predstavnik glavnega sveta kongresa, Licoln Evans je izjavil, da se bodo Trade Urioni obrnili naravnost na Attleeja glede tega vprašanja. Kot znano, je Gaitskell izjavil pred dnevi, da je nemogoče v sedanjem gospodarskem položaju izvesti načelo enakosti plač.
Delegati sc tudi odobrili poročilo glavnega sveta, ki trdi, da bo prinesla uresničitev oboroževalnega načrta velike žrtve v gospodarstvu.
Danes so izvolili za predsednika kongresa Trade Unionov za letošnje leto Arthurja Dea-kina, predsednika «Transport and General Workers Union«. Ta sindikat je najmočnejši v Angliji. Izvolili so tudi znova 33 članov glavnega sveta.
Danes v San Franciscu podpis pogodbe z Japonsko
PARIZ, 7. — Poročilo francoskega zunanjega ministrstva javlja, da sta Francija in Poljska danes sklenili trgovinski dogovor, ki se nanaša na Izvajanje zadnjega dela dogovora od 19. marca 1948, in dogovor, ki se nanaša na francoske kredite.
JUGOSLOVANSKI TISK O ODLOŽITVI VOLITEV T CONI A
V PRAVE NAPADALNE VOJNE AKCIJE
ge spreminjajo incidenti na albansfei meji
John Rogge bo izvršil preiskavo o Adamičevi smrti - Del rokopisa nove Louisove knjige ima v rokah Vladimir Dedijer - Dopisnik Tanjuga iz S. Francisca izjavlja, da je bil pokojnik dejansko napaden
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 7. -- V7es jugoslovanski lisk objavlja vest o odložitvi občinskih volitev v vseh šestih občinah anglo-ameri-ške cone Tržaškega ozemlja. Nocojšnja «Politika» objavlja vest na prvi strani in poudarja pisanje ((Primorskega dnevnika», da je ukrep gen. Wintertona v nasprotju, s težnjami in zahtevami vsega demokratičnega^ prebivalstva cone A, a tržaških Slovencev še posebej. Tudi «Borba» objavlja poleg vesti komentar našega dnevnika, da je gen. W:nlerton začasno rešil italijanske iredentiste gotovega poraza.
Dopisnik Tanjuga fe. New, goslaviji sploh ne piše. Ta člo-Yorka poroča v zvezi s smrtjo ! vek je Adamiča obiskal na do-slavnega ameriškega pisatelja j mu ko Adamičeve žene ni bi-Slovenca Louisa Adamiča, da j io doma. Prišel je v Adamiče-b0 John Rogge napravil pre--vo stanovanje zopet, ko je bil
• i	.. • i,i:	   -.-,4	C	Brvrf-	c»i*yi »n rtiAii	TtlrtfV.
iskavo o pisateljevi smrti. Rogge je izjavil, da ga je za to zaprosil brat pokojnega Louisa inž. France Adamič, prof. univerze v Lljubljani. Rogge je dejal, da i*™ nekatere ustne informacije o nedavnih grožnjah Louisu Adamiču.
Oseba, ki je zagrozila Adamiču, je pripadala ali ustašem ali kominformistom. Poudaril je. da bo ime tega človeka in okoliščine, v katerih so bile grožnje izrečene, povedal državnim federalnim funkcionarjem v New Yerseyu. Rogge je izjavil, da bo zahteval od oblasti dovoljenje, da bi lahko govoril z vsako osebo, ki bi mu dala kakršne koli podatke, da bi pojasnil smrt pokojnega A-damiča.
Jože Smole, dopisnik Tanjuga v San Franciscu je izjavil danes, da pozitivno ve za primer pritiska, ki ga je na Adamiča izvajal neki njegov znanec, član, KP ZDA, ki mu je svetoval, naj ne piše pozitivno o Jugoslaviji. Ta oseba, katere ime ne imenuje, je prepričevala Adamiča, nai knjige o Ju-
sam po svoji vrnitvi iz Jugoslavije leta 1949, in ga ni samo prepričeval, temveč mu je tudi grozil, da ne ho dobro zanj, če bo napisal knjigo, ki bo za Jugoslavijo pozitivna. Nekaj mesecev pozneje v trenutku, ko je bil Adamič sam doma. so prišle k njemu štiri neznane osebe in ga vprašale, kako je z zadevo glede njegove knjige o Jugoslaviji in ga opominjale, naj knjige ne objavlja. Adamič je sklenil nato, da se bo za ne: kaj časa preselil v Kalifornijo, kjer je blizu Los Angelesa najel malo hišico. Po svojem običaju je ponoči pisal knjigo, a od časa do časa, je šel na sprehod po obali. Neke noči sta ga srečala dva neznana človeka in ga hudo ranila po vsem telesu. Zahtevala sta naj jima izroči rokopis nove knjige. Reikla sta mu. da bo gotovo padel v nesrečo, če bo skušal knjigo objaviti.
Jože Smole je za vse to izvedel v razgovoru z Adamičem v juniju t. 1- v New Yoiiku, kamor je Adamič prišel, da bi uredil neka vprašanja z založ-
.^aZrem
Ci
ne
more reče-Ore niti
Italijanski tisk razširja svoje zahteve glede Trsta
Odgoditev občinskih volitev v Trstu je dvignila greben nacionalističnim krogom, ki so zgrabili za mezinec in zahtevajo celo roko
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. —• Medtem ko so predstavniki vsfch sindikalnih skupin sklenili odbiti vladine predloge za prevrednotenje plač državnih uslužbencev in bodo na jutrišnjem sestanku sklepali' o ukrepih, ki jih bodo podvzeli, dg bi prisilil.; vla. do> na popuščanje, se politični krogj v glavnem pečajo z De Gataperijevtai potovanjem v Washington, z njegovim razgovorom s Plevenom v Parizu in — se vit dia — z odgoditvijo volitev v Trstu.
Pravzaprav se vse troje povečini — zlasti pa v tisku meša v eno samo godljo, katere refren je že običajni Trst — skoraj kot da Dt Gasiperi ne v Parizu, ne v Ottawi ne v Wa-shingtonu nima govoriti o čem drugem kot o zahtevi po »italijanskem Trstu«.
Kot je bilo pričakovati, je sklep generala Wintertona, da odloži tržaške volitve, dvignil greben nacionalistično razpoloženim krogom ryznih barv. Ne bi mogli reči, da izražajo komentarji tiska kdo ve_ kakšno hvaležnost anglo-ameriški vojaški upravi za nedvomno veliko uslugo ki jo je naredila   ' litiki.
iredentistični pol:
Listi pri.
»1/0-
jim umikom iz volilne borbe in begom pred sodbo volivcev, z izsiljevanjem odlaganja volitev, ie pred volitvami dejanski poraz doiiveli in priznali.
Formalni poraz Pa jih čaka takrat, ko bo tržatko ljudstvo končno iahko demokratično izrazilo »voje mnenje.
KBizujejo to kot nekaj sarr.o ob sebi umevnega, skoraj kot nekaj, kar je pravzaprav še pre-rrjaio. Človek ima vtis, da so zgrabili za mezinec in zahtevajo celo roko.
Ponekod bolj, drugje man], spet drugje pa prav nič več sramežljivo se postavlja zahteva, naj se tržaške volitve od-godijo — kar za dve leti, to je, naj se tržaški občinski svst potrdi v. svoji funkciji za štiri leta, «kht to velja v Italiji«. Ce se ta zahteva na splošno pojavlja le še v maloe sramežljivi obliki (geslo «če je šla vrv naj gre še tele« je vendar’ nekoliko nerodno, vsaj v prvem času, preglasno razkri-čati) se postavil ja zahteva po «apparentamewtu», to je, po uvedbi italijanskega volilnega zakona v Trstu, kot nekaj samo ob sebi umevnega; «richie-sta logicissima«, pravi rimski «Popolo».
V zvezi z odgoditvijo volitev Pa pravi rimski «Messaggero», da «se ne zdi verjetno, da bi volitve bile lota 1951» in podpira svojo domnevo s trditvijo, dia «še nikoli n* wio volittv sredi zime z zborovanji na trgih, ki jih pometa burja«. Vendar »e v «Messagg«rovem» pisanju čuti tudi, čeprav prikrito, nekoliko pesimističen ton.
List namreč prav i. da so «v Washingtonu sklenili odgodi ti volitve, da bi se izognili nezadovoljstvu z italijanske strani, kar bi moglo postaviti an:eri-šk; predstavnike v bližnjih razgovorih z De Gasperijetn v slabši položaj«.
V zvezi z razgovorom De
Oaspeiri-Pleven- v Parizu poskuša skoraj ves tisk izvajati čim 'bolj optimistične zaključke iz lakoničnega uvadnega poročila o sestanku. Precej desno usmerjeni list «Roma» (ki izhaja v Neaplju) pa je drugačnega mnenja in za/meri De Gasperiju d« je po razgovoru s Plevenom izjavil, da se Francija popolnoma strinja z italijansko tezp glede Trsta in STO. «Na žalost ni tako«, pravi list in nadaljuje; «Prav v Santa Margherita Ligure so francoski predstavniki sicer platonično potrdili obveznost tristranske izjave, ki nam jo je prinesel na krožniku iz ponarejenega zlata njihov predhodnik Bidault, vendar so pred to postavili potrebo neposrednih pogajanj med Rimom in Beogira-dtm, kar ni drugega kot dvoumna formula, ki naj izpodkoplje pravice Italije in odveže tri velike njihovih obveznosti. Po sestanku v S. Margherita piray tako ni bilo opaziti nič večjega razumevanja za italijanske težnje. Nasprotno Quai dOrsav je zagrešil še to polomijo, da je razlagal revi-zijo diktata kot «moralno re-Ijabilitacijo«, kar jK', pravi list «izraz, ki je siia žaljiv za do-' stojanstvo ljudstva, ki mu ni treba sprejemati naukov o morali iz inozemstva«.
Iz Waehingtona poročajo da je ameriški finančni minister John Snyder danes govoril z italijanskim ministrom za proračun Pnllo, nato pa s francoskim finančnim ministrom Mavei-jeir.. Oba sta mu potožila finančne težave svoiih de-i *el.	a.	p.
t nikont Adamič ie tedaj verjel,
‘ da se grožnje ne bodo uresničile in zaprosil je, naj se o vsem tem ničesar ne govori.
Po poročilih ameriškega tiska. ki obširno piše o Adamičevi smrti, se preiskava še vedno nadaljuje. Se vedno se ne izključuje možnost samomora.
Današnja «Borba« poroča, da je en izvod rokopisa nove Adamičeve knjige v Beogradu. Ta izvod rok3fefc» je pokazal sodelavcu «Borbe» znani jugoslovanski p-ublicist Vladimir Dedijer. prijatelj pokojnega Adamiča. Dedijer je izjavil, da mu je Adamič poslal rokopis knjige z željo, da bi pregledal možnost objave izlečkov iz knjige v jugoslovanskem časopisju. «V mojih rokah je skoraj 2000 strani Adamičevega rokopisa, ki je definitivno pripravljen za tisk«, je izjavil Dedijer.
V štirih dneh so aluanske vojaške enote izvedle tri težke oborožene napade na jugoslovanski meji z očitnim namenom. da ubijajo jugoslovanske obmejne stražarje.
Zadnji napad so izvršili albanski vojaški in obmejni organi 6. septembra ob četrti uri zjutraj dvanajst kilometrov severozahodno od jugoslovanskega. mesta Struga (ob Ohridskem •jezeru). Albanska patrulja, ki jo je sestavljalo šest vojakov, jfi začella streljati na jugoslovansko patruljo, v kateri so bili trije vojaki. Jugoslovanski graničarji so odgovorili z ognjem in izstrelili 140 strelov, medtem ko so Albanci oddali okoli dve sto strelov iz pušk in brzostrelk. Ogenj z obeh strani je trajal nekako pol ure.
Oborožene provokacije, ki jih v zadnjem času izzivajo albanski obmejni organi na jugoslovanski meji, se spreminjajo v prave napadalne vojaške akcije, v katerih albanski vojaki množično in po načrtu napadajo jugoslovansko mejo z namenom, da bi ubili čim večje število jugoslovanskih grani; čar jev.
V Beogradu je bila skupščina Združenja duhovnikov Srbije, na kateri sta bila navzoča Poleg drugih tudi dva episkopa. To >e prvič, da so se skupščine tega Združenja udeležili predstavniki visokega duhovništva in se to ima kot želja arhije-skega sabora, da sodeluje s tem Združenjem. To je poudaril delegat patrijarha srbske pravoslavne cgrkve Vicentija Proda-nova vikarni episkop Dositei Tomič.
R. R.
Indonezija bo podpisala - Japonska vlada namerava sklicati konferenco o reparacijah - Gromiku ni uspelo konference zavleči
jetjih dobivali odslej stalne osnovne plače, ki se bodo ravnale pri delavcih po strokovni izobrazbi, funkciji, iodividua.ini sposobnosti, odgovornosti dela, delovnem učinku, delovnih pogojih, službenih letih in vrsti dela; stalne plače nameščencev pa bodo odvisne od šolske kvalifikacije, službenih let, funkcije in delovne sposobnosti. Stalne plače bodo delavci in nameščenci dobivali iz posebnega fonda stalnih plač, ki ga planira in jamči država.
Drugi del plače — spremenljivi — pa bo odvisen od rezultatov dela samega podjetja. Spremenljivi del plače se bo izplačeval iz dobička podjetja. Podjetje, ki bo bolje organiziralo delo, več varčevalo, ali pa proizvajalo kvalitetnejše izdel. ke, bo imelo večji dobiček in b0 izplačevalo višje plače. Tako je sklep jugoslovanske vlade, ki je bil sprejet že pred več kot enim letom, da delavci sami upravljajo podjetja, dobil tudi materialno osnovo, ki bo delavce zainteresirala za boljše poslovanje njihovih podjetij.
Ce podjetje iz objektivnih razlogov ne bj delalo z dobičkom, bo država njegovim delavcem zagotovila polni zaslužek, da ne bi prišlo do nesorazmerij v delavskih plačah.
Nova odredba predvideva posebno povišanje plač za nočno, nadurno in nedeljsko delo in zčl delo na državne praznike. Nadurno in nedeljsko delo se bo plačevalo za 50 odst. više, delo na državne praznike za 100 odst. više, nočno delo pa za 12,5 odst. više.
SAN FRANCISCO, 7. — Delo mirovne konference naglo napreduje. Do sinoči je 24 pnedlstavnikov sporočilo, da bodo pogodbo podpisali. Danes so nastopili še drugi govorniki, ki so izjavili, da nameravajo pogodbo podpisati. Po pripravljenem načrtu bi se morala konferenca zaključiti jutri s podpišem.
Sirijski delegat se je danes pridružil včerajšnjim pripombam egiptovskega delegata in je dejal, da je la izrazil mnenje vseh arabskih držav. Zahteval je, naj se izjave egiptovskega delegata v celoti vnesejo v zapisnik, in v tem se mu je pridružil tudi dlelegat Saudove Arabije.
Indonezijska vlada je sklenila, da t-Q pogodibo podpisala. Njen delegat pa je danes kritiziral nepopolnost določb o reparacijami in izjavil, da bi morala Japonsika priznati dolžnost plačila reparacij.. Indonezijski zunanji minister, ki zastopa svojo državo nia konferenci, je izjavil, da bo Indonezija vodila ie dalje svojo zunanjo politiko vzporedno z Indijo, čeprav bo podpisala pogodbo 2 Japonsko. Dejal je dalje, da bodo odnosi z ZDA ostali strogo na poslovni podlagi zaradi položaja Indonezije v Aziji.
Fi^pinski delegat je izjavil, da ibodb Filipinj podpisali pogodbo. pridržali pa si bodo izrecno pravico pogajati se z Japonsko za dodatne reparacije.
Iz Tokia pa javljajo, da ima japonska vlada baje namen sklicati po sedanji konferenci v Tokiu konferenco o reparacijah. Pripravljalni razgovori bodo baje med predstavniki Filipinov in držav Južno-vzhoctae Azije.
Varnostno pogodbo med ZDA in Japonsko pa bodo v San Franciscu podpisali v nedeljo namesto jutri.
V zvezi z dejstvom, da Gromiku ni uspelo doseči zavlačevanja kcriierence, prevladuje mnenje, da st bo umaknil s konference še pred njenim zaključkom. Tako je včerat izjavil John Foster Dulies, danes ameriški senator Styles Brid-ges.
Kakor rečeno, bo pogodba podpisana jutri. Podpisali bodlo sledeče dokumente1. mirovno pogodbe; 2, zapisnik; 3, izjavo japonske vlade, s katero ta priznava veljavnost večstranskih mednarodnih pogodb,
Načrt o novih plačah
delavcev in nameščencev v FLRJ
Posebna komisija, ki jQ je sestavila jugoslovanska vlada, je objavila danes načrt odredbe o novih plačah delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih podjetjih. V načrtu še ni konkretiziran^ višina plač, ki jo bo treba spraviti v sklad z novimi cenami, ki se bodo formirale po bližnji ukinitvi racicnirane preskrbe prebivalstva. la komisija izdeluje zdaj načrte o plačah osebja v državni upravi, prosveti, zdravstvu in drugih ustanovah.
Vse uredbe o novem sistemu plač bodo uveljavljene do 1. januarja 1952, potem ko jih bo odobrila vlada. Njihovo uveljavljenje bo šlo vzporedno z začetkom izvajanja zakonov o novem sistemu planiranja v gospodarstvu in sestavljanja proračuna. Načrti teh zakonov so bili pred nekaj dnevi postavljeni v javno diskusijo; vlada in ljudska skupščina o hjin še nista razpravljali.
P0 objavljenem načrtu odredbe o plačah bodo delavci in nameščenci v gospodarskih pod-
Jutri volitve
v Grčiji
ATENE, 7. — Danes opolnoči -se je v Grčiji končala volilna kampanja. Pojutrišnjem bodo volili. Qd jutri zjutraj do torka ie prepovedana vsaka volilna dejavnost.
Za sedanjo grško volilno kampanjo je značilno, da so se predstavili volivcem številni častniki, ki so se odpovedali svojemu činu, samo da so mogli postaviti kandidaturo. Maršal Papagos, ki sicer nima največjih možnosti na volitvah, je na primer vključil med svoje kandidate približno 60 bivših častnikov. Res je pa tudi, da so imele grške stranke v pripravah za volitve največjo težavo v postavljanju kandidatov. Zato ni čudno, če je Papagos te izbral med ljudmi, pri katerih ima največ zaslombe. Vendar so se tudi drugi voditelji strank naslonili na vojaške osebnosti, kar ni pravzaprav nič čudnega. Znano je namreč, da Je položaj v vojski velika uganka. Stranke se trudijo, da bi tudi tam odvzele Papagosu njegovo največjo podporo. Tako je tudi Plastiras, ki je sam bivši general, zbral okoli sebe številne častnike. Liberalec Venize-los, sedanji ministrski predsednik, je postavil za svoje kandidate 9 generalov, enega admirala in dva polkovnika.
