NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 CMYK Leto L, št. 518, 25. september 2023 50 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 30. oktobra. Gradivo bomo zbirali do 16. oktobra. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Z roko v roki Moč prostovoljstva Neprecenljivo Foto: Facebook Dom upokojencev Vrhnika Avgustovske poplave so zavedanje prostovoljstva dvignile na povsem drugo raven, kot smo je bili vajeni. Povsod je bilo videti krampe, lopate, metle, grablje, vedra … Bolj kot se dnevi odmikajo od tragičnih poplav, manj je take »lahke prosto- voljne mehanizacije«. Po svoje je to razumljivo, a zavedati se moramo, da je prostovoljstvo vpeto v številne pore našega življenja. Včasih ga sploh ne opazimo. Naši dopisniki so raziskali, kako je prostovoljstvo razvito v njihovih krajih. Izkazalo Vrhnika se je, da lahko izboljša kakovost življenja tistih, ki prejemajo pomoč, pa tudi tistih, ki se vključujejo kot prostovoljci. Prizor je doma upokojencev na Vrhniki, kjer tudi prostovoljci skrbijo za dobro počutje stanovalcev doma. --> 9 Dobrova - Polhov Gradec Nov most Odprli južno obvoznico Velik dan za Vrhniko Odprt poseben račun Za promet so odprli južno vrhniško obvoznico, ki povezuje nadgrajeni priključek Vrhnika na primorski avtocesti in regionalno cesto Borovnica-Vrhnika. Obvoznica bo razbremenila naselje Verd in središče Vrhnike, v prihodnje pa bo vrhniška občina uredila še povezovalno cesto do kamnoloma Verd. Odprtja obvozne ceste se je med drugim udeležila tudi ministrica Alenka Bratušek. --> Avgustovske poplave občini Dobrova-Polhov Gradec niso prizanesle. Škode je za več kot 40 mio. Za pomoč pri sanaciji posledic naravne katastrofe je odprla poseben račun. Točno mesec dni po hudi ujmi pa na --> Hruševem že stoji novi most. 6 33 Peter Perše, urednik Borovnica Horjul Log - Dragomer Zbori občanov Prerezali slavnostni trak Nov prizidek vrtca Oktobra in novembra V oktobru in novembru bodo v Občini Borovnica potekali zbori občanov v Borovnici, na Bregu in Dolu. Za Borovnico in Breg - Pako sta že določena datuma, za Dol - Laze pa zaenkrat še ne. Zbori občanov so pomembna oblika lokalne samouprave, veljavno pa lahko sklepajo le ob najmanj petodstotni udeležbi volivcev v posamezni skupnosti. Zato občina poziva občane, da se jih udeležijo. Več o zborih občanov si preberite na borovniških straneh Našega časopisa. --> 22 Slovesno Žažar Gradnja kanalizacije in obnova komunalne infrastrukture v Žažarju sta se končali s prerezom slavnostnega traku. Kraj je bogatejši za čistilno napravo, pripadajočo kanalizacijsko omrežje ter obnovljeno komunalno infrastrukturo, ki vključuje meteorno kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in ureditev ceste. Fotoreportažo s slovesnosti si oglejte na horjulskih straneh. --> 26 Tokrat si bom dovolil biti nekoliko bolj oseben. Ko sem pred nedavnim, v letu, ko je 50 let praznoval Naš časopis, tudi sam obrnil 50. list življenja, so mi sorodniki in prijatelji pripravili kar nekaj presenečenj. Vanje so vložili veliko truda, domišljije, kreativnosti, pa seveda ljubezni do slavljenca, skratka stvari, ki jih ni mogoče kupiti z denarjem. Ob koncu sem z občutkom velike hvaležnosti, kot že nič kolikokrat poprej, ugotovil, kako najdragocenejše stvari na svetu nimajo cene in jih ni mogoče kupiti. Gotovo ste kaj podobnega, vsaj kdaj, izkusili tudi sami. Tudi našo družbo, ki pogosto živi v prepričanju, da je mogoče vse kupiti (zdravje, varnost, srečo …), bogatijo ljudje, ki dajejo in delajo za druge brez želje po lastni koristi. Veliko vas je, ki svoje talente uporabljate v dobro skupnosti, ki vam ni žal časa za pomoč bodisi ostarelim, otrokom z učnimi težavami ali pa ljudem v najrazličnejših stiskah. Kako visoko v naši družbi cenimo prostovoljstvo, se odraža tudi na lestvicah zaupanja, kjer praviloma gasilci, ki vedno med prvimi prostovoljno priskočijo na pomoč, uživajo naše zelo visoko zaupanje. Imeti občutek za soljudi ni tako samoumevno, kot se zdi, zlasti v družbi, ki drvi v skrajni individualizem. Ker se stvari ne uredijo same po sebi, naj bo tokratna tema meseca, ki je o prostovoljstvu, tudi spodbuda, kako vzgajati otroke, da bodo razvijali čut do soljudi, zlasti šibkih. Spodbuda velja tudi vam, da pri sebi razmislite, katere talente imate in kako jih lahko uporabite, da bodo služili tudi drugim. Kot pravi rek, nihče ni tako reven, da ne bi mogel podariti vsaj nasmeha. Tudi to šteje. Potem ko so septembra malčki zakorakali v nova oddelka vrtca v Dragomerju, so ju v drugi polovici septembra tudi »uradno« predali svojemu namenu. Novi prostori bodo lajšali prostorsko stisko vrtca in poskrbeli, da bodo otroci obiskovali vrtec v domačem kraju. Vrednost investicije je dobrih 450 tisočakov, del sredstev je primaknila tudi država. Kako je potekalo slovesno odprtje, preberite na straneh Loga - Dragomerja. --> 43 Cankarjev verz Resnično: zgrabi paglavca za lase, ali pa mu stopi na nogo – zmerom bo zakričal pri ustih. Ivan Cankar, Krpanova kobila – Govekar in Govekarji 1 NAS CASOPIS 518 / 25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2 NOVA RADA IMAM SVOJ AVTO, ZATO DOBRO SKRBIM ZANJ OPEL ASTRA NAJBOLJŠA OD VSEH VARNOST NAJ BO VEDNO NA PRVEM MESTU. ZATO NE SKLEPAJTE KOMPROMISOV IN OBIŠČITE POOBLAŠČENI SERVIS. Značilni Vizor® z najnovejšimiOPEL IntelliLux® LED matričnimi žarometi Pure Panel® digitalna armaturna plošča Ergonomski aktivni sedeži s certifikatom AGR1 Zapeljite jo na testno vožnjo v Avtohiši Sever. Avtohiša SEVER, pooblaščeni serviser in prodajalec vozil Opel. Pogodbeni partner zavarovalnic: Triglav, Sava, Generali, Allianz. Nudimo cenitve škod in kleparska ter ličarska popravila vseh vrst vozil. Avtohiša Sever Sinja Gorica 112, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com Kombinirana poraba goriva (po WLTP-ciklu): 4,4–6,0 l/100 km, poraba električne energije: 15,8–6,2 kWh/100 km ter izpusti CO2: 0–135 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Specifične emisije dušikovih oksidov (NOX): 0–0,0460 g/km. Trdi delci: 0,00052 g/km in število delcev: 0,0900 *1011/km pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij je na voljo na www.opel-sever.com. Pridržujemo si pravico do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. OČESNA ORDINACIJA IN OPTIKA BREZOVICA 064 292 274 Pregled vida in oči brez čakalnih vrst. Strokovni in prijazni, zagotavljamo, da bo izkušnja pri nas prijetna. Velika izbira očal, za vse generacije, za vsak žep. Tudi do 150,00 € popusta (popust je odvisen od izbranih očal). www.optika-brezovica.si 2 NAS CASOPIS 518 / 25. 9. 2023 Občina Vrhnika · · VODOVOD & OGREVANJE d.o.o. · Montaža lokalnih rekuperatorjev Pregled kanalizacije s kamero (do 20 metrov) Toplotne črpalke in Klime (WindFree) in · · Talno ogrevanje Kronsko vrtanje · Brane Smrtnik Log pri Brezovici · 041 737 290 · www.bs-i.si CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prve novice Do konca leta asfalt na Tankovski cesti Del Tankovske ceste je letos spomladi že dočakal asfalt, del pa ga bo do konca leta. V začetku septembra je začel z delom izbrani izvajalec CPK, d. d., ki mora po pogodbi dokončati delo v 120 dneh. Dela bodo potekala od konca nedavno položenega asfalta do ostrega ovinka pri vojašnici na Stari Vrhniki. Kot so povedali na občini, bo na 770-metrski trasi zaenkrat položen samo asfalt, ob cesti pa bo tako kot na predhodno asfaltiranem delu nasutje za bodočo kolesarsko stezo. Zaključna faza Tankovse ceste bo povezana z novo traso čez vojašnico, a šele takrat, ko bodo pridobljena vsa potrebna zemljišča. --> 5 Začetek del na delu kolesarske povezave Borovnica–Breg V drugem tednu septembra so se začela dela na odseku kolesarske povezave Borovnica– Breg med mostovoma čez Borovniščico na Mejačevi ulici in Ljubljanski cesti. Odsek poteka v dolžini slabih 700 m ob desnem bregu po trasi že obstoječe poti, ki je deloma makadamska cesta, deloma neutrjen kolovoz in bo zgrajen kot kolesarska cesta v širini 2,5 m, katere uporaba bo poleg kolesarjem in pešcem dovoljena tudi lastnikom zemljišč ob njej. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje CBE, d. o. o. , ki bo gradnjo predvidoma končalo do konca oktobra, ko bosta končana tudi prehod za pešce in kolesarje prek Ulice bratov Debevec in regionalne ceste ter odsek ob regionalni cesti do odcepa za gasilski dom na Pakem. --> 22 Dobrodelen pobeg s kolesom po občini za pomoč žrtvam poplav Poplave so zelo prizadele večji del Slovenije in čeprav so horjulski konci k sreči ostali brez hujših posledic, so pri Kolesarskem klubu Zapravljivček začutili nujo pomagati. Odločili so se, da bodo namesto v Planico pobegnili kar na Koreno. V soboto, 19. avgusta, je tako potekala dobrodelna akcija Pobeg po Občini Horjul, ko so za žrtve poplav zbrali kar 8.300 evrov --> 30 Svoja vrata odpira tržnica na Dobrovi Z veliko željo, da domačim ponudnikom omogočijo prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov, s tem pa vsem občanom omogočijo dostop do lokalno pridelane hrane in izdelkov, bodo na Dobrovi odprli tržnico. Le-ta bo »zaživela« v soboto, 7. oktobra, ob 8. uri na dvorišču dobrovkse kmetijske zadruge. Občina že sedaj vabi vse lokalne pridelovalce in ponudnike, naj se odzovejo vabilu k sodelovanju. --> 34 Med poletjem so na novo kanalizacijsko omrežje priključili precejšen del Dragomerja, začenja se priključevanje Loga, na koncu bodo na nov sistem priključeni tudi na Lukovici Še pred priklopom na javno kanalizacijo pa bodo vsi tisti, ki se še niso priklopili, morali zgraditi hišni priključek in plačati komunalni prispevek. Ker bo večini občanov odmerjen prvič, so v občinski upravi pripravili odgovore na deset najpogostejših vprašanj, ki jih postavljajo občani. --> 44 Deset najpogostejših vprašanj o komunalnem prispevku FRIZERKA META Univerza za tretje življensko obdobje vabi k vpisu na Vrhniki ·žensko striženje ·moško striženje ·otroško striženje Vpis bo mogoč osebno v Cankarjevi knjižnici Vrhnika po predhodnem dogovoru glede termina in prostih mest v želenem študijskem programu. Ob vpisu izpolnite vpisnico (lahko jo izpolnite že prej – dostopna bo tudi na ckv.si/U3ŽO/Študijsko leto 2023/2024) in plačate letno članarino (25 evrov z gotovino). Račune za mesečne/trimesečne članarine bodo poslali po elektronski pošti. Cene za študijske programe, ki potekajo enkrat na teden: 5 do 7 oseb 32 evrov/mesec; 8 do 12 oseb 20 evrov/mesec; 13 ali več oseb 12 evrov/mesec. Cene za študijske programe, ki potekajo v manjšem časovnem obsegu, prilagodijo glede na obseg in število. Več informacij v oktobru 2023: vsak torek in četrtek od 12.00 do 14.00 na 041 265 126. --> ·klasična in modna barvanja ·urejanje pričesk za posebne priložnosti ·ličenje za vse priložnosti Cankarjev trg 3,Vrhnika NAROČILA NA 031 219 541 @frizerkameta Meta Keršmanc s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika Neustrašni gasilci, junaki prostovoljstva! 60 3 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika Županova beseda Mesec oktober ali vinotok Rožnati mesec ali mesec boja proti raku, mesec požarne varnosti, mesec rožnega venca. Prihajajoči oktober je mesec, ko se leto že dodobra prevesi v drugo polovico leta. Vinarji in kmetje bodo zaključili s pobiranjem sadov narave in njihovega dela. Narava se umirja in pripravlja na hladnejše mesece. Počasi se zaključujejo tudi proračunsko leto in nekatere večje investicije. Pred kratkim smo uspešno predali v promet težko pričakovani priključek na avtocesto oz. tako imenovano južno obvoznico. Zaključili smo z energetsko sanacijo dobršnega dela Osnovne šole Ivana Cankarja in s predelavo vhoda v športno dvorano, ki bo v prihodnje služil tudi kot vhod v novo šolsko športno dvorano, za katero smo že pridobili gradbeno dovoljenje. Z nezmanjšano hitrostjo se gradi praktično nova cesta Vrhnika – Horjul s sočasno izgradnjo kolesarske poti. V septembru smo začeli gradnjo druge faze tankovske oz. severne obvozne ceste, ki bo predvidoma dokončana do konca leta. Meseca septembra smo tudi sestavili osnutek proračuna občine Vrhnika za leto 2024 in 2025. V kolikor bo sprejem potekal tekoče in bo proračun sprejet do konca leta, bomo lahko nadaljevali s potrebnimi investicijami. Oktober pa je tudi mednarodni mesec boja proti raku dojk. Na to že nekaj let opozarjajo s kvačkanimi deli okrašena drevesa v Parku samostojnosti na Vrhniki. Simboli, ki opozarjajo na pomen zdravja in nujnosti zgodnjega odkrivanja raka žensk, ženskosti in materinstva. Vse te akcije, ki potekajo meseca oktobra, so namenjene tudi ozaveščanju nas vseh in razbijanju raznih tabujev. Da je rak, da se ga lahko premaga in da kot družba stojimo za bolnicami, jih podpiramo in pomagamo. Kot družba znamo pomagati in sodelovati. To nam največkrat dokažejo ravno gasilci, ki meseca oktobra tudi obeležujemo mesec požarne varnosti. V tem mesecu velikokrat potekajo požarne vaje evakuacij v javnih zgradbah in tudi ozaveščanje o pomenu brezhibnih kurilnih naprav. Gasilci so tudi tisti, ki bodo med prvimi posredovali ob vsakršni nesreči ali naravni ujmi, pa naj si bo to požar, žled ali povodenj. Svojo hvaležnost do organizacij, ki skrbijo za ozaveščanje in odkrivanje zgodnjih stadijev raka in do gasilskih organizacij, ki skrbijo za učinkovito požarno varnost, lahko pokažemo tudi s pomočjo osebnih donacij. Vsako učinkovito delo je namreč povezano tudi z določenimi finančnimi posledicami. Daniel Cukjati, župan Občina Vrhnika Telefon: 01 755 54 10 El. pošta: obcina.vrhnika@vrhnika.si Uradne ure za poslovanje s strankami Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure Petek: od 8.00 do 13.00 ure Uradne ure sprejemno – informacijske pisarne Ponedeljek, torek in četrtek: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in 13.00 do 17.00 ure Petek: od 8.00 do 12.00 ure CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4 Prihodnje leto: garderobni objekt, skate park in otroško igrišče V garderobnem objektu v športnem parku sta bili v prvi polovici avgusta zgrajeni obe etaži. Po napovedih občine bi moral biti objekt zgrajen v naslednjem letu. Na površini med garderobnim objektom in sprehajalno potjo bo sledila ureditev otroškega igrišča, pri teniški steni pa izgradnja skate parka. Občina je v nizkem startu tudi za gradnjo nove športne dvorane ob obstoječi dvorani Cankarjeve osnovne šole. Če bo država objavila razpise za sofinanciranje in če bi bila občina uspešna s kandidaturo, bi lahko temeljni kamen položili že v prihodnjem letu. Aprila je bil po treh poskusih izbran izvajalec za gradnjo garderobnega objekta v športnem parku na Vrhniki. Izbrano podjetje Arol je tako postavilo še eno delovišče na Vrhniki, samo streljaj od Cankarjeve šole, kjer že opravlja energetsko obnovo objekta. Objekt, katerega pogodbena vrednost izgradnje znaša 2,3 milijona evrov, naj bi bil končan spomladi prihodnje leto. Kaj bo športni park pridobil z »garderobnim objektom«? Kot je pojasnil Gašper Stržinar z ZIC Vrhnika, ki je ob občini partner v projektu, gre za 45 x 15 m velik dvoetažni objekt, v katerem bo devet garderob za športnike, javne sanitarije, sejna soba, skladišče in delavnica za vzdrževalce ZIC-a ter gostinski lokal s teraso. Novo otroško igrišče in skate park Po predvideni dinamiki prenove vrhniškega športnega parka bo sledila ureditev površine med garderobnim objektom in asfaltirano sprehajalno potjo. Tam bo zraslo otroško igrišče, zunanji fitnes in paviljon za prireditve na prostem. Zaradi nastopanja Nogometnega kluba Vrhnika v višji državni ligi, ki za seboj potegne višja določila za igralno in navijaško infrastrukturo, bodo uredili tudi tribuno z dodatnimi sedišči. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji vragolij na skirojih, kolesih in rolkah, saj bo pri teniški steni zgrajen skate park v približni velikosti 450 m2. Idejna skica novega skate parka Garderobni objekt, pred njim pa zelenica, na kateri bo prihodnje leto zraslo otroško igrišče, zunanji fitnes in paviljon za prireditve na prostem. društev in interesnih skupin po terminih za popoldansko in večerno rekreacijo je zelo velik,« je pojasnil župan Daniel Cukjati. »Gradbeno dovoljenje za dvorano je bilo izdano pred dnevi, sedaj smo v nizki preži za morebitnimi javnimi razpisi za sofinanciranje gradenj to- vrstnih objektov.« Če bi razpis izšel že konec letošnjega leta, bi občina položila temeljni kamen za novo športno dvorano v drugi polovici leta 2024. Še teniško, odbojkarsko in rokometno igrišče V letu 2025 naj bi po načrtu občine zgradili tudi teniške površine in igrišče z mivko, ki bo namenjeno igranju odbojke ali rokometu na mivki. To bo tudi leto, ko bi se lahko začelo premikati na atletskem stadionu, kjer bi peščeno površino nadomestili s tartanom. Gašper Tominc Parku pri osnovni šoli se obeta prenovitev Sledi nova športna dvorana »V okviru energetske prenove OŠ Ivana Cankarja Vrhnika se ureja tudi nov vhod v tamkajšnjo športno dvorano. Ta ne bo samo olajšal dostopa, ampak se gradi tudi z vizijo, da bo služil kot eden od vhodov v novo športno dvorano, ki bo zrasla na mestu kolesarskega poligona. Potreba po tovrstnem objektu je velika, saj je Cankarjeva šola ena največjih šol v Sloveniji, poleg tega pa trenutna športna dvorana ne dosega normativov za športno vzgojo. Tudi pritisk Po ureditvi parkov pri kavarni in pred Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika se je marsikomu postavljalo vprašanje, kdaj se bo občina lotila ureditve parka pri Cankarjevi osnovni šoli. Prav tako je treba urediti tlakovanje pred novim stranskim vhodom.« Postavili bodo dodatne klopce in ulične svetilke, uredili bodo tudi poti. Skulptura Barjanec bo ostala. Prenova bo potekala na podlagi veljavnega odloka OPPN za prenovo mestnega jedra Vrhnike in konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra VrhZ občine so sporočili, da ga bodo začeli ure- nike ter smernic in priporočil ZVKDS za urejati takoj po končanju gradbenih del na šoli, janje vrtno-arhitekturne dediščine parkovnih predvidoma v oktobru. »Park je trenutno v sla- površin ob Tržaški cesti v Občini Vrhnika. Za bem stanju in je potreben prenove, predvsem lažjo predstavo novega videza parka prilagamo parkovnih poti in javne razsvetljave, zasaditev skico. (gt) dreves, grmovnic ter umestitev urbane opreme. 4 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Cankarjevo mesto prihaja lokomotiva 5 Do konca leta asfalt na Tankovski cesti Letos spomladi je del Tankovske že dočakal asfalt, del pa ga bo do konca leta. V začetku septembra je bil uveden v delo izbrani izvajalec CPK, d. d., ki mora po pogodbi dokončati delo v 120 dneh. Dela bodo potekala od konca nedavno položenega asfalta do ostrega ovinka pri vojašnici na Stari Vrhniki. Kot so dejali na občini, bo na 770-metrski tra- si zaenkrat položen samo asfalt, ob cesti pa bo tako kot na predhodno asfaltiranem delu nasutje za bodočo kolesarsko stezo. Zaključna faza Tankovse ceste se bo zgodila z novo traso čez vojašnico, a šele takrat, ko bodo pridobljena vsa potrebna zemljišča. Zaenkrat je občina še v fazi dogovorov z obrambnim ministrstvom. Vrednost pogodbe za tokratno asfaltiranje Tankovske znaša dobrih 686 tisoč evrov brez DDV. (gt) Namesto parkirišč nove zelenice Izvozi iz nekaterih stranskih ulic na Tržaško cesto so zaradi tam parkiranih vozil lahko zelo zahtevni. Devetmetrska parna lokomotiva serije 62, ki še stoji na dvorišču železničarskega muzeja, naj bi že jeseni »prisopihala« na Vrhniko. Na trikotnem zemljišču med vrhniškim gasilskim domom in Agrolitom stoji nekdanja železniška postaja, ki je bila lani obnovljena, da bi v njej vzpostavili manjši predstavitveni prostor o prometu na Vrhniki, s poudarkom na železnici. Vsebina bo dopolnjena s parno lokomotivo serije 62, ki naj bi na Vrhniko prisopihala na prikolici vlačilca predvidoma še to jesen. »Z nakupom moderne tehnologije, s pomočjo katere bomo predstavili zgodovino Vrhnike, nekdanjo železniško progo in njen pomen za razvoj Vrhnike, bomo v nekdanji postaji vzpostavili multimedijski prostor. Pri projektu bodo sodelovali Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Občina Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika, Slovenske železnice, VDC Vrhnika – Idrija in GGV Ekološko svetovanje. Pred obnovljeno železniško postajo bomo postavili tudi parno lokomotivo, ki bo obogatila podobo celotnega prostora,« je pojasnila Lina Celarc, ki na ZIC Vrhnika skrbi za omenjeni projekt. Zavod je bil uspešen na javnem pozivu LAS Barje z zaledjem. Operacijo bo sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Devetmetrska lokomotiva Muzej Slovenskih železnic je že posodil nekaj muzealij, ki bodo nekdanjo postajo vsebinsko približali časom, ko je objekt še imel svoj prvotni namen. Zagotovo pa bo največja zanimivost muzejski eksponat parna lokomotiva serije 62, ki trenutno stoji na dvorišču železničarskega muzeja. Devet- metrsko obledelo lepotico s 54 tonami bodo položili na železniška tira, ki ju bodo postavili zraven postaje, nato pa bo potrebna še lepotne prenove, saj jo je, kot je tudi razvidno iz fotografije, kar dodobra načel čas. Železniška proga s kratkim stažem Za Vrhniko se je s preusmeritvijo prometa na železnico in zatonom furmanstva ter splavarstva začelo obdobje gospodarske krize. »Med najglasnejšimi pobudniki železniške povezave Vrhnike z Ljubljano je bil proti koncu 19. stoletja ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je imel v lasti ligojnske rudnike premoga. Prizadevanja so se okrepila po uničujočem potresu leta 1895, ko je deželni zbor odobril finančna sredstva za pripravljalna dela, ministrstvo za trgovino in javna dela pa načrte. Dve leti pozneje so ljubljanski župan, vrhniški župan Ivan Hribar ter upokojenec Johan Gruden dobili koncesijo za gradnjo 11 km in 505 m dolge proge s petimi novimi postajami in postajališči (Brezovica, Lukovica, Log, Drenov Grič in Vrhnika). 23. julija 1899 je bilo svečano odprtje nove proge. Do leta 1936 jo je upravljala delni- ška družba Lokalna železnica Ljubljana–Vrhnika, nakar so jo prodali Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1934 so na željo Vrhničanov progo podaljšali za 665 metrov do nove končne postaje Vrhnika - trg (po letu 1955 Vrhnika - mesto),« je povedal Damajan Debevec, sicer tudi član TD Borovnica, kjer so že »dali pod streho« podoben lokalni železniški muzej. Načrtovana povezava z Idrijo ni nikdar zaživela. »Za vožnjo po približno 19 km dolgem odseku med postajama Ljubljana in Vrhnika so vlaki vozili 38 minut. Pot do končne postaje pa je zaradi priklapljanja oz. odklapljanja tovornih vagonov trajala še dodatnih 15 do 20 minut. Četudi naj ne bi bila rentabilna, je odigrala pomembno vlogo med obema svetovnima vojnama, vrhniški industriji prina- šala čedne dobičke, v letu pred ukinitvijo pa s postaje Vrhnika - mesto prepeljala kar 290.350 potnikov. 16. januarja 1966 je država progo uradno ukinila in prav hitro zatem pobrala tudi tire.« Z leti je večina objektov ob železnici prešla v zasebne roke, trasa pa je dobila namebnost sprehajalne oziroma kolesarske poti. Nedorečen pa je ostal namen železniške postaje, ki je bila iz leta v leto bolj na udaru vandalizma. Na prigovarjanje TD Blagajana Vrhnika, Muzejskega društva Vrhnika in posameznikov je občina pred leti le odkupila objekt z zemljiščem vred. Iskanje idejnih rešitev, ki je sledilo temu, je sedaj že preteklost, oči pa so zazrte v prihodnjo jesen, ko naj bi zaživel tudi omenjeni »železniški muzej«. Gašper Tominc Zanimivost Parne lokomotive serije 62 prvenstveno izvirajo iz ZDA. Po končani drugi svetovni vojni so Američani omenjeno serijo dodelili Jugoslaviji (129 lokomotiv) in še nekaterim drugim državam v okviru pomoči UNRRA. Po letu 1956 so jih začeli izdelovati tudi v Slavonskem Brodu. Ta serija lomotiv velja za eno izmed najbolj razširjenih na tleh nekdanje skupne države. zato odločila, da bo ukinila (eno ali največ dve na izvoz) nekaj parkirinih mest ob Tržaški cesti, namesto njih pa zgradila zelenice. Prva faza izgradnje novih zelenic od Ceste 6. maja do Silika bo Parkirana vozila lahko zakrivajo pregled na glavno pro- končana sredi oktobra. Invemetno žilo in zato pomenijo sticija bo občinski proračun potencialno nevarnost. O tej bremenila za dobrih 77 tisoč tematiki so večkrat govorili evrov z DDV. Z opšravljenimi tudi na občinskih sejah pod deli se bo na problematičnih točko svetniških vprašanj in odsekih povečala prometna pobud. Občina Vrhnika se je varnost. (gt) 5 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6 Južna obvoznica je odprta Na slovesnosti ob odstranitvi zapore in sprostitvi prometa sta poleg Cukjatija med drugim sodelovala še ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in član uprave Darsa Andrej Ribič. Po novem v Verdu tudi zelene smerne table. Vrhnika, 20. september – Za promet so odprli južno vrhniško obvoznico, ki povezuje nadgrajeni priključek Vrhnika na primorski avtocesti in regionalno cesto Borovnica–Vrhnika. Obvoznica bo razbremenila naselje Verd in središče Vrhnike, v prihodnje pa bo vrhniška občina uredila še povezovalno cesto do kamnoloma Verd. krožišč ob avtocestnem izvozu Vrhnika. Dela v skupni vrednosti okoli 1,3 milijona evrov sta financirala direkcija za infrastrukturo in Dars, končana pa so bila že avgusta lani, ko je bila infrastruktura tudi predana v uporabo. Drugi sklop, pri katerem so bila dela končana v tem mesecu, je pomenil ureditev navezave na cesto Borovnica–Vrhnika, gradnjo dodatnega krožišča in rekonstrukcija dela regionalke med Vrhniko in Borovnico oziroma Podpečjo. Gradbena dela v tej fazi so bila vredna skoraj 2,4 milijona evrov, financirali pa sta jih direkcija za infrastrukturo in Občina Vrhnika. V obeh Projekt gradnje južne vrh- primerih je bil izvajalec del, za niške obvoznice je sestavljen katera je bila pogodba sklenjena iz treh sklopov. Prvi sklop je poleti 2021, litijsko gradbeno obsegal gradnjo dveh novih podjetje Trgograd. Tretji sklop pa predvideva gradnjo povezovalne ceste med državno cesto Borovnica–Vrhnika in kamnolomom Verd, ki bo prečkala tamkajšnjo industrijsko cono. Ta del je v pristojnosti vrhniške občine, zanj pa se nadaljujejo potrebni postopki. »Nova prometna infrastruktura, po kateri je stekel promet, bo razbremenila naselje Verd in središče Vrhnike, saj se bodo tako osebna kot tovorna vozila lahko hitreje in mimo naseljenih območij priključila na avtocesto ali na regionalno cesto Vrhnika–Ljubljana,« je na odprtju dejala ministrica Alenka Bratušek. »Prvi sofinancerski sporazum z državo je bil podpisan pred štirimi leti, tedaj ravno tako z gospo Bratuškovo. Vesel sem, da danes odpiramo ta novi priklop na avtocesto, ki je izjemnega pomena za del Vrhnike, pa tudi za Borovničane,« je na odprtju dejal župan Daniel Cukjati, ki ni pozabil omeniti zahvale Občini Borovnica, ki je podpirala projekt, še zlasti tedanji župan oziroma sedanji poslanec Bojan Čebela. V prihodnosti je v vrhniški občini med drugim načrtovana tudi ureditev severne obvoznice, s katero se bo promet iz Logatca proti Ljubljani izognil središču kraja. Projekt, ki je ocenjen na okoli 9,4 milijona evrov brez davka, je po pojasnilih direkcije za infrastrukturo trenutno v fazi priprave projektne dokumentacije. (STA/GT) Protipoplavni ukrepi Zaradi poplav, ki so letos doletele našo državo, smo priča ogromni materialni, gospodarski, okoljski, družbeni in finančni škodi, na žalost tudi izgubljenim življenjem. Grozo avgustovskega poplavljanja so okusili tudi nekateri naši občani, a na srečo ne v takšnem obsegu, kot smo jih imeli v spomladanskem času. Zaradi teh raznolikih vidikov škode je pomembno, da se obvladovanje poplav in njihova preprečitev obravnavata resno. To vključuje izvajanje protipoplavnih ukrepov, izboljšanje infrastrukture za obvladovanje voda, spremljanje vremenskih razmer ter načrtovanje za nujne primere in evakuacije, da se zmanjšajo potencialne škode in tveganja. Na Občini Vrhnika smo z vso resnostjo in odgovornostjo pristopili k reševanju poplavne problematike. Narejene in predstavljene so poplavne študije, opravljenih je več posvetov in sestankov s predstavniki - od ministrstev do pristojnih služb. Pripravljajo se projekti dolgoročnih rešitev poplavnih področij okoli potoka Bela, Hribskega potoka, področja Sinje Gorice in Drenovega Griča. Obenem pospešeno delamo na najbolj ogroženih področjih, da bi morebitno poplavljanje preprečili že ob letošnjih jesenskih padavinah. Navkljub zakonskim, regulatornim omejitvam o poseganju v struge vodotokov, bomo še to jesen v največji meri očistili struge vodotokov (čeprav je to dolžnost države) in očistili jarke ter razbremenilne kanale. 24. 8. 2023 smo organizirali ogled več lokacij vodotokov v občini z namenom ukrepanja (košnja, sanitarni posek, čiščenje proda …). Ogleda smo se udeležili: podžupan Mirko Antolović, poveljnik CZ Peter Rodič, namestnica poveljnika CZ Nataša Čož, Edin Behrič iz Komunalno podjetje Vrhnika (delno), Miha Lukek - vodovarstveni nadzornik (Hidrotehnik) ter delno nekaj občanov. S strani Hidrotehnika, koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe na povodju srednje Save in Soče, ki je pooblaščen tudi za naše področje, smo seznanjeni s splošnimi navodili za dela ob vodotokih. Ob normalnem sta- nju (ko ne ukrepa in vodi dela Civilna zaščita) je za vse posege v vodotok in priobalni pas potrebno soglasje oziroma mnenje direkcije za vode. Priobalni pasovi vseh vodotokov v naši občini so petmetrski, razen pri Ljubljanice, kjer meri 15 m. 100. člen zakona o vodah govori tudi o dolžnostih lastnika zemljišča ob vodotokih. Lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda. Ti lastniki oz. posestniki na vodnih in priobalnih zemljiščih ne smejo odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa morajo obvestiti vodovarstvenega nadzornika. Kako se to pri nas izvaja, pa si lahko vsak sam postavi vprašanje. Ugotovljeno je bilo veliko gosto obraslega grmičevja in vejevja, ki raste oz. leži v strugah, nanj se nabirajo nesnaga in naplavine, vse to pa ovira pretok. V okviru sanitarnega poseka zaraščenih brežin se bo izvedla košnja, ročni posek razrasle obrežnega rastlinstva (šibje) in odvoz vsega tega na deponijo. Opozor- jeni smo na pravilnost in omejitve sanacije, kot so: posek dreves, ki rastejo v strugi; panji, ki povezujejo zemljino in brežino varujejo pred intenzivno bočno erozijo; prepoved poseka in čiščenja v času gnezdenja ptic; poleg soglasja DRSV, pridobitev soglasja zavoda za ribištvo v skrbi nad ribjim življem, Zavoda za varstvo narave itd. Naknadno je opravljen še ogled z izvajalci del v strugah, kanalih in jarkih, da stečejo še zadnja usklajevanja glede potreb, zahtev in ponudb - gledano iz stroškovnega vidika. V potoku Bela je potreben obrez zaraščenosti in čiščenje naplavin na poteku od Klisa gorvodno do Betajnove, vključno s suhim delom struge, kjer je naplavljen material ob večjih nalivih. Ob strugi Hribskega potoka je nekaj podrtih dreves, ki se jih bo odstranilo in se bo zaščitila problematična točka, kjer se ob velikih pretokih vodotok razlije iz struge in poplavi območje proti Kurirski poti. Zaradi ukrepa bo potrebno opazovati, da vodotok potem ne preide iz struge na drugem mestu. V Ljubljanici je med Močilnikom in Verdom podrtih več dreves, ki ogrožajo pretok vode in povzročajo nabiranje naplavin, kar ogroža pretok vode. Čeprav je vzdrževanje struge Ljubljanice obveznost države (DRSV), bomo sami poskrbeli za odstranitev nevarnosti, saj bodo v nasprotnem poplavljeni naši občani oz premoženje naših občanov. V Sinji Gorici so nekateri jarki in razbremenilniki zaraščeni, kar kaže na večdesetletno nevzdrževanje, posledično bodo potrebni temeljiti posegi. Na celotnem območju je na vodotokih gosta zarast in podrta drevesa, nekaj tudi po zadnjem vetrolomu. Izvedli bomo sanitarni posek, čeprav je vzdrževanje vodotoka Podlipščice in Lahovke ter nekaterih jarkov obveznost DRSV. Na Drenovem Griču bomo predvsem očistili jarke ob cesti proti Lesnemu Brdu, od hišne številke 70 ter očistili del struge potoka Zornica. Na tem mestu bi se zahvalil občanom za sprotno obveščanje o težavah, ki jih zaznavajo na območju, zahvala gre predstavniku Hidrotehnika, predstavnikoma Civilne zaščite, ribiški družini in vsem, ki kakor koli pomagajo pri reševanju te zahtevne problematike. Podžupan, Mirko Antolović 6 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Laboratorij ponovno obratuje ves dan Od ponedeljka, 18. 