Vseh strank je 35. Venizelos računa na večino glasov. Nekateri pravijo, da si bo utrdil položaj tudj voditelj sredinske stranke Plastiras, dočim omenjajo, da imajo populisti le manj možnosti. Izvolili bodo 250 poslancev. Zanimivo je, da je skrajna levica postavila več kandidatov, ki so internirani in niso mogli nastopiti na volilni kampanji. Zaenkrat je glede internirancev določeno, da ne morejo biti izvoljeni. Ne ve se še, če bodo njih izvolitev potrdili,
MOSKVA, 7. — Sovjetski zunanji minister Višinski se je da nes popoldne udeležil sprejema, ki ga Je priredil britanski poslanik Kelly, k| bo v kratkem oclpo-toval Iz Moskve.
pri katerih je udeležena tudi Japonska do l. septembra 1939. in izjavlja, da bo podpisala druge mednarodne dokumente. Ta izjavo bo gpdfcii&ala siamo Japonska; 4. izjava jar ponske vlade v zvezi z vojaškimi grobovi, pokopališči in spomeniki, ki jo bo podpisala samo japonska vlada,
Ker bodb države podpisnice morale pogodibo še ratificirati, ne bodo mogli delegati napisati na pogodibo nobenega pridržka. Voditelj vsake delegacije bo dbibdl posetno pero. ki ga bo lahko obdržal kot spomin na to konferenco.
Plevenovi poskusi
Danes so odobrili prvi odstavek prve točke zakonskega osnutka o šolskem vprašanju.
PARIZ, 7. — V francoski narodni skupščini so poslanci pre. živeli znova en dan y pričakovanju dokončnih odločitev. Predsednik vlad« Plevera skuša preprečiti krizo, za katero meni večina političnih opazovalcev v. francoski prestolnici, da je neizogibna. Od radikalsocialistov je odvisno, če bo Ple v en ostal m inistrski predsednik, ali pa bo prišlo do nove vladne krize. Značilno za io stranko je, da se pri gospodarskih vprašanjih obme na desno, pri vprašanju podpore verskim šolami pa na levo strani. Prav vprašanje podpore šolami bi moglo znova vreči vlado.
Radikali so se danes zjutraj sestali in so odločili, da bodo dali odločitvi MRP glede šol nekaj več podpore. Do današnjega sestanka je prišlo po odločitvi vlade, naj odobrijo glavno točko načrta za podporo šolam in sicer, da bodo dali vsakemu študentu po 6 letih študija nagrado 3000 frankov na leto.
Vlada je p odvzela odločitev, da bodo glasovali odstavek za odstavkom demokrščanske resolucije, z namenom, da preprečijo krizo.
Na ia način je danes uspela v parlamentu, ki Je s 351 proti 255 glasovom, odobril prvi odstavek prvega člena zakonskega predlaga o poučevan ju, ki ga je predložil Charles Barande.
Ker je dala radikalna stranka svojim predstavnikom v vladi možnost, da po svojem prepričanju glasujejo v parlamentu, so za jutri zjutraj sklicali
Dnevni red razgovorov treh zahodnih ministrov
Izjavljajo, da je glavni namen konference vWashmgtonu izmenjava mnenj in ne sprejemanje sklepov-Predvideni so ločeni angleško-ameriški in francosko-ameriški razgovori
sestanek ministrskega sveta, na katerem bodo določili stališče članov vlade tudi pri drugih točkah zakonskega osnutka, ki ga je predložil Bararsge.
Morrisonove izjave
o pogajanjih v Kesongu
NEW YORK, 7. — Danes je prišel z letalom v Nev/ York britanski zunanji minister Morrisom, ki potuje v San Francisco za podpis mirovne pogodibe z Japonsko.
Na vprašanje novinarjev^ ali je mogoče, da bo podpis p<x. godtoe v San Franciscu vplival na pogajanja v Kesongu, je Morrison izjavil: «Ne, kakor se zdi. Toda nikoli se nie ve, kako bi to lahko vplivalo«. Glede položaja na Kcreji je Morrison izjavil: «Mislim, da poga. janja napredujejo zelo zsdo-voljlivo ne glede na prekinitve«.
WASHINGTON, 7. — Ameriški funkcionarji so danes sporočili. da so britanski, francoski in ameriški zunanji ministri odobrili dnevni red za svojo konferenco, ki se bo začela v ponedeljek v Washingtonu. Razpravljali bodo o sledečih vprašanjih:
1. Doseženi napredek pri zadrževanju eksPaozije Sovjetske zveze in njenih satelitov; 2. Imenovanja v pomorskih silah atlantskega pakta upoštevajoč britansko željo, da se vsaj eno mesto poveri Angležu; 3. Francoski predlog za ustanovitev evropske vojske in morebitni nemški doprinos k tej vojski. O tem bo razpravljal tudi atlantski svet. ki se bo sestal 15. septembra v Ottawi; 4. Revizija italijanske mirovne pogodbe; 5. Sporazum za mir z Nemčijo. Ta sporazum je bil že pripravljen in treba je izdelati samo še nekatere podrobnosti. Sporazum bi vmii suverenost Nemčiji in bi praktično odpravil zavezniško nadzorstvo, vendar pa bi omogočil bivanje zavezniških sil v Nemčiji; 6. Proučitev raznih poizkusov za sporazum o pogodbi z Avstrijo; 7. Angleško * francoski ugovori proti ameriški pobudi za vojaško zavezništvo s Španijo ter ustanovitev ameriških pomorskih in letalskih oporišč v Španiji; 8. Sporazumna gospodarska jn politična akcija za zaščito zahodnih državljanov onstran «žeiezne zavese«. To vprašanje je nastalo v zvezi s primero ameriškega novinarja Oatisa, ki so ga zaprli v CSR; 9. Sprejem Grčije in Turčije v atlantski pakt; 10. Izmenjava mnenja o morebitni severnokorejski in kitajski akciji na Koreji in razpravljanje o bodoči strategiji, če se bo vojna nadaljevala; 11. Vprašanje diplomatskega priznanja LR Kitajske. Acheson se bo še dalje upiral priznanju, pristal pa je na razpravljanje o tem vprašanju, ki so ga vpisali na dnevni red na Morrisonovo zahtevo; 12. Francoska zahteva za vojaško in gospodarsko pomoč za njene oborožene sile v Indoki-ni; 13. Egiptovske zahteve, naj Angleži	izpraznijo	področje
Sueškega prekopa. Morrison bo verjetno zahteval, naj Acheson podpre	njegovo	zavrnitev
egiptovske zahteve; 14. Vprašanje iranskega petroleja; 15. Schumanovo poročilo o zahtevah Maroka; 16. Vprašanje spo-
ra med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmirja.
Vendar pa ugotavljajo, da je glavni namen konference izmenjati si mnenje in ne sprejeti kake Sklepe.
Včeraj popoldn^ so se sestali angleški, francoski in ameriški izvedenci za nemška vprašanja, da pripravijo načrt sporazuma o nemškem vprašanju, ki bodo predložili konferenci.
Obveščeni krogi pa ooročajo da sporazum treh zahodnih vlad o delu konference pripušča pri. meren čes za ločene angleško^ ameriške in francosko-ameriške razgovore.
. Verjetno se bosta v ponedeljek razgovarjala, britanski in ameriški zunanji minister naslednji dan pa ameriški in francoski minister. Nato b0 sledila prava konferenca, ki se bo začela v torek popoldne in bo trajala do četrtka zvečer. V petek bo prost dan, tako da bodo imeli ministri po potrebi še časa za medsebojne razgovore pred odhodom \ Ottawo kjer se bo atlantski svet sestal v soboto.
Ves ta spored pa je odvisen oa tega, ali se bo konferenca v San Franciscu zaključila v so-boto kakor predvideno.
Razgovori Gaitskella
v Washingtonu
WASHINGTON, 7. — Hugh Gaitskell, britanski finančni minister, ki je prišel v Wa-shingtcn na letni sestanek gu-verjerjev Mednarodne basike za obnovo in razvoj in Mednarodnega sklada — ki se začne v ponedeljek — je nadaljeval svojo razgovore z ameriškimi predstavniki.
Danes je imel Gaitskell razgovor z vršilcem dolžnosti zunanjega ministra Jamesom Webbom.
Včeraj se je razgovarjai Gaitskell s Charlesom Wilsonom, ravnateljem obramibne mobilizacije, Glasnik urada obrambne mobilizacije je kasneje izjavil, da je razgovor zadeval vprašanja, ki se tičejo gospodarstva Velike Britanije in dru-kih svobodnih držav — zlasti pomanjkanja strateških surovin v teh dižavah. Razgovor se je vrtel tudi okoli možnosti povečanja premogovne proizvodnje v Angliji in možnosti pove. čanega dohoda rudarjev iz Italije. Wilson in Gaitskell sta se tudi razgovarjala o delu mednarodne konference za surovine.
Snyder je danes izjavil na tiskovni konferenci, da ostane stališče Združenih držav glede cer.e zlata neizpremenjeno in da ne vidi ameriška vlada nobenega razloga za plačevanje višjih cen za zlato, kot je cena 35 dolarjev za unčo, ki je v veljavi že več let.
Snyder je izjavil, da ne pričakuje glede spremembe cene zlata nobenih korakov od sveta guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada, ki se bo sestal, prihodnji teden v Washing-tonu. Svoje mnenje je oprl na dejstvo, da Mednarodni denarni sklad še proučuje vprašanje "en zlata in da poročilo o tem verjetno zdaj še ne bo pripravljeno.
Na vprašanje nekega časnikarja, če se je razgovarjal na sestanku z britanskim finančnim ministrom o vpraianju od. ločitve plačila obresti povojnega angleškega posojila v Združenih državah je Snyder odgovoril, da ni bila stavljena nobena taka zahteva.
Kitajski napad
na Koreji
TOKIO. 7. — Poročilo VIII. ameriške armade javlja, da je včeraj zjutraj en sovražni polk s pomočjo tankov napadel in obkolil položaje sil OZN zahodno od Jončona. po prihodu ojačani sil OZN se je položaj zboljšal. Niso mogli ugotoviti, koliko tankov je sovražnik uporabil. Tudi severno-zahodno od Jončona je nasprotnik močno obstreljeval sile OZN.
_ ®°^N, J- — Bundesrat (senat) Zahodne Nemčije je soglasno Izvolil za novega predsednika Hein-richa Kopfa, ki je socialdemokratski ministrski predsednik Spodnje SaSke, v zameno za Hansa Ehar-da, ki je demokrlstjanskj ministrski predsednik Bavarske
NEW YOSRK, 7. — Komisij* OZN za skupne ukrepe je včeraj soglasno sprejela poročilo, ki vsebuje načela, po katerih naj se ravna morebitna skupna akcija Združenih narodov na gospodarskem in finančnem področju proti napadalcu.
Letošnje volitve
«...morajo biti...» ali
«...bi morale biti...» pred koncem 1951?
V zadnjem nadvse vaznem s po. ročilu Urada za obveščanje javnosti pri ZVU beremo — v slo-venskem uradnem prevodu:
•NOVE DATUMU ZA VOLITVE, KI MORAJO BITI PRED KONCEM LETOŠNJEGA LE-TA, BODO OB PRAVEM CASU OBJAVILI*.
Italijansko tržaško časopisje, ki objavlja italijanski uradni prevod istega sporočila, pa se glasi:
*LE NUOVE DATE PER LE ELEZIONI IN PAROLA, CHE DOVREBBERO CADERE PRI-MA DELLA FINE DELL’ANNO,
SARANNO temfestivamente ANNUNCIATE*.
Ir. slovenskega uradnega prevoda torej sledi, da občinske vo_ Htve »MORAJO BITI* pred koncem letošnjega leta, medtem ko sodeč po italijanskem uradnem prevodu to n: ravno gotovo, ker pravi, da iBI MORALE BITI* do konca letošnjega leta.
Zaradi nenadnih izprememb stališča in mnenj najodgovornejših činiteljev pri organih obla-sti( ki smo jih letos navajeni, bi bilo dobro, če bi tl činitelji točno In nedvoumno pojasnili, ali morajo biti volitve ali n« morajo biti pred koncem letošnjega leta. Najenostavnejši način, ki ga predlagamo, je tisti, katerega je urad za obveščanje javnosti že uporabil pred skoraj enim letom, ko je uradno sporočil, da italijanski uradni prevod nekega prav tako važnega sporočila glede rezidence za esule nj bil točen.
Najbrž na podlagi tistega «do-vrebbero*, naš ljubljeni župan (še vedno) Bartoli že govori, da je v Trstu decembra po navad tako huda burja, da piha tu 10« km na uro, ter da je trža* pomlad po njegovih meteor ško-polltičnlh vidikih najprir nejtl letat čas za volitve.
= e
8. septembra
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Sobota 8. septembra Mali šmaren; obletnica kapitulacije Italije Sonce vzide ob 5.32, zatone ob 18.35. Dolžina dneva 13.02. Luna vzide ob 13.39. zatone ob 21.43. Jutri, nedelja 9. septembra
SOLSKE OBLASTI
naj končno popravijo krivico
ter odpro slovenske vrtce v Ul. sv. Frančiška in Ul. Donadoni
Bliža se novo šolsko leto in 2 ndim ponovna skrb slovenskih staršev y zvezi z prepotrebno rešitvijo vprašanja otvoritve slovenskih otroških vrtcev v centru mesta in tudi drugod. Koliko zahtev, prošenj in protestov so slovenski starši že vložili za to. da bi bila dokončno odprta slovenska otroška vrtca v UL sv. Frančiška in v UL Donadoni. Vse zaman.... Vprašanje je ostalo na mrtvi točki, s katere se ni premaknilo kljub vsem lepim besedam odgovornih šolskih oblasti, ki tako nerade poslušajo, kadar jim ogorčeni slovenski starši očitajo dvojno mero ter obsojajo njihovo diskriminacijsko politiko na škodo slovenske šole. Vse prošnje in zahteve so sicer merodajni činitelji sprejeli, obljubili celo sv.oje zanimanje, toda ko je prišel trenutek, da bi svoje obljube tudi izpolnili, so iznašli prečudovite izgovore, ki se kot lajna ponavljajo (kadar gre seveda za slovenske šole) o pomanjkanju denarja, prostorov in vrtnaric. Ce vsi ti izgovori niso zadostni, potem se včasih prošnje tudi izgubijo itd..
Morda so mislili, da bodo s temi večnimi izgovori utrudili slovenske starse ter tako dosegli svoj namen, da bo stvar o slovenskih otroških vrtcih zaspala. Pa so se zmotili. Z bliža-' njem novega šolskega leta nameravajo slovenski starši svojo borbo za slovenske otroške vrtce zaostriti ter končno doseči rešitev, na katero čaka s tolikšno nestrpnostjo precejšnje število naših malčkov.
Da bi osvežili spomin vsem, ki mislijo, da so slovenski starši pozabili, obenem pa tudi, da bi preprečili, da bi naše u pravičene zahteve odpravili z jalovimi in puhlimi izgovori, hočemo le na kratko orisati zgodovino borbe za dva vrtca v centru mesta, in sicer za vrtec v UL sv. Frančiška ter za vrtec v Ul. Donadoni.
Za otroški vrtec v Ul. sv. Frančiška se je že pred letom dni^ prijavilo nad 50 otrok. Prošnjo za otvoritev slovenskega vrtca so podpisali vsi prizadeti starši ter so jo poslali prosvetnemu uradu ZVU. upravi otroških vrtcev, višji šolski upravi in še drugim. Tudi prostor, kjer naj bi bil omenjeni otroški vrtec, ie bil Že na razpolago; bila je to učlhiica, ki je v poslopju slovenske šole in je bila tedaj prazna že od začetka šolskega leta. Ker ni bilo tedaj res nobene tehtne ovire za otvoritev tega otroškega vrtca, so odgovorni šolski krogi dolgo premišljali, kako bi se izmazali iz te zagate ter so končno iztuhtali, da pravzaprav nimajo na razpolago denarja, s katerim bi lahko to vprašanje rešili. Jasno je, da 6e slovenski starši s takim izgovorom niso zadovoljili ter da so se že čez nekaj časa oglasili pri načelniku prosvetnega urada prof. Andriju, ki jim je odgovoril, da je prošnjo poslal na mestno občino, ki je edina pristojna, da odipira otroške vrtce v mestu. Po preteku nekaj časa se je ista delegacija staršev ponovno zglasila pri prof. Andriju, pa ga ni našla. Sprejel jih je dr. Map, ki je priznal upravičenost njihovih zahtev, pristavil pa je, da so težkoče, ker bi samo ena učilnica za vrtec ne zadostovala ter da bi vrtec nujno potreboval poleg učilnice še kuhinjo, obednico in oblačilnico. Starši
so se z njegovo pripombo popolnoma strinjali, pristavili pa so, da bi se zaenkrat zadovoljili tudi z eno samo učilnico, da bi le bilo rešeno to vprašanje. No, tudi ta skromna zahteva, ki bi bila lahko izvedljiva, saj ni bil potreben denar, pa tudi prostor je bil že na razpolago, ni bila uslišana. Vsa stvar je šla pri oblasteh v pozabo in otroci Ul. sv. Frančiška še nimajo svojega vrtca.
Isto pot so hodili tudi starši okraja Ul. Donadoni. Tudi otvoritev tega vrtca zavlačujejo odgovorne oblasti že dobri dve leti. Najprej so se šolski krogi izgovarjali, da je število prijavljenih otrok prenizko, nato so pa prišli celo na dan s tem. da je prošnja izginila; do danes se ni izvedelo, kakšna je bila njena usoda. Nesmiselno bi bilo še posebej poudariti, da je o-stalo tudi to vprašanje na mrtvi točki ter da čakajo starši zaman, da bodo šolske oblasti svoje obljube končno izpolnile.
Vprašamo se, kdaj mislijo ti gospodje prenehati z vsem tem slepomišenjem in dati slovenskim otrokom iz Ul. sv. Frančiška in Ul. Donadoni prepotrebne otroške vrtce? Mislimo, da so slovenski starši že dovolj prosli in moledovali — sedaj bi bil že čas. da svoje obljube enkrat izpolnijo ter tako popravijo krivico, ki jo morajo trpeti naši otroci.
Stavka delavcev CRDA
Včeraj so delavci podjetja CRDA v ladjedelnici Sv Marka, v ladjedelnici Sv. Roka in v tovarni strojev pri Sv. Andreju stopili v enourno protest-™ stavko zato, ker se vodstvo CRDA noče pogajati s sindikalnimi zastopniki zaradi odpusta delavcev, ki so bili zaposleni
Rdt-. F°^^eyih- ki delajo za CRDA. Vodstvo CRDA namreč zastopa stališče, da se odpusti njega ne tičejo, češ da So orne- 0
nima3 tPa ormtrnenfV,^a K**	m	tudi	še	kasneje	ni-
„„i_f_	opraviti	s	so	skoparite.	Predvsem	so	važ-
sporazumom o po-
sklenili, da bodo sestavili mešano komisijo, ki bo preiskala na mestu obmejni incident, katerega žrtvi sita bila 2.9. Tržačana Di Pompeio Vittorio in Panicari Pierina. Komisija bo šla na kraj dogodka na sektorju Krvavega potoka danes dne 8.9.1951.
Po končani preiskavi bodo trupli vrnili svojcem.
» * »
TRST, 7. (PIO - AMG) — Imenovali so mešano komisijo, ki se bo sestala v soboto dne 8. septembra zjutraj, da izvede ogled o incidentu, ki se je zgodil v Dragi.
Zavezniške vojaške oblasti so dobile od jugoslovanskih oblasti zagotovilo, da bodo po končanem delu mešane komisije v teku dneva izročile trupli žrtev zavezniškim vojaškim oblastem.
Protesti proti spletkam italijanskih šovinistov
Po okrajih in sektorjih se nadaljujejo sestanki predstavnikov	Slo vansko - štaii jamske
ljudske fronte na katerih sprejemajo proteste proti spletkam italijanskih šovinistov, ki bi hoteli na bodočih volitvah s pomočjo ljudi iz Italije potvoriti dejansko politično stanje na Tržaškem ozemlju. Tak sestanek je bil predsinočnjim tudi pri Sv. Vidu, kjer so sprejeli naslednji protest naslovljen na ZVU;
Z ozirom, na diskusijo, ki se je razvila na sestanku predstavnikov Slovansko-italijanske ljudske fronte sektorjev Sv. Vidi in Sv. Just z dne 6. septembra t. L, glede vmešavanja iredentističnih strank Italije v našo predvolilno kampanjo.
protestiramo proti delovan ju teh stranic in njihovega tiska zato, da bi postali številne skupine ljudi iz Italije v Trst v času prredvo-lilne kampanje in s Vem. potvorili politično lice našega mesta ter
pozivamo gornji naslov, da zabvani nastop na javnih zborovanjih govornikom, ki bi prihajali izven Tržaškega ozemlja, kajti nočemo, da bi se vmešavali v naše zadeve. tuji ljudje.
Za občinske volitve predloženih 12 list
Tržaško županstvo javlja, da so bile do včeraj opoldne 7 septembra pri glavnem tajni štvu vložene kandidatne liste za upravne volitve v naslednjem vrstnem redu:
1. Komunistična partija STO — Znak srp in kladivo s helebardo — 60 kandidatov.
2. Slovansko-italijanska ljudska fronta STO — Znak peterokraka zvezda s helebardo 3o kandidatov.
3. Julijsko avtonomistično gibanje Znak helebarda in napis: svoboda, avtonomija — 14 kandidatov.
5. Italijanska monarhistična stranka — fronta «Uomo Qua-lunque» — Znak zvezda in krona — 60 kandidatov.
6. Italijanska liberalna stran, ka — Znak zastava s črkami FLI in geslom Italia, Italia, Ita. lia — 60 kandidatov.
7. Italijanska republikanska stranka. Znak bršljanov list z napisom PRI in geslom mazzi-nijevski socializem — 60 kandidatov.
8. Krščanska demokracija —
Z RAZSTAVE „NAŠA BORBA ZA SVOBODO'*
Razlika med obljubami In dejanji
italijanskih »demokratov" se jasno zrcali v razstavljenih dokumentih
Med ogromnim številom brošur, knjig in fotografij, ki so razstavljene na razstavi OF v dvorani na stadionu «Prvi maj», vzbujajo prav gotovo največjo pozornost nekatere izjave uglednih Italijanov, proglasi in dokumenti, ki nazorno kažejo, kakšno je bilo stališče Italije do Trsta še tedaj, ko ni bil «razvit» njen apetit pp tuji zemlji ter so bili njeni imperialistični načrti še daleč in kako so se po zavzetju Trsta italijanske oblasti držale svojih obljub Slovencem s katerimi pred londonskim
splošnim  __________________ u
stopku pri odpustih z dela. Zato tudi ni poslalo svojih zastopnikov na zadnji sestanek na uradu za delo, kar je neposredni vzrok včerajšnje stavke.
Vabilo delavcem IIVE na obisk tovarn v Sloveniji
Skupina delavcev v tržaški ILVI ie izrazila tajništvu Zveze Enotnih razrednih sindikatov željo, da bi obiskala tovarne v Sloveniji. Zaradi tega vabj glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije skupino 25 delavcev iz tovarne ILVA na obisk tovarn Litostroja v Ljubljani. Iskra v Kranju in železarne na Jesenicah.
Obisk bo v dneh 22. in 23. septembra in tržaški delavci bodo gostje sindikatov Slovenije.
Delavci iz ILVE, ki žele na ta obisk, naj se osebno prijavijo in oddajo potrebne oseb. ne podatke v tajništvu Zveze, Ul. Machiavelli 13.
Prijave se sprejemajo od danes, 7. septembra do petka 14. septembra ob 19. uri.
Uradna preiskava
dogodka pri Krvavem potoku
Urad za informacije VUJA sporoča, da so včeraj popoldne zastopniki jugoslovanske in angloameriške VU za STO
ne vse te izjave in dokumenti prav v tern času, ko je dosegel italijanski «apetit» svoj višek in ko je borba italijanskih iredentističnih skupin za priključitev Trsta k Italiji presegla že vse meje.
Dobro bi bilo na primer, da bi si vsi italijanski šovinisti prečrtali izjavo samega Giuseppe Mazzinija, ki ga vendar vsi priznavajo za velikega Italijana. V knjigi ((Dolžnost človeka* je napisal: «Odprite šestilo zapičite eno konico v severni Italiji na Parmo, zapičite drugo na ustje Vara in začrtajte z njo v smeri Alp polkrog; tista konica, ki pade, ko je napravila polkrog, na izliv Soče, zaznamuje mejo, ki vam jo je Bog dal. Do tiste meje si? govori, se razume vaš jezik preko nje, nimate pravic».
Nič manj zanimiva in zgovorna ji« tudi izjava drugega uglednega Italijana Sonnina, ki je v časopisu «La rassegna settimanale* napisal:	vTrst	je
najprimernejša luka za nemške kraje. Njegovo prebivalstlvo je mešano, kot na vseh mejah. Zahteva na temelju narodnostnega prava bi pomenila pretiravanje tega načela, kar ne bi bilo nikakor važno za našo obrambo...»
Takšno je bilo stališče Italije ter Italijanov, dokler še ni bil razvit imperialistični pohlep. Toda z londonskim paktom je italijanska vlada svoje stališče do Trsta spremenila ter
GORIŠKEGA
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
DELOVNI NAČRT
občinskih podjetij
Na svoji zadnji seji, ki je bila pretekli četrtek se je občinski upravni odbor pod predsedr stvom župana pomudil pri proučevanju dveh važnih vprašanj. Ker se je prvo vprašanje nanašalo na občinska podjetja, sta seji prisostvoval tudi predsednik občinskih podjetij prof. Vierthaler in ravnatelj ing. Prinzi. Proučili so načrt del, ki jih podjetja nameravajo izvršiti in ki jih je občinski svet že odobril. Dela, ki jih imajo v načrtu, bodo stala okrog 60 milijonov lir. Najprej bodo napeljali vodovod v Standrež in begunsko naselje. V ta namen bodo ojačili cevi v Ul. Aqui-leia in bodo za to potrosili približno 7 milijonov lir. Prihodnje leto bodo cevi podaljšali do ljudskih hiš pri Soči.
Nadalje bodo preskrbeli z vodo in plinom ljudske hiše, ki jih gradijo na Svetogorski cesti. v Ul. Brigata Pavia, v Ul. Scodmk in v Ul. Vittorio Venelo. Z omenjenim delom bodo pričeli takoj, ker predvidevajo, da bodo ljudske hiše zgradili že do novembra. Občinski upravni odbor se popolnoma strinja z delovnim načrtom občinskih podjetij in je podprl tudi izboljšanje vodovoda v Ločniku, za katerega bodo podjetja potrosila nad milrjon lir.
Ostala dela, ki jih imajo v načrtu, bodo uresničili postopoma, in sicer po njihovi nujnosti. Nato je odbor pregledal delo podjetij na. splošno in ugotovil. da jg povečanje proiz-
vodnje elektrike obvarovalo v letu 1949 izgubo 360 milijonov lir, ki bi jih industrijska, trgovinska in rokodelska podjetja ter delavstvo izgubila v primeru, da bi občinska podjetja ne poskrbela za povečanje proizvodnje električnega toka.
Nato je župan predlagal odbornikom, da bi proučili stanje krajevnih trgov v zvezi s cenami in dobavami. Na podlagi podatkov tržnega komisarja je odbor sklenil da bo, kakor so to že storili v mnogih mestih Italije, nadzoroval dobavo in prodajo, ju uravnovesil in tako preprečil vsako zvišanje cen.
SEJA pokrajinskega upravnega odbora
Predi dnevi se je sestal pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom odv. Culota. Med raznimi točkami dnevnega reda so proučevali oskrbovanje nezakonskih otrok. Dalje so na seji odobrili prošnjo De Čampo. ki je hotel iz svojega posestva v Foljanu napraviti poseben vhod na glavno cesto Trst-Videm: odločili so se dalje za razdelitev električnih števcev na orožniški postaji v Moši. Odborniki so odobrili izdatek 296.307 lir za nabavo raznega blaga, izdatek 114.141 lir za pokrajinsko umobolnico, 62.636 lir za zavod «Duca d’Aosta» in
89.500 lir za strokovno šol0 v Gradiški.
Nato so na seji odobrili štiri-letni povišek k plači učiteljici Minutello Rosi, uslužbeni pri zavodu aScuola, arti e mestie-ri». Na prihodnjo sejo so odložili še nekaj vprašanj navadnega upravnega značaja, med katerimi:	popravilo	stavbe	ga-
silcev, zavoda za gluhoneme in pregled ekonomske pogodbe s strani pooblaščenca za petje v zavodih v Gradiški.
Z Lambretto v jarek
Včeraj popoldne sta se 26-letmi Ennio Costanza iz Ul. Cri-spi 6 in njegov prijatelj Jože napotila z Lambretto v Tržič po opravkih. Toda jima na bilo usojeno da bi prišla do tja; že v bližini Dola se je vozilo na nekem oviniku zaradi trenutne nepazljivosti voznika zvrnilo v obcestni jarek. Prvi, ki je prišel k sebi, je bil Jože. ki je pritekel ranjenemu prijatelju na pomoč. K sreči je privozil takrat mimo neki avtomobil, ki je ponesrečenega Co-staniza pripeljal v mestno bolnico. kjer so mu obvezali globoko rano na bradi. Ozdravel bo v enem tednu.
SEJA
pokrajinskega odposlanstva
Na zadnji seji pokrajinskega odposlanstva, so 5. septembra sprejeli sledeče sklepe:
Pokrajinska uprava; prispevek za cerkev v begunskem naselju; prispevek mestnemu odboru za 2. razstavo v Ronkah; prispevek mladinskemu društvu; prispevek univerzi v Padovi; nakup zemljišča za popravilo v Vilesah.
Občina Sovodnje; pravilnik mestnih stražarjev.
Občina: Krmin: izplačilo denarja na račun stanovanja biv. šega občinskega sluge Oliva Jožefa.
si zagotovila izvedbo vseh svojih tako dobro zasnovanih imperialističnih načrtov.
Ker so si hoteli zagotovili zaupanje tukaj živečega slovenskega prebivalstva, so ga skušali italijanski odgovorni krogi v začetku preslepiti raznimi obljubami o pravicah itd. Novembra 1918., to se pravi takoj po zasedbi Trsta, je guverner general Pettiti di Ro. reto izdal proglas na Slovence, v katerem med dtrugim pravi:
Slovencil Italija, velika država svobode, vam daje iste državljanske pravice kot vsem svojim državljanom; daje vam šole v vašem jeziku, več kot vam jih je dajala Avstrija. Va. ša vera bo spoštovana. ker je katoliška vera, vera vse Italije.
Italijanska kraljevina, v.eliki italijanski ndfčod, ki je sam uničil, gospostvo Avstrije, vas bo ščitila z vsemi svojimi moč-mi, Italija se ni bojevala 1 n ni zmagala le za svobodo svojega naroda, marveč tudi za svobodo vseh zatiranih narodov V Avstriji.
Priteklo je skoraj stoletje, odkar se Italija bojuje Za to svobodo. To dokazuje zgodovina. Slovenci, bodite prepričani, da velika zmagovita Italija skrbi za svoje državljane v svojih mejah, ne glede na njihovo narodnost)).
Takih lepih in hlagodonečih izjav ni tako hitro zmanjkalo. Istega leta je na primer italijanski zunanji minister Tittoni v parlamentu izjavil: «Ljud-stva tujih narodnosti, ki vstopajo v našo skupnost, naj vedo, da nam je tuja vsaka misel o tlačenju ali raznarodovanju; spoštovali bomo njih jezik in njih kulturne ustanove, uživali bodo vise pravice naše svobodne in demokratične zakonodajen.
Italijanski politik grof Sfor-za je še leto kasneje izjavil aUItalia šara per voi un rag-gio di sole, la migliore protet-trice, la sorgente di vera li-berta e di amore ardenie«,
V dokaz kako resnično «go-reča* in «vroča» je bila ljubezen Italije do slovenskega prebivalstva in kako ((iskrene* so bile v»e izjave o pravicah, spoštovanju itd. je že čez dobrega pol leta gorej v Trstu Narodni dom, na katerega povrnitev Slovenci danits še zamain čakajo. Temu ogabnemu zločinu so sledili še drugi: tako so kmalu nato razdeja-li ((Ljubljansko kreditno banko*, «Prvo hrvat-sko štedionico*, «Splošno hranilnico in posojilnico*. ((Jadransko banko*, slovenske odvetniške pisarne, prostore konzulata SHS. šole, trgovine, prosvetna društva itd.
Da so bile izjave o pravicah, ki naj bi jih uživali Slovenci o spoštovanju njihovih kulturnih ustanov in njihovega jezika, le podla krinka, s katero so italijanski šovinisti skrivali svoje prave namene, nam kaže izjava enega izmed italijanskih kulturonoscev pesnika D’Anmunzia, ki je napisal o Slovencih: g Ven s suženjskimi pokvekami, z njihovimi umazanijami in njihovimi prašičjimi čredami».
Kakšno je bilo življenje Slovencev pod to »veliko državo svobode* nam ni treba še posebej poudariti. Doba fašističnega sužnjstva je prepolna zločinov’ in krivic, ki jih je moralo pretrpeti slovensko prebivalstvo.
Zato naj si italijanski iredentisti le dobro zapomnijo: Slovencev ne bodo premamile nobene obljube in lepe besede. Njih geslo, za katerega so pripravljeno z vso odločnostjo boriti se je: Nikdar več P°d Italijo!!
tov. Beltram oziroma Daurenti.
V letaku ponore, kaikor da bi bili pretek lo nedeljo pri de. janski provokaciji kominformi-stov udeleženi domačini, medtem ko bi jih lahko šteli na prste, kar dokazuje tudi dejstvo, da sta oba ranjena ko-minformista tujca, to }e eden iz Milj, drugi pa znani pretepač iz Trsta,
Kominfo rmisti vedno trdijo, da so za združitev obeh con. Kako si to vendar zamišljajo, če pa hočejo prepovedati prebivalcem onega dela Škofij, ki je pod jugoslovansko cono STO, dostop v oni del Škofij, kH je pod angloameriško cono, ko je vendar z osebno izkaznico dostop dovoljen? Torej po kominformističnih željah ne bi smeli ljudje z onstran demarkacijske črte priti tostran niti z osebno izkaznico? Se torej bojijo ljudstva, o katerem pravijo, da se zanj~borijo?
Pri tem naj le še mimogrede omenimo Vidalijev članek, v včerajšnji aUnita«, kjer pravi med drugim o samem sebi, da so hoteli v Škofijah «acccp. pare il correp. Vidali«. Torej ne le provokator, tudi velik komedijant!
Obisk angleškega podtajnika
Podtajnik angleškega ministrstva za vojsko mr. Woodrow Wyatt, ki je v Trstu na zasebnem obisku, je obiskal včeraj zjutraj conskega predsednika v spremstvu Mr. Fodena ravnatelja za notranje zadeve ZVU, in Mr. Listerja. Sprejela sta ga dr. Palutan in conski podpredsednik prof. Schiffrer. Podtajnik se je pozanimal za razna politična in gospodarska vprašanja angloameriške cone STO za stališče civilnih kra jevnih oblasti glede rešitve tržaškega vprašanja.
Tako se glasi poročilo, ki nam ga je poslalo consko predsedstvo, ki pa se na svojem pečatu naziva «Prefettura di Trieste)). Taki vljudnostni obiski so seveda popolnoma običajna stvar. Prepričani pa smo, da bo angleški podtajnik zelo sla-bo poznal tržaško problematiko, če jo bo spoznal po pripovedovanju šovinističnih kro-gop s «.Tržaške prefekture)).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla. Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. p. Revoltella 42; De-pangher, Ul. Sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni.
Znak križasti ščit z geslom Li-bertas — 60 kandidatov.
9. Socialistična stranka Julij, ske krajine — Znak vzhajajoče sonce z Matteottijevo sliko — 60 kandidatov.
10. Italijanska socialistična stranka — Znak srp in kladivo na odprti knjigi z vzhajajočim soncem in napisom Socializem
— 30 kandidatov.
11. Slovenska demokratska zveza — Znak lipa s helebardo
— 21 kandidatov.
12. Italijansko socialno gibanje — Znak presekana piramida s kratico MSI in plamenom na vrhu — 60 kandidatov.
DANES 8. L m. ob 20. uri bo v okviru
jubilejne razstave OF na stadionu «Prvi msy» filmska predstava na prostem. Na sporedu je slovenski film
«Na svoji zemljin
sledi dokumentarni film »MED ZAGORSKIMI RUDARJIn Razstava je odprta od 9. do 13. in od 16. do 23. ure.
V NEDELJO 9. t. m. ob 20. uri
«Plavi devet«
in dokumentarni film bPARTIZANSKE BOLNICE« Vstop prost !
V nedeljo je razstava odprta ves dan od 8. do 23. ure
Slovenska nižja srednja šola
1. Vpisovanje na slovensko nižjo srednjo šolo v Trstu bo letos od 1. do 25. septembra 1951. U-čenci naj ne čakajo do zadnjega, marveč naj se vpišejo čim prej, da ne bo v zadnjih dneh prevelikega navala in nepotrebnega čakanja.
2. Popravni izpiti čez I. in II razred se bodo začeli v ponedeljek, 17. septembra ob 8.30.
3. Sprejemni izpiti 17. septembra ob 8.30.
4. Nižji tečajni izpiti 20. septembra tudi ob 8.30.
Vse podrobnosti naj si učenci ogleoajo na oglasni deski na šoli.
Izžrebane obveznice tržaškega mesta
Na 37. izžrebanju obveznic posojila tržaškega mesta iz le ta 1914, so bile 1. septembra 1951 na osnovi amortizacijskega načrta izžrebane naslednje serije: 32,	34,	117,	155,	170,	187,
266, 271,	287,	310,	324,	347,	362.
378, 395,	467,	483,	503,	599,	609.
622, 715,	863,	903,	932.