9. 2023, je v laboratoriju Zdravstvenega doma Vrhnika nov delovni čas. lante delajo v popoldanskem času, pa bo laboratorij deloval do 19. ure. Seznam petkov bo mesečno objavljen na spletni strani ZD Vrhnika. Novost je tudi podaljšan čas odvzema krvi za Od ponedeljka do četrtka bo pacientom biokemijske preiskave »na tešče«, in sicer do 10.30, na voljo od 7. do 19. ure, v petek pa od 7. do 15. s čimer želijo zmanjšati jutranjo gnečo v laboraure. Tri petke na mesec, ko pediatrične ambu- toriju. (gt) Zobno ambulanto Mihaele Zevnik Leben bo prevzel ZD Vrhnika dent. med. Vsi pacienti zobozdravnice Mihaele Zevnik Leben, dr. dent. med., bodo v oktobru ZZZS pisno obvestil o spremembi in pozval, da se na novo opredelijo pri novi zobozdravnici. Natančnejše informacije o postopku opredelitve bodo navedene v dopisu, zato pacientom ni treba Ambulanto, ki bo delovala v istih prostorih, bo skrbeti, da bi ostali brez svojega zobozdravnika. prevzela nova zobozdravnica Tina Žagar, dr. (gt) S koncem septembra zobozdravnica Mihaela Zevnik Leben, dr. dent. med., odhaja v pokoj, njen program zobozdravstva pa prevzema pod svoje okrilje ZD Vrhnika. Začela se je šola Prvega septembra je prag vrhniških šol prestopilo dobrih 1800 učencev in učenk: od tega 1189 na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in 665 na OŠ Antona Martina Slomška. deležna Cankarjeva šola, na kateri počasi končujejo z deli. Investicija občine, ki jo je izdatno (skoraj milijon evrov) podprla tudi država, je obsegala obnovo Od teh je bilo dobri dve sto- posebnega sprejema, preostali zunanjosti starega dela šole, tetniji prvošolcev. V Osnovni pa, že vajeni šolskih klopi, so lovadnice in nekdanje knjižnice. šoli Ivana Cankarja je prvič zakorakali v šolske razrede, kjer Poleg obnove fasade, strehe in sedlo v šolske klopi 126 otrok, so jih seznanili s potekom šol- oken so obnovili tudi notranjo v Osnovni šoli A. M. Slomška skega leta. Od obeh centralnih razsvetljavo in zagotovili prepa 78. Prvošolci so bili deležni šol je bila največjih sprememb zračevanje učilnic. (gt) 7 Vabilo tem šolskem letu v naš program vpisujemo otroke od 1. do vključno 5. razreda. Odlikuje nas praktičen način dela, razumljiv pristop do šolanja in učenje v notranji raziskovalnici in zunanji gozdni učilnici, ki otroka skozi učni proces podpirajo celostno. Delo poteka v manjši skupini, zato sta omogočena tako individualiziran pristop, kot tudi skupinsko delo. Za vaše otroke skrbita izkušena pedagoga in srčna človeka. Velik poudarek dajemo tudi učenju o sebi, o čustvih in medsebojnih odnosih. Vsi, ki bi se nam želeli pridružiti, še prej pa več izvedeti o nas, se lahko doJesen je zopet naokoli in tako tudi čas novih govorimo za informativni sestanek (Tea vpisov za vse, ki jih zanima drugačen, in- Kržič, 041 511 060, info@sole-libero.si). dividualiziran, naraven in izkustven način Število vpisnih mest je omejeno. SimonKr, d.o.o. in Prava vadba sta naša šolanja. sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na Smo zavod za naravno izobraževanje, ki info@sole-libero.si. ponuja alternativno obliko šolanja za otroke, Vabljeni! ki imajo urejen status šolanja na domu. V Sole Libero vpisuje v šolsko leto 2023/24 Vabilo Skavtska zbiralna akcija papirja Vrhniški skavti organiziramo jesensko zbiralno akcijo papirja, ki bo potekala v soboto, 14. 10. 2023. Vabljeni vsi, da star papir pripeljete na parkirišče pri pokopališču na Vrhniki od 9. do 13. ure. Denar od zbranega papirja bo namenjen za vlaganje v nove skavtske prostore. Papir pobiramo tudi na domu! Pokličite nas na telefonsko številko 031 285 023. Za podarjeni star papir se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo! Argonavti – skavti z Vrhnike Vzpostaviti želijo zeleno regijo modrega gospodarstva Vrhnika, 15. september – Svet ob Ljubljanici, naj si bo na Ljubljanskem barju ali v kraškem zaledju, kjer reka sedmerih imen nosi drugo poimenovanje, ima velike razvojne potenciale v lesarstvu, kmetijstvu in turizmu – je bilo slišati na posvetu o prihodnosti omenjene regije v Cankarjevem domu na Vrhniki. Sodelovalo je kar deset govorcev, med drugim tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je spregovorila o pomenu kmetijstva ter ministrica Sanja Ajanović Hovnik, ki se je spraševala o pomenu regij. Zbrane so pozdravili še poslanec Bojan Čebela, župan Občine Cerknica Marko Rupar in podžupan Občine Vrhnika Mirko Antolović. Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak je dejal, da upravne meje občin ne smejo deliti turiste, saj si ti želijo zgolj in samo avtentična doživetja z lokalnimi produkti. Po njegovih besedah ima Ljubljanica in njeno zaledje ogromen turističen potencial, zato je predstavil Klemen Langus. Naval turistov na zgolj nekaj osrednjih točk na Gorenjskem so razpršili s turističnim povezovanjem gorenjskih občin, ki so izoblikovale regijski produkt destinacije skupnosti Julijskih Alp. Evropski poslanec Franc Bogovič je opozoril na možnosti črpanja evropskih sredstev za tovrstne projekte, Luka Ogrin Ministrica Sanja Ajanović Hovnik z vrhniške obrtne zbornice pa je predstavil gospodarsko sliko logaške in vrhniške občine. Matevž Podjed, direktor Notranjskega regijskega parka, je menil, da ima območje odlične mikrozgodbe, »… ki jih delamo dobro, a vsak zase je premalo. Potrebujemo skupen nastop!«. Tudi dr. Benjamin Leskovec, 1890, je menil, da ima svet ob Ljubljanici izjemno kulturno dediščino in zaradi ohranjenosti velikanske razvojne potenciale v lesarstvu, kmetijstvu in turizmu. Te potenciale je treba sistematično, premišljeno in vzdržno izrabljati. Zato so se posamezniki in ustanove povezali v iniciativno delovno skupino »Zelena regija modrega gospodarstva«. V njej zaenkrat med drugim sodelujejo 2Dom d.o.o., 1890, Notranjski regijski park in Javni zavod Snežnik, Loška dolina. Na tokratnem posvetu so bili povabljeni vsi, ki se vidijo v projektu, da se jim pridružijo in skupaj izoblikujejo nadaljno strategijo razvoja. Gašper Tominc Opravičilo V zadnji številki priloge Konec (šolsko leto 2022/23) je izpadla fotografija naših prvošolcev s Podružnične šole Drenov Grič, za kar se iskreno opravičujemo. 1. vrsta sedijo od leve proti desni: Sarah Ramić, Nikita Bochkariov, Gabriela Sedej, Mia Mrzlikar, Ruj Debevc, Gloria Koprivec. Tudi dr. Benjamin Leskovec, 1890, je menil, da ima svet ob Ljubljanici izjemno kulturno dediščino in zaradi ohranjenosti velikanske razvojne potenciale. 2. vrsta stojijo od leve proti desni: Rok Jelovšek, Val Kavčič, Maj Vretič, Filip Vrhovec Kuzmič, Filip Lusavec. zveza podpira tovrstne regijske projekte. Kako bi lahko potekala organizacija turizma na tem območju, je bilo mogoče razbrati iz dobrih praks turistične destinacije Julijske Alpe, ki jih 3. vrsta stojijo od leve proti desni: spremljevalka Vita Dukarič, 2. učiteljica Špela Zaletel, Irina Avilova, Luka Stojnić, Patricija Škof Jelovšek, Fran Valić, razredničarka Bernarda Novak. OŠ ICV 7 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 8 Novo šolsko leto, novi izzivi Šolsko leto se je normalno začelo v vrtcih in šolah. Glede na vpis otrok imamo na Vrhniki še vedno eno od največjih šol v Sloveniji. OŠ Ivana Cankarja obiskuje 1200 učencev, OŠ Antona Martina Slomška več kot 660 učencev, v vseh vrtcih na Vrhniki pa je več kot 800 otrok. Naše dejavnosti so skrbno načrtovane, saj je zagotavljanje zadostnega števila prostovoljcev ob varovanju šolskih poti velik zalogaj. Vse leto skrbimo, da delo poteka po postavljenih ciljih in nalogah, kar terja pri vseh nas profesionalen in odgovoren odnos do preventivnih dejavnosti. V samo zgodbo varovanja ob prvih šolskih dnevih se kot nosilci akcije vključujemo člani ZŠAM Vrhnika v sodelovanju s SPV Vrhnika, PP Vrhnika in medobčinskim redarstvom. Vsi smo skrbeli, da so otroci varno zakorakali v šole in vrtce. Skozi leta opazujemo in poudarjamo, da Vrhnika poka po šivih glede prometne infrastrukture. Kolone so nekaj vsakdanjega in prava anarhija vlada ob nesrečah na avtocesti. Dejstva o težavah izpostavljamo tudi v radijskih, televizijskih poročilih in v pisni obliki. Apel seveda velja državi in lokalni politiki. Tudi te skupine bodo morale še mnogokrat sesti za skupno mizo in začeti uresničevati že postavljene prometne cilje. Cilj razbremenitve ceste z obvoznico iz smeri Borovnice skozi vas Verd se počasi uresničuje in je v zaključni fazi. Prav tako bo v kratkem zgrajena nova povezava med Verdom in Vrhniko z novim mostom za pešce in kolesarje. Obvoznica po Tankovski cesti bo počasi v polnosti ugledala luč. Vseslovenska kolesarka pot pa se vse bolj približuje Vrhniki. Dela povsod potekajo intenzivno. Avtobusne linije, ki pripeljejo otroke v šole, delujejo odlično. Prav tako prevozniki opravljajo svoje delo korektno in varno, vozila pa zagotavljajo varen prevoz. Nad varnostjo naših potomcev bomo vsi skupaj, seveda v prvi vrsti s starši, bdeli vse leto. Posebno pozornost moramo nameniti na začasnem gradbišču, v okolici OŠ Antona Martina Slomška, v Zaplani v smeri Miznega Dola in v Verdu. Poudarek in razmislek naj bo tudi na šolskih prevozih otrok v smereh, ki niso popolnoma varne za otroke. Takih pa je žal kar nekaj, apel staršev do vodstva šol, SPV Vrhnika in Občine Vrhnika je upravičen. Da le ne bo vse tako črnogledo, lahko poudarim, da je na Vrhniki in bližnji okolici namenjenih kar nekaj sredstev za ureditev cestne in druge infrastrukture, vse z namenom zagotavljanja večje varnosti vseh udeležencev v prometu. Vendar nastanejo težave tudi v kulturi vožnje in hoje pri udeležencih v prometu, ki uporabljajo oz. naj bi uporabljali kolesarske in pešpoti. Naj pripomnim, da je lani v Sloveniji umrlo enajst kolesarjev! Smrtne primere imamo tudi že letos. Urejeno križišče s klančino pri trgovini Mavrica postaja mini dirkališče. Predlog, da bi zmanjšali hitrost na CONA 30 km/h, je na mestu, prav tako ena od oblik umirjanja kolesarjev in drugih dvokoles. Urejene kolesarske povezave v smeri Vrtnarije so vedno hitrejše in sožitje med kolesarji, vozniki skirojev, skuterji in pešci ni več najbolj varno. Nova vstopna točka na poligon koloparka je pravilna odločitev. Z umestitvijo hitrostne ovire za kolesarje se bo povečala varnost tudi pri nekdanji trgovini Mavrica. Žal, spoštovani bralci, opažam, da se odgovornost staršev vse prevečkrat prelaga na otro- ke! Otroci brezglavo švigajo s skiroji in drugimi novodobnimi prevoznimi sredstvi brez čelad po pločniku, ob cesti, seveda ne upoštevajo CPP. Če je cesta primeren poligon za otroke in s tem ugotavljanje otrokove samostojnosti, naj bo to izziv za starše. Ne dovolite, da se otroci pred opravljenim kolesarskim izpitom vozijo samostojno v šolo! Smer vožnje je posebej poudarjena, da ni medsebojnih trkov. Tudi vožnja s super hitrimi skiroji je zelo nevarna, žal pa jih v večini uporabljajo odrasle osebe, ne zavedajoč se, kaj se lahko dogodi. Seveda ste nekateri svetel zgled, upoštevate red in skrbite za varnost udeležencev v prometu. Ne malo pritožb prihaja tudi zaradi neurejenega parkiranja turističnih avtobusov na Vrhniki. Parkirišče, ki je določeno (za bencinsko črpalko), je prostorsko neuporabno! ZIC pa bo moral pri postavitvi in lokaciji Biciklanca prisluhniti uporabnikom. Mladost je norost, ki se odraža pri starejših osnovnošolcih, ves svet je njihov, nimajo občutka za nevarnost, kar se kaže v nevarnih vedenjih na cesti. Očitno pozabljamo na cestna pravila, zakone, ki nas varujejo, žal očitno deluje le še avtomatika – semafor, radar, policija za sankcioniranje prehitrih in nevarnih voznikov. Semafor pri podjetju Siliko deluje z ročnim vklopom. Opažamo, da bo nujno potrebno usposabljanje za pešce, še vedno je prekratek interval za prehod. Občutek, ko prečkaš prehod za pešce v rdečo luč, je zelo neprijeten, toliko bolj za otroke, saj jih vzgajamo, kako pravilno prečkamo cesto ob zeleni luči. Stikala za vklop so neprimerno nameščena na steber semaforja. Dodatno smo jih oblepili za boljšo prepoznavnost, tudi semafor v Janezovi vasi. Letošnje varovanje smo izvajali šest delovnih dni. V prvih dneh smo izvajali intenzivno varovanje in vključevanje v šole, kjer smo otrokom, predvsem najmlajšim, predstavili na njihov razumljiv način, kako naj v spremstvu staršev zakorakajo v prometno dogajanje. Staršem otrok OŠ Antona Martina Slomška smo prvi šolski dan v športni dvorani posredovali nekatere koristne informacije in otroke na poseben, svojstven način popeljali v šolo. Poudarek je bil na pravilnem prečkanju prehodov za pešce in uporabi semaforske tipke. V drugem delu varovanja učencev smo člani namenili opazovanju prometa, vozil in gibanju preostalih udeležencev v prometu. Uporaba telefonov, vožnja v rdečo luč, nestrpnost in podobna neprimerna vedenja je napisano v zaključnem poročilu jutranjega opazovanja voznikov. V nevarnosti ste tudi vsi kolesarji, ki brez čelade vozite po napačni strani ceste; naj opozorimo, da je do 18. leta obvezna uporaba čelade. Letos smo, v sodelovanju s PP Vrhnika in medobčinskim redarstvom Vrhnika, v prvem tednu varovanja delovali na devetnajstih ključnih točkah z osemnajstimi članicami in člani. Delujemo preventivno in tako bomo delovali tudi v prihodnje. Vsaka naša odločitev ali beseda je namenjena varnosti ne glede na pripombe, ki smo jih bili deležni nekateri. Prometna vzgoja se začne na domačem dvorišču ob pomoči in zgledu staršev ali skrbnikov otrok. Vsi drugi lahko le ozaveščamo in vam pri prometni vzgoji ponudimo roko. V prihodnjih dneh, mesecih bomo člani ZŠAM Vrhnika ob sodelovanju s PP Vrhnika izvajali različne preventivne akcije – vse za varnost udeležencev v prometu. V septembru bomo skrbeli za varovanje na novem, še ne dokončanem mostu v Verdu. Sodelovanje s Policijsko postajo Vrhnika, MIRED Vrhnika v projektu Varovanje ob prvih šolskih dnevih je bilo dobro. Na tem mestu se vsem zahvaljujem in pričakujemnjihovo pomoč tudi v prihodnje. Zahvalo namenjam tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Osnovni šoli Antona Martina Slomška, Osnovni šoli Log - Dragomer – POŠ Bevke in Gostilni pri Kranjcu za podporo ob izvedbi naloge. Hvala za vsa vaša opozorila na nevarne prometne točke v Občini Vrhnika. Stara cesta – vožnja v nasprotno smer, neprilagojena hitrost na Cesti 6. maja, Lošci in na cesti skozi Zaplano, klančine, nevarne šolske poti, nepreglednost določenih odsekov in znakov itn. Hvala za vaše predloge, ki jih bomo predali v nadaljnjo obravnavo. SPV pri Občini Vrhnika je pravi naslov za informiranje. Spoštovani občani, prosimo vas, da pobude posredujete prek vodstva krajevnih skupnosti. Z njihovo pomočjo bomo opravili preglede na terenu. Naslov za sporočila: spvc.obcina@vrhnika.si Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasen odhod na pot. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Svoj trud in čas smo v naši vseslovenski akciji ob prvih šolskih dneh vložili: Marija Zemljič, Ignac Zemljič, Karol Jurjevčič, Slavko Jereb, Nace Jerina, Jože Mesec, Franc Modrijan, Dušan Rodošek, Tone Tomšič, Franc Turk, Janez Šušteršič, Irenka Štefančič, Leon Novak, Željko Jadanič, Marko Mršić, Stanko Kokalj, Franci Sotlar ter Franjo, Jaka in Jošt Čretnik. Iskrena hvala za vaš trud. 8 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A Ko dobiš iskren nasmeh, solze sreče in besedo hvala Nekateri so se odločili za takšno potezo prvič, drugi pa prostovoljstvo negujejo tako rekoč iz dneva v dan. Tudi v naši lokalni skupnosti imamo mini armado prostovoljcev, ki največkrat tiho, brez pompa in medijskih luči, zasledujejo plemeniti cilj – pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč, in skupaj graditi boljšo skupnost. Prostovoljstvo je dejanje, pri katerem posamezniki ali skupine brez pričakovanja materialne koristi ali plačila namenoma in prostovoljno darujejo svoj čas, energijo in spretnosti za izvajanje različnih dejavnosti in storitev v korist drugih ljudi, skupnosti ali organizacij. Prostovoljci se odločijo sodelovati zaradi želje po nudenju pomoči, dobrodelnosti, osebnem zadovoljstvu, izpolnjevanju družbenih ali okoljskih ciljev ter prispevanju k pozitivnim spremembam v svojem okolju. Iz želoda zraste mogočen hrast Običajno med prostovoljci srečamo odrasle ljudi, a ni ve- 9 M E S E C A Prostovoljstvo Nedavne poplave v dobršnem delu Slovenije niso pustile nikogar ravnodušne. Z armadami prostovoljcev, ki so se že dan po tragičnem dogodku začele zgrinjati na prizadeta območja, je prostovoljstvo prišlo do izraza v vsej svoji veličastnosti. CMYK štev. »Biti gasilec je poslanstvo. Ni nekaj, česar se lahko priučiš. Naučiš se krotiti ognjene zublje, črpati vodo, poviti rano ... Nikakor pa se ne moreš priučiti odzvati se na klic kadarkoli, kjerkoli in zaradi česarkoli, če ti to ni prirojeno. Ko sem vprašala enega od operativnih gasilcev, zakaj je letošnjega avgusta predčasno zaključil dopust in odšel na pomoč ljudem, ki so jih prizadele poplave, me je začudeno pogledal in rekel, da enostavno ni mogel ostati na morju in ne narediti ničesar,« je pojasnila predsednica Gasilske zveze Vrhnika Andreja Lenarčič, ki je izredno ponosna na to, da je gasilstvo eno najbolj priljubljenih oblik prostovoljstva med Slovenci. so tudi eden od stebrov lokalnih sil zaščite in reševanja. Zakaj ne bi bili prostovoljec – šofer? Z uvedbo Prostoferja v občini je nastala tudi potreba po voznikih le-tega. Ljudje so spoznali dobrobiti projekta, po drugi strani pa se je začetno navdušenje številnih prostovoljnih voznikov ohladilo. Franjo Čretnik, ki nekako bdi nad vozniki in tudi sam velikokrat poprime za volan Prostoferja, pravi, da jih je približno pet. »Potrebovali bi jih več, saj opravljamo po pet ali sedem prevozov na mesec, kar je naporno in odgovorno.« Pravi, da nove voznike odvrača strah pred odgovornostjo, drugi razlog pa je pomanjkanje časa, ki ga takšne vožnje običajno Ko ti čestita predsednica terjajo. »Obisk poliklinike pač države ne traja samo 10 minut.« Če vas Gasilci so se kot prostovolj- torej zamika »poklic« voznika ci znašli v predsedniški palači – prostovoljca, toplo vabljeni k pred leti, ko so uspešno po- njim. sredovali ob požaru v Kemisu. Manj znano pa je, da se je pri Pomoč v domu upokojencev predsednici mudila tudi proProstovoljstvo v Domu upostovoljka vrhniške Karitas Ma- kojencev Vrhnika poteka gotorica Štirn. Konec junija ji je vo že več kot 20 let, leta 2005 pa predsednica republike Nataša je Dom upokojencev Vrhnika Pirc Musar podelila državno skupaj z Inštitutom Antona nagrado za izjemne dosežke na Trstenjaka izvedel celoletno izpodročju prostovoljstva. »Pri- obraževanje prostovoljcev ki so znanje mi pomeni veliko, saj je se ga udeležili tedanji prostopokazatelj, da sem na pravi poti, voljci, pa tudi zaposleni in svojci, da delam dobro za sočloveka, ki jih je to zanimalo. da mu pomagam v stiski, naj bo »Odnos med starimi ljudmi Gasilske organizacije sodijo med najbolj znane oblike prostovoljstva pri nas. to duševna ali materialna, da in prostovoljci je obojestranski. znam poslušati in da mu sve- Prostovoljci od starih ljudi prejtujem, če je le to v moji moči.« mejo bogastvo izkušenj in žiKot pravi, je že v času zaposli- vljenjskih modrosti, oni pa nutve razmišljala, kaj bo delala, ko dijo starim ljudem možnost za bo v pokoju. »Vedno sem bila v polnejše, kakovostnejše prežistiku z ljudmi – otroki. In tako vljanje jeseni življenja,« so nam sem se oglasila pri sedaj že bi- sporočili iz doma upokojencev. všemu dekanu Blažu, ali lahko V delo in življenje v domu se pristopim h Karitasu. 2005 sem redno ali občasno vključuzačela pri sprejemanju obla- je dvaindvajset prostovoljcev. čil. 2008 sem prevzela vodenje Prostovoljci pomagajo pri pevKaritasa in ga vodim še sedaj.« skem zboru, pogovorni skupiVrhniška Karitas ima trenutno ni, bralni urici, spremljajo sta40 prostovoljcev, ki pa so sta- novalce pri opravkih in osebju rejša populacija, zato mrzlično doma pri različnih dogodkih. iščejo mlade okrepitve. Marica Štirn je prejela državno »Ko me je Urška vprašala, če bi Ni važno kakšne narodnosti kdaj pomagal kot prostovoljec v nagrado za izjemne dosežke na je, vere, polti, le da ima v sebi Domu starejših na Vrhniki, sem področju prostovoljstva. čut do sočloveka, pravi Štirnova. odgovoril: ‘Zakaj pa ne?!’ Stopiš dno tako. Na Osnovni šoli Ivana v novo družbo, med nove prijaCankarja že enajsto leto zapoRdeči križ s prostovoljci med telje, v novo okolje in nove dored izvajajo interesno dejavnost drugim pobira godke in veselje da te še vedno »(S)Prosti čas«, kjer v okviru nekdo potrebuje. V domu so me in deli hrano prostovoljstva z učenci od 6. do Podobno dejavnost kot Kari- zelo lepo sprejeli, vedno so na9. razreda (stari so torej od 11 Mladi pomagajo pri peki palačink v Domu upokojencev Vrhnika. tas opravlja tudi Rdeči križ, ki smejani, da prihajam v pomoč, do 14 let) izvajajo različne deprav tako vključuje prostovolj- pa tudi meni vztraja nasmeh na javnosti, obeležijo posebne dni tja še vedno redno zahaja med pomagamo, kar je v naši moči.« ce. »Imamo med deset in pet- obrazu, saj vem, da nekomu še v letu in sodelujejo pri različnih poletnimi počitnicami, ko va- Sogovornica še pravi, da osnov- najst prostovoljcev, od katerih vedno nekaj pomenim. Na konprojektih. Mentorica Ana Korovancem ob sredah pečejo pa- nošolci preko prostovoljnega so nekateri aktivni po večkrat cu pa vsak dan ugotoviš, da te še stanjevec, ki skupaj z Matejo lačinke in na različne načine z dela razvijajo občutke odgo- na mesec,« je pojasnil Iztok T. potrebujejo, so te povsod veseli; Zupančič oziroma Sabino njimi kvalitetno preživljajo čas. vornosti, pripadnosti, empatije, Kužnik, sekretar območnega da delaš pravzaprav zase, za svoj Burger vodi dejavnosti, nam V sklopu projekta Male pozorpa tudi samozavesti, ponosa in združenja RK. »Veliko dela je notranji mir, za svojo dušo …« je našteje kopico aktivnosti, ki jih nosti za veliko veselje pa smo na tak ali drugačen način pove- svoje izkušnje opisal prostovopoguma. izvajajo učenci. »V vsem tem izdelali novoletne voščilnice zanega s hrano: bodisi so deliv- ljec Marjan. času smo večkrat obiskali Dom za starostnike po celi SloveniKot lahko vidimo – pa smo ci hrane bodisi skrbijo za njen upokojencev na Vrhniki, kjer ji.« Med drugim so sami spekli Največ prostovoljcev je med večerni odjem od trgovin. Dru- zajeli samo nekaj organizacij in smo stanovalci likovno ustvar- pecivo za zaposlene v šoli, po- gasilci gače pa pomagajo pri krvoda- zavodov - je med nami veliko Prostovoljstvo se tako zač- jalskih akcijah, v administraciji prostovoljcev, njihovo delo pa jali, se igrali družabne, gibalne magali so v kuhinji pri pripravi in miselne igre, spoznavali Vrh- obrokov ter počistili nekaj učil- ne že v osnovni šoli. Lahko na in pa po potrebi tudi v pri posa- ne more poplačati noben deniko in znane Vrhničane, sku- nic in hodnikov na šoli. Uigra- različne načine. Nekateri se v meznih projektih.« Sogovornik nar. A tega prostovoljci tudi ne paj smo plesali, peli, igrali na in- nost in pripravljenost pomagati tem času odločijo za gasilske pravi, da so prostovoljci večino- iščejo. Dobijo pa to, kar je nestrumente in se jim predstavili s botrujeta temu, da se nanje ob- vrste, katerih bistvo je ravno ma starejši, ki razpolagajo z več precenljivo, pravi sogovornica kratkimi dramatiziranimi igra- časno obrnejo » … učitelji naše prostovoljstvo. Gasilska zveza prostega časa. Marica Štirn: »Na koncu pride mi. Nekaj naših bivših učenk, šole, ki na šoli organizirajo raz- Vrhnika združuje 16 prostoPosebna skupina prostovolj- tisto najlepše: dobiš zaupanje ki so se v okviru prostovoljstva lična tekmovanja ali prireditve, voljnih gasilskih društev, to je cev znotraj Rdečega križa so neznane osebe, iskren nasmeh, na naši šoli srečale z delom in in vedno se z veseljem odzove- 2984 članov, od tega je znotraj bolničarji prve pomoči, ki imajo solze sreče in besedo hvala.« življenjem v domu upokojencev, mo povabilu, da kot prostovoljci Poveljstva Vrhnika enajst dru- izobraževalno vlogo, hkrati pa Gašper Tominc 9 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 10 Slavnostni prevzem novega gasilskega vozila PGD Bevke Poveljujoči parade prevzema dovoljenje za izvedbo parade. Podelitev zahval komisiji za nakup novega vozila. Sobota, 19. avgust, je bila za Prostovoljno gasilsko društvo Bevke nekaj posebnega. Dan, ko smo s sklepnim dejanjem zaključili enega izmed večjih projektov društva v zadnjem obdobju nakup novega vozila GVC-1. Njegova zgodba se je pisala nekako takole … Junija, leta 2018, se na sestanku upravnega in operativnega odbora pojavi ideja o zamenjavi starega vozila GVC 16/25. Nekaj mesecev kasneje svoj predlog predstavimo na seji občinskega poveljstva Vrhnika, kjer našo idejo podprejo tudi ostala društva. V letu 2019 začnemo namensko zbiranje finančnih sredstev za novo vozilo. Poleti 2021 poteka zbiranje ponudb o primernem podvozju in »nadgraditelju« vozila. Nato sledi v novembru priprava razpisne dokumentacije, decembra javna objava razpisa ter odpiranje ponudb prijavljenih izvajalcev. Sprejmemo odločitev in 10. januarja 2022 podpišemo pogodbo z dobaviteljem in izvajalcem nadgradnje Gasilska vozila Pušnik. 10. marca 2023 naše podvozje Scania prispe v Slovenijo in je nato pripeljano v nadaljnjo izdelavo nadgradnje. Lepega sončnega popoldneva, 24. junija, naše novo vozilo prvič zapelje po bevških cestah. Velik dosežek za društvo naše kategorije ter pomembna pridobitev za celotno vas. Ob enem smo s prihodom novega vozila zaključili zgodbo starega GVC 16/25, ki je 26. marca zadnjič zapeljal iz naše garaže in se podal na novo potovanje skupaj z gasilci z DVD Draganiči. Želimo si, da jim bo lahko še naprej dobro služil in opravljal svoje gasilske naloge. Prihod novega vozila smo obeležili z organizacijo gasilske parade. V njej so sodelovali godba Dobrova Polhov Gradec, narodne noše iz Ligojne, paradno vozilo s poveljujočim parade, poveljnikom Petrom Brusom ter njegovim namestnikom Dominkom Božičem in podpredsednikom društva Mihom Keršmancem. Ešalon praporov 15 gasilskih društev pod vodstvom Andreja Keršmanca, ešalon mladine, ki ga je vodila Špela Drmota, ešalon članic z vodjo Katjo Kogovšek ter ešalon članov, na čelu katerega je bil Erik Urbanč. Zadnji del parade je sestavljal ešalon 19 vozil povabljenih društev. Po končani paradi je sledil krajši kulturni program, kjer so zbrani množici nekaj besed namenili predsednica društva Petra Dolinar, predsednica gasilske zveze Vrhnika Andreja Lenarčič, podžupan občine Vrhnika g. Mirko Antolović ter predstavnik GZS, poveljujoči notranjski regiji Franjo Bukovec. Prav vsi so v svojih besedah strnili pohvalne besede za dobro delo v društvu in izrekli dobrodošlico novemu vozilu. Sledil je prevzem novega vozila, prerez traku, nato pa je naš poveljnik iz rok gospoda podžupana slavnostno prevzel ključe vozila GVC-1. Le ta jih je nato predal skrbniku novega Skupinska slika s predstavniki DVD Draganići. Zabava z Ansamblom Raubarji vozila Lovru Dolinarju z željo, da bi z vozilom dobro in odgovorno ravnal. Prižig motorja in kratek zvočni signal je naznanil uradni začetek nove poti GVC1. Ker pa si vsi želimo, da bi naše vozilo dobro služilo, smo za naše vozilo želeli tudi božjega blagoslova. Za kar se iz srca zahvaljujem dijakonu g. Boštjanu Koprivcu za čudovito pripravljen obred in blagoslov. Ob zaključku programa so bile podeljene zahvale komisiji za nakup novega vozila. Naj se še enkrat zahvalim ekipi v sestavi Miha Keršmanc, Žakelj Blaž, Dominik Božič, Stanko Keršmanc, Erik Urbanč, Vinko Keršmanc, Janez Dolinar in Peter Brus. Beseda hvala je zagotovo premajhna za vse, kar ste storili in vložili v projekt vozila GVC-1, pa vendar vaše delo in čas spoštujem in je vredno vsake zahvale. Mogoče na pogled lahka naloga, a za društvo tako velikega pomena, zato še enkrat iskrena hvala. Z manjšo zahvalo smo se zahvalili tudi GZV, Civilni zaščiti Vrhnika, občini Vrhnika ter GZS za finančno pomoč, podporo in spodbudo pri uresničevanju našega velikega projekta. Tudi vam iz srca hvala. Po končanem uradnem delu smo naše slavje nadaljevali z gasilsko veselico, kjer je ob dobri hrani domačih gasilcev, zbrane zabaval Ansambel Raubarji še pozno v noč. Za naše obiskovalce smo pripravili slastne palačinke, najmlajši so se lahko poigrali v otroškem kotičku, malo starejši pa so novemu vozilu nazdravili v našem »Keudrbaru«. Prav vsak je lahko svojo srečo preizkusil tudi na bogatem srečelovu. V imenu celotnega društva bi se želela zahvaliti še vsem vam, dragi krajani Bevk. Hvala vam za finančno podporo, ki jo že leta izkazujete našemu društvu in hvala, da nas s svojim obiskom vedno znova podprete. Tudi vi ste prispevali veliko v sestavo celotnega mozaika pri pridobitvi novega vozila. Hvala vsem sponzorjem, donatorjem in posameznikom, ki ste kakorkoli s svojimi prispevki, dobitki ali delom pomagali pri organizaciji veselice. Hvala vam, dragi člani in članice PGD Bevke, za vso opravljeno delo pred, med ali po veselici. Mislim, da nam je skupaj ponovno uspelo pripraviti lep in prijeten dogodek, ki se bo zapisal v zgodovino našega društva. Še enkrat iz srca hvala. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Petra Dolinar, predsednica PGD Bevke 10 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si vih prijateljev. Jutra smo začeli s telovadbo in z glasnim prepevanjem himne. Večere pa so otrokom krajšali »zabavni večeri«, na katerih so krepili meddruštveno povezanost. Prvi večer so bile na vrsti Igre brez meja, drugi večer pa igra Minuta do zmage. Na taboru so otroci Tam smo mentorji zanje po- pri gasilsko-športni orientaciji stavili šotore, v katerih so pre- ponovili tudi gasilske vsebine, spali dve noči. Prvo popoldne ki jih bodo čakale v prihajajoči je minilo v znamenju izdelave tekmovalni sezoni. Ker je bil ves taborne zastave, privajanju na vikend lep in vro,č smo mentornovo okolje in spoznavanje no- ji priredili tudi vodne igre, da je bila vročina bolj znosna. Tabor se je končal v nedeljo, 29. avgusta, s pohodom v Star maln in piknikom v naravi. Med čakanjem na slastno kosilo so otroci obnovili znanje prve pomoči, najpogumnejši pa so preverili, kako mrzel je bazen v Starem malnu. Mentorji mladine PGD Bevke se iskreno zahvaljujemo PGD Zaplana za pomoč pri organizaciji in izvedbi tabora. Mentorji mladine PGD Bevke Gasilski vikend v Podlipi Tako kot vsako leto so se tudi letos naši najmlajši gasilci udejstvovali na različnih gasilskih tekmovanjih, redno obiskujejo gasilske vaje, spoznavali so gasilsko opremo in njeno uporabo. V znanju so se izkazali kot najboljši v regiji in kmalu jih čaka tudi državno tekmovanje v gasilskem kvizu. Odločili smo se, da jih bomo za ves trud nagradili, hkrati pa jih želimo motivirati vnaprej. Zato smo v našem društvu že drugič pripravili gasilski vikend. Tako je naš gasilski dom od 2. 6. do 4. 6. 