Izžrebane obveznice bodo izplačane šest mesecev po izžrebanju pri mestni zakladnici Ul. Nordio 11 v razmerju 60 lir za vsakih 100 kron za obveznice, ki niso bile konvertirane, ter a la pari za konver-tirape. ,
Poskus samomora
Zgodaj popoldne so prepelja li z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnico 52-letno Antc-nietto Seifert stanujočp v Ul. XX. Settembre 31, katera si je skušala, s pomočjo 24 tablet vzeti življenje. Zenica, kj je hotela v smrt iz družinskih razlogov, bo morala ostati na III. kirurškem oddelku bolnice približno 15 dni. Zdravniki upajo, da se njeno stanje ne bo poslabšalo.
Karatnimi brez hujših posledic
Močan dež se je vlil na naše mesto, ko se je 36-letni Renato Prandi iz Ul. Valdirivp 22 vozil s svojim Fiatom 1500 iz Se-sljana proti Trstu. Čeprav je vozil razmeroma počasi, ga je mokri tlak prevari! in v neposredni bližini zadnje tramvajske postaje v Barkovljah se je avto začel vrteti okoli svoje osi ter_ po 35 metrih akrobatske vožnje obstal ob avtobusu TS H 418. Obe vozili sta utrpeli precejšnjo škodo.
Zakusha tiskovnega urada pulicijenni/inarjem
Včeraj popoldne je tiskovni urad policije priredil kronistom tukajšnjih 'časopisov majhno zakusko, kateri so prisostvovali maj. Brandt s tiskovnega urada, mister Cootes iz PIO, mister Way in veliko število inšpektorjev civilne policije.
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu bo od 1. do 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. Učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra.
Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj.
Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urah.
Nižja trgovska strokovna šola
Popravni izpiti jesenskega roka se pričnejo 17. septembra 1951 ob 8.30 v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole.
Vpisovanje se prične 1. septembra 1951 in se zaključi 25. septembra 1951. Samo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra 1951.
Podrobna navodila se dobijo v tajništvu zavoda vsak dan od 10 do 12. ure.
Partizanski tabor
_ Okrajni odbor ZB NOV Sežana z ostalimi organizacijami priredi 15. in 16. septembra v Štanjelu na Krasu velik partizanski tabor združen s proslavo 4. obletnice priključitve Primorske k FLRJ jn 8. obletnico ustanovitve XIX SNOUB Srečka Kosovela, s sledečim sporedom:
1. dne 15. zvečer partizanski pohod; iz okoliških vasi in predvajanje filma;
2. dne 16. ob 8. uri vojaški manever s sodelovanjem vseh enot izven armadne vzgoje in vojske;
3. ob 10. uri govori tov. _ Regenta, Stoke Franca in Bra Čiča Mirka; po končanih govorih kulturni program.
Nastopajo pevski zbori, fol klorne skupine, recitacijsk krožek jz Sežane in drugi. POPOLDANSKI SPORED:
1. bogat srečolov z glavnim dobitki (telica, prašič, ovca volneni jopiči itd.);
2. ples;
3. streljanje v tarčo, vlečenje vrvi in druge zabavne fizkul turne točke.
CIRIL - METODOVA DRUŽBA V SEŽANI pnre<fi v prid narodne obrambe zamejskih Slovencev11 gradnjo Kulturnega doma v Trstu
VELIKO
IN VRTNO
V SEŽANI, DNE 9. SEPTEMBRA POPOLDNE V PARKU HOTELA TRIGLAV
GLAVNI DOBITKI:
1 kuhinjska oprema, 1 nylon torbica, 1 nylon not-1 par moških čevljev, 1 par ženskih čevljev, 1	■
1 moški nylon plašč, 1 ženski r.ylon plašč, 1 1 . nylon plašč. 1 serija emajlirane posode in nešteto gih dobitkov.
Vabimo vas na dober teran in kras ki peršut Ples — Igra orkester iz Sežane — Velik s**’ čolov z bogatimi dobitki.
Avtobusne prometne zveze s centrom so zag'
MAL’ POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
Sindikalni sestanek
Tajništvo Zveze Enotnih razredi, nih sindikatov STO vabi predsednike in tajnike vseh včlanjenih strokovnih zvez na sestanek, ki bo ponedeljek 10. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Machiavelli.
Dnevni red je označen v vabilih.
Za hrano in pijačo bo preskrbljeno.	-	-
Vabljeni vsi borci brigade svojci padlih borcev in ostali!
IZLETI PDT
IZ istrskega okrožja
Provokatorji in komedijanti
Kominformisti so v Škofijah razširili nekaik letak, ki ga je prinesel poseben kurir iz Trsta in v katerem v čudni slovenščini (če jo smemo tako imenovati)	pozivajo prebivalce
Škofij v borbo proti «provokatorjem. degenerirancem)) itd. Pri teni pravijo, da je tov. Doro Furlanii «vodil provokacijo« v Škofijah, čeprav so v «Unita» pisali, da jo je vodil
Poskusne oddaje z ojačenim oddajnikom radia Koper
Radijska postajg jugoslovanske cone STO je pričela s poskusnimi oddajami z novim oziroma ojačenim oddajnikom na valovni dolžini 254.6 metrov ali 1172 Kcl. Po prvih poročilih, ki so prišla predvsem iz Trsta, se ojačena postaja zelo dobro sliši.
15. t. m. bp na Belem križu slavnostna otvoritev ojačenega oddajnika. Do takrat bodo končali s poskusnimi oddajami, redne pa prenesli na novo valovno dolžino, na kateri bo radio jugoslovanske cone Trsta redno oddajal.
Osem spominskih plošč žrtvam fašizma
Okrajni odbor Zveze borcev bo danes 8. t. m. odkril osem spominskih plošč, in sicer v Dekanih, na bivši postaji pri Kopru. v Šaredu, pri Sv. Antonu, v Cezarjih in Pobegih ter na Poljanah pri Koštaboni. Na teh mestih so postali žrtve fašističnega terorja tovariši in tovarišice Marija Šeguli in Akvelina Bembič, Danilo Bertok Bruno Pobega, Lazar Kavrečič, Nikola Vatovec, Josip in Ernest Jakomin, Alfonz Turk, Rino Vatovec, Marij Bordon Milko Vatovec, Marijan Vatovec, Aleksander Kavrečič, Josip Jakomin, Marij Jakomin, Lazar Muženič, Valerij Viler, Anton Viler, I-
van Stefančič s sinovoma Zorkom in Vladimirjem ter Vladimir To.škan.
Zaključek proslav dneva vstaje istrskega ljudstva bo v nedeljo 15. t. m. y Borštu, kjer bo partizanski tabor, istega dne bodo na bunkerju, kjer je padel poveljnik komande mesta Koper heroj Planinec Franc-Frenk ter v Herpeljah na hiši, kjer je komanda mesta imela svoj sedež, odkrili spominski plošči.
Okrajni odibor Zveze borcev vabi člane in prebivalstvo, da se udeležijo svečanosti.
Otvoritev nove šole v
Včeraj so v Bertokih odprli novo šolsko poslopje. Ob otvoritvi jg navzoče matere z otroki in učitelje pozdravil tajnik krajevnega ljudskega odbora, ki je v svojem govoru poudaril, da se bodo v novi šoli učili otroci slovenske in italijanske narodnosti v duhu slovensko italijanskega bratstva. V imenu okrajnega ljudskega odbora je govoril tov. Srečko Vilhar.
Nova šola ima tri učilnice, knjižnico, predavateljsko sobo in širok hodnik, ki bo lahko služil za šolske prireditve. Solo bo obiskovalo okoli 90 učencev slovenskih in italijanskih staršev.
Po slavnostni otvoritvi je bilo otroško rajanje, danes pa se je začel redni pouk.
Planinsko društvo Trst prire. di v soboto dne 22. in nedeljo 23. t. m. izlet v gornjo Soško dolino in- sicer; na Krn, Bovški Grintovec ter Trento kot izhodno (očko za izlete k izviru Soče, na Vršič, na Triglav, pred. vsem pa na Kriške pode, kjer dokončujejo nov planinski dom Vpisovanje pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13. od 17. do 19. ure do vključr.-o 11. t. m. Odhod bo v soboto dne 22. t. m. ob 14. uri
Obvestilo izletnikom v Komen
Izletniki, ki potujejo s kolesi dne 8, t. m. na izlet v Komen, naj se zberejo na bloku pri Fernetičih ob 5,30. Motoristi naj se zberejo pri Fernetičih ob 7,30. Avtobus za Izletnike odpotuje ob 5,30 z nabrežiriskega trga, Iz Sem polaja pod Furlanovimi ob 5,45, za izletnike iz Saleža s križišča pri Bajti ob 6. uri, Iz Gabrovca ob 6,15,
^oslova obletnice ustanovitve druge brigade KNOJ
Okrajni odbor Zveze borcev za Novo Gorico vabi vse bivše člane VOS, VDV in druge brigade KNOJ, naj se udeležijo proslave sedme obletnice ustanovitve druge brigade, ki bo v Novi Gorici dne 16. t. m. ob obletnici priključitve Primorske k FLRJ.
Spored proslave:
Dopoldne ob 9. uri prihod in sprejem vojnih patrulj in predaja raportov; ob 9.30 govori; nato zbor borcev VOS, VDV in II. brigade KNOJ.
Popoldne bodo najprej motor, ne dirke, nato kolesarske dirke, fizkulturni nastop, kulturni nastop. Po končanem sporedu sle di ljudsko rajanje.
Obvestilo izletnikom openskega okraja
Odhod avtobusov za Novo Gorico ob 4. uri zjutraj pred kinodvorano na Opčinah.
Grupa kolesarjev z Opčin za Koprivo ob 5. uri na bloku.
Grupa kolesarjev V- Velikega Repr.-a za Komen ob 5.30 na bloku.
Grupa kolesarjev iz Padrič in Trebč za Koprivo ob 6. uri na bloku.
Motociklisti za Novo Gorico ob 8. uri na bloku.
Opomba: Izletniki naj se v soboto zglasijo na kraju vpisa.
Izlet na Pivko do Knežaka
Prosvetno društvo Srečko Kosovel priredi v soboto — nedeljo
Vabilo članom »Delavskih zadrug"
Člani ((Delavskih zadrug* so v nedeljo 9. t. m. ob priliki 29. mednarodnega zadružnega dneva vabljeni, da obišče-jo ob 10.30 glavni sedež zadrug na Passeggio S. Andrea 68.
OF
Množične organizacije I. okra. ja organizirajo 3-dnevni izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra.
Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. 1.
V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič* Ul. Bo-vedo 43.
8c * *
jpooooo*^; 0 čestitke
q Tov. Bredi in	[I
lovnemu tovarišu
je
rdi«
ORauberju se i\ m v
Osnoči hčerka. Srečnin» šema izreka kolektiv ,. n morskega dnevnika*
U ne čestitke.
C^ooooo^
Okrajni odbor OF za II. o-
kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da bo izlet rja zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonja, VOM, Center mesta in Sv. Alojz dnevno' Thh stadionu «Prvi maj* od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv. Jus vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. Vito 17 in za sektor Lonjer-Katinara dnevno pri tov. Marici Cok - Gašparijevi v Lo-njerju.
Skupr.-a cena vožnje, hrane in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir.
Vpisovanje se zaključi 10. septembra.
Odbor OF III. okraja priredi 3-dnevni izlet r.-a zagrebški velesejem 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna «La Spe-ranza* vsak dan od 18. do 20.30 ure.
* #
IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri.
Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu.
##81
Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet r.-a velesejem v Zagreb za 22.,	23. in 24. septembra
vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) Boljuncu pri tov. Sar.-cinu Marjanu, v Borštu pri tov Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Frar.-cu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu.
8t # 8i
Vpisovanje za izlet na zagrebški velesejem, ki bo 22., 23. in 24. septembra:
Bazovica, na sedežu OF, dnevno od 20. do 22. ure.
Padriče, pri Grgiču Svetku, štev. 52.
Gropada, pri Milkovič Mariji, štev. 5.
Trebče, pri Kralj Anici, štev. 201.
Prosek, pri Briščku Alojziju, štev. 199.
Kontovel, pri Danev Ivanki, štev. 6.
Col, pri Guštinu Albinu, št. 4. Veliki Reperj, pri Škabarju Karlu.
Opčine, na sedežu OF, dnevno od 16. do 20. ure.
Vpisovanje se zaključi 10. t. m.
>» * *
Odbor OF nabrežinskega okraja obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo izlet na zagrebški velesejem dne 22., 23. in 24. septembra, Vpisovanje:
Za Sesljan, Vižovlje, Ce-
sZARJA V SVO0°Dl’ SempolJl
h 15- ^
V nedeljo 9. t. m. of ,
PEVSKI KON$K#
Sodelujejo: Pevski zt*!!L
n. j _______•
Podgore pri Gorici. '., > (M. Maliji Barkovelj, «S.
ški zvon«, «M.
od Sv. Ivana, «Ivan ■ j,, s Proseka - Kontov^ ^ pevski zbori iz Sa'6* :, brežine in Šemi
Po koncertu prosta 1 ob domači pijači in
ROJSTVA, SMRTI
IN P°\
Dne 7. septembra bilo 13, umrlo pa je. lu.".Iine E
f <?!
Trstu rodilo 10 otrok 'j, Poročili so se: oficir
licije Robert Brune Janette Gaskell, podollC ^ vojske L. Paul Wynn nistka Nerina PanSo5u.# L civilne policije Gian & {/ chi in šivilja Maria jtf agent CP Giorgio Sc-h> spodinja Ada Zanon, v0j («1, vojske J. Edvvard CoV‘»»pJP .spodinja Adua Spadarft $
Bruno Grandis in urade1 pj#
- - - -
i*'
la Fedel, tehnični ura^ntort
Coloni in gospodinja
nafin, uradnik Tullio S0-;,i? radnica Liliana Furlan, P $9 be Maroi Del Rosso-(t°T ^ teijica Maria Grazia c,„ d(V delavec Gottardo Zali«'’ iiF
re1Tm
i ia ViC
nja Maria Posar, uradn1*_ 0
ka lolanda Della Fioreirt11’^' nik Mario Palmerini F, yitf
Orazietti in pletilja ® [ur ih riati, uradnik Mario r*' radnica Vanda Millo. " j/ Aldo Massaria in frize1* , la Vescovo.	atC,
Umrli so: 77-letna fr 54-Ietni Ermenegildo c,3!or.. na Viktorija Stegovecn gfe5? stiani, 64-letni Rodolfo , « 90-letna Caterina pie5-rta t Marcbiori, 71-letna Alo' (jf. ni por. Di Maržo, 65-let ^ mo Rizzi, Gianfranco ,A# star en dan, Antonio ™ mu star 9,35 ur, 85-letni setti.
MALI OG-,;
ISCEM ZAPOSLITEV P'#/
družini za ves dan ali P* ru. Naslov na
zaoreP
velesejem
z avtopuim**.
od 20. do 23.
in z vU*»V od 22. do 24. seP
 * .
Vpisovanje P{j Express», UL *' j. s* 5 b - tel. 29243 tembra.
štiridnevni J, od 24. do 27. seP
vzdolž dal*®®/ M v
obale do a
Telef. štev. ^
Vpisovanje °d septembra.
dne 29.-30. septembra izlet v Kne- rAff, ?,esM?,"’,	VIŽ0vUe.	Ce-
žak na Pivko	f.ovMe. Mavhinje pri tov. Legišl
na rivKo.	t Vižovlje U. Za Devin in
žak na Pivko.
Vpisovanje ob sobotah, v ponedeljkih in sredah od 19.30 do 20.30 ure na sedežu društva, Ul Sv Vida št. 17.
OBVESTILO IZLETNIKOM V ILIRSKO BISTRICO
Obveščamo vse, ki so se vpisali za izlet v Ilirsko Bistrico, da bo odhod v soboto 8 t m’ ob 16. uri izpred Ul. Fablo Seve ro.
Stivan pri Miri Legiša v Devinu 43. Za Medjo vas pri Lllianl Legiša. Za Sv. Križ, Nabrežino, Slivno, Sempolaj, Prečnik, Praprot, Trnovco Bajto na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini št. 89. Za Samotorco, Salež In Zgonik pri Miliču Milanu Salež 37. Za Gabrovec pri Kralju Ivanu lz Gabrovca. Vpisovanje se zaključi 11. septembra, Cena za vožnjo, hrano in prenočišče za člane vseh množičnih organizacij 2900 lir, za nečlane 3000 lir.
adex-iz!J^
tridnevni 22.. 23. in 24.
ML
Poreč
dvodnevni 22. in 23. *ep
' M
V’
trt"0
Opatijo-
29. m 30. sep'
v Maribor»
ENODNEVNI ^
23. sePte01
Škrbino na
Telcf- itey[.
Vpisovanje septembra.
primorski dnevnik
Q^_jtoletnici smrti velikega Črnogorca pesnika “Gorskega venca,
8. septembra 1951
Pozneje črno-
vtf NieS^ a -Peter ll- Petr0' 1813 *^ 3e rodil 1811 al‘ biV^\Njegoš*. Ko mu je k	Vg?	p stric vzel
za niegovo 1)1 »	t?®11	na	Cetinju
Pczaeje k- (v ,Boki Kotorski).
Kja itaiif?	Je do!°čil za svo-
^ien^,ga	^ v šo
E*' JiiiSi taJfliku. pesniku Si-1,1 !voW^Vlc.u,- Ta nenavadni kitast „ tal. a°vek, bohem in *r"^e’ ,^Je	061 «za
Čeprav 5iore' uvajajoč ga,
^ filo^ffi- 6matično- v klasi" T m ^lJ0 m slovstvo.
Uanrl m?8? ^ sta‘ri 1
“ta* Rade mu je postal
(1811-1851)
•tebSTA, i* moral po-al»i sknS Polane vladika -V 0=eh^^Cast mu ie mo§la
Ugled in™!1,73 dati. potrebni P^išiifoL. ,se ^ najprej Jast svo L*^ k™ sprejel na J?' Nalog? v?red?iku ^e Pe-“iia lahfa o -}° Je Prevzel, ni gati Črni '	je Kotel poma-
£!i » znotraj u'^(1fti j° na zu-Pravil «KUwS, ,NaJPrej je od-
?,Radoni^TlladursJvo>>> ker
Vali še ^ \kl s? to čast uži-^ettu jo beneških časov \ Vzpeti *>	hoteli	po-
iem je u^tw^n'e oblasti. Pojavni svet	ki je bil
Posebno	^dasče obenem,
H br^f - a najvažnej-Prva i’pt= • uvedel davke.
L3	tudi b«-
ko'0;	,	bilo	tvegano
loviti r>omLPe 1 znal za-Rusiie-
* D-i Postal 'fl '^f61 na Rusko, ?-bi Wil?dlka' hkrati pa £1Cenie svoi-i? °P°ro za ures-55® na^ Jlb načrtov. S svo-
. n lažetTp1‘le sijajno uspel. >iao narte,! vrnitvi v do-> med g™ sv°je P°slan-to0ni. Da hi ™-°g°rskim Ijud-l8j,aasI>rotnik^,8 ^.etke svo-S- Ponovnn ’ Ka Je moral Wat ^ dohr V Rusij°. Tudi h 3> je zn^° pravil, zlasti Pomot Preskrbeti še de-v š°le u^ioZdaJ ^ lahko zi-i? hrano 7!iJ ,val pota, kupo-?, S^o w lJudatvo itd. Ko
in^rotf"^ T5a proti
tu*? Pašam nt Rednim turne ** težko fIe?e' se je l°‘til
SL kočljive naI°-
ie 2en>liiii »»ral prodati trn« eSel \^a V ®oki. zato pa
^rne S “*■&* san?ost°j-
W »» s>U , ,lre’r se Je P°-ft5e<iovania t P^odibo *■--fNa zlil Turčije. Tudi ? Ure««,: “ženskim na
* P<?godibo brez 'ci)e. Tudi po-;im pašo so bi-s	slabo	pa je
V dva Ž;klm- ki ie bil
<re«', >1 i
:ej u^ '~ uu Pasc s «,^3na. slabo
n ^kem ^.rnogorska otoka Dnnafn . Zaman H ViJ^rij-v. , pridobil po-Vffzantan^6. In ruske eiplo-•»{S l84fi.J47	? druga pat
O ^Pustib'- • ska<lrski pa-t^SSrJl,^ ko ^ je
'SftL*4!0 ki našel v Crmni-.Ob J^.^rnik^ 0rganiziral
184S- j« vla’
Odit,.: 5ivel in sanial n
virf*tvi w ei ln sanjal o 4^;ji ^Tatov in Srbov * o&- Prmra^,Bosnl » Herce-<T^eno 3i/'al ^ J«8« da w
tudi j pomag’ala ga je boječno Zakaj Nje-j«Vton je dvav^3* tuberkulozo. J ^eann.. krat iskal zdrav-
tla	19- oktobra ”1851.
mf^nu irai011^ • Pokopan je ba«?*°šev<) S j« sam želel. ^ zn • 8 nei,w Jenje je bilo V*li]?a!?enit Tlno bogato. Bil K* e>uh LV adar- bil je tudi ^ veli'k jjesnik.
%^,M«itPliče _?am izobrazil.
^fazbl ^r>e Č. n«o .mogli dati
^	riLfak?Jučene izo-
Lj^^eč brai b Pisateljev »Udi n1, n,ske in v tem ^ ifc. Znal feV?d^.- slasti iz janskj d’ francoski
.tl^&r^Š^etih, še Preden
ste
?SiV ifih,
vzoru ljudskih
**lu ie malokje drugod.
poezija
ltk‘? . MiijVlj DU? tudi
mrifia’ mešanica
Sili V^- Ta vnP ?erai-^“
®° Pi'iEnrtJ:V bi lahko zasle-
ke v čuda
nerazumljivem
*>jav Prvi h- . ceti
.Sodnicah in oc«h, ki
pit^rska 3ta?J°6ih sodot Koix[arosti hw,’lva v knjižici
W®o, pr<»lavlja tu-Ki J? Po t»S °dliada», •-
^Afcjofiih Sa
Vig^ Jarrv...JUnastva v ■1^
tthrst,t<nic	5i™.	iNe-
J? ew Vil Po ra,™ue,lnih Pesmi 5?)V>2? v rvJ ?nih lisi ih, vča-L9 M^ša ^ubnih tiskih. Za ?lsMh-r°ko2n?: Pa veljajo Lu. Sfe ep,2^ <1845) versko-(f« 7,S«Tv Miltonovega S>(1«47) ;ra». .Gorski ve-
izvrstnih karakterizacij;, ki pa se v njej pomanjkanje draima-? dinamike zaradi njene realistične snovi 6osti bolj občuti ko v Gorskem vencu. Brez dvoma pa je Gorski venec najimenitnejše Njegoševo delo, ki je edin o pesnika rtapravilo nesmrtnega.
* * *
Gorski venec pomeni toliko ko ~ črnogorska slava. V rokopisu j’e pesnik prvotno napisal kot naslov «Izvijanje iskre*, «Izviiskra» in «Izvita iskra« (ukresana iskra), to je spev o začetku osvoboditve izpod turške oblasti. Po vsebini gre torej za uničenje poturčencev v zadetku 18. stoletja. Sicer Njegoš ni nameraval pisati zgodovine, to mu je samo okvir za vse, kar je hotel povedati s svojo pesnitvijo.
Predvsem je Gorski venec pesem svobocie. V sedemnajstem stoletju so Črni gori pretili notranji nasprotniki, poturčenci, pretili so ji zunanji sovražniki, Turki. Kakor vladika Danilo je prišel_ Njegoš do spoznanja, da je rešitev le v borhi. v neprestanem boju, pa naj sie zgodi kar koli, zakaj tudi če bi pekel vse požrl.
na grobovih spet bo cvetje [vzklilo za bodoče kter0 pokolenje.
Prej ali slej se morajo pokazati sadovi borbe, sadovi žrtev, saj
ni vstajenja, kjer bilo ni smrti.
Blagor njemu, ki živi na veke, cilj imelo je njegovo rojstvo, večna bakla je v temnici večni, ne ugasne, ne zgubi svetlobe.
Le slutimo lasti in imenu, nadaljuj se borba neprestano!
Naj zgodi se, kar ne more biti — naj -potre nas peklo, vrag pokosi, na grobovih spet bo cvetje vzklilo za bodoče ktero pokolenje!
Naj iivimo, kot dozdaj smo, bralski, pa ljubezni večje ni potreba
Kaj je človek? Vendar bodi človek! Ce ime on častno si zasluti, vreden je, da je prišel na zemljo, a brez njega, kje naj mu bo mesto? Rod, ustvarjen, da te pesem poje! Vile bodo večno tekmovale, da dostojne spletejo vam vence, in primer vas pevcu bo pokazal, koga pesem naj slavi nesmrtna! TeZek venec, ali sad je sladek.
Ni vstajenja, kjer bilo ni smrti:
Sc vas vidim pod mrtvaškim prtom, čast in narod sta se prebudila.
Slavno mrite, ie je treba mreti! Obrazdana čast v&ge hrabre prsi, v njih za vdanost v boli ni prostora.
VTISI Z RAZSTAVE
Dražje so želeli
Kmalu ob vhodu v večjo dvorano na stadion u naletimo na sicer m»nj opazen, a nič manj zanimiv dokument: ljubljanski novinarji prosijo italijanskega okupatorja, da bi smeli nositi orožje. Toda glej, okupator teh ponižnih hlapcev nič kaj ne upošteva. «Ne!» je z odločno roko napisal okupatorski funkcionar. Pravico do orožja imajo samo tisti, ki so uinquadratiii v kolaboracioni-stičnih vojaških formacijah, dati orožje »politikantom pa bi bila napaka in znamenje slabostin. Ne, tem res ni treba orožja. Ti nam bedo pete lizali, tudi če naši biči švigajo preko njihovih hrbtov. V teh ljudeh ni več časti poštenega hlapca. Lahko jim pljujemo v cbraz in se nam bodo klanjali do tal.
Dejali bi, da je to ljubljanska zadeva, ki spada že skoraj v preteklost in ki nas v Trstu ne more posebno zanimati. To bi bilo do neke mere res, če ne bi bila stvar za Trst le precej zanimiva. Med imeni prosilcev. ki bi bili radi nosili revolverje, sta dve tudi v Trstu čudovito znaini. In zlasti pri enem imenu nam je ta dokument eno potrdilo več: že pred vojno prodana, izdajalska duša, med vojno bruhajoča sovraštvo in posredno kriva groznega gorja. Kaj zato, če je I ta človek obdarjen z neko formalno kulturo, s katero sedaj vara dobromisleče ljudi preko radijskih valov postaje Trst II! Njegova krivda ni zato nič manjša, temveč ga le še bolj cbtežuje. In vemo: kljub propadlo sti niti lastnega glasu v sebi ne bo mogel za vedno prekričati. Njegova formalna kultura mu namreč pomaga ločiti med edipovskim kompleksom in Kajnovim znamenjem.
ima ono Hi
Ze sedmo leto vstaja v začetku gledališke sezon« pred upravo Siov. narodnega gleda, lišča vprašanje: «Kje bomo igrali?« To vprašanje je posledica požiga Narodnega doma in gledališke dvorane tedanjega Dramatičnega društva z dne 13. julija 1920.
Komaj so jugoslovanske čete v maju 1945 osvobodile Trst, že se je vrnila z njimi partizanska gledališka skupina in nastopila s slovenskimi predstavami. Ko se je nato razpustila, je stopilo na mesto nekdanjega tržaškega gledališča današnje Slovensko narod, no gledališče, sestavljeno iz starih in novih članov, in se lotilo Trdega dela za obnovo slovenske odrske umetnosti Trstu.
Ni imelo svoje dvorane in je zahtevalo začasno nadome stilo, dokler se ne doseže povrnitev škode za požgani Narodni dom. Kot edino stalno gledališče v Trstu je igralo sprva y dvorani gledališča Penice in gledališča Naziona-le. Fašisti in šovinisti so napeli vse sile, da bi to preprečili. Organizirali so nasilna krdela, ki so napadala obiskovalce slovenskih predstav. Za. vezniški vojaški upravi so do-dopovedovali. da Slovenci nimajo pravice do predstav sredini mesta, in dosegli, da si je ZVU začela umivati roke in ponujati Slovencem dva. rano na robu mesta. Te ponudbe so se izkazale za ne-
Saški kralj Friderik Avgust II o Njegošu
O# blmabii Si ga vladika dlje ^p^rnlpal, pa je prejel potočila, da na tuiShi mo,ji m mitu m %ato i/ii mogel del j iMtati
Leta 1838. je potoval takratni saški kralj Friderik Avgust II. ob dalmatinski obali. Do Trsta se je pripeljal z vozom, od tu pa je nadaljeval pot na posebnem parniku. Kralj se je posebno zanimal za botaniko in tudi na to pot j'e šel z namenom, da spozna rastlinje ob Jadranski obali. O svojem potovanju je pisal pedtroben dnevnik, V njem opisuje tudi svoj obisk Črni gori in njenemu takratnemu vladarju P. P. Njegošu, Dne 30. maja je bil v Kotoru, 31. pa je nastopil svojo pot proti Cetinju. V svojem dnevniku piše-otem:	•>	......
Okrog 11. ure smo nastopili ppt v C mo goro. JMprva j«., bile 7. ura, ko je bil sinoči poslan sel na Cetinje in se je vrnil s povoljnim sporočilom, da mf pričakuje vladika na Miracu.
Bila nas je precejšnja karavana. Razen mojega spremstva sta bila z nami avstrijski polkovnik Karaskaj in stotnik O-eškovič, zunaj mestnih vrat pa se nam je pridružila številna esko-rta oboroženih domačinov, njim na čelu knez* iz Skalijar jev Boško Djuranovič. Ta je bij najznamenitejša oseiba v našil’ vrstali. Djuranovič je bil predstojnik vasi Skalijarji, ki meji na Kotor, bil je petdesetleten čvrst možak, in je rad slišal, če si ga klical za ((kapitana«; v francoskih časih je bil namreif totnik v deželni bramfoi, ustanovljeni proti Cmi gori. Ponašal se je tudi s svojim znanjem jezikov in s poznavanjem zgodovine. š'e bolj pa s svojo kla.
Knez je vaški župan, činski predstojnik.
ob
sično izobrazbo ter je rad vpletal v govorico antikvarne cvetke. Komaj smo zapustili Kotor smo se začeli vzpenjati. Skraja nas je vodila pot skozi dolgo vas Skalijarji. Povsod so nas obstopalj moški in nas pozdrav, ljali s streli; mnogi so se nam tudi pridružili. Vodniki pa, ki so hodili pred konjem in z njim vštric, so bili tako pazljivi, da se ni bilo treba bati nevarnosti Za Skalijarji smo zapustili ce-sto v Budvo in pot je šla str mc navkreber med golim ska lovjem.
Ko smo se vzpenjali morda kako uro-, smo se približan le vo ob poti črevesni skupini, ki je varovala v svoji senci studenec. Tam je stal nadpovprečno visok mož temnih las, s kratko brado, malih, bliskajočih se oči; pravi slovanski obraz. Ob lečen je bil v dolg, črn površnik, ki mu ga je spenjal rdef pas, bil je v širokih hlačah, na glavi je imel majhen turban. To je bil črnogorski vladika Peta Petrovič Njegoš. V prav razum, ljivi francoščini nas je povabil, naj sedemo na kamenito klop pod drevjem, dal je pripeljati enega svojih kenj in mi ga ponudil za ježo. Spremljala sta ga le dva moža njegove telesne straže, drugi njegovi zvesti sa bili spričo grozečega turškega napada razposlani po vsej deželi.
Sedanji vladika je nečak znamenitega Petra Petroviča, ki je svoje ljudstvo hrabro branil pred Turki ter vodil Črnogorce v Dalmacijo na pohode.
Pri svojih ljudeh si je pridobil tako spoštovanja, da so sklenili, voliti njegovega nasledni-
ka zmeraj iz rodovine Petrovičev. Zapustil je dva nečaka, starejši bi imel prvenstvo do nasledstva. Vladika pa mora bi ti menili in se zato n'e sme ženiti; to pa starejšemu Petroviču bržčas ni dišalo, zato je prepustil svojemu nečaku, sinu mlajšega brata, naj vlada v Črni gori; kazno pa je, da opravlja ta svojo dolžnost modro in s talentom. Takoj, ko so ga izvolili. je šel v Petrograd, kj-er so ga posvetili za škoia, in ob tej priliki je prepotoval del Nemčije; sam mi je pripovedoval, da je bil takrat tudi v Dresdenu. Svoj'ega pokejnega strica je razglasil za svetnika in hrani njegove kosti kot svetinjo v neki kapeli na Cetinju,
Čeprav je rojen v revnem kraju Nj’egoši, ki leži ob krajši poti iz Kotorja na Cetinje, ter je užil v svoji mladosti malo izobrazbe, je vendar dosegel v izobrazbi višjo stopnjo kakor drugi njegovi rojaki. Pesnik je in je dal v svoji tiskar ni na Cetinju natisniti malo zbirko svojih pesmi. IVteni je čez nekaj časa poslal pesem, v kateri opeva moj obisk.
Ker je videl, da mu je potrebno znanje tujih jezikov, če si hoče pridobiti kos evropske civilizacije, si je v Trstu najel učitelja francoščine, po imenu Jeaumes, ki prebiva pri njem na Cetinju; tega jezika se je v kratkem času toliko naučil, da sem. se lahko sporazumel z njim in izvedel od njega marsikaj, nisva pa se mogla razgovarjati na dolgo in vsestransko.
Pripeljali so mi majhnega turškega temnega rjavca z Imenom Arslan; kakor mi je pra-
Mali
rana pesnitev
1 6r= * Carin 1 • Pes
uv dobrih vsebtije ne.
Ul lirskih mest in
I
vil vladika, mu ga je podaril prejšnji skadrski paša ,s katerim sta bila prijatelja (dejal je: nous etions demi-freres).
Prav vesel sem bil, da sem se preselil z rfezanesljivega damskega konja na malega Turka, ki je tako varno stopal po najbolj nevarnih mestih, da sem ga razjahal le. če mi je svetoval to sam vladika, če me je zvabila botaniška najdba ali če se mi je zdela bližina prepada ob strani sumljiva. Kjer so bila potočki ali skalne taz-poke, me je dostikrat prijelo, da sem popolnoma popustil vajeti. da bi videl, kako si poišče Arslan. svojo po.t, zmeraj pa si je izbral najbolj varno, ki bi je sam na prvi pogled ne našel. Vrh tega je bil konj zelo lah-koben in se je neprestano živo prestopal.
nih pobočjih, da bi našel pripravno pot čez posamezne travniške predele. Sploh pa se je pokazal % človek šele na konju prav moža.
Mala skupina je zbujala pri prebivalcih teh divjih gora vidno zanimanja. Na sosednih skalnatih vrhovih so se zbirali pastirji in nas pozdravljali z veselimi streli iz pušk. V hipu so bili ti drzni plezalci pri nas. spoštljivo so se približali vladiki. da mu poljubijo roko in prejmejo njegov blagoslov, in so se uvrstili v: naše spremstvo. Vladika me je sicer pohvalil, da hodim ket Črnogorec, vendar je bila to silna hiperbola.
Ko smo prejahalj osem ur pd
jedilnica, je bila mala knjižnica največ' z ruskimi knjigami, ki jiK je podaril ruski car. Nad široko francosko posteljo me je skraja začudil kljunčkajoči se par golobov, kot malo pripravno znamenje za škofa, ki živi
sva se vrnila v samostan, kjer so pripravili zajtrk.
Na vzhodni strani recikih cetinjskih hiš je stala nedaleč od samostana nova, nekam boljša hišica, kjer sva naletela na evropsko oblečeno, še bolj mlado
Pot iz Boke Kotorske v Cetinje
z vozlišč partizanskih poti
^dohabjan  na Primorskem
Po daljšem jahanju je karavana zjahala, konje smo pustili, da so se pasli, nas pa je poživil hladen požirek. Levo od poti sem zagledal, kako pripravljajo ljudski obed: celega janca so pekli na lesen'em Ražnju. Kmalu so prinesli pečenega janca na leseni deski, Črnogorec je potegnil handžar in ga razsekal z njim na večje kose te pa je razdelil potem z ne prav belimi rokami na manjše ter mi jih ponudil, naj jih vza-rnern prav tako z golimi rokami- Čeprav se nisem mogel docela otresti zoprnosti je bila pečenka izvrstna. Piti so nam dali kozje mleko, v katero so vrgli sneg, da se je ohladilo. Ta originalni obed me je spominjal na Homerjeve čase in vse skupaj je bilo prav posebno. Med svojimi, deloma k drevesom privezanimi konji je počivala oborožena truma, v njeni sredini boj'eviti šikof jn oni popotniki. v svoji evropski obleki, ki se je ostro ločila od drugih.
V najbolj divjih klancih je bilo še dosti snega in nekajkrat smo bili prisiljeni, da smo ga preičkali. Enkrat je vodila naša steza navzdol v precej strmo in oeko sotesko, kj'er niso dale strme rebri konjem ni-kake gazi in smo morali jahati po celem; pod snegom pa je bilo skrito poledje. na katerem je mojemu zvestemu Afslanu spodrsnilo. Spolzkih tal pod seboj se je ustrašil, pomigati si je hotel z majhnim skokom, pa je spet malo zdrsnil z zadnjimi nogami; tedaj je stisnil vse štiri -skupaj, čudovito okretno obstal ter mi dal čas, da sem zja-hal in utekel dalji nevarnosti;
, ta sicer ni bila prehuda, lahko Pa bi si na skalnatih tleh zlomil nogo. Vladika, ki je jahal tik za menoj, je od1 strahu ves prebledel; saj mu bržčas ni bilo vseeno, če bi doletela nesreča njegovega gosta na njegovem konju. Občudovanja vreetna pa je bila drznost, s katero je dirjal vladika na svojem turškem konju po najbolj strmih skal-
Cetinje
Kotorja, se je končno odprla pred -nami široka -kotlina in na njenem koncu so nam pokazali samostan Cetinje, prestolnico vladikovo. Ta me je vodil po ovinku, da bi imel tja položnejšo pot in bi prišel od ravne strani.