2023 postal pravi dom za 37 mladih gasilcev in pet mentorjev. Gasilski tabor smo začeli z dvigom zastave, sledil je večer zabavnih gasilskih iger in odkrivanja novih talentov. Zvečer je bila dvorana gasilskega doma polna podlog za spanje, spalnih vreč in ne preveč zaspanih otrok. Naslednji dan smo odšli na Unec na tekmovanje za pionirje. Naši mladinci so se tisti dan preizkusili v vlogi mentorjev in pionirje spremljali 11 Sivkina fest Tabor gasilske mladine V petek, 27. avgusta, se je mladina Prostovoljnega gasilskega društva Bevke odpravila na gasilski tabor, ki je letos potekal na Zaplani. CMYK na tekmovanju. Po končanem tekmovanju smo odšli v Pustolovski park Postojna. Najprej je potekalo učenje uporabe varnostnih pasov, kasneje pa so se otroci samostojno preizkusili v plezanju in premagovanju strahov pred višino. Večer smo zaključili z gasilskim filmom. Zadnji dan letovanja je bil namenjen pospravljanju. Začeli smo z gasilsko telovadbo in tabor zaključili z spustom zastave in odhodom domov. Lepo smo se imeli in komaj čakamo, da drugo leto ponovimo. Mentorji PGD Podlipa Smrečje »Sosedje so kot sivka – njihova prisotnost je. Podelili smo štiri priznanja; našemu življenju doda kanček lepote in najprej za najmlajšo občanko spokojnosti.« Sivkine ulice, ki je še dojenčica V soboto, 2. septembra, smo na Sivkini ulici na Vrhniki priredili t. i. Sivkina fest. Želja po tem dogodku je rasla počasi, a očitno dovolj vztrajno, da smo ga s skupnimi močmi izpeljali. Ko smo določili datum in napisali okviren program, je sosed oblikoval vabilo in ga natisnil. Zdaj pa je šlo zares. Prijazno vabilo s programom za vse sosede. Zbrati je bilo treba tudi prispevke, ki bodo zadostovali za jedačo in pijačo. Počitnice so se bližale h koncu in že se je po ulici slišalo čebljanje, pripravljanje in sestankovanje, kje bo kaj potekalo in kdo lahko kaj pripravi. Začetek srečanja je bil ob 15. uri ob t.i. Sivkini kavarni/ slaščičarni. Nekatere stanovalke so prostovoljno spekle slaščice in nas pogostile. Lepo je bilo videti, da smo se dejansko uspeli srečati v tako velikem številu. Starejši so sedeli na klopici in se pomenkovali. Otroke je sosed peljal v starinskem triciklu gor in dol po ulici; namreč imeli smo tudi svoje festivalsko kolo, na katerem je kasneje potekala tombola. Ni manjkalo nobene generacije, saj je bilo prisotnih kar nekaj mladih družin. Ob 16. uri je sledil Sivkin športni izziv, ki so ga pripravili na drugem koncu ulice. Kdor je želel, se je preizkusil s skirojem po skrbno narisanem poligonu, ki je bil označen s kredo. Ko smo dobili vsa zmagovalce za vsa tri mesta, smo se podali na naslednjo igro, metanje prostih metov. Zelo zabavno je bilo sodelovati in navijati. Le en fant je zadel vse tri koše od treh, kar je tudi poželo aplavz. Da ne bi bilo vse preveč enostavno, so se nekatera dekleta pritožila, da bi bilo dobro prirediti tudi kakšno igro, primerno za punce. Tako je ena izmed njih naredila na travniku sto zaporednih koles. Napovedovalec je z mikrofonom napovedal še zadnjo športno igro, ki je bila vleka špage. Razdelili smo se v dve skupini – prva polovica ulice je vlekla proti drugi polovici. To je bilo strašno zabavno, za tem pa je sledilo povabilo na SIVKIN ŽAR PIKNIK, kjer je žar mojster pripravil odličen kulinarični dogodek. Še dobro, da smo najeli gasilske klopi, da je bilo dovolj prostora za vse nas, več kot 50 zbranih. Medgeneracijsko druženje je prav pogrelo dušo. Piknik smo zaključili s Sivkino tombolo. Vsakdo je od doma prinesel kakšno malenkost, ki je ni potreboval, in jo spravil v darilno vrečko. Vrečke smo oštevilčili, da smo jih lahko izžrebali. Tako smo med seboj izmenjali pozornost in dobro voljo. Piko na i pa so za presenečenje pričakala priznanja, ki so jih pripravili pozorni sosed- in se ji je mudilo spati. Nato je priznanje prejel občan, ki najdlje živi na tej ulici. Priznanje je prejel tudi častni občan Sivkine ulice za ves trud in dobro voljo, ki jo ves čas deli z nami na ulici, in pa priznanje za skrbno organizacijo Sivkinega festa 2023. Tako smo zaključili naš žar piknik, saj so se mlade in starejše generacije poslovile. Ob odhodu domov smo prejeli tudi šopek sivkinega cvetja, ki ga je skrbno prpravila ena izmed sosed. Ker se je že večerilo in smo bili dobre volje, sta dva glasbenika iz naše ulice priredila koncert. Odlična zasedba električne kitare in bobnov je igrala pozno v noč. Glasnost nas ni motila, saj smo vedeli, da noben sosed ne bo klical policije, poleg tega pa je bila glasba vrhunska in je morda nekatere zazibala v spanec! Zgodaj dopoldan smo se dobili na kavi in o vsem skupaj razpravljali ter obujali spomine in pletli nove ideje, ki jih ni manjkalo. Skupaj smo pospravljali in nismo mogli verjeti, da smo v današnjem času prezaposlenosti uspeli izpeljati tako pristen dogodek. Lepo je imeti lepe sosedske odnose in cenim, da si lahko pričaramo čudovito skupno popoldne. Konec koncev nas druži, da živimo na isti ulici. Sosed sosedu prijatelj. Napisala: soseda iz Sivkine ulice Vabilo Zbiralna akcija starega papirja Kdaj: Od četrtka, 28. 9., do torka, 3. 10. 2023. Kje: Dvorišče za gasilskim domom Ligojna. Organizator: PGD Ligojna. Številka za stik: 051 749 825. Hvala vsem, ki boste star papir pripeljali in tako podprli delovanje gasilskega društva. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Vabljeni! 11 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 12 Dan za skodelico kave Katja Escobar, Camilo Merizalde in Omar Escobar Vse se je vrtelo okoli kave in vina, tudi ustvarjanje. katerimi bi na račun narave spreminjal procese,« je pojasnil velik zagovornik naravnih vin Svarun Leskovšek iz Klet-vice. Kot je dodal, so taka vina v tujini znana, v Sloveniji pa ne tako zelo. Delavnica je bila odlična priložnost za odstiranje novih obzorij, kako je vino v steklenici še vedno živo, vsaka steklenica pa ima svojo zgodbo, ki govori o letniku in vinarju. Tudi pri Alešu Ogrinu je dišalo po kavi. Daniel Cukjati, župan, na odprtju festivala: »Naš festival kave in tih je začel s poskusno kmetijo vina vas popelje na nepozabno v Kolumbiji – Santuario, kjer je popotovanje po okusih in užitkih, začel z oživljanjem tradicionalki jih obe izjemni pijači ponujata.« nih metod gojenja kave s konč- Luka Košir, chef iz Gostišča Grič, je pripravil delavnico o fermentaciji, hkrati pa je na svoji stojnici rad podelil tudi koristne nasvete o domačih sestavinah v kuhinji. Tokratni poudarek festivala je bil poleg kave tudi na vinu. Fantje iz Kletvice so predstavljali naravna vina. Vrhnika, 9. september – V Cankarjevem mestu je zopet dišalo po vrhunski kavi, kajti pred osrednjim kulturnim hramom je potekal že sedmi Festival kave. A obiskovalcem ni bila na voljo samo kava, ampak so lahko doživeli pravo kulinarično izkušnjo, kajti svoje stojnice so imeli tudi slaščičarji, kuharski mojstri in vinarji. Poskrbljeno je bilo tudi za praktične delavnice – tokrat izpod rok Luke Koširja, kuharskega chefa iz Gostišča Grič, in Camila Merizalde, kavnega pridelovalca in inovatorja iz Kolumbije. Dogodek je bil nadpovprečno obiskan, saj ga je do večera obiskalo več tisoč obiskovalcev. Festival že sedmo leto zapored sledi premisi, da obiskovalcem ponudi prvovrstno kulinarično izkušnjo in sproščeno druženje. Stojnice so se kar šibile od izbrane ponudbe, na njih pa je vsakdo našel ne- nim ciljem pridelave visokokakovostne kave za izvoz. Kot je šaljivo dejal, ima kavo zapisano v DNK. »Nepoznavalcem je težko ločiti med običajno kavo in posebno kavo, toda z nekaj vaje lahko izostriš čutila in potem se ti odpre nov spekter uživanja ob kavi. Zaznaš lahko različne vonje po oreščkih, suhem sadju, karameli , česar prej nisi zaznal.« Na najbolje obiskani delavnici festivala je predstavil svoj projekt Santuario, udeleženci pa so na koncu lahko tudi okušali gostove posebne kave. Tudi soorganizator dogodka, pražarna vrhunskih kav Escobar, je pripravil delavnico »coffee cupping«, kjer so obiskovalci lahko okušali različne kave s poreklom. Tako so lahko iz prve roke izvedeli več o značilnostih kav z različnim geografskim poreklom in si izostrili svoj čut prepoznavanja razlik med kavami. »Težko je začeti, kar iz ‘nule’, zato so takšne delavnice, kjer po osnovnošolsko razložijo razlike med kavami, super. Sam sem prvič in sem Osrednji gost je bil Camilo navdušen. Komaj čakam, da priMerizalde iz Kolumbije dobljeno znanje izkusim tudi v Festival kave poleg kulinaričtrgovini, ko se bom odločal med ne ponudbe poskuša tudi širiti desetinami vrst kav,« je svoje raobzorja, zato organizator že zloge za delavnico opisal Simon leta vabi različne posameznike, iz Ljubljane. ki puščajo sledi na področju kave v svetovnem merilu. Tako je na primer lani festivalu dala Od fermentacije do državnega poseben pečat najboljša latte art tekmovanja v okušanju kave umetnica Carmen Clemente, Merizaldejeva in Escobarše prej pa je zadišalo iz džezve jeva delavnica nista bili edini. grškega mojstra priprave kave Kuharski chef Luka Košir iz Konstantinosa Komninakisa. Gostišča Grič je udeležence Tokratni gost je bil Camilo delavnice popeljal v svet že Merizalde, strokovnjak za pri- pozabljene fermentacije. »Slodelavo kave. V devetdesetih le- venci sicer kar dobro poznamo kaj zase. Organizator dogodka sta bila Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in vrhniška pražarna vrhunskih kav Escobar. »Pri organizaciji festivala smo se zavezali, da raziskujemo globino okusov, ki jo ponujata kava in vino, ter raziskujemo, kako se svetovni kulinarični dobroti lahko dopolnjujeta. Naš cilj je povezati ljubitelje obeh pijač in omogočiti, da odkrijejo nove dimenzije okusov,« je o festivalu strnila misli Lina Celarc, ki na ZIC-u skrbi področje turizma. Kakovost kavnih mešanic je zadovoljila še tako zahtevne kavoljubce, preostalim pa je nabor ponudbe širil kulinarična obzorja. »Zdi se mi, da pri Festivalu kave gre za ležernost uživanja življenja,« je svoj prihod opravičila Sanja iz Vodic. »Vse je zelo sproščeno, obdan pa si z vrhunsko ponudbo kav, vina, koktajlov in sladic. Potrebuješ samo še dobro družbo in enostavno uživaš v trenutku.« konzerviranje hrane, saj skoraj sleherni razpolaga z vrtom in posledično z viškom, na primer paprik, ki jih je treba konzervirati. Slovenci torej nismo popolni analfabeti glede tega, obstaja pa nekaj tehnik, ki smo jih pozabili, naše babice ali prababice pa so jih s pridom uporabljale.« Del teh skrivnosti je Luka predstavil na delavnici, ki je pred prihajajočo jesenjo prišla kot naročena. Svojevrsten pečat prireditvi je dalo tudi državno tekmovanje v okušanju kave pod okriljem Združenja Specialty kave Slovenija, kjer so tekmovalci morali dokazati razvit okus, hitrost, spretnost in natančnost pri razlikovanju različnih okusov kave. Dan se začne s kavo in konča z vinom Letos je organizator poskušal dati poudarek še na eni gurmanski noti uživanja: na vinu. V goste je prišlo več vinarjev, Klet-vica pa je za goste pripravila delavnico o naravnih vinih. Naravno vino namreč nastane v vinogradu in ne v laboratoriju. »Naravna vina so torej vina, pri katerih človek minimalno posega v naravo. Pri naravnem vinarstvu ni veliko prostora za napake, saj vinarju niso na razpolago kemična sredstva, s Okusno in tudi kulturno Poleg kave in vina je festival postregel še z okusi butičnih piv, hamburgerjev, koktajlov, slaščic, namazov … Stojnice so se šibile pod različno ponudbo različnih izdelkov domače obrti, poskrbljeno je bilo tudi za ustvarjalne delavnice. Tisti, ki so hoteli trajen spomin, so se lahko fotografirali v posebni namenski foto stojnici. Dopoldne sta zbrane nagovorila župan Daniel Cukjati in direktorica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak. Zakrajšek Martinjakova in Katja Escobar iz pražarne Escobar sta izrazili zadovoljstvo, da je festival gostil tako talentirane pražarne kave in vrhunske ponudnike ter da so lahko zagotovili bogat program, ki je vključeval degustacije, delavnice, glasbo in še kaj. Program festivala je bil tokrat tudi okoljsko naravnan, saj je stremel k zmanjšanju števila odpadkov. »Hvala vsem, ki ste prispevali k uspehu festivala kave. Veselimo se, da vas bomo lahko ponovno pozdravili na prihodnjih dogodkih, kjer bomo skupaj še bolj poglobili našo strast do kave. Do takrat pa naj bo vsak dan poln okusnih skodelic kave!« sta še dejali sogovornici. Gašper Tominc Za kulturni utrip festivala sta skrbela Ivan Cankar in Oton Župančič. 12 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zopet veselo na Stari cesti 13 Ob zaključku poletja še slika velikanka Na prireditvi je sodelovala tudi Cankarjeva knjižnica. potekalo v parku pred Zavodom Ivana Cankarja Projekt »Poletje na Vrhniki« se je Vrhnika. Slika je bila razdeljena na oštevilčene zaključil z veliko, 4-metrsko, umetnino kvadratke, pri čemer je vsaka številka pomena slikarskem platnu. nila svojo barvo. Vsak mimoidoči je tako lahko poprijel za čopič in pobarval želeno količino Idejo, čopiče, barvo in platno je priskrbela sku- kvadratkov. Po dveh dneh barvanja se je pokapina Arty Party, ki je na Vrhniki organizirala že zal motiv več vrhniških znamenitosti. Jih preveč ustvarjalnih delavnic. Tokrat je dogajanje poznate? (gt) V mestu je odprl vrata nov lokal Flaj Zavod Ivana Cankarja je 25. avgusta organiziral še eno »Poletno južno na Stari cesti«, ki je obiskovalcem ponudila preplet kulinarike in družabnosti. Svoje stojnice so postavili številni domači in tuji gostinci ter ponudniki kulinarike, na katerih so se šibile dobrote: od hamburgerjev in palačink P R E J E L I do opojnih pijač, ki so krepile družabnost. Ta je rasla iz ure v uro, tempo pa ji je dajala glasbena skupina na odru in DJ. Ponudbo so dopolnjevale še stojnice z izdelki domače obrti: od tekstila do nakita in keramike. Sodelovala so tudi nekatera društva, ki so k stojnicam vabila s svojo kulinarično specialiteto. Dogodek je nedvomno uspel, saj se je disko krogla vrtela še dolgo v noč, k čimer je pripomogla tudi prijetna poletna temperatura. (gt) S M O Prigožin in Radovanovič »Je Prigožin moral umreti?« se v tem trenutku sprašuje cel svet, sploh pa predstavniki varnostnih sistemov in tajnih služb. Menim, da je letalo pokončala raketa radarjem nevidnega letala in če ni videoposnetka dogodka, resnice ne bomo nikoli spoznali. Ne verjamem, da bi bil Prigožin Putinova tarča, ker se mu je uprl, ampak mogoče zato, ker je zoper Putina napisana mednarodna tiralica in bi Progožin v odkup svojih grehov lahko na sojenju nastopil kot glavna priča. To pa za marsikoga ne bi bilo dobro, tudi za vpletenost drugih varnostnih sistemov. Iz zgodovine balkanske vojne, če jo tako imenujem, vemo, da je mednarodni kazenski sistem na zatožno klop spravil skorajda vse akterje te vojne in jih tudi kaznoval. Tu gre pohvaliti mednarodni kazensko pravni red. Res je, pravni mlini meljejo počasi. Kot sem v prispevku pred dnevi v Dnevniku pod naslovom »Pravo deluje« napisal, da se je ponovilo sojenje zoper Danila Radovanoviča, majorja, poveljnika I. bataljona vrhniške tankovske brigade, ki je imel nalogo zavzeti Brnik. Radovanovič je bil namreč 24. 6. 1992 zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Šele kasneje je bilo delovanje bataljona ocenjeno kot vojno hudodelstvo in je bila za Radovanovičem razpisana tiralica. Pred seboj imam dva ključna dokumenta » Analiza izvršenja zadatka u toku sukoba sa TO R Slovenije« z 27. 7. 1991 , ki je namenjen komandantu I. OKBR, avtorja majorja Danila Radovanoviča in »Analiza Izvodjenje b/d l .okbr« z dne 13. 8. 1991, šr. :1206-1, s podpisom načelnika štaba 1. OKBR podpolkovnika Nikole Bobiča, kjer marsikaj piše v Radovanovičevo breme in še koga drugega. Seveda bo moral Danilo Radovanovič na sojenju jasno povedati, ali je samoiniciativno pri nalogi zavzetja brniškega letališča »gazil« vse pred seboj, ali mu je to nekdo ukazal. Ko sem si osebno ogledal »pregaženo« službeno vozilo milice na Brezovici, mi je bilo jasno, da se gre zares. Kot Vrhničan sem vedel za vsakogar v katerem tanku je, kdo je sedel v njem in kakšno funkcijo je opravljal. To so bili moji sosedje. Naši otroci so skupaj hodili v šolo in vrtec, da ne naštevam. Pregažena stoenka milice je predstavljala v tistem trenutku odnos JLA do slovenskega varnostnega sistema. Nedvomno dejstvo je, da se je z Radovanovičevem bataljonom začela vojna na Balkanu, saj ustaviti tako bojno moč in jo spraviti nazaj v vojašnico na simbolni ravni, je bilo skoraj nemogoče. Bi pa Radovanovič na Brezovici pred službeno stoenko milice, ki je bila prva v prvi barikadi, ki jo je uspelo napraviti slovenski milici, lahko ustavil svojo agresorsko kolono, izstopil iz tanka in bi glasno dejal: »Danilo Slovencev ne bo »gazil«!«. Ljudje, domačini, Kozarčani, Podsmrečani bi začeli ploskati, na prizorišče prinašati pijačo, hrano. Major Danilo Radovanovič bi bil car. Kako malo bi bilo treba ... Vid Drašček Vrhnika Dejan in Blanka Gorza v foto kotičku, ki je na odprtju lokala poskrbel za veliko razigranega vzdušja med obiskovalci. Znana vrhniška restavracija Flamingo je dobila novega lastnika in s tem tudi novo ime »Flaj Bar & Snack«. Gorza, je bil dogodek zelo dobro obiskan, za njihove goste so celo poskrbeli z brezplačnim prevozom do doma. Večer je popestril Vlado Pilja (Lepi Dasa) in DJ Robi, z rujno kapljico pa so se predstavili vina Zaletel GoFlaj Bar & Snack se je javno- riška brda, vinarstvo Vinag iz sti prvič predstavil 25. avgusta Maribora in znani avstrijski vina Južni na Stari cesti s pijačo nar pod imenom Golden Rain, in novimi burgerji, katere je ki se je predstavil z mango perecept sestavil kar sam lastnik nino. Zbrane je s koktajli razDejan Gorza, ki zase pravi, da je vajala še domačinka barmanka velik gurman. Uradno odprtje Draga Kepeš ter znan slovenski lokala je bilo 2. septembra pod pivovar Reset iz Brežic s craft imenom »1. Flaj day«, ki naj bi pivi. Za hrano in najboljše burpostal tradicionalen na prvo so- gerje je poskrbela ekipa Flaj. boto v septembru. Kot je dejal Kaj ponujajo v Flaju? Gorza pra- vi, da je Flaj Snack & Bar odlična izbira za potešitev lakote, saj noče, da kdo odide iz lokala lačen. Ponudba jedi je široka: od prigrizkov za manj lačne, do obilnih obrokov za sestradane. Ponujajo raznolike jedi za široko občinstvo tudi z malo drugačnimi picami, omenjenimi burgerji (Flaj, šef), za katere je recept pripravil sam Dejan, hrustljave piščančje prigrizke, ocvrte zrezke, morske jedi, mehiško kulinariko, osvežilne solate in ocvrte žabje krake. »Naši kuharji so mojstri svojega dela in vam lahko pripravijo jedi tudi za posebne priložnosti.« V restavraciji imajo na voljo 50 sedežev, v dnevnem baru 25 ter na letnem vrtu 40 sedežev. Za dostavo hrane poskrbi Halo Flaj, in sicer vsak dan v tednu med 12. in 22. uro (041 66 33 99). »Vabimo vas, da obiščete naš Bar & Snack in razvajate svoje brbončice z izvrstnimi okusi, ki vas ne bodo pustili ravnodušnih. Dvakrat mesečno bomo organizirali razne dogodke, ki jih lahko spremljate na socialnih omrežjih,« je še povedal sogovornik. Lokal je odprt od 6. do 23. ure, ob nedeljah med 7. in 22. uro. (gt) 13 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 14 Podelitev priznanj Blagajana Turistično društvo Blagajana Vrhnika je v nedeljo, 10. septembra, v svojem Starem Malnu že tradicionalno pripravilo srečanje članov, sodelavcev, prijateljev in podpornikov. Ob tej priložnosti so izvedli tudi podelitev priznanj Blagajana za leto 2023, ki je ena večjih akcij vrhniškega turističnega društva. Letos so se že v razpisu odločili, da hiš ne bodo ocenjevali, ampak so se posvetili ocenjevanju prelepih kotičkov, parkov in vrtov ter javnih površin. Tako se je v Starem Malnu zbralo kar veliko ljudi, morda celo največ v tradicionalnem dolgoletnem srečanju. Prisotne sta prva nagovorila predsednica društva Mirjam Suhadolnik in podžupan Občine Vrhnika Mirko Antolović. Še pred uradnim začetkom pa so za prijetno glasbeno vzdušje poskrbeli člani vrhniškega Big Banda z dirigentom Brankom Mrakom in našim znanim pianistom Blažem Jurjevčičem. Podeljevanje priznanj je vodila predsednica Komisije za lepše okolje Anita Čretnik. V kratkem uvodu je poudarila: »Turistično društvo Blagajana je eno najstarejših društev na Vrhniki. Prvotni namen društva, ki se je v začetku delovanja imenoval Olepševalno društvo Vrhnika, je bil poskrbeti za urejenost kraja. V preteklosti so člani Komisije za lepše okolje pripravili spisek vseh občanov Vrhnike, ki so se trudili, da bi bilo na Vrhniki prijetno tudi na pogled. Letos smo odšli na teren v mesecu aprilu, opazovanje in ocenjevanje pa je potekalo do začetka julija. Če smo bili v lanskem letu priča suši, je letos bilo neverjetno obdobje dežja, kar je otežilo delo. Vendar smo ga opravili dobro in nagrajenci bodo prejeli zaslužena priznanja.« Nato je sledilo podeljevanje »Blagajane«, ki so ga izvedli predsednica društva Mirjam Suhadolnik, podžupan Mirko Antolović in člana komisije Grega Mesec in Joži Alič. Za najlepše urejene kotičke so Blagajano prejeli: - Družina Knapič, Blatna Brezovica 51 a - Mira Grbec, Velika Ligojna 34 - Alojzija Slavec in Jakob, Stara cesta 55 a - Zdravstveni dom Vrhnika, Cesta 6. maja 11 - prevzela direktorica Ana Remškar - Vrtec Vrhnika - naravni kotiček v enoti Želvica - Dom upokojencev Vrhnika, Idrijska c. 13 - prevzela direktorica Milena Končina. Blagajano za spodbudo k ohranjanju osnovne dediščine in za najlepše urejene kotičke sta prejela: - Sonja in Jože Malovrh, Smrečje 39, Horjul. Blagajano za najlepše urejen avtomat za prodajo kmetijskih izdelkov pa je prejela: - Ekološka kmetija Pr' Krnc, Verd 156. Priznanje je prejela tudi Občina Vrhnika, za najlepše urejen kolopark, ki je pri stari železniški postaji, nasproti nekdanje trgovine Mavrica. Ta park je dobro obiskan, kjer se mladi in starejši urijo v spretnostni vožnji, nekateri pa si urijo tudi svoje mišice v fitnesu v naravi. Občina pa je prejela tudi Blagajano za najlepše urejeno avtobusno postajo. Obe priznanji je prevzel prisotni podžupan. Ob koncu so podelili še posebno zahvalo Zavodu Ivana Cankarja Vrhniko za obnovo spomenika sv. Antona v Močilniku. Sledilo je še fotografiranje vseh prisotnih nagrajencev in dobitnikov priznanj ter seveda veselo druženje ob glasbi Big banda in dobri jedači, ki jo je pripravila že znana ekipa Starega Malna. Simon Seljak »... kakor živ je sv. Anton, na skali sedi in bukve ima na kolenih …« piše Ivan Cankar. Hvala Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika za obnovo kapelice in kipa sv. Antona v Močilniku. S trdno streho nad glavo spet bdi nad »zamolklozeleno vodo Močilnikovo«, ki nosi skrivnosti globin v širni svet. TD Blagajana Vsi nagrajenci in podeljevalci priznanj Blagajana Navdušil je Big Band s svojo glasbo Vrhničani in ostali ljubitelji Cankarjevih del Točno pred sedmimi leti je Turistično društvo Blagajana Vrhnika bilo veliko bitko, no vojno, za svojo zemljo v Močilniku, za svojo posest, ki so jo prevzeli od Društva za olepšavo trga Vrhnike naši predniki, ustanovitelji društva, namenili Vrhničanom in obiskovalcem. Tudi naš veliki krajan, pesnik, pisatelj in dramatik Ivan Cankar je v svojih delih večkrat omenjal Močilnik, kot prelepi kraj za Vrhničane. Zato je sedanje Turistično društvo Blagajana izbrala Močilnik za branje Cankarjevih del vsako sredo. Prav v sredo, 13. septembra 2023, so stalni bralci praznovali že sedem let nepretrganega branja, ki je bilo tudi že 368. nepretrgano branje. Na jubilej se je branja udeležilo 21 bralcev, predvsem že stalnih in znanih Vrhničanov ter nekaj iz drugih sosednjih krajev. Brez spominske tortice in kozarčka šampanjca pa seveda ni šlo. Obljubili pa so, da bodo branje Cankarjevih del nadaljevali, zato vabijo Vrhničane in ostale krajane na branje ali pa tudi na poslušanje prelepih Cankarjevih besedil. Na prvem vabilu pred 7 leti, 13. septembra 2016, pa je bilo napisano naslednje Cankarjevo delo: »Pod svetim Pavlom, onkraj cesarske ceste, spi Močilnik v globoki kotanji, v večni senci. Kdo izmed vas, ki bere to zgodbo, je videl Močilnik in ne sanja o njem vsako noč? Izpod skale, višje kakor svetega Pavla zvonik, šumi črna voda; zašumi in takoj utihne, pogrezne se v glo- boko strugo, skrije se pod vrhe in molči vsa temna. Kaj se ji je sanjalo tam doli pod kraškimi skalami, in kaj jo je prestrašilo, ko je prišla iz noči v prosojni mrak? Tako molče usta, kadar se odpro oči po dolgem spanju in plane pogled, izgubljen, osupel, v preveliko lepoto ...« Simon Seljak 14 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15 Nauportus v džamiji Ogled džamije in muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani • Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. PROGRAM ZA OKTOBER 2023 V OKTOBRU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč in bralni kotiček; uporabo računalnika sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše delavnice so brezplačne, vabljeni pa ste vsi – od najmlajših do najbolj zrelih. Že večkrat, ko sem bila v Ljubljani, je mojo pozornost pritegovala bela čipkasta kocka in bela, v nebo usmerjena puščica ob njej. Radovednost, da bi si od blizu ogledala nov verski objekt v Ljubljani in kaj več izvedela o veri muslimanov, ki živijo med nami, mi ni dala miru. In tako sem v društvu Nauportus viva predlagala, da bi si šli ogledat novo pridobitev mesta Ljubljana. Odločili smo se za voden ogled in na prostranem, belo tlakovanem dvorišču, ki ga obkrožajo tri preostale bele stavbe centra in na tak način obiskovalce zavarujejo pred mestnim hrupom, nas je že čakala vodička in nas prijazno pozdravila. Po predstavitvi nas je vprašala, če smo seznanjeni s pravili obnašanja in spoštljivega oblačenja, predvsem v džamiji, ki je za muslimane svet prostor. Muslimanski kulturni center v Ljubljani je sklop treh stavb: džamije z minaretom, izobraževalnega središča in upravne stavbe. Vse stavbe so iz bele kamnine in dajejo vtis lahkotnosti, čistosti. Še posebno džamija je videti kot iz čipke narejena. Stavbe so zgrajene po načrtih slovenskih arhitektov. Najbolj nas je mikalo videti džamijo od znotraj, morda kateri od nas sploh še ni imel take priložnosti. V predprostoru smo se sezuli in vstopili v nogavicah, ženske smo si pokrile glave. Stopali smo po mehkih preprogah, nad našimi glavami pa se je bočilo modro nebo iz tekstila, ki je pričaralo videz neskončnega vesoljnega prostorja nad nami ljudmi. Enkratno. Na stenah ni nobenih slik ali drugih podob, tako da se vernik, ki pride molit, lahko osredotoči na poslušanje besed, ki jih bere imam iz korana. Ni stolov, ni klopi, verniki, ki pridejo, stojijo v vrsti drug ob drugem in so vsi obrnjeni proti vzhodu, proti muslimanskemu svetemu kraju Meki. Pred vsemi stoji imam in bere iz korana. Ob zadnji steni je velik balkon, prostor za ženske. Nato smo si ogledali umivalnico za obredno umivanje. Za muslimane je čistoča telesa zelo pomembna, še posebno pred molitvijo. Gospa, ki nas je vodila, ima ogromno znanja in je zelo uspešno tešila našo radovednost. Mi smo med poslušanjem sami pri sebi primerjali krščanstvo in islam. Potem smo se vrnili na dvorišče in pred ogledom izobraževalnega centra med drugim izvedeli, da imajo k verouku prijavljenih 900 otrok. Koliko jih verouk dejansko obiskuje, seveda ne vemo. V stavbi izobraževalnega središča je velika predavalnica, ki ji pravijo amfiteater in je namenjena konferencam, predavanjem in druge vrste srečanjem. Tu smo šele lahko sedli in vodičko spet spraševali. Gospa dobro pozna tudi življenje v Sloveniji, saj tukaj živi že 16 let, izobraževala pa se je v Sarajevu, kjer je končala medreso, srednjo versko šolo, in nato še visoko teološko šolo. Eno od vprašanj je bilo povezano z nošnjo muslimanske rute za ženske in povedala je, da v vsem času v Sloveniji ni imela nobenih težav, da je kot muslimanka pokrita. Meni je bila všeč njena osebna razlaga in njen oseben odnos do vere, ko je rekla, da tako živi svojo vero, da bi ljudje, ki jih vsak dan srečuje in z njimi živi, iz njenih dejanj spoznali vero muslimanov. Jaz sem ji ob zahvali za vodenje rekla, da si želim, da bi čim več ljudi obiskalo Muslimanski verski center in od blizu spoznalo navade in vero muslimanov, da ne bo naša nevednost kriva za predsodke in stereotipe o islamu in za pristranski odnos do muslimanov, ki živijo med nami. Skoraj v vseh večjih krajih v Sloveniji imajo muslimani svoje molilnice, a samo ljubljanska se imenuje džamija. Samo tisto muslimansko svetišče, ki ima minaret, se namreč imenuje džamija. Tako je ljubljanska džamija edina tovrstna stavba v Sloveniji. Ivanka Kurinčič VGC Skupna točka Vrhnika PON–PET 8.00–16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Oseba za stik: koordinatorica aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. * Čas za osnovnošolce: ob pomoči prostovoljcev pisanje domačih nalog in druženje – od PONEDELJKA do PETKA ob 12.00 do 16.00. * Ovijanje dreves – ROŽNATI OKTOBER – 2. OKTOBER ob 9.30. * Skupna kvačkarija – PONEDELJEK, 2., 9., 16., 23., 30. OKTOBER, od 9.00 do 12.00 ustvarjalna delavnica za vse nove in stare udeležence, ki radi kvačkate, pletete ali kako drugače ustvarjate. * Rastemo skupaj: igralnica in druženje za mamice in malčke – NEFORMALNO DRUŽENJE – od PONEDELJKA do PETKA od 9.00 do 12.00. Naš novi prostor je prilagojen za igro, dojenje in previjanje, mamica pa ob tem lahko spije kavico. * Začetni tečaj računalništva in uporaba pametnega telefona – SREDA, 4., 11., 18., 25. OKTOBER, od 9.00 do 10.30. * Zvočna gong kopel – PONEDELJEK, 9. OKTOBER, ob 18.00. Obvezne prijave na: eva.licof@zpmmoste.net ali pa na 064 259 033. * Nadaljevalni tečaj kitare – SREDA, 4. IN 18. OKTOBER, ob 18.00. * Igralne urice s starši za otroke od 0 do 6 let (obvezne prijave) – ČETRTEK, 5., 12., 19., 26. OKTOBER, od 17.00 do 18.30. Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna točka Vrhnika. Zaključek Poletne južne na Stari cesti Leto je hitro okoli in ponovno smo dočakali 25. 8. 2023, ko se je uradno končalo že večletno dogajanje Poletje na Vrhniki. Tudi letos je bilo dogajanje na Vrhniki zelo aktivno. K temu je pripomoglo tudi lepo in toplo vreme, čeprav je bilo za kakšno stopinjo prevroče, kar je bilo moteče za športne prireditve. Vendar je bila kljub vročini udeležba nastopajočih in gledalcev velika. Za zaključek je ponovno potekala tudi Poletna južna na Stari cesti. Kot vsako leto so se tudi letos društva ponovno izkazala v kuharskih sposobnostih z različno ponudbo. Nekatera društva ali pa kot samostojni podjetniki so ponudili razne ročne izdelke. Naše društvo, to je Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske, se je odločilo, da glede na lanski pozitiven odziv obiskovalcev ponovno skuhamo obaro. Odločitev ni bila napačna, saj so bili tudi letos obiskovalci z obaro zelo zadovoljni, tako da je bil lonec z vsebino 25 litrov hitro prazen. Zadovoljni pa niso bili samo obiskovalci, ampak tudi člani društva, ki smo se potrudili, da je bil lonec hitro izpraznjen ter da so bili mimoidoči, ki so obaro jedli, zadovoljni. Tudi najmlajši niso ostali brez priboljškov, saj smo jim z veseljem ponudili nekaj sladkarij. Društvo se zahvaljuje organizatorju vseh teh dejavnosti na Vrhniki, Zavodu Ivana Cankarja, da nas je z veseljem sprejel za udeležbo na prireditvi. Upamo, da se bo to nadaljevalo, da se bomo prireditve z veseljem udeležili tudi prihodnje leto. Sonja Bevk 15 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 16 Stara gostilna Mantova na Vrhniki Gostilna Mantova konec 19. stoletja na fotografiji Antona Schmeilerja (hrani Muzejsko društvo Vrhnika). Člani uprave Kmetijske posojilnice, 2. polovica dvajsetih let 20. stoletja; tretji z desne stoji Franc Dolenc Mantovski, sedijo Franc Korenčan, Gabrijel Jelovšek, Josip Lenarčič, Anton Komotar (hrani Muzejsko društvo Vrhnika; foto: Ivan Tišler). Naslednje leto bo minilo šestdeset let od porušenja stare gostilne Mantova in izgradnje istoimenskega hotela v neposredni bližini na zdajšnjem Cankarjevem trgu na Vrhniki. Leta 1806 je bila dograjena cesta Dunaj–Trst, ki je vodila skozi Vrhniko, v predelu Brega ob Ljubljanici se je prekrivala z zdajšnjo Tržaško. Z izgradnjo nove ceste se je prekladanje blaga s kopnega na vodno pot in s tem povezano čolnarjenje zelo zmanjšalo, uveljavljalo pa se je prevozništvo na velike razdalje, furmanstvo. Vrhniški furmani so vozili proti severu do Mürzzuschlaga na avstrijskem Štajerskem in v Italijo, promet je potekal seveda tudi v obratno smer. Kadar so jih spraševali, kam vozijo blago, so v primeru italijanske smeri navadno odgovarjali, da v Mantovo, čeprav so vozili tudi v druga mesta v Italiji. In polagoma se je tudi osrednje vrhniške gostilne, ki je bila zgrajena leta 1842 na Bregu tik ob križišču, oprijelo ime Mantova (Mantua). Gostilne so javni prostori. V njih se je popotnik lahko odpočil in okrepčal, tako nekoč, kot se lahko še dandanes. Zlasti v preteklosti so bile gostilne predvsem tudi prostor za izmenjavo novic med domačim in zunanjim svetom, med lokalnim in nadregionalnim, med kmečkimi in mestnimi krogi. Pomembno vlogo so imele tudi pri razvoju izletniškega turizma. Poleg družabnosti se je v njih začelo razvijati tudi socialistično gibanje. V drugi polovici 19. stoletja je bil lastnik vrhniške Mantove posestnik Franc Golob (Franz Razstava o Mantovi je odprta od 26. 