Ob dolgi vrsti Črnogorcev in med neprestanim streljanjem smo dospeli do samostanskega vhoda, pred katerim sta stala dva mala topa. ki sta začela s svojimi salvami že, ko smo prišli v ravnino. Sonce je šlo že za gore in bliski iz topov so obsevali čudovito poslopje in množico svojskih bojevnikov, ki so stali okoli. Vladika me je peljal v sobo, pripravljeno zame: v svoje lastno stanovanje O eleganci kneževega stanovanja se tu sicer ne da govoriti, vendar je bila to kar čedna gostinska soba. Sten niso pokriva-le ne tapete ne slike, bile pa so čisto pobeljene; okna in vrata so bila kakor pri nas v go-stinstvih; pohištvo preprosto, pa povsem evropsko. Namesto verskih znamenj, ki bi jih pričakoval lahko v škofovem stanovanju, j’e visel v spalnici Skenderbegov meč med nekaterimi pištolami, na delovni mizi je ležal Dictionaire de 1’Academie in poleg njega razne francoske knjige; v predsobi, kjer je bila
,!c^an«fcn7ž*5-:ie iz četrtkove številke) Vi* £ °kr°o	1	Je	_Pohabil, kolikokrat
je ropotalo
jv. fe sŠ^teveku^fS; nn(i Vrtojbo,'Črničami in Predmejo? i>i J1 s#rn -- sT>om.inu n n znance ki xn tam. tmrfJi
W l« 1,:	io spominu na znance, ki so tam padli.
^ “Pčfee kanf?S skupil tam blizu. Glej ostanke hujiOoa ?Tin«sle JmitLZ^r&zn^nih nabojev! Vrag si ga vedi, pe^etn n„ l , n*srečo. Vzamem si eno Zfi spomin »«« im ‘ n? neskončne	n
Po vt»^ončno dol00 in trio Uzn-nit. Neumnost, kakor da m
cesto. Se zdaj ne bi bilo vsega
Ir Z lZanih w■■	Katcur	aa	ne ui uuo vsega
le nJ	fe nrit- voli- Zato stran s sanjarjenjem in
*vijvm *. na Čaven in potem na Predmejo. Jn
S«-. -........ .....
rrir^fi h]Lro.	drugi	konec	mzseinega	gozdu.
kamni ob cesti pa se začuda
<U(i	1	*•*---	-	-	-
njlcah. moram priti
Kut
^	“Pet*u/e- fi° Mali-h Lažen ii
» 0 na (e.u c? b & dobro stopil
Ur,? &oti y 2V? vnapre i v
se že.
Srečaš domov hiteče sekače: in od tam do Pazi na kri-
iii{h	i v, u na	uuoro siopu. raz i	na kti-
.p°t(, »ki Parfij.1' Htfcoli na desno!« Glej ga sektasa er smo i?**0 sni o, če nam 1 '-J-	--------
je kdp takole raz-
. edeli, da je nič koliko kri-Karta	.raf	in	tu<ii	meni	se	je	zdaj
iPrhda.Mr}Zncmske Planote v «Priročniku za b:l? ' cest 111 križišč pa od sile, kdo bi se
Kdor se je tukaj pozimi razhajkal, izgubil zvezo, tega je iz nepreglednih gozdov in pečin rešilo le še srečno naključje
-&
Pbslednji ptiči se Oglašajo, mrak je čim dalje bolj n0st nad Čavnom se že kaže polmesec in mežika med redu-i-n,', oblaki. Na pol sem sc že odločil, da bom pač po partizanckn prenočil. Cez čas si rečem: «Potrpi, cesta je še vedno dobrn vldnd. Grem naprej, pa konec besedi, nekam bom že prišel Se okrog tistega hriba in nemara sem potem na dobrem tl Smola! Spet nič, o pač, okrog in okrog gozd in snnkniZn noč. Kar mi da duša, stopim še 6kmg naslednje m hriba slika je prav taka kot prej. Kaj torej? Naprej sem H za' klical spodbudno, kat včasih v koloni, ki se je trudna premikala navzgor, pa navzdol, okrog vzpetin, se krčila in stegovala ter trmasto lezla v noč in cilju naproti ' _. Žeja me, a vode nikjer; čutara je že davno prazna Dd ločim se, da bom poskusil s klicanjem: nOlop-lon-lom enkrat, dolgo, zateglo in še enkrat kratko. Zaman! I p 'nrf
MZ,SeglXluLa°Ve ^ dr°be med ^ mi P« «*t'
Spomin mi Spet uhaja k razbitim in zdesetkanim brigadam» ki so se umikale po zasneženih kuceljnih Trnovske
planote. Kd&r se fe tukaj pozimi razhajkal, izgubil zvezo, tega je iz nepreglednih gozdov in peči rešilo le še srečno naključje. Vsakdo je dobro vedel, da se je bolje drržati enote, tvegati še tako hud juriš, se prebiti iz obroča in si spet osvojiti cesto. Cesta in enota sta pozimi pomenila v Trnov-skem gozdu tolikp kakor življenje.
Ko bi se oglasil vsaj kak pes, potem bi že ubral pravo smer.
Kar bo, bo, sl rečem in po nekaj kilometrih še enkrat zaženem svoj vOlop-lop-lop». Imenitno, kar trije psi so se oglasili nekje v drugem bregu. Dobro je, si dem, in jo mahnem v smeri laježa. In res, čez kake pol ure sem že sedel za mizo zasilno obnovljene Umivnikarjeve hiše v Mrzli Rupi. Na poli sem se že vdill, da sem zašel, a kot se je izkazalo, sem imel srečo; nič manjšo kot partizani kadar so se lovili v temnih nočeh	po teh	novtastih	krajih’
Bilo je ze pozno za pomenek,	odšel sem na	sveže seno,
se vzleknil vznak ali spanca od utrujenosti kar ni hotelo biti. Slavec nekje v rebri je drobil neugnano in pozno v noč. Jaz pa sem naprej obujal spomine na naše boje med skalovjem m prostranimi gozdovi Trnovske planote. Na cestah, ki jo prepletajo čez in čez, so se po najhujši in poslednji sovražni ofenzivi zbrale brigade IX. korpusa, še vedno udarno sposobne in se s trnovskih slemen pognale v zadnji naskok na GOnco in Trst,
Morda je bilo občutje zavzet.nosti nad pokrajino, ki sem jd znova doživljal, krivo, da sam nisem vedel, kdaj me je zmanjkalo. Morda utrujenost, še verjetneje pa je bila tega kriva nepozabna preteklost, zvabljajoča me vedno dalje, dokler nisem slednjič obnemogel. Vem le tto, da sem spal dosti premalo in	ko sem	se zbudil,	bi se najraje	prevalil še
na drugi bok, če	me ne	bi vrglo	pokonci nasmejano j'UMro
in štorkljanje domačih okrog mukajoče živine.
(Nadaljevanje sledi)
v celibatu. Okras stanovanja pa je bila lepa bronsirana stenska ura z nihalom in zvočniki, dar grofa Lilienberga _ Vladika me je pustil nekaj casa samega, potem pa je pri-sel v škofovem oblačilu, da me pristojno pozdravi. Dolgi, vijoličast talar in slikoviti ki*oj grške škofovske noše se je zelo podal^ impozantni postavi in zdaj šele mi je bila jasna dvojna lastnost tega čudovitega moža.
Preoblekel se je zopet v prejšnje oblačilo in precej skopi razgovor je trajal, dokler niso pripravili večerje. Računal sem na Črnogorske jedi. zelo pa sem se začudil, ko so mi dali dobre italijanske. Živež smo prinesli s sebej. pripravil pa je večerjo italijanski kuhar, ki ga je pripeljal vladika iz Benetk.
Razen mojega spremstva je jedel z nami tudi vladikov stric podpredsednik skupščine. Ta je' bil sicer po naše oblečen, ampak dosti manj izobražen kot vladika, čeprav je služil več let v Rusiji. Vladika je znal poleg domačega jezika le nekaj francosko, njegov stric pa poteg ruskega še nekaj nemškega, zato se pri mizi nismo mogli kaj prida pomenkovati. Vladika pa je bil zelo ljubezniv in je razkazoval svoje poznanje francoske književnosti, ki je segalo celo do Viktorja Hugoja. Pripovedoval nam je tudi o svojem prizadevanju, kako bi raz-sfnl izobraženost med svojim ljudstvom. Zato tudi je ustanovil na Cetinju tiskamo, v kateri tiskajo z ruskimi črkami. V načrtu da ima tudi ustano-
ženo, ki je gladko govorila nemško. To je bila žena učitelja Jeaumesa, rojena Tržačanka; s svojim možem je šla v to odljudnost in je zatrjevala, da ji je prav všeč; tukaj je bila kajpada šele nekaj tednov. Gospod Jeaumes je pravi Francoz, vendar ni videti posebno srečen. Pravijo tudi, da ne vpliva najbolje na vladiko, ki ga zelo ceni; bojda vleče z nasprotno stfanko.
Nato sem prosil vladiko, naj m; pokaže svojo kapelo; storil Je to ne prav rad, ker se mu bržčas ni zdtela imenitna, ali pa, ker se je tam pripravljal eden menihov ravnokar na službo božjo. Med menihoma je bil eden, ki je znal prav dobro nemško.
Obiskali smo tudi vladikovo tiskamo in malo obstransko dvorišče, kjer so gojili čebele v izvotljenih, z deskami pokritih panjih.
Tudi glasbo Črnogorcev naj bi spoznali. Zato so poklicali po zajtrku starega vladikovega slugo, pravega navihanca. Njegovo glasbilo so bile gusle, ne-nekak.šne male gosli z eno struno; ob njenem hreščanju pojo na žaloben način v molu — kakor Sq rekli — posmi o črnogorskem junaštvu. Gusle so razširjene tudi po vsej Dalmaciji, poleg imajo še nekako preprosto piščalko.
Ob 11, sem sedel spet na svojem Arslanu. ki se je dobro odpočil po včerajšnji hoji, stopicanju in skakanju in mu je dal dobro voljo vojni hrup ob ne-—	.	prestanem	streljanju	za	slovo,
vitev šole pri samostanu, ker Res je bilo videti, da so pridno
jih doslej res ni bilo v državi; ni pa imel za to sredstev, pa tudi ljudje ne kažejo pravega nagnjenja za izobrazbo. Poizkusil je uvesti nekak šolski davek, kar se spričo svobodoljubja Črnogorcev ni obtreslo; rekli so da so se ubranili turške obla-sti zato, da bi ne bilo treba plačevati, če pa bi morali zdaj, da gredo rajši pod Turka.
Spal sem izvrstno in sem vstal 1. junija že zgodaj. Med Kolorčani in Črnogorci, ki so prenočili pred samostanom, sem šel, ne da bi mislil na kako nevarnost. saj mi je obetal včerajšnji prijazni sprejem popolno varnost. Pač bolj iz gostoljubja kakor iz skrbi pa je prišel vladika kmalu za menoj in me ni več zapustil. Sla sva po ravnici in se približala vzhodnemu robu kotline, kjer mi je obljubljalo skalovje, da najdem kako rastlinsko redkost, pa tudi tu ni bilo nič novega, zato
Žival veselili bojni glasovi in se je spominjala pri tem bržkone marsikatere bitke, v kateri je nosila svojega gospoda Vračali smo se bolj južno po drugi poti, ki je bila nekaj boljša kot včerajšnja. Tudi gorovje je s te strani manj visoko in tudi manj gozdnato Na desni je ležala mala vas.'Ko smo večkrat zajahali in razjahali, smo dospeli končno na gorsko sedlo Djurdjevo Sdrilo, kjer je črnogorska meja proti avstrijski občini Brajiči. Do sem me je spremljal vladika; sicer je nameraval iti z menoj v Budvo in od tam v Boko Kotorsko, zjutraj pa je prejel poročila, ki so ga vidno zaskrbela. Na turški meji ni bilo miru, Zato mi mogel dalj izostati. Sploh pa to jutro ni bil tako vesel kakor sinoči in videlo se mu je, da mu roje po glavi razne misli. Stopil sem s konja in šel peš Djurdjevo Sdrilo,
resne, ko je ZVU prepustila izvedbo načrtov tržaški občini — in ta jih je pokopala.
Slovensko narodno gledališče si je pomagalo z zasilnimi dru. šitvenimi dvoranami, od katerih mu je ostala po komin-formskem razdoru dvorana y Skednju. S tem pa seveda ni ugasnila pravica SNG do predstav v mestu. Občinstvo in uprava sta zahtevala na podlagi pravic in določb mirovne pogodbe souporabo dvorane občinskega gledališča Verdi: To zahtevo so podprle razne kulturne irj politične organizacije in prosvetna društva. Upravna komisija občinskega gledališča Verdi se je odteza-la jasnemu odgovoru in odbijala zahtevo brez vsake utemeljitve.
ZVU se ni zanimala za to zadevo. Na vprašanje uprave SNG, kako sodi o prejšnjih obljubah slovenske dvorane na robu mesta, je odgovorila 25. 5. 1950, da je »vprašanje slovenskega gledališča začasna odgodeno«. Ko je pozneje odprla Avditorij, je začelo v decembru 1950 igrati v njem tudi SNG na svojem železnem odru.
Dvorana v Avditoriju nima gledališkega odra in je po prireditvah ZVU in raznih drugih organizacij tako zasedena, da se Slovenskemu narodnemu gledališču priznata komaj dve predstavi na mesec, in še za te večkrat ni mogoče dobiti primernih dni in pravom časnega pristanka. Postavljanje železnega odra je zamudno in drago in ovira uporaba dvorane drugim organizacijam,] V sedanjih raizmerah je uporaba Avditorija vsekakor dragocena, a to ne more biti dokončna rešitev glede slovenskih predstav v mestu.
Jasno je, da imajo Slovenci kot eden izmed obeh domačih narodov po naravnem pravu, po načelih OŽN o človeških pravicah in po določbah mir rovne pogodbe o enakopravnosti obeh domačih narodovi tega ozemlja nesporno pravico do uporabljanja občinske gledališke dvorane. Ce je ta dvorana dostopna raznim potujočim igralskim družbam iz tujine in se v njej večkrat igra v italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini, ni prav nobenega razloga, da ne bi smelo v njej igrati SNG, edino stalno gledališče v Trstu. Kar koli se lahko navede zoper predstave SNG, sloni vse le ng fašističnem in šovinističnem pojmovanju odnosov med obema domačima narodoma tega ozemlja in nima po zmagi nad fašizmom prav nobene veljave.
Tudi če bi tržaški Slovenci imeli svoj kulturni dom z gledališko dvorano, bi jim to nikakor ne jemalo pravice, da gostujejo včasih v občinski dvorani s primernim številom predstav. ZVU, ki upravlja to ozemlje že sedmo leto in nadomešča od 15. septembra 1947 dalje tudi stalnega guvernerja, bi morala že zdaj uporabljati tiste določbe stalnega statuta, ki se izkažejo za potrebne. Zato bi morala uvideti, da ni mogoče brez konca kratiti Slovencem njih temeljne človeške pravice in enakopravnost z Italijani.
Ti razlogi s0 nagnili upravo SNG, da se ob začetku nove sezone poteguje za pravico do slovenskih predstav v občinskem gledališču. Zato je poslala te dni upravni komisi, ji občinskega gledališča in uradu za notranje zadeve pri ZVU naslednjo vlogo:
«Po krivdi tržaškega fašizma. ki je Slovencem v Trstu zažgal gledališko dvorano 13. julija 1920, je Slovensko narodno gledališče, edino stalno gledališče v Trstu, še zmeraj brez lastne dvorane. Do zdaj še ni bilo mogoče doseči povračila škode ali nadomestil* za dvorano.
Slovensko prebivalstvo Trsta ima prav tako pravico do svojih predstav v občinskem gledališču kakor italijansko. Slovenci plačujejo davke kakor Italijani in imajo enake pravice. Zmaga nad fašizmom v drugi svetovni vojni je to naravno pravico potrdila in utrdila z uveljavljenjem načel o enakopravnosti obeh domačih narodov v Trstu. Isto pravico potrjujejo načela o človečanskih pravicah, ki so obema narodoma tega ozemlja zajamčene v sedaj veljavni mirovni pogodbi, po statutu Organizacije Združenih narodov in po načelih, ki sta jih na tem, ozemlju dolžna .vrniti Var- ’ nostni svet OZN - Zavezniška vojaška uprava Kot njegova predstavnica.
Uprava Slovenskega narodnega gledališča prosi, da Uprav na komisija občinskega gledališča te razloge upošteva in ji čim prej sporoči za sezono 1951/52 sorazmerno število dni, določenih za predstave Sloven. skega narodnega gledališča.
Uprava Slovenskega narodnega gledališča je poslala danes Zavezniški vojaški upravi prepis te vloge s prošnjo, da ZVU posreduje pri Upravni komisiji občinskega gledališča, da bo moglo Slovensko narodno gledališče igrati tudi v občinski dvorani.«
Uprava pričakuje, da uvidita prav tako Upravna komisija občinskega gledališča kakor Zavezniška vojaška uprava upravičenost njenih zahtev in jim ugodita.
A. BUP\L
kjer je bilo na desni strani hriba marsikaj botaniških zanimivosti. Na vrhu smo zopet imeli krasen pogled na oddaljene albanske snežnike in tu se je vladika ljuibeznivo poslovil, Tam je tudi obstal nekaj časa s svojimi Črnogorci, ki so izstrelili z& slovo mnogo živahnih salv, ter je gledal za nami; mi Pa smo se spustili nizdol in počasi izgubljali iz vida častitljivo postavo tega čudovitega moža.
■ p ■ . mm Grožnje kratkotrajnih neviht t/UL KA L	še vedno niso za nami, vendar
* |\ L / Vi Ib	»beta za današnji dan vre-
menska napoved nekaj izboljšanja, Do oblačnosti bo prišlo najbrž predvsem y jutranjih urah. Včerajšnja najnižja temperatura v Trstu je bila 21.5, najvišja pa 30.1.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
»j SEPTEMBRA 1951
PVPNMlilt I!
»jj:	isjiHjf	‘jjiimHin
::H:::;.::::::;i:
	1 :	ppfc k
		i ii;
ii:		i ji"- •:
i		
	1	
m i i|;)
!li!
na
i> Ninini
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje:	Jugoslovanska	cona
Trsta; 13.45: W. A. Mozart: Sonata v c-molu; 21.00: Veder so-	.	. ,
borni večer. — Slovenija: 1200: Novosti bJ18*?, arhiva plošč; 19.10: Drobne skladibe velikih nrar strov. — Trst II.: Šramel kvintet in ženski au<™ 22.30: Večerni ples. — Trst I.; 14.10: Slavni sti; 23.25: Plesna glasi«,
Povečana napetost! Kza v , k
■ *	■	. m v	kongresni	stranki
med Londonom in Teheranom
Shepherd je poslal podrobna poročila Attleeju Demonstracije v Teheranu vsled odločitve Varnostnega sveta-Za nedeljo glasovanje v Mailisu
LONDON, 7. — Anglija je začela hiteti s svojimi pripra-
10 vojnih ladij, na Cipru in področju ob Sueškem prekopu
vami za primer če bi Perzijci pa so angleški padalci. Upora nasilno izgnali 350 angleških bili bi jlh & bi bilo to potreb-
strokovnjakov, ki čuvajo petrolejske naprave v Abadanu.