9. do 5. 11. v Cankarjevem domu na Vrhniki. Gollob), leta 1899 je postal lastnik Franc Dolenc - Mantovski († 1928). Za njim je dedoval sin Franc, poročen s Frančiško (Franjo) Dolenc, roj. Oblak († 1974). Rodila sta se jima sinova Jože in Janez. Frančiška je po moževi smrti leta 1943 postala lastnica gostilne in posestva ter to ostala do nacionalizacije leta 1959. Obstaja kar nekaj fotografij (in razglednic) z zunanjščino stare Mantove s konca 19. in iz prvih desetletij 20. stoletja. Morda je najbolj zanimiva tista, ki jo je naredil češki fotografski mojster iz Trbiža (Tarvisio) Anton Schmeiler (1841–1912), oče prominentnega fotografa Josipa Pelikana, ki je prevzel materin dekliški priimek, večino svojega življenja pa je ustvarjal v Celju. Schmeiler se je okoli leta 1890 vsako soboto vozil z vozom iz Trbiža v Idrijo in opravljal fotografske storitve v improviziranem ateljeju na dvorišču gostilne Pri črnem orlu,[1] očitno pa se je včasih iz Idrije zapeljal tudi v bližnje kraje in naredil določene fotografije na terenu. Posnetek je narejen s hrbtne strani stavbe s pogledom na verando, na kateri je polno gostov, moških, in vsaj dva otroka. Pred gostilno je parkiran omnibus, ob ograji je prislonjenih več koles, ki so konec 19. stoletja postala izredno priljubljena. Glede na obliko bi jih lahko prepoznali kot Puhova. Mantova je bila značilna pritlična klasicistična stavba pravokotnega tlorisa z mansardo oz. frčado nad glavnim vhodom. Take se na Vrhniškem pojavijo precej pozno, večinoma šele v drugi polovici 19. stoletja. Pokrita je bila z dvokapno streho na čop iz bobrovcev. Glavna fasada je bila petosna. Portal je obdajal par pilastrov in pas rustike. Po dva para pilastrov sta bila tudi na vogalih. Sprva je etaži ločeval nadstrešen profiliran venčni zidec, viden še na fotografijah iz poznih dvajsetih let 20. stoletja, ki je bil pozneje (najverjetneje po letu 1945) odbit. V pritličju je bila gostilna, v mansardi je bilo stanovanje Dolenčevih. Ob južni stranski steni hiše je bila prislonjena veranda s sedmimi lesenimi stebriči, med katerimi je bila železna mrežna ograja, napušč je bil rezbarsko obdelan. Stena je bila poslikana z motivom vinske trte, del verande pa je preraščala prava trta. Nad streho verande je bil med dvema oknoma z lesenimi polkni napis z velikimi tiskanimi črkami GOSTILNA MANTUA. Enak napis je bil na nasprotni (ljubljanski) strani na ločnem zidcu. Za časa Dolenčevih je bil na glavni fasadi napis FRANC DOLENC. Vsi napisi so bili po drugi vojni odstranjeni. Na začelju, torej na severni strani, so bila (štiri) stranišča, pri vhodu desno je bil litoželezen lavabo, verjetno s signaturo C. WAGENFÜHRER WIEN. Enaka lahko še dandanes vidimo na Vrhniki in Stari Vrhniki. V obeh krajih je na začetku 20. stoletja vodovod napeljalo dunajsko podjetje inž. Carla Wagenführerja. Zahodno in južno od hiše z verando sta bila gostilniški in naprej zelenjavni vrt, potem pa gospodarsko poslopje v obliki črke L, v okviru katerega sta bila tudi shramba in nadstrešek za vozove. V že prej opuščenih konjskih hlevih je po požaru na Vrhniki leta 1879, ki je zlasti prizadel obubožani Klanec z rojstno hišo Ivana Cankarja, začasno bivališče našla tudi pisateljeva družina, in sicer približno do sredine januarja 1880. Od tam je pisatelj kot otrok skozi okno opazoval »milo vabeče mesarjeve klade« in od časa do časa hodil plezat nanje. Naložene so bile približno tam, kjer od leta 1930 stoji Cankarjev spomenik kiparja Ivana Jurkoviča. Cankar je bivanje tam opisal v delu Moje življenje. Od notranje opreme ni ostalo veliko, a vseeno dovolj, da si Fotografija skupine častnikov na verandi Mantove med prvo svetovno vojno (vir: dLib) Fotografija zadnje lastnice gostilne Mantova Frančiške Dolenc (desno) s sosedo: ženski sta se postavili pred Mantova verjetno tik pred njenim rušenjem, cestišče Tržaške, kjer stojita, je gradbišče (osebni arhiv Jane Kete). lahko ustvarimo predstavo o bivanjski in stanovanjski kulturi, ki jo lahko označimo kot meščansko. Večino pohištva in druge opreme hrani vnuk zadnje lastnice Primož Dolenc na Vrhniki, nekaj pa tudi vnukinja Jana Kete v Logatcu. Od gostinskega dela se je ohranil lesen vrtni stol z verande, dve sliki z lovskima motivoma (ena od njiju je reprodukcija, ena olje na platnu), medeninasta pipa vinskega soda ter nekaj kozarcev, en kelih za penino ter okrog dvajset rjavo pobarvanih glinenih vrčkov za pivo. Za predstavo o notranjščini si lahko pomagamo s tlorisom, ki je bil izrisan najverjetneje v petdesetih letih minulega stoletja, in npr. tudi s stalno razstavo Stara gostilna v Muzeju Velenje, na kateri je postavljeno originalno gostilniško pohištvo (predvidoma iz velenjske okolice) iz prve polovice 20. stoletja. Omenimo še, da je bil v Mantovi reden gost pisatelj Ivan Cankar (1876–1918), ki jo je nekajkrat opisal tudi kot prizorišče svojih del. Martin Kačur je v istoimenskem romanu (1905; objavljen 1907) v njej priredil svoj prvi shod, ko je ustanavljal bralno in izobraževalno društvo v Zapolju –Vrhniki; v gostilni Mantova se dogaja tudi četrto dejanje drame Hlapci. S porušenjem stare gostilne Mantova je Vrhnika žal izgubila pomembno pričo življenja v mestu v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Upamo, da so časi, ko se je z veliko lahkotnostjo rušilo našo skupno kulturno dediščino, za vedno minili. [1] Janez Kavčič, Josip Pelikan v Idriji, Komunitator, avgust 2005, str. 12–13. Simona Kermavnar 16 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 17 Spominsko obeležje umorjenim v Češirkovem gozdu V nedeljo, 20. avgusta 2023, sta bili v Rovtah spominska sveta maša in slovesnost ob bližnjem evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so jo pripravili NSZ, Krajevni odbor Rovte in Župnija Rovte. Zbrala se je velika množica ljudi in celoten program spremljala s sočutjem in spoštovanjem. Škof dr. Anton Jamnik je sveto mašo daroval za vse žrtve vojne in povojnih pobojev. V nagovoru je med drugim dejal, da je vojna povzročila nepopisno gorje in trpljenje slovenskega naroda. O tem pričajo številna odkrita grobišča in mnoga pričevanja preživelih, ki so med drugim zapisana tudi v knjigi Zločin v Češirkovem gozdu leta 1942. Spomin 20. stoletja je del zgodovine, ki je ne smemo nikoli pozabiti in jo moramo sprejeti kot del naše dediščine. Če bo ta del zgodovine pozabljen, bo storjen še zadnji zločin nad žrtvami, ki imajo ime in priimek. Osrednja slovesnost je bila na pokopališču, kjer je škof dr. Anton Jamnik blagoslovil nagrobni spomenik, ki ga je Republika Slovenija nedavno postavila žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja, ki so jih v noči na 26. julij 1942 odpeljali z domov in na brežini Češirkovega gozda umorili. Njihove posmrtne ostanke so izkopali 2. novembra 1942 in jih pripeljani na rovtarsko pokopališče. V skupni grob so pokopali Lovra Kogovška in Valentina Malovrha iz Smrečja, brata Jakoba in Jožefa Filipiča iz Podlipe ter Petra Šinkovca z Zaplane, Pavla Lukana iz Praprotnega Brda in Franca Bogataja iz Podpeska pa v družinska grobova. Pogreb je bil 3. novembra 1942. Sorodnik umorjenega Valentina Malovrha je ob grobu v imenu svojcev dejal, da so desetletja prihajali pred gomilo, na kateri ni bilo ne spominske plošče z vpisanimi imeni žrtev ne časa smrti in ne napisa Počivajte v miru. Na gomili je stalo le skromno znamenje, lesen križ, v katerega so nemo zrli in tiho upali, da bo morda le prišel čas, ko bodo imena fantov in mož, katerih trupla leže tam spodaj, javno zapisana. V nadaljevanju spominske slovesnosti je na trgu zbrano množico nagovoril predsednik NSZ, dr. Matija Ogrin in razgrnil misli na zapisana pričevanja o trpljenju Rovtarjev med vojno in po njej. Letos poteka 30-obletnica postavitve farnih plošč in spomin na več kot 240 žrtev komunizma, ki jih je utrpela njihova župnija, je še kako živ. Z besedo ni mogoče izraziti strahu otrok, stiske domačih, bolečine in občutka sesutja dotedanjega sveta. Zato je razumljivo, da je marsikateri spomin ostal nezapisan. Toda kljub temu se je ohranilo več kot dovolj pričevanj, ki med drugim govore tudi o usodi žrtev Češirkovega gozda. Fantje in možje so imeli različen življenjski tek, o pravici pobijanja domačih ljudi pa so bili enotno odklonilni. Vsi pomorjeni so bili zgledni domoljubni Slovenci z določenim ugledom v domačem okolju, kar so plačali z najvišjo ceno. Umorjeni v Češirkovem gozdu so bili desetletja prezrti in zamolčani. Pred dvema letoma je NSZ Krajevni odbor Rovte začel s pripravami za postavitev spomenika in dal pobudo na pristojno državno komisijo. Po dolgotrajnih prizadevanjih je celoten projekt izvedbe spomenika prevzela vlada Republike Slovenije in ga zasnovala v enotni prepoznavni obliki za medvojne žrtve totalitarnega sistema, ki velja za celotno Slovenijo. Vpisan je v Register vojnih grobišč. Dneva postavitve žal niso dočakali mnogi domači in sorodniki. Odšli so z neizjokanimi solzami, s strahom, bolečino in praznino v sebi. Nikoli ne bodo vedeli, da so sedaj vsem očem vidno v kamen vklesana imena mladih fantov in mož, ki so izgubili življenja zato, ker so pred komunističnim nasiljem hoteli zaščititi svoje družine, imetje in Naj bo nagrobnik vsem sedaželeli ohraniti krščanske nava- njim in prihodnjim rodovom v de ter identiteto podeželskega spomin in opomin. človeka. GT Humanitarno medicinska odprava Uganda 2023 je končana Tri mesece, od junija do avgusta 2023, smo preživeli na otoku Bwama, ki se nahaja na jezeru Bunyonyi na jugozahodu Ugande. Tam stoji manjša klinika, ki je bila ustanovljena v sodelovanju s Sekcijo za tropsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Naše delo je bilo popolnoma prostovoljno in opravljeno v času dopusta. Z zbranimi sredstvi smo si kupovali le hrano in osnovne dobrine za gospodinjstvo, za vse druge nakupe pa smo namenili svoj denar. V tem času smo obravnavali 2094 pacientov, od tega 538 dentalnih. Sedemdesetim ljudem smo plačali transport v večje bolnišnice, specialistične preglede, operacije in zdravljenja, za kar smo odšteli 1300 evrov. Sodelovali smo v kampanji cepljenja domačinov proti rumeni mrzlici, v sklopu katere smo skupaj z ekipo precepili več kot tisoč ljudi. Udeleževali smo se tudi cepljenja otrok po programu v sosednjih vaseh. Pri svojem delu smo potrebovali prevajalce, saj velika večina domačinov ne govori angleško. Vest o belih zdravnikih se je hitro razširila, zato se je število pacientov postopno večalo. Posledično je bilo predpisanih več zdravil kot sicer, zato so se zaloge v lekarni hitro praznile. Klinika dobi pošiljko zdravil na vsake tri mesece, vendar je dostava zamujala. Zdravila smo kupovali sproti, na koncu pa smo zaradi zamude dostave opravili še večji nakup in zapolnili zalogo v naši lekarni. Za vsa zdravila smo porabili 5800 evrov. Ko se je razvedelo, da je pri nas lekarna polna, so k nam hodili tudi pacienti iz širše okolice. Organizirali smo več dentalnih delovnih akcij, v sklopu katerih smo opravljali preventivne zobozdravstvene preglede. Narejenih je bilo nekaj plomb in izpuljenih več kot dvesto zob. Obiskali smo osnovno in srednjo šolo na otoku ter pregledali vse šolarje in zaposlene. Kupili smo 750 zobnih ščetk in ozaveščali o zobozdravstveni preventivi ter pravilnem ščetkanju zob. Akcijo smo organizirali tudi v sosednji vasi. Dvakrat smo obiskali sirotišnico v mestu Kabale, ki nudi dom sedemdesetim otrokom. Kupili smo zdravila za zdravljenje glivične okužbe kože, ki se je razširila med njimi. Drugi obisk pa je bil namenjen zobozdravstvenim pregledom. Financiranje programa temelji zgolj na donacijah. Na lokalni tržnici smo kupili 200 kg moke, 200 kg fižola, 200 kg riža in 30 kg arašidov, za kar smo plačali 700 evrov. Zaloga bo zadostovala za približno en mesec. Kupili smo jim tudi večjo količino pralnega praška in trdo milo za pranje perila. Z denarjem, ki smo ga zbrali, smo skušali narediti čim več koristnih stvari za kliniko in paciente. Kupili smo nov sterilizator, za katerega smo odšteli 500 evrov. Sedaj je poskrbljeno, da bodo vsi inštrumenti, s katerimi bodo delali, sterilni. Veliki pridobitvi za kliniko sta prenosna dentalna postaja in mikroskop. Sedaj lahko zobozdravnik na kliniki naredi tudi plombe, prej pa je lahko zob samo izpulil. Postaja je stala 2000 evrov. Na kliniki so imeli star mikroskop, ki ni več kazal jasne slike. Za novega smo odšteli 1700 evrov. Mikroskop se uporablja pri preiskavah urina in blata, pri iskanju zajedavcev v krvi in za diagnosticiranje tuberkuloze v 17 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika izpljunku. Potrudili smo se, da bi kliniko naredili čim bolj funkcionalno in organizirano. V dveh ambulantah smo prestavili pohištvo in v prostoru za shranjevanje dokumentov naredili še eno pomožno ambulanto. Tudi prostor za izdajanje zdravil je bil precej nefunkcionalen. Plačali smo za pohištvo, narejeno po meri, in sedaj je prostora več, boljša pa je tudi organiziranost. Prav tako smo investirali v pohištvo za laboratorij. Kupili smo dodatno mizo in namizni organizator, da ima vsaka stvar svoje mesto. Za vse pohištvo smo od- šteli 180 evrov. Investirali smo tudi v popravilo čolna, ki pripada kliniki. Potrebna sta bila barvanje in menjava strehe, saj je bilo na nekaterih mestih železo odlomljeno in nevarno za ureznine. Popravilo je stalo 500 evrov. Sedaj so na čolnu naslikani še hribi, ki predstavljajo Slovenijo. V času našega dela je bilo v Ugandi sušno obdobje. V avgustu je v naši hiši in na kliniki zmanjkalo vode, saj se je 30 000-litrski zbiralnik izpraznil. Iz jezera smo s plastičnimi vedri prenesli 2000 litrov vode v zbiralnik, kar je zadostovalo za nekaj dni. Med tem smo v mestu kupili novo črpalko, s katero je poskrbljeno, da klinika ne bo več ostala brez vode. CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prebivalce smo tudi ekološko ozaveščali in izpeljali akcijo pobiranja smeti po otoku. Naše delo je končano. Hvala vsem, ki ste nam pomagali zbrati potrebna sredstva za izvedbo odprave. V mesecih pred odhodom smo zbrali ogromno donacij sanitetnega materiala, razkužil, tehničnih pripomočkov, visoko kaloričnih napitkov za podhranjene otroke, oblek, čevljev, med drugim tudi zobozdravniški stol in nekaj pohištva, da bi prenovili prostore objekta. Hvala vsem, ki ste prispevali. Ladijskega kontejnerja žal nismo dočakali. Prejela ga bo naslednja odprava, tako da bodo vsa zbrana sredstva dosegla svoj namen. (ps) »Če se hočemo znebiti stresa, ga ne vabimo v dnevno sobo na čaj« V sodobni družbi je pač tako, da se z besedo stres srečujemo na vsakem koraku. Naporna služba, živahni otroci, gneča na cesti, bolezen, nespečnost, utrujenost, zvišanje cen... FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu druženje ob kavi in čaju. Četr tek, 26. 10. ob 10.00 PERO (D. KOZOLE) “Konec leta 2019 sva začela pripravljati nov film. O njemu in o njegovih demonih. Marca 2020, na začetku koronakrize, je Pero naredil samomor. Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil, da tega filma ne bo. Vendar sem čutil potrebo, da ga vseeno posnamem. Da se z njim poslovim od Perota. Med nastajanjem filma sem spoznaval, da to ni samo film o Perotu, ampak tudi film o meni in o nas in da ne odhaja samo prijatelj, ampak izginjata tudi družba in svet, v katera smo verjeli...” - Damjan Kozole (režiser). Za več informacij obiščite www.kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si Vabilo Razpis za Najbarjansko zgodbo 2024 Tako kot vsako leto MAH TEATER v sodelovanju z ZIC in CKV ter ob podpori JSKD tudi to šolsko leto vabi k literarnemu ustvarjanju za Najbarjansko zgodbo 2024. Podrobnosti razpisa najdete na skupnih straneh Našega časopisa. Zgodbe lanskih zmagovalcev pa lahko poslušate v skupini FB Skodelica literature za lepši dan ali na YouTube: https://www.youtube.com/@ cankarjevaknjiznicavrhnika9872/videos. Vabljeni! Šele takrat lahko občutimo več miru, zadovoljstva, lahkotnosti, energije in navdiha. Ko želimo nekaj pri sebi spremeniti, se trdno odločimo, da bo odslej drugače. Zakaj nam velikokrat vseeno ne uspe? Zato, ker so naši vzorci, prepričanja, misli, sodbe del našega nezavednega, mi pa spremembe poskušamo doseči zavestno in tako nimamo pravega dostopa. Poti do nezavednega je več, skupno pa je to, da se moramo ‘umiriti’ na poseben, gloKakšen je torej recept, da ubežimo stresu in blji način. Upočasniti moramo svoje možgansko neprijetnim občutkom? valovanje; iz razmišljujoče ravni beta prestopiti Poglejmo na vprašanje z druge strani. Kaj pa, če na raven alfa ali theta. Šele po tem, ko telesu doima t. i. »stres« moč nad nami samo zato, ker mu volimo, da izstopi iz preživetvenega načina (ko sami damo mandat za to? Kakšno bi bilo naše ži- smo pod stresom) v svoje prvotno stanje, lahko vljenje, če bi mu vzeli žezlo iz rok, ga pospremili aktivno ustvarjamo, kar si želimo, ne da bi za to do vrat in pomahali v slovo? Recept je čisto pre- žrtvovali zdravje ali dobro počutje.“ prost, izvedba pa terja nekaj prakse. Se spomnite filma Čudoviti um? ‘Vidim te, ampak vem, da nisi Ali sprostitveni tretmaji res lahko pomagajo pri resničen.’ Naši občutki so seveda še kako resnični in jim moramo prisluhniti z vso resnostjo. A ven- tem, da začnemo drugače živeti? dar so samo to: občutki. In ko prejmemo njihovo Seveda. Med enim izmed najnežnejših in sporočilo, jih lahko izpustimo. Skupaj z njimi pa najlahkotnejših tretmajev za sprostitev misli, tudi vse sodbe, čustva in prepričanja, ki morda prepričanj, čustev in sodb, imenovanem Access sploh niso naši in smo jih samo prevzeli iz svoje Bars, možgani vstopijo v theta stanje. Takrat nismo več pozorni na motnje zunaj nas, ki smo jim okolice. vajeni posvečati pozornost. In ker ne analiziramo in se ne poskušamo pripraviti na najslabši možen Kako pa to najlažje dosežemo? scenarij, ki izvira iz naših neprijetnih spominov, Začeti moramo pri sebi. V nasprotju s splošnim lahko presežemo razmišljanje ‘na avtopilotu’ in se prepričanjem prava skrb zase ni sebičnost – ta zares sprostimo. Tretma je še posebej primeren za se nas loti ravno takrat, ko smo v sebi ranjeni in prezaposlene, mlade mamice, tiste, ki okrevajo po željni pozornosti. Ko enkrat sebe postavimo na bolezni ter vse, ki jim je zdravje pomembno. prvo mesto, lahko izstopimo iz vloge žrtve in preZa tiste, k bi radi vzeli življenje v svoje roke in ga vzamemo odgovornost za svoje vedenje, počutje spremenili na bolje, so na voljo tudi delavnice. Več in zdravje. Nehamo kriviti okoliščine in ljudi informacij na spletni strani Ateljeja in družbenih okrog sebe. To zavedanje pa postane kompas, ki omrežjih. nas vodi k izpuščanju vsega, kar nam ne služi več. Gašper Tominc, foto: Jure Grom O skrbi za dobro počutje smo se pogovarjali s Petro Grom, ki je septembra na Vrhniki odprla Atelje novih začetkov. Člani odprave z leve proti desni: Helena Mijoč, Pija Smrekar, Srđan Mančić, Andreja Prek, Jelka Ban in Federico Morassutti 18 18 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 19 Starovrhniški mojstri Franc Potrebuješ - Aloščnkov, mojster oblaganja z lesom Vrhnika 86. Žena Malči mu je vsa leta pomagala pri fazi doseganja visokega sijaja končnega izdelka – politiranju s šelakom (smola živalskega izvora). Franc je izdeloval najrazličnejše pohištvo: razne vitrine, komode, pisalne mize, majhne tabernaklje. Urejal in obnavljal je pohištvo v muzejih (npr. na Blejskem gradu), delal je razne predmete (npr. šatulje, zibelke in druge drobne izdelke) za trgovine, npr. ljubljanski Dom. Popravljal je pohištvo za trgovino Antika v Ljubljani. Za njegovo delo so se zanimali tujci in domačini. Mnogi so pri selitvi v tujino s seboj odpeljali dragoceno pohištvo mojstra Potrebuješa. Ponudbo za delo v Ameriki je zavrnil. Najraje je delal v svojem domačem okolju in uporabljal več sto let star orehov, češnjev, črn hrastov les. Našel ga je na Barju Alenka Babič, Mojster, ki ga potrebuješ, članek v Tovarišu (ilustrirana priloga Dela), št. 29, 1964. ali pa je odkupil stare odslužene kose pohištva od kmetov. Mojster jih je koristno uporabil za novo pohištvo. Znal je povzemati stare modne vzorce in jih na svojstven način oživljati in nadgrajevati. Njegova posebnost so bile intarzije z značilnimi črnimi vgrajenimi vzorci. Zanje je uporabil dva tisoč let star hrast, ki ga je izkopal v Podlipščici. Njegovo najljubše, čeprav zelo zamudno, opravilo je bilo izdelovanje baročnih omaric, tabernakljev in vitrin. Televizija Slovenija je za oddajo Kalejdoskop v letih 1965 in 1969 posnela dva prispevka o njegovem delu. Leta 1983 in 1985 je dobil priznanje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, leta 1985 pa je prejel še priznanje Obrtne zbornice Vrhnika. Ob tej prilo- Franc Potrebuješ - Jeloščnkov/Aloščnkov se je rodil na Stari Vrhniki 72 (danes 85) 21. 2. 1928 kot najmlajši izmed štirih otrok v obrtniški družini Jožefa Potrebuješa (1892— 1968) in Ane, rojene Rode. Najstarejši brat Jože (1922) se je od očeta izučil intarzije in izbral poklic fotografa samouka, vendar je umrl leta 1945. Tako je najmlajši Franc po začetnem služenju za pastirja na Vrhniki pri Andrejčet nasledil očetovo obrt. Sestra Terezija je z možem živela v Ljubljani, sestra Helena, izučena šivilja, pa je živela sama v očetovi hiši. Franc je osnovno in obrtno nadaljevalno šolo končal na Vrhniki z več odličnimi ocenami, tudi za strokovno risanje. Po končanem vajeništvu se je strokovno izpopolnjeval z obiskovanjem muzejev in s študijo katalogov stilnega pohištva. Leta 1954 je mladi Franc naredil mojstrski izpit. Komisija mu je v veliki zadregi podelila naziv mojstra »oblaganja z lesom« ali »lesnih intarzij«, ker še ni imela podobnega primera zaključka študija. žnosti so na Vrhniki pripravili razstavo njegovih del. V svojem življenju je izdelal in popravil za cel vlak stilnega pohištva in njegov priimek pravi, da je bil mojster, ki ga tudi »potrebuješ«. Franc je delal in ustvarjal do konca življenja, umrl je zaradi bolezni 25. 3. 1997. Joži Krvina in Ema Goričan, fotografije Joži Krvina in družinski arhiv Mladina PGD Drenov Grič – Lesno Brdo na počitnicah Konec avgusta smo v gasilskem društvu Drenov Grič – Lesno Brdo za našo mladino ponovno organizirali letovanje. Tabnernakelj Franc Potrebuješ je bil prvi izdelovalec stilnega pohištva z mojstrskim izpitom in nazivom obrtni mojster v Sloveniji. Franc se je poročil leta 1954 z domačinko Malči Jereb - Blažovcovo (roj. 1937) in si ustvaril družino s štirimi otroki – Matjaž, Božo, Polona in Mateja. Po poroki je poleg rojstne hiše postavil novo stanovanjsko hišo z delavnico intarzije, danes Stara Odpravili smo se v kamp v Novigradu, kjer smo skupaj preživeli še zadnje počitniške dni. V soboto, 26. 8. 2023, smo se že v dopoldanskih urah odpravili na pot, saj so morali fantje pred kosilom postaviti šotore in urediti taborni prostor, deklice pa narisati pravo gasilsko – morsko zastavo, ki je med taborom krasila glavni šotor. Po kosilu je seveda sledil kratek počitek nato pa različne aktivnosti in izzivi, ki so jih pripravili mentorji. Dneve na taboru smo začenjali z jutra- njo telovadbo, po kateri je sledil zajtrk in rogljički, po pomivanju posode pa smo nadaljevali z aktivnostmi. Vsako dopoldne smo se naučili ali ponovili nekaj teorije iz znanja prve pomoči, orientacije in gasilskih veščin. Popoldne pa smo to teorijo uporabili tudi v praksi in skozi tekmovanja v prijateljskem duhu so morali otroci opraviti različne gasilske veščine malo drugače. Pri tem so morali za uspešno opravljeno nalogo pokazati veliko hitrosti, ustvarjalnosti, razmišljanja in sodelovanja. Kot se za počitnice spodobi, smo imeli tudi nekaj prostega časa v katerem smo se igrali družabne igre, kartali, balinali, streljali z lokom, uporabljali različne športne rekvizite in hodili po gurtni/slacklinu. Da nam ni bilo prevroče smo se šli vmes po- hladit v morje. Ob obali smo z najmlajšimi našli veliko školjk in rib, starejši pa so s supi veslali tudi bolj na odprto. V ponedeljek pa smo se vsi skupaj zabavali na napihljivih vodnih igralih v kampu. V torek smo zaradi malo slabšega vremena tabor zaključili kar v gasilskem domu, kjer smo si pred kosilom ogledali še Drenov Grič – Lesno Brdo ima talent in ugotovili, da imamo med gasilci veliko mladih perspektivnih talentov. Čeprav smo morali tabor zaradi hudih poplav v Sloveniji prilagoditi nastalim razmeram, smo tako mentorji kot otroci uživali in že komaj čakamo naslednje poletne počitnice, ko se bomo lahko skupaj zopet odpravili na lepše. PGD DG-LB 19 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Jutranje meglice na Barju sporočajo, da kljub še vedno toplim dnevom že prihaja jesen. Odprla so se šolska vrata in nove obveznosti za šolarje in starše, nas pa vrnila v (skoraj) vsakodnevno rutino, ki je bila v poletnih dneh prilagojena našim drugim obveznostim. Vendar smo bili aktivni tudi čez poletje, saj smo pripravljali in izvedli avgustovski izlet z vlakom v Celje ter srečanje naših članov, starejših od 75 let, ki je bilo 31. avgusta na vrtu Gostilne Kranjc. Ob tem bi se iz srca zahvalila vsem, ki so si vzeli čas za druženje, predvsem pa podžupanu za pozdravne besede, Pevskemu zboru DU Vrhnika, plesni skupini Frajle z Rakeka in Godcem z Loga, ki so nam popestrili program. In seveda prijaznemu gostilničarju, ki je poskrbel, da nismo ostali lačni. Sedaj so zopet tu naša druženja na pohodih, izletih, krožkih ali pri izvajanju drugih aktivnosti Društva upokojencev Vrhnika (redna vadba pevskega zbora, splošna telovadba ter treningi igralcev in igralk pikada, s treningi bodo začeli šahisti). V septembru smo organizirali tridnevni izlet v Srbijo. Naš pevski zbor bo sodeloval na 22. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani ter 6. oktobra v Logatcu na reviji pevskih zborov društev upokojencev Notranjske. Naše prostovoljke bodo v okviru projekta Sta- Z vlakom v Celje Z organizacijo vožnje z vlakom za skupine je potrebno nekoliko več organiziranosti kot z avto- rejši za starejše izvajale prve in ponovne obiske pri starejših od 69 let (tudi če niso člani DU Vrhnika). Za september oziroma oktober pa skupaj s socialno komisijo že pripravljajo 50 humanitarnih paketov. Septembra bomo v okviru projekta Starejši za starejše organizirali srečanje prostovoljcev Notranjske. Od septembra naprej vam je na podlagi sodelovanja Cankarjeve knjižnice Vrhnika in Društva upokojencev Vrhnika v društvenih prostorih na voljo KNJIGOBEŽNICA, kjer bodo lahko naši člani vzeli ali odložili knjigo. Vse ljubitelje dobrih knjig, ki se radi pogovarjate o prebranem, pa vabim v Bralni klub z Društvom upokojencev Vrhnika. Prvo srečanje bo v torek, 3. 10. 2023, ob 17.00, na sedežu Društva upokojencev Vrhnika. Prijavite se lahko do 29. 9. 2023 osebno na društvu ali po telefonu na št. 031241066 (v času uradnih ur). Lahko nam tudi pišete po elektronski pošti duvrhnika@ gmail.com. Dragi člani, izberete katero od naših navedenih aktivnosti in se nam pridružite ali pa sodelujte pri oblikovanju naših prihodnih aktivnosti. Uradne ure v društveni pisarni so ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00. Več informacij o delovanju društva in o aktivnostih v tem obdobju dobite v Našem časopisu ter na spletnih straneh (na naši spletni strani www.upokojenci-vrhnika.si ali na spletni strani MojaObcina.si). Lep septembrski pozdrav, Fani Al-Mansour, predsednica DU Vrhnika busom. O najavi določenega dneva in ure potovanja je potrebno predhodno plačilo rezervacije za določeno število potnikov. Še več je usklajevanja s programi ogledov. A tega smo se že naučili in s pridom izkoriščamo poceni vožnje. CMYK 20 K O T I Č E K Celje je bilo za nas kar primerno izbirno mesto. Za prevoz na Stari grad je organiziran avtobusni prevoz, ki smo ga izkoristili. Še v hladni senci smo prisluhnili vodniku, ki nam je predstavil zgodovino celjskih grofov. Z gradu je na mesto Celje in na stičišče Savinje ter Voglajne pravi panoramski razgled. Po vrnitvi v staro mestno jedro Celja je sledil še voden ogled po mestu. Obiskovalcu pade v oči urejenost, lepa pročelja stavb in mnogo cvetja v mestu. Od vodnika pa je bilo slišati, kako zelo so Celjani ponosni na svoje mesto. Pri Gostilni Oštirka nas je vodnik zapustil, mi pa smo se malo odpočili in podprli s hrano. Sledil je še ogled Pokrajinskega muzeja, katerega del je arheološko razstavišče, imenovano Mesto pod mestom. To je največja in sodobna predstavitev zgodovine rimske Celee. Z dobrim vodenjem smo se sprehodili med starodavnimi zidovi, ki pričajo o takratnem bogastvu mesta. Imeli smo se lepo in tudi vroč dan nas ni oviral, ker smo bili tudi v hladnih prostorih, izbirali smo senco po mestu, prevozi so klimatizirani. Ko smo ob vrnitvi v Ljubljano stopili iz vlaka, smo šele začutili tistih 34 stopinj Celzija. Zapisala Ivanka S., foto: Leon N. Srečanje članic in članov Društva upokojencev Vrhnika, starejših od 75 let kaj časa zadržal v prijetnem druženju. Srečanje sta popestrila Pevski zbor Društva upokojencev Vrhnika in plesna skupina Frajle Društva upokojencev Rakek. Za tiste, ki se radi zavrtijo ob prijetni glasbi, pa je poskrbel ansambel z Loga. Sledilo je kosilo z bogračem in štrukljem. Podelili smo tudi šopke presenečenja, ki sta ga prejela naša dolgoletna članica Ivanka Dolenc in član Anton Bastarda. Za 70 let delovanja na glasbenem področju je prejel šopek tudi Tone Kogovšek. Veseli smo bili številnih prisotnih, njihove pozitivne energije in dobre volje, saj je na tak način poplačan ves vloženi trud tistih, ki pripravljamo srečanje. Zapis: Vesna Stare, foto: Željko J. Socialna komisija in prostovoljke projekta Starejši za starejše vsako leto pripravijo srečanje starejših članov in članic Društva upokojencev Vrhnika. Letos smo se srečali in skupaj obujali spomine 31. avgusta. Vse prisotne sta v krajših nagovorih pozdravila predsednica Fani Al-Mansour in podžupan Mirko Antolović, ki se je ne- Okrogli jubileji v septembru Branko Fabjan, DSO Trebnje (1927) Ljudmila Seliger, Dom upokojencev Vrhnika (1928) Franc Levec, Verd (1928) Nada Pajsar, Dom upokojencev Vrhnika (1929) Ana-Marija Lešnjak, Dobovičnikova (1932) Stane Šventner, Dom upokojencev Vrhnika (1932) Frančišek Kavčič, Drenov Grič (1933) Slavka Lukančič, Stara Vrhnika (1938) Ivana Golobič - Ahčan, Bevke (1938) Bernarda Šušteršič, Prisojna pot (1938) Ivana Šepul, Sušnikova (1943) Jožica Bunčič, Cesta 6. maja (1943) Rudolf Venčeslav, Ob Beli (1943) Angela Strah, Cankarjevo nabr. (1943) Žitko Ludvik ml., Podlipa (1943) Naše člane obveščamo, da objavljamo imena članov, ki praznujejo 80, 85, 90 in več kot 90 let. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. Sončki na Virnikovi planini nad dolino Kokre Za nami je nevihtno, pa tudi vroče poletje, ko marsikdo pri naših letih ni tvegal težjih vzponov. Zato je bila izbira nezahtevne krožne poti na Virnikovo planino kar prava izbira. Tudi vreme je bilo ugodno; po svežem sončnem jutru je vzhodni veter čez dan skrbel, da nam ni bilo vroče. Virnikova planina je malo znana, do nje vodi gozdna cesta, ki omogoča dostop do koče Učnega centra Gorske reševalne zveze, ki stoji 1150 metrov visoko na zahodnem pobočju Virnikovega Grintovca. Avtobus smo zapustili pri turistični kmetiji Olipje v dolini Kokre, kjer je malo višje od reki nekdanji kamnolom lehnjaka. V avgustu je bil tam velik podor, skalovje iz lehnjaka je popolnoma zasulo cesto, vendar je bila v času našega pohoda cesta že očiščena. Med vzponom smo opazovali posledice okužbe velikega jesena s tujerodno glivo, ki povzroča jesenov ožig. Na Virnikovi planini smo imeli počitek z malico, nato pa nadaljevali po gozdni poti okoli Golobove peči pod južna pobočja Virnikovega Grintovca. Tam stoji na 1030 metrih nadmorske višine kmetija 20 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Vrhnika 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I Murn, kjer je na Jezerskem samo tam zaradi prisojne lege dozorela pšenica. Seveda v preteklosti, dandanes tam živi upokojen zakonski par, zelo gostoljuben, saj so nas mimoidoče povabili na pijačo. Po bližnjici, ki nam jo je pokazal gospodar Nace, smo se spustili v Murnov graben, od koder ni bilo daleč do ekološke kmetije Spodnji Virnik, kjer smo v sirarni nakupili skuto in sir. Blizu je izvir vode, nasičene z apnencem, kjer smo lahko opazovali predel, kjer se na mahovih izloča apnenec in nastaja kamnina lehnjak. Pri Olipju nas je čakal avtobus, pred odhodom pa se je prileglo hladno pivo, pa tudi kava in klepet z gostoljubno gospo Ano. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Zimzeleni na prvem jesenskem pohodu od prazgodovine naprej. Zelo zanimive ostaline pa smo si ogledali na vzpetini, na Primožu (718 m), kamor smo se odpravili iz vasice Parje. Najprej smo hodili po širokem kolovozu, nato po ožji kamniti poti med grmičevjem, nazadnje smo se sprehodili po prijetni senčni poti. Med potjo smo si imeli marsikaj povedati, ker pot ni bila naporna in strma. Ko so po Rapalski pogodbi Italijani dobili celotno Primorsko, so začeli leta 1930 graditi mogočni obrambni sistem Valla Alpina, z utrdbami, nastanitvenimi objekti za signalizacijo, z mnogimi bunkerji in predori. Še posebno zanimiv je bil Primož zaradi izrednih razgledov na celotno Pivško kotlino. Vse to so lahko gradili le člani italijanskih strank, domačine pa so iz okoliških vasi celo izseljevali. Ker sta zaradi slabega vremena junijska pohoda odpadla, smo komaj čakali na september in prijaznejše vreme, da se bomo spet podružili na pohodu. Vodnik Jože nas je popeljal v območje Zgornje Pivke, kjer reka Pivka, ki sodi v sistem kraške Ljubljanice, zbira vode, ki se v glavnem stekajo pod površjem z leve in desne strani. Kadar je vode veliko, zastaja v vrtačah, večjih in manjših in nastane kar 17 kraških pivških jezer in jezerc, ki imajo imena po bližnjih vaseh. To območje ima bogato zgodovinsko preteklost Invalidi balinali Predstavitev vseh ekip na balinišču v Sinji Gorici. Društvo invalidov Vrhnika je v soboto, 26. avgusta, pripravilo balinarski turnir. Letos so ga poimenovali »Spoznavanje in druženje invalidov«. Tekmovanje je potekalo na baliniščih balinarskega društva Sinja Gorica in gostilne Pri Kranjcu na Vrhniki. Sodelovalo je 9 ženskih in 9 mešanih ekip invalidskih društev z različnih koncev Slovenije. Začetek in podelitev priznanj je potekala v Sinji Gorici. Med moškimi ekipami se je izkazala tudi vrhniška ekipa društva invalidov, ki je zasedla odlično drugo mesto. Vrstni red ženskih in moških ekip: Ženske 1. Piran 2. Postojna 3. Dronberk 4. Radovljca 5. Izola 6. Ilirska Bistrica 7. Domžale 8. Pivka Drugo mesto so za moško ekipo DI Vrhnika dosegli (od leve): Miro Mladenovič, Jernej Zakrajšek in Peter Nadlišek. 9. Vrhnika Moški 1. Postojna 2. Vrhnika 3. Dornberk CMYK 4. Logatec 5. Ilirska Bistrica 6. Radovljica 7. DU Vrhnika 8. Domžale 9. Izola Simon Seljak 21 K O T I Č E K O čudovitih pogledih smo se lahko prepričali na vrhu. Prevzele pa so nas tudi mogočne betonske ostaline, ki še danes po tolikšnih letih kljubujejo zobu časa. Vse te strahotno grozeče sive stavbe pa nikoli niso bile uporabljene, k sreči! Malce smo se ustavili tudi na energijskih točkah, ki naj bi bile okoli nekoč postavljene cerkvice sv. Primoža. Prijetno jesensko sonce nam je še polepšalo sprehod proti Pivki, kjer nas je čakal naš zvesti rumenko. Na počivališču pa nas je presenetila s svojimi dobrotami še naša Cveti, za kar se ji zahvaljujemo in ji želimo še mnogo pohodniških potepanj z nami. Zapis: E. Brelih, foto: J. Cerk 21 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Borovnica Županova beseda Spoštovane občanke in občani V teh dneh smo se po dolgem pričakovanju lahko zapeljali po priključku na primorsko avtocesto v Verdu. S tem se je pot do avtoceste skrajšala in za občane Borovnice pomeni občuten časovni prihranek. Direkcija bo v prihodnjih mesecih zaključila obnovo železniške proge proti Ljubljani kot tudi rekonstrukcijo železniške postaje v Borovnici. Tudi obnova našega odseka regionalne ceste proti Bregu bo končana v dveh mesecih. Kmalu bo ponovno odprta cesta preko Črne vasi do ljubljanske obvoznice. Res je, da se odpirata dve novi gradbišči, rekonstrukcija vozišča od elektrarne Bistra do kapelice na Dolu, kot tudi v sosednji občini na cesti od Podpeči proti Igu. Oba projekta sta sofinancirana s pomočjo programa EU za zaščito dvoživk in bi morala biti zaključena do konca koledarskega leta. Če pogledamo nazaj v preteklo leto, lahko ugotovimo, da je bilo res zahtevno, saj smo se dušili v povečanem tovornem prometu, kot tudi v prometnih zamaških na praktično na vseh cestah, ki vodijo iz doline. K sreči ima vsak začetek tudi svoj konec. Zahvaljujem se za vaše dosedanje potrpljenje tekom gradnje, saj vem, da so bili nekateri dnevi taki, ko bi bilo bolje, da jih ne bilo bilo. Verjemite, tudi nam občinski upravi ni bilo lahko, saj smo bili zaradi samovolje izvajalcev vse prevečkrat soočeni s situacijami, za katere nismo bili obveščeni vnaprej. Verjetno ste opazili gradbene stroje na desnem bregu Borovniščice nasproti večstanovanjskega naselja. Začeli smo gradnjo kolesarske steze, ki bo povezana s kolesarsko stezo proti Bregu in je hkrati nadaljevanje te iste, v smeri proti železniški postaji. V knjižnici so v teku zaključna elektromontažna dela. Na novo položeni betonski tlak še ni dovolj suh in predvidevamo, da bo vlažnost ustrezna v naslednjih tednih, ko načrtujemo polaganje talne obloge. Dobava in montaža notranje opreme je načrtovana v drugi polovici oktobra. O tem še nisem pisal, tokrat pa ne morem poleg tega, da ne bi omenim vandalizma, ki se v zadnjem mesecih pojavlja v Borovnici. Poškodovan je bil umivalnik na pokopališču, prevrnjeni so bili smetnjaki na različnih lokacijah, poškodovane klopi v športnem parku, in to, da nepridipravi neprenehoma kradejo vijake s steklenih plošč na avtobusnih postajališčih, raje ne omenjam. Za vrh vsega so morali sredi noči posredovati tudi gasilci, zaradi podtaknjenega požara v smetnjakih na železniški postaji. S tem je bila povzročena škoda naši skupni lastnini, torej vsem nam, saj gredo stroški popravil v breme občinskega proračuna. Vsa navedena dejanja so zavržna in nesprejemljiva in kažejo na odnos storilcev do sokrajanov in javnega dobra. Kršitve so bile prijavljene na policijski postaji, vse občanke in občane pa pozivam, da vsa podobna dejanja in kršitve nemudoma prijavite pristojnim organom. Lepo vas pozdravljam in vam do naslednje številke želim vse dobro. Peter Črnilogar, župan Občina Borovnica Kontaktni podatki Stacionarni telefon: 01 75 07 460 Elektronska pošta: obcina@borovnica.si Poslovni čas Ponedeljek: od 8.00 do 15.00 Torek: od 8.00 do 15.00 Sreda: od 8.00 do 17.00 Četrtek: od 8.00 do 15.00 Petek: od 8.00 do 13.00 Uradne ure Ponedeljek: od 8.00 do 10.00 in od 11.00 do 14.30 Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 Petek: od 8.00 do 12.00 CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občinski svetniki so tudi čez poletje odločali Občinski svetniki so se zadnjič pred poletjem srečali na 5. redni seji, kljub temu niso bili popolnoma prosti obveznosti preko poletnih počitnic. Vrhnika g. Viljem Jereb upokojil. Nadomestila ga je Špela Tkalec. Soglašali so tudi s spremembo števila članov v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sicer bo v naslednjih mesecih v svet imenovan tudi predstavnik zainteresirane javnosti. Na 2. dopisni seji so ponovno odločali o sistemizaciji v Vrtcu V avgustu so na 1. dopisni seji Borovnica, saj je zaradi manj morali imenovati nadomestneoddelkov prišlo do spremembe ga člana v Svetu za preventivo v številu otrok v oddelkih vrtca. in vzgojo v cestnem prometu (ob) Občine Borovnica, saj se je predstavnik Policijske postaje 22 Obvestilo Obvestilo o zborih občanov V oktobru in v novembru bodo, po spodnjem razporedu, v Občini Borovnica potekali zbori občanov: 1. BOROVNICA 17. 10. 2023 ob 18. uri v večnamenskem prostoru v Osnovni šoli Borovnica, 2. BREG-PAKO 25. 10. 2023 ob 18. uri v Gasilskem domu Breg, 3. DOL – LAZE v novembru 2023 v Domu krajanov Dol. Točni datum za zbor občanov, ki bo v novembru bo objavljeni v Našem časopisu, ki bo izšel v oktobru 2023 in na oglasnih deskah. Zbori občanov so pomembna oblika lokalne samouprave, veljavno pa lahko sklepajo le ob najmanj 5 % udeležbi volivcev v posamezni skupnosti, zato pozivamo občane, da se jih udeležijo. Vabljeni! Začetek del na delu kolesarske povezave Borovnica – Breg med mostovoma čez Borovniščico V drugem tednu septembra so se začela dela na odseku kolesarske povezave Borovnica – Breg med mostovoma čez Borovniščico na Mejačevi ulici in Ljubljanski cesti. Odsek poteka v dolžini slabih 700 m ob desnem bregu, po trasi že obstoječe poti, ki je deloma makadamska cesta deloma neutrjen kolovoz in bo zgrajen kot kolesarska cesta širine 2,5 m, katere uporaba bo poleg kolesarjem in pešcem dovoljena tudi lastnikom zemljišč ob njej. Nivo kolesarske ceste je usklajen z zahtevami Direkcije RS za vode po zmanjšanju poplavne ogroženosti. Povišan nivo tudi zagotavlja, da ne bo prišlo do poškodb koreninskega sistema lipovega drevoreda. Kolesarska cesta bo opremljena tudi z ulič- no razsvetljavo. Gradnja, ki naj bi se prvotno začela spomladi, je bila zaradi rekonstrukcije železniške postaje Borovnica zamaknjena. Slovenske železnice namreč ob trasi razpolagajo z veliko parcelo, ki so jo za časa gradnje uporabile za skladiščenje odsluženih železniških pragov. Dovoz in odvoz le teh s težkimi Nova učilnica in novi upravni prostori vljeno dovolj prostorov, tudi na Kljub pred dvema daljši rok pa ni za pričakovati, letoma zgrajenemu da bi se število vpisanih otrok prizidku se je pri vpisu povečalo, prej obratno. Vodstvo otrok v osnovno šolo dr. občine se za zgledno sodelovaIvana Korošca Borovnica nje zahvaljuje vsem zaposlenim za šolsko leto 2023/2024 na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, ki so prispevali k temu, da izkazalo, da je prostora se je bil problem pravočasno premalo. Vodstvi šole in občine sta bili tako pred zahtevno nalogo kako omogočiti normalen potek pouka za vse učence. Z zglednim sodelovanjem se je rešitev našla s predelavo dosedanjih prostorov uprave šole v učilnico ter spremembo dveh kabinetov v prizidku v nove upravne prostore. Ker projekcije kažejo, da se v prihodnjih letih število v šolo vpisanih otrok ne bo povečalo, je s tem srednjeročno zagoto- rešen, v prvi vrsti ravnatelju g. Danielu Horvatu. Vse starše in ostale, ki imajo opravke z vodstvom šole, naprošamo, da za obisk uprave uporabljajo vhod v novi prizidek šole. Na fotografiji so učenci 2. b razreda s svojo učiteljico, in kot je razvidno s fotografije, so s svojo učilnico zadovoljni, čeprav je nekoliko drugačna od ostalih. Na drugi fotografiji pa je eden od obeh novih prostorov šolske uprave. (ob) tovornimi vozili pa bi kolesarsko cesto poškodoval. Kot najbolj ugoden ponudnik je bilo izbrano podjetje CBE d. o. o. , ki bo gradnjo predvidoma zaključilo do konca meseca oktobra, ko bosta končana tudi prehod za pešce in kolesarje preko Ulice bratov Debevec in regionalne ceste ter odsek ob regionalni cesti do odcepa za gasilski dom na Pakem. Odsek je sestavni del operacije »Barjansko kolesarsko omrežje v občini Borovnica – odsek Borovnica – Breg«, ki jo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. (ob) 22 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Borovnica CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 23 Prvi šolski dan Kot po navadi je bil tudi letos prvi šolski dan še posebej slovesen za vse tiste, ki so prvič prestopili šolska vrata. uvodoma vprašal ali že obvladajo vse veščine, ki se pritičejo šolarjem, npr. samostojno zavezovanje čevljev. Seznanil jih je s tem, kaj vse novega jih v šoli čaka, na koncu pa še z njihovimi učiteljicami, ki so jih potem Pred šolo so se ob tem dnevu, odvedla v razrede. Staršem je ki si ga bodo zapomnili do kon- položil na srce, da je potrebno ca svoje življenja, skupaj s starši skupaj in potrpežljivo reševati in/ali posamično fotografirali. probleme, ki se neizbežno pojaV večnamenskem prostoru so vljajo na poti učenosti. Veliko veselja do učenja in jim pripravili slovesen sprejem. Ravnatelj Daniel Horvat jih je spoznavanja vrstnikov jim je za- želel župan Peter Črnilogar ter jih seznanil, da jih v učilnicah čakajo manjša darila občine. Izpostavil je dobro sodelovanje z vodstvom šole pri spremembi dosedanjih prostorov šolske uprave v novo učilnico in kabinet, ki sta zaradi povečanja števila učencev nujno potrebna. Uprava šole sedaj domuje v zato prirejenih nekdanjih kabinetih v šolskem prizidku. Preden so učiteljice prvič odpeljale mlade nadebudneže v njihove učilnice, so si ogledali še predstavo Sapramiška in se ob njej seveda zelo zabavali. Naj jim bo pot učenosti čim lažja, težave na njej pa rešljive z dobro voljo, potrpežljivostjo, empatijo in sodelovanjem. (ob) Teja, Miha, Matej in Nejc na Triglav kar iz Borovnice Ste se kdaj vprašali, koliko kilometrov je peš od Borovnice do Triglava? To zdaj vedo štirje mladi Borovničani Teja in Miha Rus, Matej Urh in Nejc Kos, ki so traso, dolgo 105 kilometrov, prehodili v štirih dneh. Želja po tem podvigu je v pogovorih zorela že nekaj časa, letos pa se je Miha le opogumil, dal idejo in povabil še sestro Tejo ter prijatelja Nejca in Mateja. Vsi so navdušeno prikimali. Kljub temu da so ljubitelji športa in aktivnosti v naravi, pa so kakšen mesec prej le malce »povadili« oz. se pripravili. Za ogrevanje so hodili na Pokojišče in čez peklenske slapove, malce večji podvig je bilo 19 kilometrov pohoda po grebenu Košute. Pa so en četrtek v avgustu s 15 kilogramskimi nahrbtniki odšli. Iz Borovnice prek Vrhnike, Ligojne in Horjula na Koreno, nato so se spustili v Polhov Gradec do Svetega Ožbolta, kjer so prenočili. Drugi dan v Škofjo Loko in Selce do Dražgoš, tretji dan jih je pot vodila do Pokljuke in Rudnega polja. Zadnji, četrti dan je sledil vzpon na Triglav. A pot do očaka naših gora ni bila tako hitra, enostavna in dolgočasna, kot se morda bere. Zanimiva so bila že njihova prenočišča na prostem, pod milim nebom. Našli so primeren prostor v gozdu, kjer so zakurili ogenj ter pripravili viseče mreže, v katerih so spali par metrov od ognja. Spanec sicer ni bil najbolj kvaliteten, saj je kljub poletju proti jutru zahladilo, hrbet se je krivil, ponoči pa so tudi iskali drva, saj veliko lesa okoli ni bilo. Enkrat so celo tako zakadili okolico, da je situacijo prišel preveriti bližnji sosed, ki pa se je hitro pomiril, ko so mu povedali, da so vsi pravzaprav tudi gasilci. Tuširali so se v rekah, kuhali pa so si z malimi gorilniki. Na meniju so se znašle vedno preverjene in zimzelene hrenovke, pašta, tudi kakšna filana paprika. Kot fatamorgana se jim je drugi dan sredi gozda pod mostom prikazal zaboj piva, ki se je hladil za šrangarje poroke naslednji dan. So si pa hmeljev in kavni napitek privoščili v kakšnem od lokalov na poti. Do enega so prispeli tik pred zaprtjem, a je prijazna natakarica kljub temu prijazno postregla utrujenim popotnikom. Na koncu so celo ugotovili, da so se njihove poti enkrat že križale. Tudi ljudje na poti so jih ustavljali in skrbno spraševali, kam gredo. Odprtih ust so ostali, ko so to informacijo izvedeli, še bolj pa so jih odprli, ko so štirje prijatelji povedali, od kje so prišli. Kljub nekaj težavam z žulji in bolečimi koleni pa nihče od njih ni pomislil, da bi sredi poti nehal ali obupal. Največjo krizo so imeli, ko so zašli pred Bohinjsko Belo in so nato po brezpotjih »plezali čez drevesa in grmovja po gamsjih stezicah, tudi po vseh štirih«. »Ne zaupati Google zemljevidu,« se je glasilo eno izmed njihovih spoznanj tega podviga. Da je kakšno trpljenje na poti hitro minilo, so poskrbeli tudi s smehom in kakšno »zafrkancijo«. Veliko smeha je bilo tudi na samem vrhu Triglava, ko je sledil še krst Nejca, saj se je na najvišji slovenski vrh povzpel prvič. Za Tejo, Miho in Mateja je bil to sicer že tretji vzpon, tako da so si krst upravičeno privoščili. »Miha me je krstil kot bika,« je s smehom nazorno pripovedoval Nejc. Kasneje je smeh malce pojenjal, ko so morali sestopiti s Triglava, že zaradi dolžine sestopa in bolečin kolen. Se jim je pa s Pokljuke na Triglav pridružila še Mihova žena Katja, ki jih je potem varno pripeljala do zaslužene pice, hladnega hmeljevega napitka in domačih postelj. A večje rehabilitacije v naslednjih dneh pravzaprav niso potrebovali, že naslednji dan so odšli v službo in sodelavcem navdušeno pripovedovali o podvigu. Tega smo navdušeno spremljali in občudovali tudi mi, ko smo si na družbenih omrežjih ogledovali njihove fotografije. Rok Mihevc 23 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Borovnica CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A 24 M E S E C A Pet prostovoljk na različnih področjih o njihovem poslanstvu Besedo prostovoljstvo največkrat povezujemo z dobrodelnimi organizacijami ali gasilskimi društvi. Pa so prostovoljci še na mnogih področjih, tudi v šolstvu jih najdemo. In kar je najbolj spodbudno, med njimi je veliko mladih. K besedi smo za Temo meseca povabili pet prostovoljk Tejo Rus, Blanko Petrič, Pio Wallner ter Tejo Debevec in Olgo Pogačnik Janežič. Teja Rus je gasilka prostovoljka pri PGD Brezovica pri Borovnici. na naši šoli izvaja že vrsto let. Vsebine projekta so se tekom let prilagajale razmeram in potrebam. Namen projekta je spodbujati mlade k razmišljanju o sočloveku, solidarnosti, pomoči drugim, sočutju in prostovoljstvu. Učence vsako leto povabimo k sodelovanju preko vabila na plakatih ter s predstavitvijo v razredih. Zajema prostovoljstvo v petošolcev, ki bodo letos štirikrat v letu aktivno vključeni v vrtčevske skupine. Po dva posameznika gresta v skupino otrok v vrtcu, prebereta pravljico, se z otroki pogovarjata ali sta aktivno vključena v njihove dejavnosti/igro. Prostovoljstvo zajema tudi pomoč hišniku. Izvajajo jo učenci 9.razredov, ki so hišniku na voljo pri pripravi in pospravljanju prireditvenega prostora. Učenci prostovoljci tudi pomagajo pri izvedbi različnih prireditev (npr. novoletni sejem, valeta). V sklopu prostovoljstva poteka tudi učna pomoč. Učenci predmetne stopnje 1x/tedensko pomagajo vrstnikom ali mlajšim učencem pri domačih nalogah oz. samostojnem učenju. Kako se je začela tvoja pot v gasilskih vrstah? In kako nadaljevala? Pot pri gasilcih sem začela kot pionirka in nadaljevala kot mladinka ter pripravnica. Sodelovala sem pri različnih tekmovanjih in gasilskih taborih. Kot pripravnica sem se udeležila tečaja za gasilca pripravnika in nadaljevala s tečajem za gasilca operativca. Opravila sem tečaj specialnosti za nosilca izoliranega dihalnega aparata in nadaljevala s tečajem gašenja notranjih požarov modul A. Kako se v šoli še spodbuja učence k prostovoljstvu? Kaj ti pomeni prostovoljstvo v gasil- Sodelujemo tudi v različnih dobrostvu in zakaj ravno gasilstvo? delnih akcijah, kamor povabimo (po Med gasilce sem se priključia čisto po šolskem zvočniku, s plakati, s predstanaključju. Ko sem bila mlajša, sem pri vitvami) vse učence in zaposlene v šoli. gasilcih ostala predvsem zaradi družbe, Zbiramo zamaške za otroke s cerebralsaj sem dobila veliko dobrih prijateljev. no paralizo, izdelujemo velikonočne in Čez čas pa sem skozi izobraževanja, novoletne voščilnice, ki jih prejmejo tečaje in udeleževanja na intervencijah uporabniki v domovih za starejše, zbispoznala pravi pomen gasilstva in se ramo plišaste igrače za starejše ljudi naučila, kako lahko s ekipnim delom z diagnosticirano demenco, hrano in pomagamo ljudem s stiski. higienske pripomočke za Slovensko Karitas, Anino zvezdico, sodelujemo v V društvu se ukvarjaš tudi z mladi- Karitasovi akciji “Pokloni zvezek”. mi … Kadar imam čas, pomagam ostalim Kakšen je odziv učencev, ki se odzomentorjem na vajah, kjer skupaj pri- vejo k nudenju pomoči? pravimo otroke na tekmovanja in so- Odziv učencev je vsako leto zelo dober, delujem pri izvedbi gasilskega tabora. kar nam daje dodaten zagon in upanje v boljši svet. Hodiš s pozivnikom na faks, v službo? Blanka Petrič je prostovoljka pri Pozivnika ne nosim, saj imamo vsi ope- Slovenski karitas oz. v Župnijski rativni gasilci na telefonih aplikacijo karitas Borovnica. FireApp, preko katere se sproži poziv. Kar je veliko bolj praktično, saj imamo Kako se je začela tvoja pot na Sloventelefon ves čas pri sebi. ski karitas? Moja pot je nekako “družinsko poveSi tudi edina gasilka v društvu, ki zana”. Namreč moževa teta je v Karivozi kamion … tasu od samega začetka in je velikokrat Letos smo v društvu dobili nov gasilski nanesel pogovor na delo v Karitasu. kamion, prav tako pa se je povečala poKadar je pogovor stekel globlje o delu, treba po voznikih z izpitom kategorije se je velikokrat odprla tema, da priC. Tako sem preko gasilcev dobila momanjkuje “mlajših”, ki bi prevzele delo žnost opravljanja izpita za kamion. Ob in seveda pomagale. Misel je padla na podpori ostalih članov društva sem ga plodna tla. uspešno opravila. Sedaj se trudim čim večkrat voziti kamion, saj moramo biti Kakšne so tvoje naloge v tej dobrovsi vozniki pripravljeni na intervencijdelni organizaciji? sko vožnjo. Naloge sodelavk in sodelavcev Karitasa so, da se zbira oblačila, predmete, šolMed prostovoljce v OŠ dr. Ivana ske potrebščine, hrano, skratka vse kar Korošca vabita Olga Pogačnik Janežič lahko podarimo nekomu... in potem in Teja Debevec npr. v skupinah sodelujemo pri razdelitvi paketov hrane, ki jih prej pripraviKako poteka prostovoljstvo v osnov- mo. Enkrat letno vsi sodelujemo pri orni šoli? Kakšen je namen? ganizaciji dobrodelnega koncerta. Pri Prostovoljstvo je šolski projekt, ki se Karitasu je kar nekaj dogodkov letno, ki so povezani s solidarnostjo do ljudi. Bi izpostavila kakšno pozitivno zgodbo? Ena lepših zgodb je obiskovanje sovaščanov in sovaščank v domu za ostarele. Sprva me je skrbelo, kako bo vse skupaj potekalo, ker dejansko ne poznaš osebno vseh ljudi, ampak ko prideš tja in ko vidiš to hvaležnost in iskrice v očeh, ko pogovor steče, ugotoviš da res ni potrebno veliko, da nekomu polepšaš dan. sem vsako leto bolj aktivno vključena v to zgodbo. Kakšna organizacija je to, kakšen je njen namen? Društvo prijateljev otrok Mavrica je neprofitno društvo, kjer se mladi prostovoljci trudimo, da bi počitnice na slovenski obali omogočili otrokom, predvsem tistim, ki sicer morja iz kakršnegakoli razloga ne bi izkusili. Počitnice organiziramo v treh tedenskih terminih, znotraj katerih se vrstijo različne delavnice. Prek slednjih razviKaj tebi osebno pomeni biti prosto- jamo kreativnost, skrbimo za kulturno, voljka? družabno in rekreativno aktivnost ter Veliko. Ne potrebuješ ničesar, samo z zgledom in zgodbo skušamo otrosvoj čas, dobro voljo in s tem narediš kom predati pomembne življenjske zelo veliko dobrega, koristnega, lepega. vrednote. Zavzemamo se za družbo enakih možnosti in povezovanje vseh, Kako bi spodbudila druge, da se ki si želijo narediti kaj v tej smeri. vključijo v Karitas oz. prostovoljstvo? Prostovoljstvo je nekaj, za kar bi lah- Imaš kakšno pozitivno zgodbo, ki bi ko rekli, da smo poplačani bolj, kot če jo rada izpostavila? bi za delo dejansko dobili plačilo. Te Pri toliko nasmehih je težko izbrati le osebno bogati, kar je najpomembnejše. Zelo veseli bomo, če se nam pridružijo še drugi. Lahko rečem, da smo super kolektiv in da ne bo nikomur žal, če se za ta korak odloči. Pia Wallner je prostovoljka tudi kot animatorka Društva prijateljev otrok Mavrica Na katerih področjih vse deluješ kot prostovoljka? Že od malega sem prostovoljna gasilka, čeprav šele v zadnjih letih zares čutim odgovornost, ki jo ta poklic nosi. Od leta 2015 sem del animatorske skupnosti Oratorija Borovnica, znotraj katere sem prevzela vse od vloge animatorja, vodje velikih iger, kreativnega vodje, fotografa, stikov z javnostjo in medijske podpore, do voditelja celotne mladinske skupnosti. Kmalu za tem sem se pridružila tudi animatorjem DPO Mavrica, kjer sem zadnje leto tudi članica upravnega odbora. Vse te izkušnje so me oblikovale v zelo samoiniciativno osebo in mi pomagale, da ko vidim potencial, znam najti način, da ga s skupnimi močmi dosežemo. Kako si prišla do Mavrice, kako se je začela ta pot? Prvič me je na Mavrične počitnice povabil prijatelj Jernej in po dolgem prigovarjanju sem se res pridružila skupini mavričnih aligatorjev. Sprva me je bilo malo strah, saj sem prišla v čisto novo okolje, a so me zelo prijazno sprejeli in vključili v dogajanje. Ob koncu tedna sem poleg prijetne utrujenosti in lepih spominov čutila tudi željo po tem, da se naslednje leto vrnem in tako eno zgodbo. Se mi zdi, da je vseeno najlepši občutek, ko se znova srečaš z otroki in vidiš njihovo navdušenje, ker bodo lahko spet en teden preživeli skupaj s tabo. To je ena velika potrditev, da si nekaj naredil prav. Kaj tebi osebno pomeni biti prostovoljka? Prinašati nasmeh na obraz. Zakaj namenjaš prosti čas temu? Ker imam potem občutek, da sem dober človek. Kako bi spodbudila še druge, da se vključijo v prostovoljstvo? Mogoče tako, da se ozrejo na svoje življenje in kolikokrat so bili sami deležni pomoči, spodbud, nasmehov, kolikokrat je njim nekdo polepšal dan. Da se s hvaležnostjo ozrejo nazaj in z odprtim srcem v prihodnost. Šele na koncu vidiš, da več kot daš, več dobiš. Rok Mihevc 24 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Borovnica CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 25 Tovariško srečanje ZB Borovnica v Šumniku V nedeljo, 20. 8. 2023, smo člani ZB Borovnica organizirali tovariško srečanje članov, simpatizerjev in gostov v Šumniku. Ta prostor je 300 metrov oddaljen od ostankov zemljanke, kjer sta bila 14. 12. 1942 v napadu, ki so ga izvedli domači belogardisti z oboroženim kaplanom Viktorjem Bratuličem na čelu, ubita Tone Zalar - Žan in Ivan Demšar, Viktor Kirn pa je bil ujet. Pot do zemljanke je strma in zdrsna, zato je delegacija članov dan prej odnesla Beltinci v Borovnici cvetje, ki ga je z vsem spoštovanjem položila pred spominsko ploščo. Prireditev sama je bila razdeljena na tri dele. V prvem je predsednik ZB Borovnica orisal življensko Toneta Zalarja - Žana. Žan je bil eden od osrednjih ljudi v organizaciji upora. Po poklicu je bil želežničar. Kot kulturni delavec se je izkazal predvsem pri delu Vzajemnosti in vodenju tiskarne. Organiziral je tudi znamenite protidraginjske demonstracije pred borovniško občino leta 1940. Njegov prispevek k organizaciji upora je pomemben, sestanek pokrajinskega pomena v njegovi hiši zgodovinarji označujejo kot začetek organiziranega upora na Notranjskem. Fašistični okupatorji so ga prijeli in zaprli, on pa je v znamenitem pobegu 7. 9. 1941 s tovariši ušel iz šentpeterskih zaporov. Teden dni kasneje se je pridružil borovniški četi, ki ji je poveljeval Mirko Bračič, Tone Zalar pa je bil izvoljen za komisarja. Po razbitju te pomembne partizanske enote, ki je bila ena od prvih oboroženih enot v Sloveniji, je prevzel terensko delo za rajon Borovnica in ga, do tragedije v Šumniku, vestno opravljal. Drugi del, ki so ga pripravile naše članice in simpatizerke, smo posvetili počastitvi Kajuhovega leta. Na kratko je bila predstavljena Kajuhova življenska in umetniška pot. Njegove pesmi so recitirali naši člani, poslušali pa smo tudi na harmoniko zaigrane priljubljene pesmi upora. Jože Pivk je za predano in uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dedišćine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog zveze prejel srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije. Tretji del pa je seveda bilo samo druženje, da je to v tem prijetnem okolju in v čudoviti družbi lažje potekalo, so poskrbele članice, ki so pripravile okusno hrano. Ponovno se vidimo leta 2025. (MO) Vabilo Tamburaši Borovnica znova beležijo lepe uspehe. Še posebej so ponosni na gostovanje na 51. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, kjer so obeležili 100. obletnico tamburaštva. Kot pa se za dobre goste spodobi, so gostitelje na obisk povabili tudi sami. Tako se je v soboto, 2 septembra, v osnovni šoli zgodil še en lep dogodek, ki je povezal ljubitelje ljudske glasbe in plesa. Prišli so tamburaši iz Beltincev in folklorniki Folklorne skupine Bistra, ki so med drugim z različno kostumsko podobo predstavili bogastvo in dediščino oblačil. Kot zanimivost smo lahko slišali tudi to, da je vodja borovniških tamburašev Jože Zver po rodu prav iz okolice Beltincev. »Spomini na Beltince« je splet prekmurskih motivov, ki so se, shranjeni v njegovem srcu, prelili v note in zazveneli v njegovi priredbi. S pesmijo so se spomnili tudi na Koroško, kjer je bilo življenje včasih pogosto trdo. Na žalost je tako tudi danes po poplavah. Tako je imel koncert tudi dobrodelno noto, saj so tamburaši del denarja, ki so ga prispevali udeleženi, namenili prizadetim v nedavni vremenski ujmi. »Tako bomo s skupnimi močmi pripomogli k trenutku upanja in sočutja,« je povedala napovedovalka Lučka Leben. Rok Mihevc foto: Klara Križaj Razpis za Najbarjansko zgodbo 2024 Tako kot vsako leto MAH TEATER v sodelovanju z ZIC in CKV ter ob podpori JSKD tudi to šolsko leto vabi k literarnemu ustvarjanju Vabilo za Najbarjansko zgodbo 2024. Podrobnosti razpisa najdete na skupnih straneh Našega časopisa. Zgodbe lanskih zmagovalcev pa lahko poslušate v skupini FB Skodelica literature za lepši dan ali na YouTube: https://www.youtube. com/@cankarjevaknjiznicavrhnika9872/videos. Vabljeni! 2023) organizira izlet na Kras v Cerje z okolico. Izlet bodo organizirali v primeru zadostnega števila prijav. Okvirna cena izleta znaša 35 €. Prijave pobirajo vsak torek med 9. in 11. uro do 17. 10. 2023. DU Borovnica za člane društva Vabljeni! DU Borovnica konec oktobra (predvidoma 26. 