Nekateri pesimistični opazovalci v Londonu, so še vedno mnenja, da se bo v tem primeru angleška vlada poslužila sile. Predstavniki zunanjega ministrstva so danes trdili, da so Angleži trdno odločeni držati
abadanske naprave v svojih rokah in zaščititi svoje osebje
proti vsakemu vmešavanju.
Na vsak način je res, da sp se odnosi med Anglijo in Perzijo po zadnjem Mossadeghovem govoru v senatu, znatno poslab. šali. Vlada v Londonu je dobila od svojega poslanika v Teheranu, Shepherda, natančnejša poročila in predsednik Attlee je za danes zvečer sklical nujno vladno sejo z namenom, da prouči položaj in možnosti novega razvoja položaja.
V angleški prestolnici že dodajajo, da je na Shatt el Arabu
no. Nad Abadanom bi jih mogli izkrcati po 4 urah leta.
Edine vesti, ki so danes prišle iz perzijske prestolnice javljajo, da je prišlo na nekem trgu v predmestju Teherana do demonstracije več tisoč ljudi, ki s0 protestirali proti odločitvi Varnostnega sveta. Varnostni svet ie namreč določil, da mora Egipt prenegati s preiskovanjem ladij, ki plovejo preko Sueškega prekopa. Govorniki več političnih skupin So se izjavili za solidarne z egipčanskimi muslimanskimi brati.
Politični opazovalci menijo, da je bil namen demonstracije zagotoviti Mossadeghu polno podporo na nedeljskem zasedanju v parlamentu, ko bo zahteval zaupnico glede resolucije, v kateri zahteva pooblastitev, da more izgnati Angleže iz Abadana.
Poleg večine članov izvršilnega odbora bo jutri odstopil še predsednik stranke.
NOVI DELHI, 7. — Do velike notranje krize je pred časom prišlo y indijski kongresni stranki in prav sedaj se zdi, da je ta kriza dosegla vrhunec. Odstopilo je 14 članov izvršilnega odbora stranke in sam njen predsednik je izjavil, da bo jutri podal ostavko na svoje visoko mestom
Prejšnji mesec je imel Nehru velike spore s predsednikom stranke Tandonom in je vsled tega podal ostavko v izvršilnem odboru ir.' parlamentarnem odboru. Namen sedanjih ostavk je bil postaviti nov izvršilni odbor in končati s sedanjo krizo v stranki. Tandon je izjavil, da bi odklonil imenovati nov izvršilni odbor, če bi bili za to postavljeni kakšni pogoji.
Politični opazovalci v indijski prestolnici pravijo, da de-misija Tandona, kot predsednika stranke, še ne pomeni dokončne zmage Nehruja in niti konca krize, ki že dalj časa grozi največji indijski stranki. * » *
TOKIO, 7. — Preko 10 tisoč bivših japonskih oficirjev so danes rehabilitirali. S tem je zraslo število bivših japonskih vojnih zločincev nved častniki ca 60 tisoč.
Letos ne bo vojne pravi tajnik OZN
Lie je izjavil, da morajo Kitajci in Severnokorejci
dokazati, če je bil predlog za premirje resen ati ne
NEW YORK. 7.	—	Glavni
tajnik ZN Trygve Lie je imel danes tiskovno konferenco. na kateri je med drugim izjavil, da «je napočil čas, ko je treba določno pokazati«, če je bil junijski predlog Sovjetske zveze za premirje na Koreji »mišljen resno ali ne». Dostavil je, da je bil razočaran in vznemirjen, ko so severnokorejski in kitajski poveljniki prekinili razgovore o premirju na Koreji.
Na vprašanje časnikarjev je Lie izjavil, da soglaša z generalom Ridgwayem, da bi bilo dobro zamenjati sedež mirovnih razgovorov na Koreji s krajem, ki bi bil obema strankama Po volji.
Lie je podal tudi izjavo o japonski mirovni pogodbi, za katero je dodal, da pomeni korak naprej proti dosegi ciljev listine ZN. Izjavil je, da bodo ZN po sklenitvi miru z Nemčijo, Avstrijo in Japonsko mnogo močnejši, kot so bili pred petimi leti. Dostavil je, da bodo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine ZN «res-
DIBKA PO HBVATHKI IJf MLOVEJIIJI
Včeraj najboljši tujci
Tržačani se dobro držijo in njih moštro je na drugem mestu - Etapa jc bila izredno težka
(Po telefonu od našega športnega urednika)
LJUBLJANA, 7. — Trg Republike v Zagrebu je bil poln discipliniranega občinstva, ki je prišlo voščit svoje nasvidenje pisani karavani. S pompom so vozači prevozili mestne ulice. Na Savskem mostu je glavni sodnik Likec dal točno ob 1Q.30 znak za začetek. V skupini je 73 vozačev jz Trsta, Francije, Luxemburga, Belgi-Nizozemske in Jugoslavije.
je,
Prvi beg se je pripetil že takoj po prvem kilometru. Zdi se, da ie nekam prezgoden, če pomislimo na današnjo težko prcgo in vseh osem etap, ki čakajo dirkače. Tempo je oster. Pobegnil je Guibere (Francija); nočejo zaspati še trije, čeprav dobro vedo, da je prezgodaj. Ze smo pri prvi vzpetini Rakov potok (15 km). Skupina je nekaj zaostala. Prva sta se bežečim priključila Marguiller (Belgija) in Nolten (Holandska), nato pa še joris (Holandska) in Gellisseaux. Na čelu se je tako znašla skupina sedmih tekmovalcev, katerim se je v Karlovcu (51 km) priključila še sedmorica. Cez leteči cilj sredi mesta je prvi prevozil Kayser (Luksemburg) s kolesno dolžino pred Stevensom (Holandska) in Lulikom. Si-guenca (Francija), Marguiller (Belgija) in Joris (Holandska) •so v Nepretiču pričeli z uverturo pred Gorjanci. Tam so že majhne vzpetine in so pobegnili. V spustu so jih dohiteli Strain, Lulik, Petrovič, Fonta-not. Van Bossel, Gaul in Goe-dert.
Končno smo pod Gorjanci. Joris je v ospredju. Vzpenja se v lepem stilu in kaže da je najmočnejši. kar pove tudi njegovo peto mesto na svetovnem diletantskem prvenstvu. Nekaj sto metrov za njim je Marguiller, na videz slaboten dečko in poznejši heroj dneva. Za njima je Še Van Bossel. Na vrh Gorjancev, kjer je gorski cilj, so prišli v istem vrstnem redu, Kot so se vzpenjali. Za hrbtom prvih se je končno organizirala skupina sestavljena iz Fonta-nota, Gaula. Van Shilla, Si-guence, Lulika in Fooxa. Iz
skupine teh mož bo izšel danes prvi zmagovalec.
Joris je na žalost prezgodaj končal. Preluknjal je gumo in v nervozi izgubil 5 minut dragocenega časa, kar mu je vzelo vsako upanje na boljši plas-man.
Drugi leteči cilj je v Novem mestu. Zmagal je Van Bossel. Tik pred Mirno pečjo ima Van Bossel smolo s prvim defektom. Marguiller je ostal sam v vodstvu brez resne konkurence za hrbtom. Glavnina se je sedaj. že močno razčlenila in vze-
la za svoj cilj linijo najmanjšega odpora. Vročina je huda in
vozači prosijo le vodo.
Prihod v Mirno Peč (126 km). Prvi je Marguiller. drugi pa Van Bossel, 2,45 min pred Fontanatom in Gaulom, ki imata 3 in pol minute zaostanka. Potem sledita Lulik in uporni Siguenca, s sedmimi minutami zaostanka pa večja skupina. Gesta je tu do Višnje gore polna vzpetin in spustov. Zdi se kot tobogan. Taka cesta neverjetno utruja tekmovalce. Si-Ru en c a je v očitni krizi. Pred Trebnjem je igra dokončno odločena. Van Bossel je že drugič na tleh in je izgubil znova nekaj minut. Na vodstvu je sam Belgijec Marguiller.
Ob prihodu v Trebnje ob 13.27 vodi skupino Marguiller, po treh in pol minutah pa mu sledi tandem Gaul in Fontanot. Tržačan se je sporazumel z nasprotnikom, ki je uvidel, da bo mogel samo v slogi in ob pomoči drugega ostati med prvimi. Po 6,20 minutah jima sledita Lulik in Francoz Siguenca, ki je prestal medtem težko krizo. Spremlja ga Belgijec Van Bossel. Vrstni red je ostal nespremenjen po hribu na Višnji gori, kjer je Gaul prehitel Fontanota. Prvemu pa se •je medtem znova približal Siguenca. Dobi-o se drži Van Bossel. kljub temu, da ga je tako tepla usoda.
V Ljubljani je cilj pred Narodno galerijo.
Prvi je privozil Marguiller okrvavljen in utrujen. To je prvi zmagovalec na letošnjem
kolesarskem tekmovanju okrog Hrvatske in Slovenije. Upajmo, da ta njegov uspeh ni zadnji letos. Gaul je na zadnjih kilometrih prehitel Fontanota, ki je imel defekt. Siguenca je zmanjšal razliko in se preril med prve.
Največ aplavza je doživel prvi Jugoslovan Lulik. Čeprav poškodovan na nogi je vendar največ pokazal. Od domačinov je dosegel velik uspeh tudi Bat. ki je pustil za seboj veliko nasprotnikov. Na dobri polovici proge je bil med zadnjimi, zdaj pa je prišel na sedmo mesto. Strain je pričel dobro, a je prišel še pred vzpetinami v krizo in ni prišel na cilj med' prvimi.
V najboljšo ilustracijo da-našnje težke etape je sklep organizacijskega odbora, ki jg povrnil v tekmo vse tekmovalce od 49 naprej, ki so prišli na cilj preko določenega časa.
Za nami je prva etapa. Naj bo. kakor hoče. kolesarji so vozili po cesti dolgi 184 km. kakor je niti največjemu sovražniku ne privoščimo. Dobrih je bilo le prvih 50 km, kjer je asfalt.
Z rezultatom smo lahko zadovoljni. Danes so presenetili
tujci. Kolesarji so nam z ostro
borbo pokazali zelo pestro eta-
po. Jutri bo lažje. Razen slabe ceste med Vrhniko in Planino, bomo vozili po asfaltu. Na tej cesti ne bo merodajna predvsem sreča, temveč moč posameznikov. Etapa je dolga 125 km m večja vzpona sta edino pri Vrhniki in Planini.
Po prvi etapi ne moremo delati nobenih prognoz. Drugače bi se nam zgodilo, kot lansko leto, ko je naš kolega spravljal v nebo vozače, ki pa so se drugi dan utajili. Ne vemo, če bo mogel Marguiller tudi jutri in naslednje dni pokazati to, kar je pokazal danes.
Ekipa Belgije je na vodstvu. Slede ji Tržačani. Kljub številnim defektom, od katerih je bil najhujši Fontanotov pred ciljem jn Apollonijev, kateremu se je zlomilo krmilo, se fantje dobro držijo.
Vsi so optimisti, razen Fran-
cozov, ki kakor kaže, niso plezalci.
Nad Ljubljano se spušča mrak. Od prahu in blata umazani dirkači so s kopeljo sneli svoje maske. Cez nekaj minut bo v hotelu Unionu nastal mir.
V spanju bodo vsi dirkači zmagovalci.
MITJA VOLCIC
VRSTNI RED PO PRVI ETAPI:
1. Marguilier (Belg.) 5.53’15”; v dobro 3'; 2. Gaul (Luks.) po 2’6”, v dobro 1', 3. Fontano* (Trst) po 4*50”,	v dobro 30”;	4. Siguenza
(Fr.)	po	6’45";	5.	Van Bossel
(Belg.) po 8’55”: 6. Lulik (Jug.) moštvo A, po 13‘43”; 7. Bat (Jug.) moštvo A 15’30”; 8. Apolonio (Trst)	po	■ 15*43”;	9.	Van Schill
(Bel.)	po 17*5”;	V	skupini 10.
Kuret, Kersick, Gardos, Mičič, Ro-čtč vsi s 17’05”; 15. Petrovič po 20*50”; 16. Vidali 6 ur 15*20”; 20. Luglio (Trst) 6 ur 20*35”; 21. Lon-zarič 6 ur 24*33”; 42. Sellier 6 ur 54*52**
VRSTNI RED MOŠTEV:
1. Belgija (Marguiller, Van Bossel, Van Schill); 2. Trst (Fon-tanot, Apolonio, Kuret) po 11*8”; 3. Jugoslavija A (Lulik, Bat, Rc-čič po 19*38”).
no poskusili« spremeniti vojno nevarnost v gibanje za mir.
Na vprašanje časnikarjev je Lie izjavil, da je za sprejem Japonske v OZN, da pa zdaj, dokler še traja korejska vojna, ni govora o sprejemu vlade LR Kitajske. Dostavil pa je, da bo vprašanje kitajskega predstavništva v OZN spet aktualno, ko bo vzpostavljen mir na Koreji.
Glavni tajnik je tudi izjavil na posebno vprašanje, da ne pričakuje, da bi izbruhnila letos svetovna vojna.
Objavil je tudi dnevni red za prihodnjo glavno skupščino, ki obsega 58 predmetov. Izjavil je, da se dnevni red ne razlikuje mnogo od dnevnega reda preteklih let.
V tej zvezi je Lie opozoril r.a važnost predloga, o katerem bo sklepala pariška skupščina in po katerem se naj u-stanovi ena sama komisija ZN za proučevanje znižanja običajne oborožitve in kontrole atomske energije. Do sedaj sta obe vprašanji proučevali dve ločeni komisiji ZN.
Poudaril je tudi važnost dveh točk dnevnega reda, ki zadevata «vprašanje neodvisno, sti Koreje« in «podporo in obnovo Koreje«
Lie je izjavil časnikarjem, da je zelo naklonjen programu skupne varnosti, po katerem lahko razpolagajo )ZN za zaščito miru z lastno vojaško silo. Posebni odbor ZN proučuje zdaj to vprašanje. Na omembo sovjetske odsotnosti v tem odboru je Lie izjavil, da «ima večina pravico zagotoviti svetovni mir«.
Glavni tajnik je tudi omenil, da bo Frank Graham, predstavnik ZN v kašmirskem sporu, odpotoval iz Indije 12. septembra v Ženevo, kjer bo pripravil poročilo o uspehi’ svojega posredovanja za dosego sporazuma med Indijo in Pakistanom glede pogojev za ple-biscit v Kašmirju.
LJUBLJANSKI TRG
Maria Montez
je utonila
PARIZ, 7. — Filmska zvezda Maria Montez je umrla na svojem stanovanju v pariškem predmestju Suresnes. Takoj po kosilu se je kopala v zelo topli vodi, postalo ji je slabo in slavna Montez je utonila.
Njena sestra je takoj poklicala zdravnika. Cele tri ure so poskušali z umetnim dihanjem, vendar brez uspeha. Maria Montez se je rodila leta 1919 v Tijuilla v fio-menikanski republiki. Vzgojili so jo v nekem samostanu na Kanarskih otokih. V prvih filmih je nastopila leta 1941. Njeni najslavnejši filmi so: «Nevidna ženska«, Južno od Tahiti«, »Tiso?. :r. ena noč«, «Ali Baba in 40 razbojni-kov», «Tangen> in »Beneški tat«. * * *
LONDON, 7. — General F.firo Ssdenkc, ki je bil eden izmed ustanoviteljev sovjetske vojske, je danes umrl po dolgi bolezni. Tako javlja agencija Tass.
Atentat na Gromika naj bi pripravljali
Incident v Berlinn
Policija iz vzhodnega Berlina je obstrelila ameriškega vojaka, ki se je s svojim avtomobilom zaletel v policijsko hišico Zahodni podkomisarji so protestirali proti omejitvi blagovnega prometa med vzhodnim Berlinom in zvezno republiko
Ženina je obveljala
Sprevod policijskih avtomobilov je danes spremljal sovjetskega predstavnika na konierenci za japonsko mirovno pogodbo V »Memorial Opera House« je Gromiko prispel brez večjih težav
GLASGOW, 7. — Gospa Eli« Mason, lepa žena 31-letnega škotskega reprezentativen Jamesa Masona se je odločila, da r.-oče živeti v Italiji. Vse so že uredili, da bi Mason zapustil svoj nogometni klub »Third Lanark« in se preselil v Rim. Lazio mu je bila pripravljena plačati 4000 funtov šterlingov, nadalje 20 šterlingov na teden in premije v višini 10 in 20 šterlingov za zmagovalne tekme doma in na tujem igrišču. Poleg tega bi mu Lazio dal na razpolago stanovanje in avtomobil in preskrbeli bi za vzgojo njegovih otrok. Njegovemu domačemu moštvu pa bi dali 10 tisoč funtov šterlingov.
Mason je šestkrat igral v škotski reprezentanci in	je
eden izmed najboljših sedanjih igralcev. Želel je iti v Italijo, vendar se je žena temu uprla. Najbolj jo je skrbela vzgoja dveh najstarejših sinov,	ki
imata 6 in 7 let. Imamo štiri sinove, je izjavila in kljub temu, da so mislili na način, da bi ju poslali v šolo v Italijo, bi se mogla v novem kraju slabo počutiti. Zlasti pa	jo
skrbita dvojčka, ki imata	13
mesecev.
James Mason se je končno udal ženinim tožbam in povedal, da je njegov odhod v Italijo nemogoč. Dan po njegovi izjavi je nastopil za domače moštvo in odločno pripomogel pri zmagi «Third Lamarka« nad «Airdrieo Nians« s 5:0.
SAN FRANCISCO, 7. Policija v San Franciscu j* danes javila, da so jo obvestili o zaroti proti Andreju Grora&u, vodiju sovjetske delegacije na konferenci za mirovno pogodbo z Japonsko. Nekateri menijo, da so pripravili atentat ruski emigranti, katerih precej živi v San Franciscu, Atentatorji naj bi, kakor trdijo, hoteli povzročiti incident v trenutku, ko bi avtomobil Gromika prišel na avtocesto iz Baysho-re. Sovjetska delegacija na tej konferenci namreč stanuje v neki vili v Illsboroughu. približno 50 km stran od središča mesta. Sovjetski delegati se vsak dan v avtomobilih odpeljejo v ((Memorial Opera House«, kjer je konferenca za japonsko mirovno pogodbo.
Avtomobil, s katerim se je Andrej Gromiko peljal danes na konferenco, je prispel v »Memorial Opera House« brez vsakega incidenta. Prav tako, kot so prerokovali, se je »ponesrečil« neki kamion na križišču s cesto iz Bayshore, tik preden je šel mimo Gromiko, ki so ga spremljali štirje avtomobili iz policijskega urada Sv. Matej, štirje avtomobili s funkcionarji policije v San Franciscu, avtomobili policija iz Shilborouta, avtomobil zvezne policije iz Sorade in številni policijski agenti na motornih kolesih. Ves ta sprevod je vozil mimo ponesrečenega ka-
Prvo vest naj bi sporočil o tej pripravljeni zaroti cestni policijski agent, FBI. H.W. Baker. Predstavnik FBI ni hotel dati nobenega pojasnila in je dejal, da bi mogel dati podatke edino vodja FBI v San Franciscu, Kimball, ki ga pa niso mogli najti. Telefonsko sporočilo Bakerja je sprejel narednik Seherainm. Dejal je, da bi moralo danes zjutraj priti do «inciderria».