10. Izlet na Kras 25 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Horjul Županova beseda S skupnimi močmi zmoremo veliko S septembrom se na podeželju življenje počasi vrne NA ustaljene tire. Počitnic je konec, pouk v šolskih klopeh že poteka, in veseli me, da smo letos ponovno sprejeli v prvi razred dva oddelka prvošolcev. Kakor se je za otroke začelo obdobje učenja, tako so starši ponovno zbrani na delovnih mestih. Glede na napovedi ekonomistov in politikov se obeta manjša gospodarska kriza in moramo biti pripravljeni na vse. Le s pridnostjo in pametnim gospodarjenjem lahko napredujemo. Verjamem, da se v naši občini dobro, tako v večjih kot manjših podjetjih, pripravljajo tudi na te scenarije in gledam optimistično naprej, saj smo vedno dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo veliko. To se je nenazadnje pokazalo tudi, ko so nas avgusta prizadele poplave. V Sloveniji se zato trenutno ukvarjamo z urejanjem posledic poplav in gradnjo protipoplavne zaščite. Priznati moramo, da smo imeli v naši občini veliko sreče glede tega in nas je ujma nekako zaobšla. Kljub temu so naši gasilci odšli na teren na pomoč. Vsa gasilska društva so se izkazala s pomočjo - tako v sosednji občini, kakor tudi drugje, kamor so jih razporedili. Pohvaliti moram tudi idejo, da so namesto pobega s kole- som v Planico pri KK Zapravljivček prišli na idejo, da so zbirali sredstva s kolesarjenjem po občini. Kakor slišim, so zbrali veliko finančnih sredstev, ki jih bodo podarili prizadetim na poplavljenih območjih. Pri nas smo imeli največ dela s praznjenjem protipoplavnih zadrževalnikov, ki so bili polni naplavljenega materiala. Odvozili smo okoli 500 kubičnih metrov materiala. Tako očiščeni bi morali ob morebitnem jesenskem deževju opraviti svojo nalogo in zaščititi vasi in zaselke. Naredili smo tudi določene posege oziroma sanacije odplavljenih makadamskih cest. Upam pa, da nam to v prihodnje ne bo več delalo takšnih preglavic. Veseli me tudi to, da smo z novo čistilno napravo v Žažarju poskrbeli za čisto okolje in vodo. Prav je, da si prizadevamo za ohranjanje narave in v tem duhu vzgajamo tiste najmlajše. Z znanjem in vzgojo bomo naredili največ za skupno prihodnost. Želim vam lep vstop v jesen, ko je čas, da s polj poberemo še zadnje pridelke in se naužijemo še nekaj toplih sončnih žarkov. Župan Janko Prebil CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 26 Slovesna otvoritev čistilne naprave in zaključek projekta v Žažarju V petek, 15. septembra, je župan občine Horjul Janko Prebil v družbi občinske svetnice Katarine Vrhovec in direktorja podjetja Komunalne gradnje Grosuplje Viktorja Dolinška prerezal trak na novo zgrajenem objektu čistilne naprave Žažar in s tem tudi simbolno proslavil zaključek obsežnega projekta urejanja z odpadno komunalno vodo v občini. S tem projektom je še zadnje Trak so slavnostno prerezali župan Janko Prebil, direktor podjetja Komunalne gradnje Grosuplje Viktor Dolinšek in občinska svetnica Katarina Vrhovec. večje naselje v občini ustrezno opremljeno, da bodo rodovi, ki pridejo za nami, živeli v čistem okolju in imeli neokrnjen dostop do kakovostne pitne vode. Na območju naselja Žažar do nedavnega še ni bila zgrajena javna kanalizacija za komunalno odpadno vodo, zato so imeli stanovanjski objekti komunalne odpadne vode večinoma speljane v neustrezne pretočne greznice. S končanjem kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave v Žažarju je v celotni horjulski občini poskrbljeno, da bo okolje skupaj z vodotoki bistveno čistejše. Na otvoritvi so bili v lepem številu prisotni tudi vaščani. Začetek sega v leto 2016 Gre za projekt, ki je bil gradbeno izpeljan v enem letu. A to je le tisti najbolj vidni del celotnega procesa. Z urejanjem prve dokumentacije pa aktivnosti segajo v leto 2016. To samo priča o kompleksnosti takšnega projekta, o pomenu pa tudi dejstvo, da so na Občini Horjul uspeli pridobiti izdatna finančna sredstva s strani države, ki so bila odobrena konec februarja letos. Znano je, da je Občina Horjul pristopila k izgradnji kanalizacije s čistilno napravo ter obnovi komunalne infrastruk- Spoštovani starši otrok Tudi v Horjulu se pred vrtcem srečujemo s pomanjkanjem parkirnih mest, za kar občina nima kratkoročne rešitve. V začetku šolskega leta, ko so otroci z mislimi še na počitnicah, varnost naših malčkov pogosteje nadzirajo policisti in redarji medobčinskega redarstva. Tako se nam je zgodilo, da so policisti na povezovalni cesti med vrtcem in šolo poleg varnosti nadzorovali tudi pravilnost parkiranja ter pri tem izrekli nekaj plačilnih nalogov za nepravilno parkiranje. Kot župan sem poskušal omenjene kazni preklicati, vendar zaman. Občina je pred tem Medobčinsko redarstvo in inšpektorat že prosila, da ne kaznuje kratkotrajno parkiranih avtomobilov v času prihodov in odhodov iz vrtca. Območje omejenega parkiranja V izogib ponovitvi tovrstnih dejanj je občina postavila znake, ki obiskovalcem VVE pri OŠ Horjul omogoča kratkoob parkiranju namestite parkirno uro. Za nastalo situacijo trajno 15-minutno parkiranje, na desni strani povezovalne se vsem oškodovancem iskreno opravičujemo. ceste v smeri proti OŠ Horjul. Vas pa ob tem opozarjamo, da Občina Horjul Slovesnega dogodka so se udeležili ugledni gostje. ture Žažar, ki hkrati vključuje tudi meteorno kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in ureditev ceste. Poleg tega so hkrati poskrbeli tudi za gradnjo telekomunikacijskega omrežja v Žažarju. Naj na kratko kronološko opišemo samo izvedbo. Lanskega maja je bila podpisana pogodba z izvajalcem del, podjetjem Komunalne gradnje Grosuplje d. o. o., kjer so se dogovorili, da je rok izvedbe 365 dni. Izbrani izvajalec je bil cenovno najbolj ugoden, kakor tudi zelo izkušen na področju gradenj podobnih projektov. Nenazadnje so že nekajkrat gradili v občini in se izkazali s strokovnostjo in dobro opravljenim delom. Gre za sistem osmih kanalov za komunalno odpadno vodo (ločen sistem) iz armiranih poliestrskih cevi (GRP). Sočasno z gradnjo kanalizacije so tudi rekonstruirali meteorno kanalizacijo, vodovod in javno razsvetljavo. Po izvedenih omenjenih delih so poskrbeli še za novo asfaltno prevleko na cestah skozi Žažar. Finančno je projekt podprla tudi EU Občina Horjul je na Ministrstvu za okolje in prostor kandidirala za sofinanciranje investicije Izgradnje kanalizacije s spremljajočo infrastrukturo – Žažar po razpisu »Zeleni 26 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Horjul prehod – Komponenta čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE (C1 K3 IH).« S strani Ministrstva za naravne vire in prostor so na Občini Horjul prejeli odločbo o 50 % sofinanciranju upravičenih stroškov za izgradnjo kanalizacije v naselju Žažar s čistilno napravo. Za čiščenje odpadne vode bo skrbela JP Voka Snaga, katere tehnični direktor Andrej Banko je bil tudi prisoten na slovesnosti. Dela so potekala nemoteno, ob dobrem sodelovanju domačinov Za to, da so vsa dela potekala po terminskem načrtu, pa gre velika zahvala tudi prebivalcem naselja Žažar. Vsem, ki so se morali voziti po drugih poteh ali težje dostopali do domov in svojih posesti, se tako na Občini Horjul kot tudi pri izvajalcu del ob tej priložnosti ponovno zahvaljujejo za strpnost in razumevanje. Župan Janko Prebil je v svojem nagovoru po uvodnem pozdravu poudaril pomen celotne investicije za Žažar in izrazil zadovoljstvo, da se je projekt tako uspešno izpeljal. »Zavedamo se, da je celoten projekt terjal veliko časa in truda. Vse skupaj smo začeli v letu 2016 z odkupi prvih zemljišč, nato pa z začetkom gradnje v lanskem letu. Razumem, da so bili določeni vaščani skeptični in niso verjeli, da nam bo uspelo izpeljati tako obsežen projekt, a ko so se stvari začele odvijati, menim, da je postalo jasno, da je ekipa občinske uprave skupaj z vsemi zunanjimi partnerji pri projektu uspešno zastavila delo in vse skupaj pripeljala do konca. Žažar ima sedaj urejeno infrastrukturo za mnoge generacije in ravno zato, da ne bi na vsakih nekaj let kopali po dvoriščih in cestah, smo se odločili za tako kompleksen in obsežen pristop. Zavedam se, da je bilo včasih težko potrpeti in da se je marsikdo spraševal, kdaj bo že konec temu, da s stroji ropotajo v vasi, ampak sedaj, ko je vse skupaj končano, smo lahko ponosni, da nam je vse to uspelo. Predvsem pa bi se rad zahvalil izvajalcem, da so bili dovolj prilagodljivi in vaščanom, da so bili potrpežljivi ter so v enem letu sobivanja navezali prijateljske stike.« Ob koncu svojega govora se je župan posebej zahvalil izvajalcem gradbenih del za dobro opravljeno delo, gospodu Mrzlikarju, da je vodil projekt, sodelavki na občini - Petri Dobnikar, ki je budno spremljala projekt od začetka do konca, in Marku Keršmancu, ki je skrbel za delo na vodovodu. V imenu Vaškega odbora Žažar je zbrane nagovorila tudi Katarina Vrhovec in se izvajalcem zahvalila za prizadevnost, vaščanom pa zahvalila za posluh za gradnjo, da so potrpeli, ko je bilo treba spremeniti ustaljene navade in poti. Izrecno se je zahvalila vsem, ki so odstopili svoje poti in dvorišče, da so lahko prometne poti potekale nemoteno naprej, čeprav so bile ozke ulice v Žažarju prekopane. Zahvalila se je tudi družini Slabe/ Podržaj (Modrijanovim), saj so odstopili zemljišče, kjer je ponikovalnica, kamor je speljana vsa meteorna in čista voda, ki bo šla iz čistilne naprave. Po slovesni otvoritvi, kjer je novo pridobitev blagoslovil tudi župnik Ladimir Jaksetič, je sledil ogled čistilne naprave in okolice, kjer se bohoti tudi ekološki oporni zid, narejen iz naravnih materialov. Po uradnem delu je sledila zakuska v gasilskem domu ob prijetnih zvokih ansambla Škof. Besedilo in foto: Peter Kavčič CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 27 Čudovita dela domače umetnice na samostojni razstavi Od konca junija pa vse do konca avgusta je v horjulskem domu upokojencev potekala razstava domače umetnice – slikarke Mili Dolenc. Na ogled je postavila 35 slik, ki so jih lahko stanovalci in obiskovalci v miru opazovali ter raziskovali njeno umetniško pot. Ljudmila Dolenc, ki ji prijatelji rečejo Mili, se je rodila v Samotorici, na domačiji »Na Pil«. Lahko rečemo, da ji je bila umetnost položena v zibelko, saj je bil njen oče ljudski umetnik. Ko so otroci odrasli, so se začeli oglašati klici umetnosti. Najprej so bili na vrsti prvi povsem amaterski poskusi izdelovanja unikatnega nakita, pa poslikava na steklo in svilo, pa nato prve grafike in slike olja na platnu. Pred 30 leti je svoj umetniški talent prvič pokazala tudi horjulski javnosti, ko je sodelovala na razstavi v domačem prosvetnem domu. Bila je lepo sprejeta, zato se je odločila za učenje in pogumnejše nadaljevanje. Svoje znanje je začela izpopolnjevati najprej na tečaju risanja na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, nadaljevala pa na tečajih v šoli slikarjev Save Sovreta in Toneta Račkija. Potem pa se je njena umetniška in tudi študijska pot zaradi hude bolezni za nekaj časa ustavila in se za študij tudi zaključila. Zato pa je njena umetniška pot po okrevanju šele dobila pravi zagon, potem ko je leta 2002 na likovni šoli SAB, spoznala akademskega slikarja Skenderja Bajrovića. Ta je prepoznal njene talente in postal njen dolgoletni učitelj in mentor, pri čemer pa jo je ves čas spodbujal k iskanju njene lastne slikarske poti. V njegovi šoli je nato vse do leta 2013 izpopolnjevala slikarsko znanje v tehniki olje na platno in akrilni niki, mokro na mokro. Rezultate učenja in dela tega obdobja smo lahko videli v drugem delu razstavljenih slik. V zadnjih dveh letih pa dodatno srka znanje tudi od nadvse srčnega in strokovnega akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Svoja dela je predstavila javnosti na več samostojnih in skupinskih razstavah. Poleg tega pa že vseh 30 let sodeluje na številnih skupinskih razstavah, ki jih organizirajo JSRS, likovna šola SAB, Društvo likovnikov Ljubljana, Drutehniki. Del opusa iz tega ob- štvo ljubiteljev Triglavskega dobja je bil predstavljen tudi na narodnega parka, Univerza za razstavi. 3. življenjsko obdobje Vrhnika. Njen drugi zelo pomembni Zadnja leta največ razstavlja učitelj in mentor pa je izvrsten s skupino Akvarelistov 2007, akvarelist, pedagog in slikar mentorja Petra Lazareviča, in Peter v sklopu Društva likovnikov Lazarević, ki jo od leta 2008 Logatec, katerega članica je. Zavpeljuje in usmerja v svetu dnje leto pa tudi s skupino Janeakvarela, in sicer v najtežji teh- za Kovačiča. Med skupinskimi razstavami sta gotovo najpomembnejši razstavi tista leta 2017 na Dunaju in tista leta 2016 v Galeriji Krka v Ljubljani. Poleg tega pa je sodelovala še na vrsti drugih skupinskih razstavah, kot so v galerijah knjižnic Prežihov Voranc in Šiška v Ljubljani, pa na Bledu, v Črnomlju, Črnučah, na Rudnem polju, v Polhovem Gradcu, na Vrhniki, Zavrhu, Turjaku, Rašici, v Velikih Laščah. V Avstriji je sodelovala še v Krivi Vrbi pri Celovcu - slikarji za Karitas. Lahko zapišemo, da ko umetnik s svojim delom navdušuje in razveseljuje ljudi ali svoje občinstvo, je dosegel veliko. Razveseljevati druge je namreč prav tako eno od glavnih vodil umetnice in slikarke Mili Dolenc. Peter Kavčič, foto: arhiv Mili Dolenc Konjeniška veselica razveselila staro in mlado V nedeljo, 3. septembra, je potekala tradicionalna konjeniška veselica, kjer se je ob dobri družbi, zvokih narodno zabavne glasbe in ob pogledu na čudovite živali, ki so jih pripeljali s seboj člani konjeniškega društva Zelena dolina, zabavalo staro in mlado. Na znani lokaciji, na domačiji Pr' Bitenc, je konjeniški praznik posvečen tudi temu, da se konje, ki so nekoč pomenili pravo bogastvo na kmetijah, predstavi širšemu občinstvu in tudi tako ohranja spomin na čase, ko si brez konja ljudje niso predstavljali življenja. Na prireditvi so igrali ansambel Gorenjski kvintet in poskrbeli za dobro muziko in veselo vzdušje. Že sedaj pa vas v društvu vabijo na jubilejni konjeniški praznik naslednje leto, ko bodo praznovali 20. obletnico delovanja društva. Peter Kavčič, foto: Marjana Ojsteršek 27 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Horjul CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 35 novih operativnih gasilcev v GZ Horjul 28 Prva gasilska veselica na Koreni Novi operativni gasilci v GZ Horjul V nedeljo, 10. septembra, se je v gasilskem domu na Vrzdencu, s podelitvijo listin in činov uspešno zaključil tečaj za operativnega gasilca, s katerim je Gasilska zveza Horjul pridobila kar 35 novih operativnih gasilcev. je izjemen doprinos za Gasilsko zvezo Horjul. Ob tej priliki gre velika zahvala tudi vsem predavateljem, poveljnikom društev ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi tečaja. Na podelitvi sta novim operativcem čestitala podpredsednica GZ Horjul Mojca Jazbar in poveljnik GZ Horjul Robert Kranjec, ki sta se tečajnikom zahvalila za njihov požrtvovalen čas za udeležbo na tečaju ter zaželela, da se njihova Obdobje od novembra 2022 ter vse do kon- izobraževalna pot še nadaljuje. Z novim pridobljenim znanjem bodo operativca maja 2023 je bilo za tečajnike rezervirano za teoretična predavanja ter praktične vaje, kjer so ni gasilci v pomoč domačim društvom, ki so tako pridobivali vse potrebno znanje, ki so ga morali pridobili novo svežo moč za nesebično pomoč v pokazati na zaključnih izpitih. Čeprav je bilo na naravnih in drugih nesrečah v naši zvezi ter izven začetku 46 prijavljenih tečajnikov, je na koncu te- nje. čaj pozitivno zaključilo 35 gasilk in gasilcev, kar Mj Ustanovitev gasilske enote na Koreni. Izgradnja gasilskega doma. Nakup novega (rabljenega) gasilskega vozila. Ureditev dvorišča. Naslednja logična poteza: organizacija prve gasilske veselice z namenom pokazat ostalim, da društvo živi in deluje ter zbiranje sredstev za nakup prepotrebne opreme. Gasilska veselica je uspela v vseh pogledih in pohvale pri- hajajo z vseh strani. Tudi za Ansambel Škof je bila to prva veselica in skupaj smo odlično prebili led. Hvala pa vam, dragi obiskovalci: brez vas so vse le prazne klopi in mize. Kaj sledi? Druga veselica na Koreni v letu 2024. Težko bo ponoviti, se bomo pa potrudili. Zahvala pa gre, seveda, v prvi vrsti vsem sosedom, ki so odstopili svoja dvorišča za izvedbo veselice, vsem domačinom, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli pri organizaciji in izvedbi veselice. In da ne bo pomote: gasilska enota Koreno ni samo Koreno, del zgodbe je tudi Samotorica. In tudi tokrat je bila. Hvala! Zahvala tudi vsem donatorjem, ki ste kakorkoli, finančno ali materialno pripomogli, da se je veselica izvedla na tako visokem nivoju. Veliko vas je bilo in prav vsem prisrčna hvala. Se vidimo prihodnje leto in »na pomoč«! Gasilska enota Koreno, PGD Horjul Prvi šolski dan v OŠ Horjul V petek, 1. septembra, je bil za otroke, ki so prvič prestopili šolski prag, prav poseben dan. V Horjulu imamo letos dva oddelka otrok, ki so stopili na pot izobraževanja. Ob tej priložnosti jih je poleg ravnatelja in učiteljic ter vzgojiteljic pozdravil tudi župan Janko Prebil. Zbrane otroke in starše sta na terasi ob šoli, kot veleva tradicija, nagovorila ravnatelj in župan, ki je izpostavil pomen izobraževanja. Župan v Horjulu vedno pozdravi prvošolce, vsako leto ob zaključku šolanja pa sprejme tudi najbolj uspešne učence. Ko sta učiteljici poklicali otroke, sta jima okrog vratu obesili rumene rutice z njihovimi imeni, poleg tega pa so otroci dobili tudi lučke, da bo njihova pot v šolo v jesenskem in zimskem času varna. Ob tem je treba poudariti tudi to, da moramo biti vozniki prav v naselju še posebej pozorni na otroke, ki gredo zjutraj v šolo ali popoldne, ko gredo domov. Po tem, ko so se poslovili od svojih staršev, so otroci najprej raziskovali učilnico in pokazali veliko mero radovednosti. Ko so se posedli po stolčkih, so se v spoznavnih igrah z lutko predstavili drug drugemu. Sledila je še pravljica in spoznavanje garderobe. Po tem, ko so se posladkali s tortico, pa je bilo šole za prvi dan konec, saj so jih že prišli iskat straši. Vsem šolarjem, ne samo prvošolčkom, želimo uspešno šolsko leto, in da bi z veseljem obiskovali horjulsko šolo. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Gajin svet 2 v horjulskem kinu pod zvezdami V petek, 1. septembra, je ob 20. uri potekal horjulski kino na prostem. Tokrat so si obiskovalci prireditve lahko ogledali priljubljeni slovenski mladinski film Gajin svet 2. Film je požel veliko pozitivnih kritik, navdušil pa je tudi občinstvo v Horjulu. Na občinskem trgu je bilo veselo, temperature so bile prijetne za ogled filma, vse skupaj pa so popestrile tudi sveže spečene palačinke, ki jih je napekla Mojca Prosen in z njimi razveselila otroke vseh starosti. Peter Kavčič 28 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Horjul CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 29 Nov bibliobus v Horjul prinaša nove knjižne uspešnice Septembra je Potujoča knjižnica Ljubljana krenila na pot z novim vozilom, že 5. bibliobusom po vrsti. Po 16. letih je dobila nov 12-metrski avtobus, v katerem je približno 7.000 izvodov knjig za odrasle in otroke, nekaj pa je tudi mladinskih filmov ter otroških risank na DVD-jih in otroških pesmic, pravljic na CD-jih. Že na daleč se vidi, da je avtobus nekaj posebnega in da ni namenjen potnikom, ampak bralcem in bralkam. Zunanjo podobo novega bibliobusa je ilustrirala Anna Sangawa Hmeljak, ki je bila decembra 2021 izbrana na javnem natečaju. Ilustracija na igriv, fantazijski način upodablja prostor knjižnice. Antropomorfne figure predstavljajo nekatere grbe občin, v katere vozi Potujoča knjižnica Ljubljana: poleg zmaja, simbola Ljubljane, je tu bik iz grba občine Velike Lašče, ptič veliki škurh, ki ga lahko opazujemo na Ljubljanskem barju, je simbol občine Škofljica, želod pa je simbol občine Dobrova Polhov Gradec. Neja Drevenšek, vodja projekta pri Mestni Knjižnici Ljubljana, je takole na kratko opisala, kaj vse so postorili na novem avtobusu: ‘’Opravili smo inventuro nekaj več kot 60.000 izvodov gradiva, ki je na dveh lokacijah, v bibliobusu in v skladišču Potujoče knjižnice. Vsaka knjiga je dobila tudi RFID čip, tako da bo izposoja potekala hitreje. Pohištvo v bibliobusu je narejeno iz lesa, natančneje iz vezane plošče. Vse police so nastavljive po višini, imamo tudi dve vrtljivi stojali. Prostor smo zasnovali na dva dela, na oddelek za otroke in mladino, ki je v zadnji polovici vozila ter na oddelek za odrasle, ki je v sprednjem delu, kjer si lahko uporabniki gradivo tudi izposodijo. Vse gradivo na policah bibliobusa je postavljeno po različnih tematikah in žanrih, prav tako kot v vsaki drugi splošni knjižnici, zato smo se z opremo temu prilagodili in ga čim bolj izkoristili. Oblazinjeno pohištvo omogoča udobno in sproščeno branje ali poslušanje pravljic, kadar bibliobus obišče vrtec. Tudi zadnja stena okrog okna je oblečena v blago. Police so postavljene pod kotom, knjige pa se morajo držati tesno skupaj, da med vožnjo ne padejo na tla. Zaželeno je, da na policah bibliobusa ni vrzeli, zato vso gradivo, ki se izposodi, sproti dopolnjujemo z vrnjenim gradivom. Višek ali manjko nekaterih žanrov ali tematik, ki je odvisen glede na obdobje v letu in od želja naših bralcev posameznih postajališč, moramo predvideti že vnaprej in imeti Gasilski kino pod zvezdami na terenu vedno v pripravljenosti dodatno zalogo gradiva ali prostor za izločanje gradiva, ki bo naslednji dan romalo v skladišče. To je ena od posebnosti potujočih knjižnic.’’ Naj omenimo še to, da je sredstva za nakup bibliobusa prispevalo ministrstvo za kulturo ter 10 občin, ki jih obiskuje Potujoča knjižnica Ljubljana (Ljubljana, Medvode, Brezovica, Škofljica, Dobrova - Polhov Gradec, Ig, Dol pri Ljubljani, Vodice, Velike Lašče in Horjul), preostala sredstva pa je knjižnica prispevala iz lastnih sredstev. Župan Janko Prebil je dejal, da so odločitev za sofinanciranje sprejeli z veseljem: ‘’Knjige so nekaj kar nas bogati, kar nam daje širino, seveda pa marsikomu ne predstavljajo le poti do znanja in bogatega besednega zaklada, ampak tudi svojevrstno sprostitev. Kot nekakšen odmik od vsakdana, ko se lahko z dobro knjigo v roki zares psihično in telesno spočiješ. Zavedamo se tudi, kako pomembno je, da otroke naučimo branja in uporabe knjig, saj so dandanes podvrženi hitremu tempu, ki ga narekujejo internet ter pametni telefoni in računalniki. Knjige oziroma pravljice za najmlaj- še pa jim odpirajo domišljijski svet. Ker ima potujoča knjižnica v horjulski občini res dolgoletno tradicijo, smo z veseljem podprli ta projekt in se veselimo sodelovanja v prihodnjih letih.’’ Tukaj je še urnik obiskov Potujoče knjižnice v občini Horjul: postajališče na Vrzdencu (Vrzdenec 101, 1354 Horjul): četrtek, 28. 9., 26. 10., 23. 11., 21. 12., 25. 1. od 15.30 do 17.30. Rok izposoje gradiva je 75 dni, članstvo je brezplačno za vse uporabnike. Lepo vabljeni v Potujočo knjižnico! Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Blagoslov traktorjev na Koreni Tokrat so bili na blagoslovu prvič ‘’žegnani’’ tudi mopedi. PGD Horjul je v petek, 8. septembra, ob 20. uri organiziral gasilski kino pod zvezdami, ki je potekal v duhu praznovanja častitljivega jubileja – 140 let obstoja PGD. Ob ogledu teh posnetkov je bilo seveda veliko smeha in zabave, utrnili pa so se marsikateri lepi spomini, ki so bili že davno tega zakopani v pozabi. Poseben je bil tudi pogled na aktivnosti, ki so potekale pred mnogimi desetletji, ki prikazujejo drugačen čas, drugačno opremo in seveda tudi člane in članice gasilskega društva, ki jih Zbralo se je veliko obiskovalcev vseh staro- tudi ni več med nami. Ob takšnih posnetkih pa sti. Najmlajši so v zgornjih prostorih gasilske- se spomnimo, da smo tu kjer smo danes tudi po ga doma gledali risanke, ostali pa so uživali ob zaslugi tistih, ki so del svojega življenja posvetili gledanju posnetkov gasilskih parad, slavnostnih gasilcem in skupnemu dobremu. sej in drugih arhivskih posnetkov, ki so prikaPeter Kavčič zovali nekdanje aktivnosti horjulskih gasilcev. Foto: Arhiv PGD Horjul Vabilo Razpis za Najbarjansko zgodbo 2024 Tako kot vsako leto MAH TEATER v sodelovanju z ZIC in CKV ter ob podpori JSKD tudi to šolsko leto vabi k literarnemu ustvarjanju za Najbarjansko zgodbo 2024. Podrobnosti razpisa najdete na skupnih straneh Našega časopisa. Zgodbe lanskih zmagovalcev pa lahko poslušate v skupini FB Skodelica literature za lepši dan ali na YouTube: https://www.youtube.com/@ cankarjevaknjiznicavrhnika9872/videos. Vabljeni! Bogdan Marolt Na Koreni se je že tretje leto zapored odvil prav poseben dogodek, ki združuje domačine, kmete in ljubitelje kmetijske mehanizacije – blagoslov traktorjev. Letošnji je bil organiziran na sončno soboto, 26. avgusta. Bogdan Marolt, ki predstavlja gonilno silo tamkajšnjih dogodkov, ob pomoči domačinov in gasilcev z veliko strastjo skrbi, da je dogodek vsako leto uspešno izpeljan. Ob prazniku, ki je tudi tokrat potekal v veselem vzdušju, je Bogdan s temi besedami na kratko povzel dogajanje: ‘’Število udeleženih traktorjev se je od prve izvedbe kar potrojilo, letos jih je bilo 60. Velikim strojem pa so se tokrat pridružili tudi z nekaj mopedi in štirikolesniki, saj tudi ta vozila pridejo prav pri delu na kmetiji. Ob blagoslovu je vsak udeleženec prejel spominsko nalepko s podobo svetega Izidorja, ki ga bo vedno spominjala na ta poseben trenutek. Prav tako so bilo poskrbljeno, da z dogodka nihče ni odšel lačen ali žejen, saj so vsi udeleženci prejeli pravo kmečko malico. Vse to je potekalo v prijetnem vzdušju, ob dobri družbi in smehu.’’ Letos so se blagoslovu odločili dodati še nekaj več, na dogodku je bilo prisotno podjetje Tineva, ki je specializirano za gorsko mehanizacijo. Vsi obiskovalci so imeli priložnost, da se pogovorijo s strokovnjaki in se iz prve roke poučijo o različnih vidikih kmetijske in gorske mehanizacije. Dogodek se je tako spremenil v nekakšen mali sejem, kjer je bilo dovolj prostora in časa za izmenjavo izkušenj, mnenj in koristnih nasvetov. Blagoslov traktorjev je več kot le prireditev; je simbol rastoče skupnosti, ki združuje tradicijo, skupnostni duh in tehnologijo. Organizatorji in udeleženci se veselijo prihodnjih let, ko bo ta edinstven dogodek še naprej rasel in se prepletel z že tako bogato tradicijo druženja v naših krajih. Besedilo in foto: Peter Kavčič 29 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Horjul CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 30 Dobrodelen pobeg s kolesom po občini za pomoč žrtvam poplav Zbiranje prostovoljnih prispevkov. Poplave so hudo prizadele večji del Slovenije, in čeprav so naši konci k sreči ostali brez hujših posledic, so pri KK Zapravljivček začutili nujo pomagati. en evro za en prevožen kilometer. Nekateri so si končni znesek zadali že na začetku, spet drugi pa so ob koncu dneva le preverili številko na števcu. Zneski so bili sicer le predlagani, ker je navsezadnje šlo za dobrodelno akcijo. Pri Zapravljivčku so vzeli v zakup tudi različno fizično pripravljenost sodelujočih. Pripravljenih je bilo več prog – modra, rdeča in zelena. Po modri progi, ki je vodila preko Horjula in Vrzdenca pa do Podolnice, se je lahko zapeljal vsakdo. Tisti bolj izkušeni so zagrizeno ubrali rdečo progo, kjer je bil večji tudi roke, ki bodo poskrbele, da ta pride k pravim ljudem. Društvo KK Zapravljivček je s svojo dobrodelno akcijo “Pobeg po občini Horjul” dokazalo, da lahko s kančkom iznajdljivosti in ob podpori dobri ljudi tudi preko športa prispeva k večjemu skupnemu cilju – pomoči žrtvam poplav. Ta nepričakovana sprememba načrtov je obrodila večje sadove, kot so si predstavljali, zato se še enkrat iz srca zahvaljujejo vsakemu, ki je prispeval svoj delež. Neverjeten uspeh dogodka nas lahko opomni, da smo lahko skupaj močnejši in da v času potreb šteje prav vsak prispevek. prizadete. Denar so torej predaPeter Kavčič, foto: Neža li v njihove varne in odgovorne Kavčič, KK Zapravljivček višinski vzpon. Posebna zelena se odločili povezati z gasilci, ki trasa pa je bila vzpostavljena so istočasno zbirali sredstva za tudi za pohodnike, ki so se iz Horjula povzpeli na Koreno. Na dogodku je skupaj stopilo okoli 200 ljudi, med katerimi je Oktober. Mesec oktober. čakajte malo, gnezdece imabilo tudi veliko družin. DogaOdločili so se, da namesto v V spomin Ja, v mesecu oktobru bi moj, ta, skupaj sta že mnogo let, janje je na občinskem trgu poPlanico pobegnejo kar na Konaš Dušan, praznoval rojstni kaj pa otroci? Tradicionalni tekalo vse od 9. pa do pozne 16. reno. V soboto, 19. avgusta, je dan. 47. rojstni dan. slovenski stavek ... popoldanske ure. Nekateri obitako potekala dobrodelna akciNa svet je prijokal mami Ja, tudi v tej življenjski skovalci so svoj delež prispevali ja ’’Pobeg po občini Horjul’’, kjer Mariji in očetu Dušanu. preizkušnji sva se objela, neposredno in denar le položili so za žrtve poplav skupaj zbrali Pridni, delavni, skrbni starpogovorila, in On, Dušan, je v njihov ’’koš’’. Ker se društvo kar 8.300 €. ši. Imel pa je še dva mlajša zopet pokazal svojo srčnost, Akcija je delovala po principu zaveda velike odgovornosti, so brata, Matjaža in Aleša. Ja, njegovo samozavest, močno trije fantje, ki so v mladosti voljo. Podala sva se v usodo. noreli po vasi z motorji. Oh, Bo uspelo, ne bo uspelo? Da ne samo motorji, tudi avti. ali ne. Z vsem sva se strinjaJa, z avti po “hosti”. Tako mi la. Preizkusila. Ni uspelo. jo govoril on. Dušan. Bil je Solze. Samo jaz in on. Bil mi tudi v vojski. V Ptuju. Res je, je v pozitivno oporo. Dober navadil se je postlati posteljo. človek je bil. Izučil se je za avtomehanika, kasneje pa je Prišel je trenutek sreče. Uspelo nama je. Nenaredil tudi izpit za kamion. Priden, zelo. Iz popisen trenutek, zopet solze, tokrat solze vesebe je naredil ogromno. selja. Nekaj najlepšega. Je to sploh mogoče? Ja, S prijateljem je sedel v lokalu, na terasi. Za- je, najina Manca. On ji je izbral ime, lepo ime. gledam ga. Nasmeh. Pogled, iskren. Ja, nameh- Življenje, radost, ljubezen. Lepo, zelo lepo. Minem se nazaj. Pogledam še enkrat, in zopet, nevajo dnevi, nova spoznanja, novo življenje. ja, čutim ... Ne samo ljubezen, tudi toplino, Dušan je stal ob strani, seveda z vsem srcem, srčnost. kot je znal in zmogel. Skupaj sva spoznala življenje zaljubljenosti. Pa vendar, oh, kako rad je delal, bil priden, Luštna leta. Seveda, ljubezen je luštna stvar. skrben, da smo na toplem ... A ta njegova tišiSe ve tudi, da je življenje kot cesta, vendar ta na, to njegovo zatiranje čustev, zaskrbljenost, cesta ima ogromno izvozov, semaforjev, križišč. negotovost. Bil je človek, ki nikoli ni hotel obreIn tudi midva sva skozi to najino življensko menjevati ljudi. Bil je samosvoj, kot češ, vse cesto v hudih časih pristopila en k drugemu bom uredil sam. Trudil se je do zadnjega. Kapo in preizkusila tudi grenke poti te ceste. En dol, od kod mu moč. Zopet je prišel trenutek drugemu sva šla naproti tudi v manj prijetnih življenjske preizkušnje, ki jo je že preizkusil. trenutkih. To je preizkušnja. Velika. Oh, ko sva Tokrat ni zmogel. Kaj? Pa ne! Zakaj? to premagala, se nama je svet odprl še bolj. Vem veliko. To, da naju je imel zelo rad, Dušan, delaven, priden, ustrežljiv. Rad je de- vem, da nama je pokazal vso ljubezen. Trudil lal, imel je neizmerno ljubezen do gradbenih se je. Vem, da naju čuva na vsakem koraku strojev, težke mehanizacije. Na tisoče izkopov in vem, da me je spoštoval. In vem, da bo za za hiše je naredil, da ne govorim o cestah, pa vedno ostal v najinem srčku. Vedno in povsod, listkov in napovedali novo dobitno kombinacijo priprave tal za asfalt in ostalo. Rad mi je o in vsem, ki so ga imeli radi. In vem, da je takih Srečomobil, mobilna enota Loterije igre “jackpot” in “vikinglotto”. tem pripovedoval. Zanimivo mi je bilo. Njegov veliko. Slovenije, ki veselo vozi po Sloveniji, Rezultat morda ni bil finančno poln presežkov, glas je kar pel, ko je delo dobro opravil. Vesten Ja, življenje je tu pa tam. Jaz in ti in vi, ki to je tudi letos v torek, 5. septembra, pomembneje pa je to, da so se ob tem vsi, ki so človek je bil, svoje delo je hotel vedno opraviti beremo smo zdaj tu in moram iti naprej, vsi. obiskal naše kraje in razveselil sodelovali, silno zabavali, saj ni manjkalo dobre tako, da je bila stranka zadovoljna. In vedno Ati, za Manco si zvezdica, včasih metulj tudi mimoidoče, ki so z nakupom srečke volje, predvsem pa pričakovanja ali bo srečka je bila. In on. ptiček ali rožica ali medvedek. Zame si sonce. preizkusili svojo srečo. prinesla kak večji finančni znesek. Kolikor nam Njegove pridne roke in najina volja naju je Veliko si me naučil, modrih nasvetov dal. Čeje znano, do zaključka redakcije v Horjulu (še) pripravila, da sva prišla do skupnega življe- prav ni svetlobe, je pa žarek. Na vsakem koraku Avtomobila polnega srečk in loterijskih list- nismo dobili novega milijonarja oziroma srečnja v najinem “gnezdecu” na Vrzdencu. Oooo, čutim tvoj topel žareč žarek sonca. kov so se zelo razveselili tudi najstarejši občani, neža, ki bi zadel jackpot! Tvoji svoboda za naju, pač tako je, luštno. In seveda leta gredo. Pač vsakdanje življenje. Hmmm, ki so preizkusili svojo srečo s praskanjem katere izmed hitrih srečk. Izpolnili so tudi nekaj loto Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Srečomobil obiskal Horjul 30 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Horjul 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Inline hokejisti so s prenovo dvorane dobili najboljše pogoje in izgubili dva najboljša igralca Državni prvaki, horjulski Dinamiti so v inline hokejsko sezono zakorakali polni optimizma. Kako tudi ne, saj so se razveselili investicije občine Horjul, ki je prenovila športno dvorano in so s tem pridobili bistveno boljše pogoje za trening. Ob tem so sicer izgubili dva pomembna člana, ki pa sta dosegla to, o čemer sanja marsikateri mladi hokejist, saj sta podpisala profesionalni pogodbi in bosta kariero nadaljevala v Franciji. O novi pridobitvi pa Tim Fink pravi tole: ‘’Pa smo tudi mi končno dočakali novo sezono, ki smo se je izredno veselili, saj je čez poletje potekala prenova dvorane Športnega parka Horjul. Zdaj imamo najboljše pogoje za treninge in igranje daleč naokoli, za kar smo izjemno hvaležni gospodu županu CMYK Janku Prebilu. S treningi smo pričeli v drugi polovici avgusta in lepo stopnjujemo pripravljenost pred sezono. Treningi so potekali v okolici Športnega parka, kjer so si naši člani na- birali kondicijo in novo moč za pričetek nove sezone. Zdaj treningi potekajo mešano v dvorani in zunaj nje. Zdaj imamo čas za pripravo na tekme državnega prvenstva, ki se bodo začele v drugi polovici meseca oktobra. Cilji za sezono v vseh kategorijah so jasne. Glavni cilj, za katerega se trudimo in delamo, je naslov državnega prvaka Slovenije!’’ Tudi zato so se v klubu odločili, da v soboto, 23. 9. 2023, v prenovljeni Horjulski dvorani organizirajo tradicionalni Horjul hockey Cup. Z novo sezono pa v klub vabijo nove mlade člane. V svoje vrste vabijo fante in punce od 5. do 10. leta starosti, ki bi se radi naučili rolati, igrati hokej in predvsem neizmerno zabavati. Tim Fink, ki je tudi sam izkušen trener, pojasnjuje: ‘’S hokej šolo otroke popeljemo v svet hokeja na zabaven in prijazen način, hkrati pa dobro poskrbimo za telesno pripravljenost in pravilen razvoj. Več informacij lahko poda trener hokejske šole Jan Leben (040 531 454), lahko pridete pogledat trening hokejske šole (v ponedeljek, torek ali petek med 16:00 in 17:30) ali pa skočite na našo spletno stran www.dinamiti.si.’’ Dinamiti Horjul se, kot je bilo že omenjeno, lahko pohvalijo, da so v klubu vzgojeni in natrenirani fantje izredno cenjeni v tujini. Pred leti so imeli kar 6 igralcev, ki so se profesionalno ukvarjali z igranjem v italijan- 31 Dva horjulska hokejista na poti v Francijo. skih, španskih in francoskih klubih. V letošnji sezoni sta ponovno na svojo profesionalno pot odšla Marcel Lavriša, ki že kar nekaj sezon igra v Franciji (letošnji klub Diables Rathel) in vratar Mark Fink, ki se iz italijanskega prvenstva seli v francosko prvenstvo v Pariški klub Les Phenix. Na oba naša člana smo neizmerno ponosni in ju podpiramo pri njuni profesionalni karieri. Obama želimo veliko sreče in naj pokažeta, kaj pomeni Horjulska trma #Ni_ ga_mulca_čez_Horjulca. Peter Kavčič Foto: HK Dinamiti 21. Kolesarska dirka na Koreno in 12. Gorski tek na Koreno V Horjulu se je v soboto, 9. septembra, odvijala tradicionalna že 21. Kolesarska dirka na Koreno, ki po dveh desetletjih velja za precej znan dogodek na kolesarski sceni po celotni Sloveniji. Kolesarski dirki se je tudi letos že dvanajsto leto zapored pridružil še Gorski tek na Koreno. Gre torej za zahteven preizkus, kjer se spopadeš z vzponom na Koreno tako peš kot s kolesom. Organizatorji KK Zapravljivček iz Horjula so letos našteli kar 90 prijav, od tega 11 na teku, 48 na kolesih ter 31 mladih kolesarjev na novem otroškem kronometru. Najprej so se ob deveti uri zjutraj tekači pognali na progo, ki se je začela na asfaltni podlagi pri horjulski cerkvi, nato pa zavila na gozdno pot. Dolžina trase je merila 3 km, spopasti pa so se morali z višinsko razliko 373 metrov. V cilj na Koreni pri cerkvi so vsi uspešno pritekli in dokazali, da so prišli na dogodek dobro pripravljeni. Ob 11. uri je sledila še druga faza duatlona – dirka s kolesom. Start te je bil na občinskem trgu v Horjulu, nato pa so se udeleženci podali na skupinsko vožnjo do letečega starta pri cerkvi v Horjulu. Spet je skupino do cilja vodil “fičo,” ki se ga lahko nekateri spomnite iz starejših izvedb dirke na Kore- Takole so kolesarji napadli strm klanec. Zmagovalec med kolesarji. Otroški kolesarski kronometer so izpeljali prvič. no. Z obnovo tradicije je bilo na dirki čutiti nekoliko nostalgično vzdušje in občutek domačnosti, ki je v sodobnem športu vsekakor neprecenljiv. Rezultati tistih, ki so se preizkusili v obeh disciplinah – teku in kolesarjenju – so se sešteli v kategoriji DUATLON. Vse to pa je še enkrat potrdilo, da sta Kolesarska dirka na Ko- reno in Gorski tek na Koreno dogodka, ki se s časom le še bogatita in utrjujeta svoj položaj v srcih vseh, ki si prizadevajo za šport, zdravje in druženje v naravi. Letošnja novost je poleg otroškega kronometra še “pokal Horjulskega gamsa”. Ker je rezultat precej odvisen od teže in višine tekmovalca, so pri Tek je predstavljal samostojno disciplino ali pa del duatlona, kar pomeni, da so tekmovalci dvakrat plezali na Koreno. Enkrat peš in enkrat s kolesom. razvrščanju uporabili posebno formulo. Čas tekmovalcev so delili z njihovo težo, rezultat pa predstavlja ’’Gamsjo Moč’’. To inovativno merjenje moči je naredilo tekmovanje v tem smislu bolj pošteno, saj zmaga tisti, ki resnično največ zmore. V tej kategoriji, kjer je sodelovalo kar 31 tekmovalcev, prvak prejme za eno leto prehodni Pokal Horjulskega Gamsa. Med ženskami je pokal prevzela Darja Trpin, ki je slavila tudi na kolesarski dirki, v moški konkurenci pa je pokal prejel Marko Trček. Med kolesarji je bil v absolutni konkurenci najhitrejši Tilen Potisk pred Boštjanom Habičem in tretjeuvrščenim Matjažem Kregarjem. Druga novost pa je torej kronometer za najmlajše tekmovalce. Ti so bili razdeljeni v starostne kategorije 1–5 let, 6–9 let in 10–14 let. Za mlade kolesarje so pripravili tri različne trase glede na starost, odzivnost pa je bila ne glede na krstno izvedbo izjemna in nad pričakovanji. Prav vsak udeleženec je prejel zasluženo medaljo za svoj trud. Kolesarska dirka na Koreno je torej dogodek, ki svojo bogato zgodovino nadgrajuje z novostmi, a se hkrati vrača k tradiciji, predvsem pa vse v občini spodbuja k zdravemu načinu življenja in aktivnim ukvarjanjem s športom vseh generacij. Rezultate vseh tekmovanj si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.zapravljivcek.si Peter Kavčič Foto: Arhiv KK Zapravljivček 31 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Županova beseda Spoštovane občanke in občani! CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 32 Pričenja se projekt »Prostofer« za brezplačen in udoben prevoz starejših občanov Pestro poletje se je prevesilo v jesensko obdobje. S koncem avgusta in z otvoritvijo nadomestnega pontonskega mostu na Hruševem so se zaključila intervencijska dela na vodotokih, cestah in plazovih zaradi posledic neurij, s katerimi smo vzpostavili dostopnost vseh cest do krajanov in zaščitili ogrožene objekte pred plazovi. Večji del škode je nastal v zalednem delu Polhovega Gradca (Potrebuježev graben, Škandrov graben, Jernejčkov graben, Petačev graben in na infrastrukturi od Polhovega Gradca do Zaloga. Prehajamo v obdobje priprave projektov za sanacijo zalednih hudourniških voda, sanacijo cest, plazov in ostale infrastrukture. Skupni strošek intervencij je bil več kot 600.000 EUR, celotna ocenjena škoda na infrastrukturi, tako na občinskih, kot na zasebnih zemljiščih je ocenjena več kot 40 milijonov EUR. Pri oceni škode so nam pomagali strokovnjaki iz Občine Kočevje, za kar se jim lepo zahvaljujem, vso škodo smo tudi prijavili državi, z namenom povrnitve stroškov zaradi naravnih nesreč. Prejeli smo tudi veliko donacij za sanacijo škode tako od NLB 100.000 EUR, od Slovenskih železnic 2,1 km tirnic za sanacijo plazov, Eurogarden je doniral opremo, pomagalo je več kot 450 prostovoljcev in 350 prostovoljnih gasilcev. Še enkrat iskrena hvala vsem. Ne glede na to, da je bila naša občina močno prizadeta ob poplavah, smo izvajali tudi druge aktivnosti in projekte ter z manjšim zamikom nadaljujemo z vsemi zastavljenimi projekti. Pred začetkom šole smo vzpostavili kolesarsko pot do OŠ Dobrova in postavili stojala za kolesa. Z veseljem ugotavljam, da je vsak dan parkiranih veliko koles pred šolo, s tem smo omogočili otrokom in staršem lažje dostopnost do šole. Zagotovili smo brezplačno Urbano za vse osnovnošolce v naši občini. V sklopu izbranih projektov krajanov v okviru participativnega proračuna se je že izvedla zvočna izolacija avle v OŠ Dobrova, izvajajo se dela na fasadi v Črnem Vrhu in postavlja se Blagajeva učna pot v Polhovem Gradcu. Na javnem razpisu smo izbrali najemnika za lokal v ŠRC Gabrje, ki naj bi začel obratovati v kratkem. Občina 18. 9. 2023 odpira brezplačno pravno pisarno za vse naše občane, kjer bodo imeli možnost brezplačnega posveta s pravnimi strokovnjaki. Z veseljem tudi sporočamo, da je predvideno odprtje avtobusne postaje v Polhovem Gradcu v soboto 30. 9. 2023 in lokalne tržnice na Dobrovi v soboto 7. 10. 2023 ter da bo začel delovati Prostofer v začetku oktobra. Pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje za povečanje in prenovo kuhinje v OŠ Dobrova. Pospešeno nadaljujemo tudi z izgradnjo Barjanske kolesarske steze na Šujici, Gaberju, Dobrovi in Razorih, ter zaključujemo z deli v Stranski vasi. V pripravi pa so tudi ostali predvideni projekti. Vsem občankam in občanom želim uspešno, lepo in mirno jesen. Vaš župan Donacije za pomoč pri sanaciji posledic avgustovskih poplav Avgustovske poplave naši občini niso prizanesle. Podatki kažejo, da je skupne škode tako na infrastrukturi, objektih, kmetijskih zemljiščih, ind. za več kot 40 mio EUR. Začenja se zahteven proces sanacije, načrtovanja, projektiranja ter izvedbe projektov po prioritetah. Za pomoč pri sanaciji posledic naravne katastrofe je odprt poseben račun Občine Dobrova - Polhov Gradec: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova • • • • o o Številka računa: SI56 0122 1600 0000 496 Namen: odprava posledic poplav 2023 Koda namena: CHAR Sklic: za domače prave osebe: SI18 75205-730000-1002023 za domače fizične osebe: SI18 75205-730000-2002023 Vabljeni, da skupaj ponovno zgradimo, kar je ujma odnesla. Vsak prispevek in spodbuda šteje. Vsem, ki se boste odločili za donacijo se že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Občina Dobrova – Polhov Gradec ganizacijami, ki nudijo pomoč prostovoljci in tudi donatorji, s V ponedeljek, 2. in storitve. Občina Dobrova pomočjo katerih je Občina izveoktobra 2023, se v naši - Polhov Gradec pa se je letos dla nakup novega električnega občini pričenja težko odločila za pridružitev projektu vozila za opravljanje prevozov. pričakovani projekt PROSTOFER. To so podjetje Bogema d.o.o., Prostofer, ki bo starejšim PROSTOFER je namenjen Javna razsvetljava d.d., Inštitut vsem starejšim, ki ne vozijo za javno zasebno partnerstvo občanom zagotovil sami, nimajo sorodnikov in Zavod Turjak, Roman Kralj s.p., brezplačen prevoz do imajo nižje mesečne dohodke. GP Domgrad d.o.o. in LPP. Nazdravstvenega doma, V naši občini imajo starejši ob- kup električnega vozila je sofilekarne in drugih čani pogosto težave s prevozi, nanciralo tudi Ministrstvo za storitev. sploh tisti, ki prebivajo v od- okolje, podnebje in energijo ter Prevoze bodo izvajali vozniki prostovoljci z občinskim električnim vozilom. Kot smo že poročali, PROSTOFER ali »prostovoljni šofer« je akcija, ki v okviru storitev Zlate mreže nudi prostovoljno pomoč starejšim v obliki prevozov po nujnih opravkih. Zlata mreža je namreč družbeno odgovoren zavod, ki sodeluje pri pomoči in oskrbi starejših, katerega naloga je, da starejše povezuje s posamezniki in or- daljenejših naseljih, ki jih javni avtobusni prevoz ne pokriva. Zato ostajajo odvisni od družinskih članov, prijateljev ali pa dragih prevozov s taksiji, česar si številni ne morejo privoščiti. Občina Dobrova - Polhov Gradec bo z uvedbo brezplačnih prevozov za starejše občane izboljšala njihovo mobilnost, povečala njihovo varnost v cestnem prometu in poskrbela za njihovo vključenost v družbo. PROSTOFER je tako eden izmed načinov, ki nam omogoča, da kot socialna družba poskrbimo za starejše. Da je projekt lahko zaživel tudi na območju naše občine, so zaslužni predvsem vozniki tako pomembno podprlo projekt v naši občini. Če bi se projektu želeli pridružiti kot voznik prostovoljec, se še vedno lahko obrnete na Občino Dobrova Polhov Gradec, na telefonsko številko 01/3601-800 ali e-mail info@dobrova-polhovgradec.si, info@zlata-mreza.si. KAKO UPORABLJATI PROSTOFER – POKLIČITE NA 080 10 10 Od 26. septembra 2023 dalje bo občanom na voljo brezplačna telefonska številka 080 10 10, vsak delovni dan med 8. in 18. uro. Prevozi se izvajajo praviloma na relacijah v občini in njeni bližnji okolici, izjema so zdravstvene ustanove (npr. zdravstvena obravnava v UKC Ljubljana, bolnišnici Golnik, Valdoltra, ipd.). Vaš klic bo sprejel klicni center, ki bo vašo željo po prevozu predal vozniku prostovoljcu in vas obvestil o potrditvi prevoza. Če prostega voznika ne bo na voljo oziroma vozilo ne bo razpoložljivo v željenem terminu, vas bo klicni center obvestil in dogovorili se boste za drug termin. V primeru zasedenosti vozila, bodo imeli prednost tisti občani, ki bodo potrebovali prevoz do zdravstvenih storitev in uradnih institucij, šele nato pa tisti, ki bodo potrebovali prevoz do trgovine ali drugih opravkov. Željeni prevoz je potrebno naročiti vsaj tri dni prej. Prevozi se bodo izvajali vsak delovni dan med 7. in 18. uro, izjemoma tudi po dogovoru. Prevozi niso namenjeni nepokretnim ali hudo bolnim, saj prostovoljci za delo z njimi niso usposobljeni. Vabljeni k uporabi PROSTOFERJEVIH prevozov! Vabljeni na brezplačni posvet s pravnim strokovnjakom Občina Dobrova-Polhov Gradec obvešča, da imate občanke in občani od 18. septembra 2023 od 15.30 do 16.30 ure, v prostorih občine možnost brezplačnega posveta s pravnimi strokovnjaki. Pravni strokovnjaki bodo občankam in občanom v okviru obiska posredovali predvsem splošne pravne informacije in svetovanje z različnih pravnih področij (dedovanje, stvarno pravo, odškodnine, kazensko pravo …) in vam pojasnili pravne možnosti, ki jih v danem primeru omogočata zakonodaja in sodna praksa. Svetovanje ni namenjeno reševanju konkretne zadeve. Posamezen obisk je omejen na 15- minut. Prijavite se lahko na elektronski naslov info@dobrova-polhovgradec.si. S strani občine boste prejeli termin o času vašega obiska, ki je na razpolago. Ob prijavi morate posredovati svoje kontaktne podatke in naslov prebivanja. Nenaročeni prihodi pa ne bodo obravna- vani. Možni termini bodo objavljeni tudi na spletni strani Občine Dobrova- Polhov Gradec. Občina si pridružuje pravico, da posamezen termin zaradi odsotnosti izvajalca ali drugih razlogov prekliče ali prestavi na drug razpoložljiv termin. Vljudno vabljeni! Občina Dobrova-Polhov Gradec 32 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 33 Na Hruševem potekala otvoritev novega montažnega mostu V začetku avgusta so našo državo prešle padavine izjemnih razsežnosti in za seboj pustile pravo razdejanje in veliko gmotno škodo, tako na javni infrastrukturi kot na zasebnih zemljiščih. Med drugim je bilo poškodovanih kar 70 kilometrov cest in 42 mostov. Med njimi se je znašel tudi most na Hruševem, preko katerega do svojega doma dostopa približno 130 krajanov, zato je bila potrebna čimprejšnja vzpostavitev prekinjene cestne povezave med naseljem in preostalo občino. Točno mesec dni po hudi ujmi pa na Hruševem že stoji novi most. Pontonski oziroma montažni most sta naši občini donirali italijanska vlada in ci- vilna zaščita, v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) pa so postavitev mostu tudi realizirali. Sosednja Italija je tako naši občini izkazala solidarnost in pomembno podporo pri okrevanju po avgustovskih poplavah. Novi most v dolžino meri 22 metrov, širina vozne površine pa znaša 3,5 metra. Njegova teža znaša 25 ton, njegova nosilnost pa 20 ton. Na Hruševem je v ponedeljek, 4. 9. 2023, potekala otvoritev nove pridobitve in podpis donacijske listine. Italijanska ekipa je namreč zaključila z delom in se je že pripravljala na vrnitev v domovino. S slavnostno otvoritvijo mostu je Občina Dobrova - Polhov Gradec še dodatno izkazala hvaležnost za prejeto donacijo. Da gre za resnično veliko gesto Italije, priča tudi podatek, da vrednost donacije znaša 220 tisoč evrov. Občina Dobrova - Polhov Gradec pa je krila strošek projektiranja, izvedbe temeljev za most ter pripravo in izvedbo priključkov na most. Dogodka, ki so ga z glasbenimi točkamipopestrili člani Godbe Dobrova - Polhov Gradec, so se udeležili številni domačini, italijanska ekipa civilne zaščite, predstavniki URSZR, izvajalci del in vsi ostali, ki so sodelovali pri projektu. generalni direktor URSZR, in Mario Ferrazzano, predstavnik italijanske civilne zaščite. Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Jure Dolinar je v svojem nagovoru poudaril predvsem vse posameznike in organizacije, ki so pomembno prispevale k uspešni izvedbi projekta, in se jim iskreno zahvalil. Posebno zahvalo je namenil sosednji Italiji, URSZR, poveljniku Civilne zaščite Srečku Šestanu in vsem prostovoljnim gasilcem ter drugim prostovoljcem. Poudaril je še, da je bila postavitev novega Dogodka se je udeležil tudi mostu pomemben korak pri veleposlanik Italije v Sloveniji obnovi infrastrukture v naši Carlo Campanile, ki je izrazil občini. zadovoljstvo ob uspešnemu soV nadaljevanju prireditve so delovanju med državama, ki sta most s prerezom traku slavnov zadnjih letih že večkrat izka- stno otvorili župan Jure Dolinar, zali vzajemno podporo. Zbrane veleposlanik Carlo Campanile, sta nagovorila tudi Leon Behin, generalni direktor URSZR Leon Behin, predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc in predstavnik Hruševega v KS Dobrova Gregor Bogataj. Prikupna Nace in Ajda sta ta slavnostni trenutek še polepšala in vse goste očarala v slovenskih narodnih nošah. Prvo pot čez most je opravil poveljnik PGD Hruševo Marko Božnar z gasilskim vozilom. Tudi gasilcem iz domačega gasilskega društva gre namreč zahvala, da novi most že stoji. Iskrena zahvala pa velja tudi Boštjanu Zadnikarju, ki je lastnik dela zemljišča, na katerem stoji novi most. O dogodku so poročali tudi drugi mediji, prispevek o pridobitvi na Hruševem pa je bil objavljen tudi na TV Slovenija. l.o. Občinski svet se je zaradi poplav sestal na izredni seji V sredo, 23. avgusta 2023, je potekala 1. izredna seja občinskega sveta, na kateri so se člani sveta sestali zaradi poplav, ki so našo občino prizadele v začetku avgusta, in obravnavali štiri točke dnevnega reda. Župan Jure Dolinar je članom sveta predstavil vse aktivnosti, ki so vse od petka, 4. avgusta 2023, dalje potekale na nivoju občine kot odziv na poplave. Prisotne je seznanil z razmerami v naši občini po poplavah in intervencijskimi ter drugimi aktivnostmi za odpravo posledic poplav. Povedal je, da so bila prostovoljna gasilska društva v noči na petek prvič aktivirana ob 00:37, v nadaljevanju pa je bil aktiviran tudi štab civilne zaščite, ki se je sestal že v zgodnjih jutranjih urah, in sicer ob 3:45. V posredovanju po poplavah so bila aktivirana vsa gasilska društva; od 4. do 7. avgusta 2023 je skupaj preko 350 prostovoljnih gasilcev posredovalo na 56 intervencijah. V prihodnjih dneh se je štab CZ redno sestajal in skrbel za poročanje, izmenjavo informacij, dogovarjanje ukrepov in razdelitev nalog za njihovo izvedbo. Župan je na seji predstavil tudi stanje na terenu v petek zjutraj, ko je bil izveden prvi ogled s strani štaba CZ, sektorskih poveljnikov, poveljnikov gasilskih društev in drugih gasilcev. Že takoj v petek zjutraj so se pričeli izvajati prvi ukrepi za zagotovitev prevoznosti cest in dostopa do objektov, reševanje intervencij na vodovodih, zagotavljanje pretočnosti strug, čiščenje nevarnih naplavin in obveščanje javnosti preko občinske spletne strani, izvedeni pa so bili tudi ogledi večjih plazov z geomehanikom. Občina Dobrova - Polhov Gradec je v sodelovanju s štabom CZ in gasilskimi društvi v ponedeljek, 14. avgusta 2023, organizirala tudi Dan solidarnosti, ki se ga je udeležilo preko 500 prostovoljcev. Dela za odpravo škode pa je še veliko; med drugim je most na Hruševem še vedno zaprt. V zvezi s tem je župan povedal, da bo Uprava RS za zaščito in reševanje zagotovila pontonski most, Občina pa bo krila stroške projektiranja in izvedbe temeljev za most. Most bo po predvidevanjih zgrajen in prevozen v začetku septembra. Župan se je na seji zahvalil vsem za učinkovito delovanje, še posebej pa je pohvalil delo štaba CZ, vodstva in članov vseh prostovoljnih gasilskih društev in gasilske zveze ter delo vseh izvajalcev, ki so s svojo mehanizacijo pomembno prispevali k sanaciji škode. V nadaljevanju se je župan za vse prejete donacije in pomoč zahvalil organizaciji IPO, URSZR, podjetju Rotar d.o.o., Občini Brezovica in drugim občinam, ki so naši priskočile na pomoč, podjetju NLB, gasilskim društvom iz horjulske občine, predsednikom krajevnih skupnosti, zaposlenim v občinski upravi ter drugim podjetjem, organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri odpravi posledic poplav. Poudaril je, da trenutna groba ocena škode znaša 30 milijon evrov, saj je poškodovanih preko 100 kilometrov cest, kar je 40 % vseh cest, ki jih vzdržuje Občina. Povedal je, da ima Občina v svojem proračunu sicer zagotovljenih nekaj sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, a potreben bo rebalans proračuna. Poudaril je še, da bodo projekti, ki se trenutno izvajajo, zaključeni, Občina pa namerava v največji možni meri nadaljevati z začrtanimi projekti. Občina bo sedaj pripravila nadaljnji plan sanacije škode, pri tem pa bo skušala pridobiti čim večjo finančno podporo države, odprla pa je tudi svoj podračun za zbiranje donacij za odpravo posledic naravnih nesreč. V nadaljevanju je podal še nekaj informacij glede ocenjevanja škode, ki poteka do vključno 12. septembra 2023. V razpravi je beseda tekla predvsem o zagotovitvi finančnih sredstev za sanacijo škode in morebitnih ukrepih za finančno pomoč občanom, aktivnostih podjetja Hidroteh- nik, ki izvaja dela na strugah, vzdrževanju zadrževalnikov vode, vandalizmu, ki se je v naši občini pojavil po poplavah, in uspehu dneva solidarnosti. Člani sveta pa so se odpovedali prejemu sejnine za to sejo; sredstva bodo namesto tega nakazana na zgoraj omenjeni občinski podračun za zbiranje sredstev za odpravo posledic poplav. Gradivo in zapisniki sej občinskega sveta so dostopni na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si. l. o. Gospodarjenje z naplavinami lesa po avgustovskih neurjih prevzela občina Čiščenje strug vodotokov Gradaščice in njenih pritokov, ki jih je prizadela nedavna povodenj, obsega tudi sečnjo dreves ob vodi in odstranjevanje naplavin lesa, ki sicer povzroča velike preglavice pri pretokih. Odstranjene naplavine so s strani podjetja Hidrotehnik d. o. o. in drugih izvajalcev začasno odložene na deponijah ob rečnih strugah. Gospodarjenje z odpadnim lesom je prevzela Občina Dobrova - Polhov Gradec. Naloga nadaljnjega odstranjevanja naplavin lesa je bila zaupana najboljšemu ponudniku izvajalcu Gozdarstvo KORL, Karel Celarec s. p. Občina Dobrova - Polhov Gradec 33 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Posameznikom ali družinam, ki so zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri so dejansko prebivali, utrpeli škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje in so za reševanje stanovanjske težave najele stanovanje, se omogoča uveljavljanje pravice do subvencije tržne najemnine. Vloga se odda na obrazcu Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev 8,45 pri CSD-ju najkasneje do 31. decembra 2023. V obrazcu je treba odgovoriti na vprašanja, vezana na materialni položaj. Vsem, ki bodo vlogo vložili med 4. avgustom in 31. decembrom 2023, CSD pri določanju materialnega položaja ne bo upošteval v poplavah poškodovanega premoženja. IZREDNA DENARNA POMOČ KOT SOLIDARNOSTNA POMOČ Ne bo se upošteval tudi pogoj, da mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Prav tako se ne bo upoštevalo pogoja uvrstitve na prednostno listo na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oziroma se ne bo ugotavljalo ali oseba izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem po zadnjem javnem razpisu oziroma po zakonu. V primeru ene najemne enote se lahko prizna le ena subvencija tržne najemnine. Vse žrtve poplav in plazov iz avgusta 2023, ne glede na dohodek ali premoženje, so upravičene do izredne denarne socialne pomoči (IDP) oziroma do tako imenovane solidarnostne pomoči, ki bo izplačana kot enkratni znesek v višini največ 7 minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot višina škode oz. višina škode, navedene na vlogi. Solidarnostna pomoč NI predmet omejitve dedovanja in se ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, štipendije itd.). Solidarnostna pomoč: » VIŠINA: • Samska oseba: 4.918,64 evra • 4-članska družina: 11.466 evra • Par brez otrok: 7.622,30 evra 34 SUBVENCIJA TRŽNE NAJEMNINE IN NEUPOŠTEVANJE POŠKODOVANEGA PREMOŽENJA POMOČ ŽRTVAM POPLAV in PLAZOV V AVGUSTU 2023 • se izključuje z IDP za poplave avgusta 2023, dodeljeno po veljavnem zakonu, • se NE izključuje z ostalimi solidarnostnimi pomočmi, dodeljenimi po interventnem zakonu, z IDP za druge naravne nesreče ali višjo silo in z IDP za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem in z IDP za kritje izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem. CMYK ODDATI JE TREBA VLOGO Vloga se odda na obrazcu za IDP 8,43 pri centru za socialno delo (CSD) najkasneje do 31. decembra 2023. V obrazcu ni treba odgovoriti na vprašanja, vezana na materialni položaj. Dokazila o nastanku škode in njeni višini morajo upravičenci predložiti CSD do 30. junija 2024. V nasprotnem primeru se pomoč šteje za neupravičeno prejeto pomoč in so jo stranke dolžne vrniti. Vsem, ki so že uveljavljali in prejeli IDP za namen odprave posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023 ter so utrpeli škodo višjo od višine dodeljene IDP, bo CSD po uradni dolžnosti odločil še o upravičenosti do razlike do 7x minimalnega dohodka, a ne več kot je višina nastale škode oz. višine škode, navedene na vlogi. Tistim, ki so uveljavljali in prejeli IDP zaradi druge naravne nesreče, se prejeta pomoč ne bo upoštevala pri dodelitvi solidarnostne pomoči. SPREMEMBE VREDNOSTI NEPREMIČNINE ZA LETNE PRAVICE IZ JAVNIH SREDSTEV » Vsi upravičenci do letnih pravic iz javnih sredstev, ki so utrpeli škodo na svoji nepremičnini, in ta škoda vpliva na njeno vrednost, lahko te spremembe na CSD sporočijo do 31. decembra 2023. Če bo sprememba vplivala na višino že odobrenih letnih pravic, bo CSD ponovno odločil o pravici. DOMNEVA PRAVOČASNOSTI ZA VLOGE ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE IZ JAVNIH SREDSTEV IN SPREMEMBE, VLOŽENE NA CSD DO 31. DECEMBRA 2023 Za žrtve poplav se omogoča uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in sporočanja sprememb tudi za nazaj (od avgusta 2023), pod pogojem, da je vloga vložena ali sprememba sporočena do 31. decembra 2023. Navede se mesec, v katerem ste želeli vložiti vlogo ali sporočiti spremembo, pa vam je zaradi izrednih razmer ni uspelo vložiti ali sporočiti pravočasno. SUBVENCIJE VRTCA IN ŠOLSKE PREHRANE (MALICE IN KOSILA) IZREDNA DENARNA POMOČ ZA KRITJE STROŠKOV NAJETEGA STANOVANJA Na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči za poplave in zemeljske plazove v avgustu 2023 so oškodovani v poplavah upravičeni do brezplačnega vrtca in šolske prehrane v obdobju od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. Odločbo upravičenci vrtcu oziroma šoli predložijo sami. Vsem, ki so zaradi poplav ali zemeljskih plazov izgubili streho nad glavo oziroma je njihovo trenutno domovanje neprimerno za bivanje in so za reševanje stanovanjske težave najeli stanovanje, je poleg zgornje pomoči (IDP za poplave), na voljo še IDP za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem (obratovalni stroški oziroma najemnina), do višine 2 X minimalnega dohodka. Pomoč za kritje stroškov najema stanovanja: • se NE izključuje s solidarnostnimi pomočmi, dodeljenimi po interventnem zakonu, z IDP za druge naravne nesreče ali višjo silo in z IDP za kritje izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, • se NE upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, štipendije, itd.), • NI predmet omejitve dedovanja. » ODDATI JE TREBA VLOGO VIŠINA: • Samska oseba: 1.405.33 evra • 4-članska družina: 3.275,99 evra • Par brez otrok: 2.177,79 evra Vloga se odda na obrazcu za IDP 8,43 pri centru za socialno delo (CSD) najkasneje do 31. decembra 2023. V obrazcu je treba odgovoriti na vprašanja, vezana na materialni položaj. Pri odločanju o upravičenosti do pomoči se materialni položaj ugotavlja. Upravičenci so dolžni dokazati namensko porabo pomoči. CSD-ju morajo v roku 45 dni od izplačila pomoči predložiti dokazila o tem, da so jo porabili v roku 30 dni od izplačila (roka se lahko na zahtevo upravičenca podaljšata). Vloga za izredno denarno socialno pomoč 8,43 Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev 8,45 » MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Izvedena analiza vodovodnega omrežja v naši občini Občine so odgovorne za pre- skrbo lokalnega prebivalstva z vodo, zato morajo kot dobri gospodarji ekonomično in strokovno upravljati z vodnimi viri. Ena izmed prioritetnih nalog tega mandata je nadgradnja in izboljšanje upravljanja vodnih virov v občini. Ob preučitvi stanja smo ugotovili, da so marsikateri aspekti delovanja vodooskrbnega področja potrebni posebne pozornosti. Najprej smo opravili analizo stanja, saj je bil zadnji elaborat o vodarini v naši občini pripravljen v letu 2015 in že takrat je bilo ugotovljeno, da je strošek vzdrževanja vodovodov (odhodek) višji od prihodka pobranih vodarin in omrežnine, kar pomeni, da je občina poslovala z izgubo na vodovodih že pred letom 2015. Kljub ugotovitvam se cena vodarine ni povečala in so se do danes ustvarjale izgube v proračunu. (glej preglednico 1) Dejavnost vodooskrbe je v letu 2022 poslovala negativno v višini 248.543 EUR. Realizirani   prihodki niso omogočili pozitivnega poslovanja ne pri omrežnini in tudi ne pri vodarini. Sprejeta je bila odločitev, da se pristopi k pripravi novega elaborata. Z njim smo želeli preveriti kakšno je stanje v naši občini, izvesti primerjavo s sosednjimi občinami ter pripraviti podlage za nadaljnje korake k celoviti ureditvi področja upravljanja in vzdrževanja vodovo- Preglednica 1 in občani deležni visokega stan- (ODP) darda preskrbe s pitno vodo. Pregled stanja za leto 2022 pa je pokazal sledeče: Kategorija Omrežnina (letna vrednost) Izvajanje storitev SKUPAJ Dejanska količina 2.282 319.127 Obračunska cena 4,9661 0,8952 Zaračunana cena 1,5000 0,4138 Preglednica 2 Podatki kažejo naslednje: Kategorija Omrežnina Borovnica Brezovica Dobrova - Polhov Gradec Horjul Ig Ljubljana Log - Dragomer Vrhnika 2,4392 10,5800 1,5000 4,9634 8,9055 4,5032 4,8029 3,5661 Izvajanje storitev 0,5979 0,6900 0,4138 0,2562 1,2645 0,5425 0,9744 0,7501 Vir: Cene občinskih storitev – Računsko sodišče, 2021 (Občine so cene v 2022 in 2023 v večini občin povišale) dnega sistema. Značilnost vodovodnega omrežja v občini Dobrova – Polhov Gradec je njegova razvejanost in razpršenost. Primarno omrežje poteka po trasah dolžine 67.645 metrov, sekundarno vodovodno omrežje meri 56.830 metrov, terciarno omrežje 10.713 metrov, skupaj je v občini 135.188 metrov vodovodnega omrežja. Voda se črpa iz ene vrtine, za ostale vodne vire črpanje ni potrebno. Na določenih vodovodnih omrežjih se nahajajo črpališča, kjer se voda prečrpava na višje ležeče vodohrane, da voda do uporabnikov priteče na način prostega pada (brez potrebne energije za dobavo pitne vode). Cevovodi in objekti so redno vzdrževani, časovno sicer veliko že amortizirani, vendar še vedno v funkciji, kar pomeni, da bodo v bližnji prihodnosti potrebni sanacije. Cevovodi in ostali objekti so v povprečju stari 30 let. Vse to pa predstavlja velik izziv tako za vzdrževanje, kot upravljanje vodovodnega sistema. Analiza je pokazala tudi, da upravljanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja ter vsaj nujno potrebne investicije sta- Vpliv na izid -94.916 -153.628 -248.543 nejo bistveno več, kot je priliv sredstev iz naslova pobranih vodarin in omrežnin. Podatki za leto 2022 kažejo, da je bilo za vzdrževanje in investicije v vodovode porabljenih več kot 600.000,00 EUR. K pripravi podlag in novega elaborata smo pristopili tudi s ciljem oblikovanja vzdržne cenovne politike, ki bi omogočala bolj učinkovito načrtovanje, predvsem pa izvedbo prepotrebnih investicij ter smotrno vzdrževanja obstoječega vodovodnega sistema. Izvedena je bila tudi primerjava cen vode med bližnjimi občinami. (glej preglednico 2) Za kvalitetno, nemoteno in predvsem zagotovljeno oskrbo s pitno vodo v celotni občini so nadaljnji koraki še podrobnejša analiza in na tej podlagi morebitni predlog sprememb tudi na področju cenovne politike, kar bo naprej predstavljeno in obravnavano občinskem svetu. Prenova sistema in izboljšanje upravljanja z vodo in vodovodnimi sistemi je eno ključnih programskih področij naše občine, saj želimo, da ste občanke Novo - tržnica na Dobrovi Spomladi smo napovedali, da smo na občini začeli tudi z aktivnostmi za obuditev tržnice na Dobrovi. Z veliko vnemo in željo, da domačim ponudnikom omogočimo prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov, s tem pa vsem občanom omogočimo dostop do lokalno pridelane hrane in izdelkov, napovedujemo, da bo nova tržnica na Dobrovi zaživela prav kmalu. V sredo, 13. septembra 2023, je v Polhograjski graščini potekalo usposabljanje o pogojih za prodajo na tržnici, ki se ga je udeležilo lepo število že veščih in novih potencialnih ponudnikov lokalnih izdelkov. V tesnem sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Dolomiti-Dobrova bo lokacija nove tržnice prav na dvorišču njihove trgovine na Dobrovi. Kmetijska zadruga je prevzela tudi upravljanje nove lokalne tržnice. Tržnica bo delovala ob sobotah med 8. in 12. uro. Začetek delovanja je načrtovan v soboto, 7. oktobra 2023. Pripravljamo tudi pester spremljajoči program. Vabimo vse lokalne pridelovalce in ponudnike, da se odzovete vabilu k sodelovanju. Za dodatne informacije se lahko obrnete na KZ Dolomiti-Dobrova na telefon 040 896 026 (Breda) ali 040 869 931 (Ana) ali po e-pošti na info@ kz-dolomiti.si. S pobudo, predlogom in vprašanji v zvezi z novo tržnico se obrnete tudi na info@dobrova-polhovgradec.si. Vse občanke in občane obveščamo, da lahko več o ponudnikih, programih, pridelkih in izdelkih ter o delovanju nove tržnice spremljajte na občinski spletni strani ali na socialnih omrežjih KZ Dolomiti-Dobrova. Z vzpostavitvijo tržnice želimo podpreti lokalno, domače, pristno in blizu, zato vabljeni vsi, da projekt podpremo s ponudbo in obiskom! V soboto, 7. 