BERLIN. 7. — Zahodnor:em-ška poročevalna agencija DPA javlja, da je «ljudska policija« s sovjetskega področja streljala včeraj zvečer proti nekemu ameriškemu vojaku in ga zadela v kolk. Nato ga je pripeljala na sovjetsko področje.
Kakor pravijo očividci, so vojaka ustavili z njegovim avtomobilom prav na mejni črti med sovjetskim področjem in zahodnim Berlinom. Agent »ljudske policije« mu je odredil, naj izstopi, ker pa se je vojak nekaj obotavljal, je policaj streljal proti njemu. Drugi pa pravijo, da se je vojak zaletel s svojim avtomobilom v hišico, v kateri so bili vzhodni i policaji. Agent, naj bi povabil ’ vojaka, naj izstopi, ta pa vsled udarca ni bil popolnoma pri sebi in policaj je streljal.
Neki častnik za zvezo pri po. veljstvu v Potsdamu je dobil nalog, naj podvzame stike z Rusi "glede vrnitve ranjenca.. Poročilo ameriških oblasti tudi trdi, da se je vojak zaletel v policijsko hišico. Pravi, da policaji niso imeli razloga za streljanje.
Zahodni podkomisarji v Nemčiji pa so danes protestirali pri generalu Cujkovu. sovjetskemu komisarju v Nemčiji, zaradi blo kade v Berlinu. Trije podkomisarji so Po dveh dnevih posvetovanj poslali Cujkovu ena. ka pisma, v katerih so protestirali proti vmešavanju v trgovino in zveze med Zahodnim Berlinom in zvezno republiko. Prav tako so tudi protestirali proti kršitvi medna-
rodnih sporazumov o svobodnem dohodu do Berlina.
Zdi se, da bodo zahodne sile počakale in dale Sovjetom čas, preden bodo pričele s protiukrepi. Neki zahodni okrožni predstavnik je danes na svoj račun pobiral davek za avtomobile, ki so iz Vzhodne Nemčije prihajali na njegovo o-zemlje, vendar sta mu župan in občinski svet prepovedala nadaljnje pobiranje davka. Pravijo, da so od 8 ure do 10. zjutraj kontrolm agenti v predmestju Kreutzberg obdavčili 400 avtomobilov.
Vulkan Ambryn
zopet oživel
PARIZ*., 7. — Avstralski radio javlja, da je vulkan na otoku Am. bryn pričel znova delovati. Po vesteh iz Nove Kaledonije ni bilo žrtev. 2000 prebivalcev Ambryn« So evakuirali na bližnje otoke.
Znova nesreča
brzovlaka v Franciji
PARIZ, 7 — V Franciji je prišlo do nove železniške nesreče. Ekspresni vlak je iztiril med Versannesom in Gellejem. Številne osebe so ranjene. Ze eno uro po nesreči so posebne skupine ugotavljale podrobnosti te sabotaže s tisto, Ri so jo odkrili prejšnjo soboto na progi Basel-Calais. Francoska policija nadaljuje s preiskavo in išče saboterje na železnici in metalce bomb.
Požar v (ilasgou/u še naprej dirja
Zgorelo je toliko nafte, kolikor jo očistijo v enem tednu v Abadanu • Dva delavca pogrešajo - Požar je izbruhnil v trenutku, ko so imeli gasilci parado
BRISTQL. 7. — Največji požar nafte, kar jih je Anglija doživela y mirnem času, se nadaljuje že drugi dan. 63 milijonov litrov dragocenega go= riva je že zginilo v plamenih. Nafta, ki je zgorela je tolikšna, kolikršna je tedenska proizvodnja velike rafinerije v Abadanu. Znano je, da je sedanji spor za Anglijo prizadel težak udarec angleškim zalogam naf-
te Danes je prišlo do dveh novih eksplozij. Plameni so se dvignili desetine metrov visoko. Dim so videli še s polotoka Gwoer. ki je oddaljen od kraja nesreče 160 km.
Dvajset rezervarjev g°r*. ,m drugi, v katerih je na milijone litrov nafte, so v nevarnosti.
Dva delavca sita izginila in zdi se, da sta mrtva. Trideset gasilcev in pet mornarjev je bi- žarom.
lo ranjenih v borbi proti plamenom. Za enkrat še ne vedo za vzroke eksplozije. Ne govore, da bi bilo treba iskati vzrok v sabotaži. Tamkajšnji hrami nafte so med največjimi na svetu.
Na kraj požara je prišlo 5Q0 gasilcev iz vsega področja in še številni danes popoldne iz Londona. Porabili so že okrog 22 tisoč litrov pene proti ognju in na tone drugega materiala. Gasilci >z Bristola, ki so imeli v trenutku, ko je prišlo do požara parado, se sedaj bore proti plamenom skupno z mornarji, uslužbenci petrolejske družbe in prostovoljci. Danes zvečer so ogenj že omejili. Večje skrbi povzroča samo še neka manjša cisterna. Iz Southamptona je na poti v Avon-mouth cela flotilja ladij, ki so opremljene za borbo proti po-
KINO
rrtnod*
Excelsior. 16,30: zraku« S. M. Nally, & Naziouale. Zaprt radi Fenice. 16.30: «Dvoličen J**" 0’Brien, J. Dru.	I
Arcobaleno. 16.30: »PUSSJJJfl New Orleansa« E.
Prešle.
Arstra Rojan. 17.00: »Ja« ~ njač« VVallace Beery. Alabarda. 16.00:	»PO
Kapitana Blooda« L D. Brave. _
Armoaia. 15.30: «Divja
Pečk, J. Bennett.	p
Azzurro. 16.00: «Tritede*f
bežen« A. Faye, J. Belvedere. 16.00: «Bandoiei»
Scott.
Garibaldi, 15,00; «47. E**’’"
govori« Totd S. PamP»»*"
Ideale. 16.00 »črni kontlnej^
Im pero. 17,00: »Vražja Maria Felix.	„	4
Italia. 16.00: »Kaplarju *> ^ plavolaske« J. Peter, KT-Si Kino ob morju, 16.00:
P. Fresnay. G. Lectere. t Marconi. 16.30: »Požar v v gu» T. Povver. A. Fay*. Massimo. 16.00: «Gianirf
It
to med gojenkami«. « Novo Cine. 16.00: »Vihar *
dijskem oceanu«.
Odeon. 16.00: «Pomlad». ^ Radio. 16.00: «Casbab» (-*^ p stoiovcev in izobčence'''
Carlo, T. Martini. j, t Savona. 16.00: «Otok v l0^ Johnson, J. Allyson. POLETNI KINO:	t
Javni vrt, 20.30: «Ziv1Fwt kredo«.
F. Severo. 20.30: »Francis ■ r
reči mezeg«. _ ^ »
Rojan. 19.45 in 21.45: Moko«.	J
Brocchetta. 20.00: «LjuW*ff
krovom«.
Skoljet. 20.30: «Bogata
ž»*L
Ginnastica. 20.30: «Moji *’e i Vittoria. 20 in 22: «8»“
oženil«.
RADIO
Jl«iOSLOVA*S,A*
CO X K TBh1* SOBOTA 8.9.1851'
Oddaja v slovenščini: .. ccfP
1SC1U1' -c
13.45 W. A. Moza«-a*l iabavne »f iPI
v c-roolu. 14.00 Zabavne "T ji 14.30 Od včeraj do Ottorino Respighi: prodajalna. 17.30 10 1» JZjtA je:	8. september v tojfr
Istri. 18.00 G. Rossini: de . uvertura. 18.15	I?
čas. 18.30 Veseli ritmi”; V stop ljubljanskih solif?n'poP Veder sobotni večer. 2f3 jr; či zvoki. 22.00 Lahka 'KM glasba. 22.45 W. A.	1
nočna skladba. 23.10 ° lahko noč do 23.30.
N g, O V E Si I J ^ t* 12.00 Novosti iz "fR hiva plošč. 12.40 Zabavaj
13.00 Pisan spored lah*1 mentalnih solov! 14.00 tCjt' in operet. 14.30 Športno jK nje -Drago Ulaga:
pijske igre. 14.40 Marja«■« v Glasba k (ilmu »Na ^ {l*f5 lji.» 15.15-15.30 Zabavn« L
18.00 Igrajo vurliške #51 Igra Vaški kvintet, P°£nC Cvetožar in Vera Doit ^
Oddaja za pionirje, l9-'0 skladbe velikih mojstrov w o--,.H...* t	/-oikoVS«	.hlV
Schubert, Liszt, Cajk
i-molu, Liszt: w K
sodija v g-i
... esK»' til
3ra
Po naši lepi deželi.^
sanje, Dvorak: Humor;-- 8.,
 e&i
tana, Rubinstein
ske zaljubljene pesmi- L. Jurčič: Deseti brat. Z?-3''jj.? mo se ob veselih zvokm-ples in razvedrilo.
*««»«*	"■	,)(, ►}
7.30	Jutranja glasba	i K
11.30	Za vsakega	nC	iy;.
Ljudje in nazori.	ofjaj
ve rapsodije. 12.33 LahK. M 13.00	Šramel ’	' 11
duet.
kvinte' 0) -j duet. 13.30 Zabavna Sr, » Plesna glasba. 18.00 s®
18.15 Dve Berliojmi 19.00 Oddaja za najmD^jj,
ke.
Omar. 19.30 Lahka Pr gi Športna kronika. 20-‘ son: Londonska faJ! ,„ia Jjj!
son: Londonska i«*1 ".ja sv:* Slavni pevci. 20.45 Ve„el>
01 (V) Ičnncort lzAIt,0»* ..»,1 I rf
Molk
21.45 Rapsodije. 22.00 ?
21.00 Koncert konr.or; Skrjanček. 21.20
riete. 22.30 Večerni
renadc in nokturni, na glasba do 24.00.
nt»'J	»•	r.
11.30 Godalni ork«Tjj»..1
Melodije in romance-, fonlčni repertoir. ritmi. 14.10 Slavni & ,5 Kiž
h
14.10 BJavii, ,0.1» , p« Simfonični koncert. * pet1-*, glasba. 22.15 Poje ca/‘ erike; 7 Ritmi iz Latinske A«' 0rP-Poje sopranistka Ester Plesna glasba.
lil«''
miona z blazno brzino.
 .....................................................mm.............................................................................................................................................    mmmimii	      11..
manire in zato se K
Izpred župnišča se jima je pridruži-la še gospodična Mici, ki Je zdaj iz lastnega nagiba zaprla po-hujljivi sončnik. Molče so korakali proti domu. Pred domačim pragom je gospodar postal in ogovoril gospo, (lično:
Izpred župnišča se jima te pridružila še gospodična Mlel, ki je zdaj iz lastnega nagiba zaprla pohujšljivi sonč. nik. Molče so korakali proti domu. Pred domačim pra-gom je gospodar postal in ogovonl gospodično:
«Gospod bo pisal v Trst. Teh par dni lahko ostanete pri nas, da pride odgovor. Saj jela imamo dovolj za vse. — Dela pa tudi!» je dostavil resno.
SIROTA NAJDE STARKE
Nebogljeno sirotče zapuščeno blodi po širokem sve-tu za sledovi ljubljenih svo-jih staršev — blažena sreča, če jih najde! — Kako lep
je tak dogodek, kako ganljiv, kar solza se ti utrne in sl moraš obrisati oči in nos!
Gospodična Mici je bila v onem presrečnem položaju, da Je našla svoja iskreno zaželena roditelja. Vse in sleherno ji seveda ni bilo čisto po volji. Toda vprašam; Kdo je tisti pod božjim soncem, da mu je sreča popolna? — Odgovor: Ni ga!
Tako ji m bilo všeč, niti ni odobravala, da so se ji sorojenci nespodobno muzali. Namesto da so ponosni na novo sestro, ne? — ki priha. ja Iz mesta, ne? — in Je grozno olikana in sploh, -se ji prikrito rogajo: Gospodična, ali greste gnoj kidat? Gospodična, prašiči krulijo, lačni so! — Mar ji štejejo v sramoto, da ni zarobljen zmazek — kmalu bi dostavila — kmetski, ampak da je gospodična?
Včasl se Ji je celo zdelo da nabira kateri usta ne le za »gospodično«, ampak celo za ono drugo besedo, ki 10 Je morala slišati v župnišču
— o, naj se drzne kateri!....
Zlasti sestra Urša je najbolj počenjala in je bilo go-spodični Mici slednjič preveč in se je postavila in jo prijela in jo vprašala, čemu se venomer reži in tako...
»Vesela sem.» je odgovorila Urša in je kazala bele zobe.
«0,» je rekla gospodična, «vesela — to se lahko verja-me ali ne, in sploh... povej, zakaj si vesela!*
»Srček,* se je široko zasmejala Urša, »zakaj sem ve. sela? Zato ker imam škaf, moj ljubček zlati, in ml ni treba v perišču nositi pomij.* In se je zasukala na peti. —
J61a Je bilo res dovolj. Toda njen okus ji je bila že ublažila mestna kultura in zato Ji Je bil — s priliko oo-vedano — golaž ljubši od žgancev. Ne da bi bila iz-birčna, o! — jedla Je, da o-stanemo pri priliki, golaž in naj je bil že trikrat po-gret in magari začinjen z grilom. Izbirčna torej ni bi-
GOSPODIČNA MICI
NAPISAL FRAN MILČINSKI r FRIDOLIN ŽOLNA |
la, in ko je dajala golažu prednost pred dehtečo ocvir-kovo kašo in je čislala plesnivo branjevsko pogačo nad zdravi kmetski kruh, ni bila to snedenost, kje neki, marveč le izraz višje kulturnosti.
3e bolj od hrane pa se je odlični njeni osebnosti upiralo delo. Vsak človek pač ni za vsak posel in sploh... delavne obleke ni imela s sabo, bila je jako... Silil je pa tudi ni resno nikdo. saj je bila še gost.
Tako ji je preostajalo časa. da je posedala pred hišo, polglasno prepevala »la-lala* in si zdaj z eno roko, zdaj z drugo rahlo otipavala umetelno frizuro, ali Se sedi na pravem koncu, i Ali pa Je z rdečim sončni-
kom v roki počasi krenila po vasi, ljudomilo se ozirajoč na desno in na levo, tukaj ogovarjala psa, tam klicala puto. Pri Sipljevi krčmi se Je ustavila, ondu je bil naj-lepši razgled ali ka-li — kar ločiti se ni mogla od razgleda in se je sukala in obirala ,ali se ne prikaže kdo iz krčme m jo ogovori.
Dopoldne in popoldne to po večkrat je hodila to pot in se je rado zgodilo, da se je res pojavil na pragu Si. pelj in jo prijazno pozdravil: »Bog daj, gospodična!*
O Slpelj je bil gostilničar, torej olikan človek: on se ni norčeval! Ko je rekel »gospodična*, je tudi mislil «go. spodična*. Izobražen mož, ki je znal povedati kako besedo o vremenu... to sploh...
in vprašati po počutkih... to tako... in kaj delajo doma. Namreč doma pri Menarto-vih. O, zanj ni bilo treba Sele odgovora iz Trsta, sam je imel toliko pameti, da Je razumel krstni list to videl, kje je njen dom. Fin mož! Kako pozorno je znal poslušati, da Je bilo veselje mu pripovedovati. — Pa mu je pravila kaj malega o Menar. tovih, kaj več o sebi, pol po resnici, pol kar tako, kakor ji je baš prihajalo na jezik, in zraven sama napeljevala in lovila besede, kaj da mislijo o njej v Kosezah in kaj da govore in kako kaj ceni-jo Menartovo domačijo.
Menila se je s Sipljem in gledala in poslušala, ali se ne oglasi kaj iz gostilne. Ce bi bil Smuk na primer no-
tri to bi jo povabil, ne bi se pomišljala in bi se odzvala — zakaj pa ne! Saj je ven. dar njen svak — in imovit je tudi, se bolj nego Menart.
Toda iz gostilne ni bilo glasu, vsaj ne pravega. Pa je napravila s sončnikom v cestni prah svoj monogram In izjavila :	«O —» m
«sploh...» in da je jako... In da mora zopet domov. Naklonjeno je primikala gospodu Siplju in nesla'svojo zanimivo osebnost na klop pred Menartovo hišo.
Tako sta ji enolično potekala in potekla drugi dan in tretji to zbujalo se ji je domotožje po Ljubljani :n po ljubljanskih živih in ne živih ugodnostih.
Da bj, le že prišel odgovor iz Trsta!
Da ji odgovor prinese ne-0vrženo potrdilo njene pravice, o tem Je bila trdno u-verjena. Preudarjala je le, koliko bi potem zahtevala od staršev dote. Ce bi vsaj vedela, koliko je dobila ona Micka, ki so jo omožili s Smu-
kom. Se enkrat toliko ji morajo dati, nego so dali oni, ki niti ni bila njih hči. Najmanj Se enkrat toliko! — Ko pa dobi doto: tisti hip adijo in nazaj v Ljubljano — o, tukaj v Kosezah bi skoprne-la od dolgega časa!
Četrti dan ji je slednjič prinesel konček izpremembe in razvedrila.
Bilo je vdrugič ta dan, da se je setaje zibala s sončni-kom v roki po običajni poti pr^»i Siplju, pa jo Je že od daleč pozdravljal hrupen smeh iz gostilne. Po Sipi so bunkale pesti, in ko Je prišla bliže, se je skoz vrata pri-smehljal krčmar:
«Gospodična,» se ji je klanjal s praga, «notri sta dva gospoda, nista dosti drugač. na kakor kavalirja. Priporo-čata se vam to vas prosita, da pridete k njima v vas, če niste previsoki.*
Ne, visoka ni bila gospodič, na! Navzlic svojemu stanu ni bila visoka! Niti se ni bala krčem vobče. Ali imela Je
pomišljala in Je ift razkrečene prs^	^
kaste prsi in lzJaV t jako...	h
»Niso tuji	r
smehljaje Potol^v»
»Smuk je, vaš svaK,1()/> Ozrla se je proti^
jo kdo gleda, ih
vS/ .-C'*
Dva gosta sta Smuk in Rabuza. ^ Smuku se nekaj^ i*,t lo v želodcu ih ' jje dj, f
ren. Kaj čuda, ko f ,
doma po volji_ 5 p
sodil in obsojal ]djjjj, padal je med	j
, -• ■	mislij(\ ✓g
škodi, tako mlS1‘jr> V jed, nikdar ne Pr K ne daj vCer®Lfl rajši lanske W( Diljj Tem glasneje* j y Sedel je
za
nego drugod, za nof° J mu je zibalo j*
inu je «“»*" .	'3
svoji dolgi nogi V sty daleč pod miz \0{iC^ dali na drugem
Jr
(Nadal^
nje
s*** 5?
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska št. 73-38. pGLASI: od 8.30 -12 ln od 15 -18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-II., Tel. U-32. Koper, Ul, Battlst! 301 a-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ; Izvod 6, m Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inoz«1^*^ , Ljubljana TyršeVa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska V -**
l