10. 2023, od 8. ure naprej se vidimo na tržnici Dobrova. (ODP) 34 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zapore cest Vabljeni k spremljanju občinske spletne strani www.dobrova-polhovgradec.si za najaktualnejše informacije. Občane obveščamo, da v prihajajoči sezoni 2023/2024 projekta Zdravje na vsakem koraku ne bodo izvajali. 1. KRATKOTRAJNE POPOLNE ZAPORE CEST NA OBMOČJU SETNIKA IN PRAPROČ ZARADI OBNOVE CEST · Javna cesta JP567611 Majer–Praproče, na odseku od križišča na Prapročah do hišne številke Setnik 34 (Mali vrh): do 31. 12. 2023, med 7. in 17. uro. · Javna pot JP567621 Škandrov graben–Veliki vrh, na odseku od križišča z javno cesto JP567611 Majer–Praproče do hišne številke Setnik 24 (Veliki vrh): do 31. 12. 2023, med 7. in 17. uro. 2. POLOVIČNE ZAPORE REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA– LJUBLJANA ZARADI GRADNJE BARJANSKE KOLESARSKE POVEZAVE (GABRJE–RAZORI) · v naselju Šujica: do 15. 10. 2023; dolžine zapor ne bodo presegale 150 m · v naselju Dobrova: do 31. 10. 2023 Prebivalce in uporabnike ceste LC 213051 Podutik–Dobrova obveščamo, da bo od ponedeljka, 11. 9. 2023, do predvidoma sredine oktobra cesta zaprta za ves promet. Na odseku ceste od hišne številke Stranska vas 12 do hišne številke Stranska vas 16 bodo izvajali dela, in sicer elektro-kabelsko povezava za povečanje električne moči za nove uporabnike in izvedbo meteorne kanalizacije za odvodnjavanje ceste. V nadaljevanju se bo izvedel še prekop ceste pri transformatorski postaji zaradi povezave kanalizacije Stranska vas na glavni kanal in asfaltiranje površin z zaključnim slojem asfalta. Dostop bo prebivalcem tamkajšnjega območja omogočen. Za informacije o morebitnih zaporah cest zaradi odpravljanja posledic avgustovskih poplav spremljajte občinsko spletno stran www.dobrova-polhovgradec.si. Občina Dobrova - Polhov Gradec 35 Projekta Zdravje na vsakem koraku v sezoni 2023/2024 ne bomo izvajali Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča vse občane in druge uporabnike cest o spodnjih zaporah cest, ki so vzpostavljene na območju občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. POPOLNA ZAPORA CESTE V STRANSKI VASI ZARADI ZAKLJUČEVANJA DEL CMYK Popolna zapora ceste v Stranski vasi zaradi zaključevanja del Prebivalce in uporabnike ceste LC 213051 Podutik–Dobrova obveščamo, da bo od ponedeljka, 11. septembra 2023, do predvidoma sredine oktobra cesta zaprta za ves promet. večanje električne moči za nove uporabnike in izvedbo meteorne kanalizacije za odvodnjavanje ceste. V nadaljevanju se bo izvedel še prekop ceste pri transformatorski postaji zaradi povezave kanalizacije Stranska vas na glavni kanal in asfaltiranje površin z zaključnim slojem asfalta. Dostop bo prebivalcem tamkajšnjega območja omoNa odseku ceste od hišne številke Stranska vas gočen. Uporabnike ceste prosimo za strpnost in 12 do hišne številke Stranska vas 16 bodo izvajali razumevanje. dela, in sicer elektro-kabelsko povezavo za poObčina Dobrova - Polhov Gradec Občino Dobrovo - Polhov Gradec so močno prizadele avgustovske poplave, zato bo popravilo infrastrukture in povrnitev nekdanje podobe naše občine ogromen finančen zalogaj. V prihajajočem obdobju bo zato več sredstev namenila odpravi posledic poplav, kar pomeni, da se nekateri projekti začasno ne bodo izvajali, med njimi tudi projekt Zdravje na vsakem koraku. Kljub temu pa v prihajajočih jesenskih in zimskih mesecih namenimo naš čas skrbi za zdravje, ki je naše največje bogastvo. Skrbimo za redno gibanje, zdravo prehrano in izobraževanje o tem, kako najbolje poskrbeti, da bo zdravje naš sopotnik še dolga leta. Občina Dobrova Polhov Gradec Na Podrebri se iz zvonika spet oglašajo trije zvonovi Cerkvica sv. Elizabete na Podrebri je ena od podružničnih cerkva župnije Polhov Gradec, kamor spadajo vasi Pristava, Podreber in Srednja vas. Na zunanjščini je freska Svete Nedelje iz let 1520–1530 s prizori, česar vsega naj ne bi človek delal ob nedeljah. Nekaj med njimi je prav veseljaških, kar dokazuje, da je bil med garaškimi dnevi naših prednikov tudi kakšen bolj sproščen, sicer ne bi zdržali. Obiranje jabolk in peka kruha v krušni peči sicer sodita med resna in za vsakdanje življenje potrebna dela, a ples in veselje nad sladko kapljico pa včasih mogoče že prestopata običajne nedeljska opravke. Fresko obnavljajo in ko bodo prizori spet živo pred nami, jih bo mogoče primerjati s tistimi v cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, kjer je podobna freska. V podrebrski cerkvi je tudi nagrobna slika plemiške rodbine Khisl in njena grobnica s konca 16. stoletja. Rodbina Khisl je bila v svojem času na Kranjskem premožna in vplivna, za enega od baronov, najbrž je bil Jurij, v župnijski kroniki piše, da je bil »goreč luteranec«. Nedvomno pa so neke ugodne okoliščine pripomogle, da se je protestantski nagrobnik ohranil v katoliški cerkvi. Uradna likovna zgodovina celo razglaša, da je to edini pri nas ohranjen protestantski nagrobnik. A opis likovnoumetnostnih dragocenosti podrebrske cerkve ni namen tokratnega zapisa, prednost imajo zvonovi. 20. avgusta na žegnanjsko nedeljo se je iz lin te podružnice po nekaj več kot sto letih spet oglasilo ubrano petje treh zvonov. Med prvo svetovno vojno so bili podrebrski zvonovi tako kot drugod žrtev vojne, v zvoniku je ostal le navček. Za knjigo folklornih povedk s Polhograjskega iz znane zbirke Glasovi je pokojna Marija Marolt s Podrebri povedala, kako so med prvo svetovno vojno iz zvonika vrgli Za praznični dan lepo okrašen navček bo ostal »za spomin« v podrebrski cerkvi. tri zvonove in so potem ležali na tleh še tri mesece. Nato so prišli z vozovi, jih odpeljali in pretopili v topove. Želja po obnovi zvonov je že dolgo tlela med ljudmi. Prizadevni posamezniki so se odločili zvonove pridobiti iz slovenskih župnij. Našli so jih v treh župnijah: veliki zvon je iz Vna- njih Goric in tehta 600 kg, z njim bo varstvo prosila sveta Elizabeta, srednji zvon s težo 400 kilogramov je iz Lesnega Brda, posvečen je svetemu Gregorju in ima tako ime, mali zvon pa so podarili v daljnih Črenšovcih v Prekmurju (to je vasica blizu bolj znane Velike Polane), tehta 230 kilogramov, njegov zavetnik Iz podrebrskega zvonika je v nedeljo, 20. avgusta, oglasilo zvonjenje treh zvonov. pa je Janez Krstnik. Na novo postavljene zvonove je blagoslovil domači župnik Bogdan Oražem. Obnovitev zvonov je le del prenove cerkve, ki se je pričela leta 2001. Prizadevni gradbeni odbor, ki ga vodi vestni in neutrudni Jože Dolinar, se je skupaj z izvajalci potrudil, da so bila vsa načrtovana dela opravljena pravočasno. Podrebrska srenja se tako zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k lepi slovesnosti. Zavedamo se truda naših dedov, ki so nam ohranili dragoceno kulturno dediščino, in jo lepo obnovljeno predajamo prihodnjim rodovom. Milka Bokal 35 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A 36 M E S E C A Andrej Slovša, novi poveljnik GZ Dolomiti: »Z dobro ekipo lahko narediš veliko!« Vedno znova se pokaže, kako pomembno je delo, ki ga kot prostovoljci opravimo v različnih društvih in organizacijah. Eno najpomembnejših nalog opravljajo prostovoljni gasilci, kar so potrdili tudi v preteklih tednih. Na območju naše občine je aktivnih deset gasilskih društev, ki so del Gasilske zveze Dolomiti, ki je letos dobila novega poveljnika. To je postal Andrej Slovša iz Butajnove, ki se je kot poveljnik zveze že moral spopasti s prvo obsežnejšo intervencijo – nedavnimi poplavami. Letos ste postali poveljnik GZ Dolomiti, kot gasilec v PGD Butajnova - Planina pa ste aktivni že dlje časa. Kakšna je bila vaša pot do poveljnika gasilske zveze? rečem, da sem dober poveljnik, ker se nerad hvalim, nisem tak človek. A mislim, da sem človek, ki lahko to nalogo opravi dobro. Poznam teren, kar nekaj Gasilcem sem se pridružil že kot intervencij je že za menoj, imam veliko »mulc«, tako kot je pri nas navada. izkušenj, opravil sem številna izobraTakrat je bilo PGD Butajnova - Plani- ževanja. Imam tudi dobro ekipo, s kana še zelo mlado društvo, saj je bilo tero lahko naredimo veliko, kar je zelo ustanovljeno leta 1971. Leta 1984 sem pomembno. Dobro sodelujemo tudi s naredil tečaj za gasilca. Z drugimi čla- predsednikom gasilske zveze Francini smo nato imeli vaje, sestavili smo jem Zibelnikom. Vedno pa pravim, da tekmovalno ekipo, veliko smo se dru- ima poveljnik tako kot vsi ostali dve žili. Prostovoljno gasilstvo pa še ni bilo ušesi in ena usta – najprej mora znati tako razvito kot danes. Spopadali smo poslušati. se tudi s težavami mladega društva, saj nismo imeli svojega gasilskega doma, Katere osebne lastnosti vam pomagajo pri niti veliko opreme, tudi članov je bilo uspešnem opravljanju vloge poveljnika? na začetku malo. Ko sem bil v vojski, Poveljnik gasilske zveze nisi samo tapa so me izvolili za poveljnika društva krat, ko potekajo intervencije. Poveljnik in vlogo sem sprejel. Poveljnik PGD si ves čas in gasilska zveza opravi res Butajnova - Planina sem bil kar 27 let. veliko dela. Zato so pomembne izkuPrva leta smo ves trud vložili v gradnjo šnje in znanje, treba pa je znati tudi gasilskega doma, nakup opreme in pri- prisluhniti potrebam društev. Veliko dobitev članov. Danes se društvo zato je tudi sodelovanja – z Občino, državo lahko pohvali z velikim številom ope- in Gasilsko zvezo Slovenije. rativnih gasilcev, mladinske in članske ekipe so zelo uspešne tudi na tekmo- Avgustovske poplave so prizadele tudi vanjih, za gasilstvo pa se izjemno za- našo občino. Kakšno vlogo ste pri odzivu nimajo tudi mlajše generacije. Imamo na poplave imeli vi? močan podmladek. PGD Butajnova - Sodeloval sem kot poveljnik gasilske Planina ima tudi mlado vodstvo, kar se zveze in kot član civilne zaščite naše mi zdi zelo pomembno. To podpiram občine. Intervencije so se pričele prav tudi v drugih društvih. Jaz pa sem zdaj pri nas v Butajnovi. V slabi uri smo v domačem gasilskem društvu samo še imeli 8 intervencij. Hitro smo videli, da je količina zapadlega dežja res ogrooperativni član. Del GZ Dolomiti pa sem že več kot mna in da so poplave v dolinah neizo20 let; bil sem poveljnik sektorja Šen- gibne. Že pred 4. uro zjutraj smo imeli tjošt, 10 let pa sem bil tudi pomočnik sestanek, videokonferenco prek telefopoveljnika za opremo in tehniko, ki na, da smo aktivirali štab civilne zaščidruštvom pomaga pri nakupu gasilske te. V nadaljevanju so bila aktivirana še opreme in vozil. Letos se je po dveh vsa gasilska društva v občini. Ko smo mandatih z mesta poveljnika zveze zjutraj pričeli z ogledom terena, enoposlovil Filip Božnar. Pred enim letom stavno nismo mogli verjeti, kaj je voda si nisem misli, da bom nekoč poveljnik naredila. V tistih prvih trenutkih ne zveze. Ko so se bližale volitve za novega veš, kaj storiti, da bi pomenilo največ. poveljnika, mi je več ljudi reklo, da bi se V tako obsežni intervenciji vodenje dobro znašel v tej vlogi. Prejel sem veli- prevzame gasilska zveza. Nahajal sem ko podpore, tudi s strani vseh gasilskih se v Polhovem Gradcu in ob pomoči društev, saj sem na volitvah prejel vseh sektorskih poveljnikov ter v sodelovanju s civilno zaščito skrbel za koordidvajset glasov. nacijo dela gasilskih društev. Dela je bilo res veliko. Prejeli smo tudi pomoč Kakšen je po vašem mnenju dober Gasilske zveze Horjul. Kot zanimivost poveljnik? Da sploh lahko kandidiraš za povelj- lahko povem, da je od petka do nedenika zveze, moraš izpolnjevati neka- lje 368 prostovoljnih gasilcev opravitere zahteve Gasilske zveze Slovenije lo 4556 ur dela, prevoženih pa je bilo – moraš biti višji gasilski častnik ali 1600 kilometrov. gasilski častnik 2. stopnje, moraš imeti Dobro smo sodelovali tudi z Občino, potrebne izkušnje in znanje, moraš biti podžupanjo Ano Oblak in županom operativni član, ipd. Težko je odgovori- Juretom Dolinarjem. Ko je bil izvoti, kaj je dober poveljnik … Zase težko ljen, gasilci nismo vedeli, kaj nas čaka – kakšen odnos bo imeli do gasilstva. A zdaj lahko rečem, da smo zelo, zelo pozitivno presenečeni. Kaj je bilo za vas najtežje oziroma kaj je bil največji izziv pri avgustovskih poplavah? 10 let. Tako da delamo vse po načrtu. Že preden sem postal poveljnik, pa so se kazale določene pomanjkljivosti, na primer pri alarmiranju gasilcev v primeru intervencij. Letos smo zato v vseh društvih prešli na uporabo programa FireApp, ki se je v nedavnih poplavah že izkazal za zelo dobrega. Poskrbeli pa smo tudi, da so se sedaj Kaj želite v mandatu 2023–2028 kot pričele plačevati refundacije. To popoveljnik narediti v GZ Dolomiti? Boste meni, da ko je gasilec na intervenciji uvedli kakšne spremembe, izboljšave, kje namesto v službi, Občina delodajalcu vidite prostor za razvoj zveze? krije stroške; tokrat je bil sicer aktiviGasilsko zvezo sem dobil v dobri ran državni načrt, tako da bo stroške »kondiciji«, moji predhodniki so dokrila država. Te refundacije pa se sedaj bro opravljali delo. Poudaril bi, da so vsa gasilska društva v zvezi neverjetno plačujejo tudi v primeru gasilskih izoaktivna in dobra – glede opreme in braževanj. glede znanja. Jaz v gasilski zvezi skrbim predvsem za operativo, opremo Kaj pa počnete, ko niste gasilec ali in izobraževanja, kjer zveza deluje po poveljnik zveze? vnaprej določenem planu, tako da ima- Hodim v službo – zaposlen sem v podmo že narejeno časovnico za nakup ga- jetju TKG in proizvodnja vijakov d. o. o. silskih vozil po društvih za prihodnjih v Ljubljani, kjer skrbim za vzdrževanje Nič ni bilo težko. Takrat je pač treba narediti, kar je treba narediti. Največji izziv prihaja zdaj, po zaključeni intervenciji. Treba bo nadomestiti uničeno gasilsko opremo, pokazala se je tudi potreba po dodatnih opremi za posredovanje na tovrstnih intervencijah … strojev. Ogromno mi pomenijo družina in prijatelji. Imam pa tudi motor, tako da greva z ženo v prostem času na kakšen izlet. Drugače pa se mi življenje ni veliko spremenilo, odkar sem poveljnik, le prostega časa je manj. Bi še kaj sporočili občanom? Sodelovanje med gasilci in zvezo naj še naprej ostane tako dobro, da bomo s skupnimi močmi lahko zagotavljali varnost občanov. Želim si, da bi gasilci občane obiskali le enkrat letno in s koledarjem v rokah, ne pa s potopnimi črpalkami! Upam, da bo takih situacij, kot nas je doletela avgusta, čim manj ali nič. A nanje smo dobro pripravljeni. Hvala za vaš čas in uspešno vodenje Gasilske zveze Dolomiti vam želimo še naprej! l.o. Zahvala za pomoč ob poplavah Minilo je mesec dni, ko se je za nas ustavil čas – ko smo bili kot v kokonu, vpeti v reševanje, čiščenje in sušenje. V vzporednem svetu, stran od normalnega, ne vedoč, da življenje teče dalje. Veliko dela nas še čaka, ogromno pa je bilo opravljenega ob pomoči srčnih ljudi, ki so nam priskočili na pomoč, ko smo nemočno zrli v kaos, ki nam ga je povzročila poplava. Težko je najti prave besede hvaležnosti, ki te prežemajo, ko ti prvi priskočijo na pomoč gasilci, ki se jim pridružijo bližnji in daljni sosedje, prijateljice z joge, sorodniki in sodelavke – pri čiščenju mulja, s tem, ko ti prinesejo kosilo, ki ga ne moreš pripraviti sam, ko ti namenijo besede tolažbe. Takrat veš, da živiš med dobrimi ljudmi, ki jim je mar zate. Vsem vam gre zahvala – gasilcem PGD Polhov Gradec, Zaklanec in Podolnica, vsem zgoraj omenjenim, znanim in anonimnim darovalcem ter popolnim neznancem, ki so se iz različnih krajev pripeljali k nam, da bi nam pomagali. Iz srca hvala! Družina Lamovec in Kestner 36 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 37 Izjemen odziv na dnevu solidarnosti v Dvoru Zaradi katastrofalnih poplav je bil ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan – dan solidarnosti. V duhu praznika smo se v PGD Dvor odločili, da povabimo vse vaščane, da s skupnimi močmi našim sokrajanom očistimo polja in travnike naplavin, ki so jih nanesle katastrofalne poplave. Na naše vabilo se je odzvalo kar neverjetnih 151 vaščanov, no, če smo bolj natančni, je bilo tudi nekaj prostovoljcev, ki so prišli iz bolj oddaljenih krajev – iz Ljubljane, Vrhnike in celo Idrije. Pogled na jutranjo množico ljudi, ki jih je vodila ista misel, znova vzpostaviti polja, njive in travnike v stanje pred poplavami, je bil neverjeten. Po kavici smo se razdelili na 16 skupin, ki so se vsaka s svojim traktorjem s kiparico ali pla- tojem odpravili proti lokaciji pobiranja lesa in neuporabnih odpadkov. Odvozili smo ogromno lesa, naši traktoristi so opravili ogromno voženj, koliko smo nabrali, pa je moč videti na slikah ali video posnetku na naši spletni strani. V veliko pomoč so nam bile tudi gozdarske prikolice in mini bagri. Tako ne preseneča, da smo glavnino dela na našem območju zaključili že pred kosilom. V popoldanskem delu so tako ostale odprte še tri lokacije, medtem ko se je glavnina prostovoljcev preselila v Zalog, natančneje v Potrebuježev graben. Tam smo na več lokacijah pomagali njihovim vaščanom. Dan smo zaključili z jedmi iz žara ter s prijetnim druženjem in očiščenimi travniki in polji, tako da bodo kmetje lahko znova nemoteno obdelovali zemljo. Klemen Zibelnik, PGD Dvor Izpeljali smo jubilejno 10. Noč z gasilci Za nami je jubilejna 10. izvedba Noči z gasilci, ki se je odvijala od petka, 18., do nedelje, 20. avgusta. Tokrat se je zbralo 26 mladih gasilcev PGD Dvor, ki so torej tri dni preživeli v gasilskem domu. Aktivnosti so se pričele v petek ob 18.00, ko smo se najprej razdelili v šest skupin, ki so veljale vse dni. Po uvodni predstavitvi hišnega reda sta sledili dve zanimivi gasilski igri, kjer se je že pokazal ekipni duh, saj so bile boljše ekipe nagrajene z večjim številom točk. Prva igra je preverjala predvsem gasilsko spretnost, saj je bilo treba cev čim višje izvleči. Druga igra pa je bila še bolj zanimiva, saj je bilo treba v štafetnem načinu premagati tekmeca v igri krožci-križci, pri čemer smo uporabili belinčke in gasilske spojke. Kaj hitro je bila na vrsti večerja, ki so si jo otroci pripravili sami. Pekli smo palačinke, na žaru pa hrenovke. Za tem pa je sledilo težko pričakovano prenočevanje v gasilskem domu. Dvorana gasilskega doma je bila tokrat polna podlog za spanje, spalnih vreč in otrok. Nekateri so zaspali hitro, drugi so bili pokonci nekoliko dlje. delovanje ter pravilna izbira gasilnega sredstva. Ob tem je nastalo tudi nekaj prekrasnih fotografij. Druga polovica je odšla proti polhograjski graščini, kjer je bila postavljena mobilna plezalna stena. Otroci so spoznali uporabo plezalnega vozla ter ponovili pravilno pripenjanje ter se nato tudi preizkusili v plezanju po umetni strani. Na voljo so jim bile tri smeri, ki so bile med seboj težavnostno raznolike. Po slastnih čevapčičih, ki sta jih spekla mladinca, smo pri gasilskem domu pripravili vodne igre. Zaradi vročine so seveda vsem prijale. Ob vodnih igrah so se vsi nadvse zabavali, saj niso bili najboljši tisti, ki so najmočnejši, temveč je bilo treba uporabiti tudi nekaj iznajdljivosti. V večernem delu pa smo izvedli tombolo. Otroci so prejeli lističe in vneto črtali izžrebane številke. Tisti z največ sreče so prejeli tudi simbolične nagrade. Največja atrakcija “spolzki Janez” V nedeljskem dopoldnevu smo se razdelili na tri dele. Prva skupina je spoznavala delovanje radijske postaje in preiskovanje zadimljenih prostorov. V gasilskem domu so bile namreč skrite žogice s številkami, ki so Gasili smo požar jih morali otroci najti ter jih prek raSobotno dopoldne smo preživeli v dijske postaje sporočiti ekipi, ki jih je gasilskem duhu. Najprej smo se razčakala zunaj. Druga skupina pa je pri delili v dve polovici. Prva je odhitela gasilskem domu spoznavala dvižne v Tlake, kjer je bilo pred njimi gašenje pravega požara. Otrokom so bili Praktično vsi so prvič v praksi preiz- niki. Mladi gasilci so spoznali, da je za blazine, s pomočjo katerih lahko dvina voljo številni gasilniki in vedrovke. kusili gašenje začetnega požara z gasil- uspešno gašenje potrebno ekipno so- gnemo različna bremena, tudi gasilsko cisterno. Za popestritev dogajanja so se pomerili v “gasilskem labirintu”, to je majhen lesen labirint, kjer so morali s pomočjo dvigovanja/spuščanja zračne blazine žogico spraviti iz enega na drugi konec. Tretja skupina se je spoznala s tekmovanjem Fire Combat Junior, na katerega se odpravljamo v začetku septembra. Pred njimi so bile številne gasilske spretnosti, od spajanja cevi do premagovanja gredi in rova ter do rušenja tarče s pomočjo vedrovke. Po kosilu smo se preselili na travnik v Dolenjo vas, kjer smo pripravili “spolzkega Janeza”, improvizirani tobogan po travi. Na travno površino je položen polivinil, za boljšo drsnost pa se uporablja voda, tako kot na pravem toboganu. Otroci so ob spustih po “spolzkem Janezu” nadvse uživali. Ker pa je bila v bližini tudi Gradaščica, so se nekateri v njej tudi namočili. Zadnjo urico srečanja smo izkoristili za podelitev prav posebne nagrade. Za najbolj vestno obiskovanje vaj od lanskoletne Noči z gasilci do letošnje je posebno priznanje (lesen Krtko) vnovič prejel mladinec Jakob Oven. V enem letu je bil prisoten kar na 79 vajah, za tri vaje se je opravičil. Po dogovoru to pomeni 100 % udeležbo. Z enakim odstotkom udeležbe, a nekoliko manjšim dejanskim obiskom, sta bila tudi Ema Peklaj in Oskar Oven. Ob odhodu domov pa so starši otrok s prav posebno gesto nagradili mentorja Klemena in celotno ekipo, ki je izvedla letošnjo Noč z gasilci. Klemen Zibelnik, PGD Dvor 37 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 38 »20 let ni kar tako!« bomo prepevali v Polki za slovo POSLOVILNI KONCERT 14. 10. 2023, ob 20.00 v športni dvorani Polhov Gradec sobota, GOSTJE: Gadi, Javor, Poljanški, Pogum, Šundr banda, poštar Peška in gostje presenečenja ansambel POGUM Petrol, Pošta Slovenije, ... Ansambel Jurčki so narodno-zabaven ansambel, ki prihaja iz Butajnove in okolice. Njihovi prvi začetki segajo v leto 2003, ko so še kot fantovski trio skupaj prvič zaigrali na Ermanovcu. Tam so Tomaž, Jure in Boštjan 28. 9. na gobarski razstavi na Ermanovcu s pomočjo napovedovalke Saše Pivk - Avsec dobili tudi ime Jurčki. Kasneje, 10. 7. 2004, se jim je uradno pridružil še Franc Trobec s klarinetom. V taki zasedbi so začeli vse več igrati po Sloveniji. Že kmalu, 26. 6. 2005, v Podolnici, se jim je pridružila še simpatična pevka Tadeja Lončar. V taki zasedbi so ljudi razveseljevali vse do 30. 6. 2007, ko je Franc prenehal igrati v ansamblu. V nespremenjeni zasedbi je ansambel deloval vse do leta 2019, ko se je od ansambla poslovila dolgoletna pevka Tadeja. Pevski mikrofon je nato prevzela Martina Kogovšek. Po tem se zasedba ansambla Jurčki ni več spreminjala in od takrat v ansamblu še vedno delujejo Martina, Tomaž, Jure in Boštjan. Ansambel od leta 2007 deluje kot klasični instrumentalni trio (harmonika, kitara, bas-kitara/bariton) s pevko in goji štiriglasno petje. Glasbeno ustvarjanje V jeseni 2007 so prvič stopili v studio Pri Jožovcu in posneli prvo skladbo Slovenska pesem, ki je takoj postala uspešnica tako na radijih kot tudi na televiziji. Na nacionalni televiziji so se s to skladbo prvič predstavili Vabilo Razpis za Najbarjansko zgodbo 2024 Tako kot vsako leto MAH TEATER v sodelovanju z ZIC in CKV ter ob podpori JSKD tudi to šolsko leto vabi k literarnemu ustvarjanju za Najbarjansko zgodbo 2024. Podrobnosti razpisa najdete na skupnih straneh Našega časopisa. Zgodbe lanskih zmagovalcev pa lahko poslušate v skupini FB Skodelica literature za lepši dan ali na YouTube: https:// www.youtube.com/@cankarjevaknjiznicavrhnika9872/ videos. Vabljeni! Jurčki na začetku svoje glasbene poti – s Francem Trobcem in Tadejo, ki jo je pred štirimi leti zamenjala Martina. poleti 2008 v oddaji Na zdravje. Kmalu je nastala tudi skladba Šnopcarska in nato so sledile še ostale skladbe, ki so jih posneli v studiu Mihelič. Večina glasbe ansambla Jurčki je delo bratov Jureta in Boštjana, nekatere skladbe pa je ustvaril tudi Tomaž Sečnik. Besedila so delo priznanih avtorjev, kot so Ivan Malavašič, Franc Ankerst, Fanika Požek, Matjaž Vrh in drugi. V letu 2009 so izdali prvi CD z naslovom Zadnja noč, za katerega so v začetku leta 2010 posneli tudi prvi videospot z značilno zimsko pokrajino v ozadju. Nekje v istem času so posneli tudi videospot za skladbo Šnopcarska, ki je bil ravno tako kot prvi posnet z ekipo TV Golice. Izid zgoščenke so obeležili z velikim koncertom z uglednimi gosti. V jeseni 2011 je izšel že drugi CD z naslovom Čas, ki pa so ga obeležili z velikim koncertom v športni dvorani Horjul. Za skladbi Čas in Ljubosumje sta bila posneta tudi videospota. Oktobra 2013 je bil na vrsti izid tretje zgoščenke z naslovom 10 let in veliki koncert ob 10. obletnici delovanja, na kateri so skladbe Zlato pero, V ljubezni ni laži in Polhov Gradec, ki govori o legendi nastanka imena za kraj, v katerem so Jurčki tako rekoč doma. S to skladbo so se predstavili tudi v velikem finalu Razglednice Slovenije oddaje Na zdravje. Srčne rane pa so osvajale tedenske in mesečne lestvice po številnih radijskih in televizijskih postajah po Sloveniji (Radio Veseljak, Radio Maxi, Tv Celje, RTS, Štajerski val, Murski val, Radio 94, Radio Sraka, Radio Urban, Radio Univox, Zeleni val …). S pevko Martino, ki so jo oktobra 2018 povabili k nadomeščanju Tadeje in je nato ostala kar “njihova”, so posneli 3 skladbe: Mami, ki je posvečena njeni stari mami, navihano polko Tašča in Poročno, s katero želimo pospremiti pare v srečen zakon. Za vse tri skladbe je Martina prispevala besedilo, pri valčkih pa v sodelovanju z Juretom tudi glasbo. Pod aranžmaje se pod- pisujeta g. Tadej Mihelič in g. Milan Kokalj. Za oba valčka so posneli tudi videospota na zelo lepih lokacijah, in si jih lahko ogledate na spletu. Pripravljajo pa še eno polko, ki jo bodo premierno izvedli na poslovilnem koncertu, ki bo 14. 10. 2023 v športni dvorani OŠ Polhov Gradec. »20 let ni kar tako!« bodo prepevali v Polki za slovo. Jurčki so se odločili, da zaključijo z aktivnim delovanjem. »Po vseh teh lepih, pestrih letih delovanja je prišel čas, ko si zaželimo biti več časa s svojimi najdražjimi,« nam zaupajo. »Radi smo se razdajali ob glasbi, popestrili poroke, abrahame, razne druge obletnice, koncerte, oddaje … Večkrat je to »filter« za vsakdanji stres. Ob zahtevnih službah pa včasih zmanjka energije za najdražje,« povedo. Zato so se odločili, da se poslovijo v slogu, s koncertom, s katerim se želijo zahvaliti publiki za podporo, zvestobo in vso energijo, ki so si jo izmenjali na skupnih srečanjih. Tudi veliko prijateljstev se je spletlo v tem času, za katere so zelo hvaležni. »Veseli bomo, če boste z nami proslavili 20 let delovanja in se skupaj z nami še zadnjič poveselili!« Poskrbeli so tudi za glasbene goste, po koncertu pa bo za ples poskrbel ansambel Pogum. Vabljeni! Postani gasilec tudi ti! Vidnejši uspehi • Letni Veseli vrtiljak 2007 radia Veseljak – 1. mesto za skladbo Slovenska pesem • Slovenski slavček 2008 – zlati slavček • Graška gora 2009 – bronasti pastirček za skladbi Zadnja noč in Pomladne radosti • Graška Gora 2010 – bronasti pastirček za skladbi Poiskal nekoč bom tebe in Ples v dežju, 2. nagrada za besedilo za skladbo Poiskal nekoč bom tebe • Škofja Loka 2011 – nagrada za najboljše besedilo za skladbo Vigred • Letni Veseli vrtiljak 2011 radia Veseljak – 2. mesto za skladbo Čas • Finale oddaje Na Zdravje – Razglednica Slovenije Skladbe Čas, Šnopcarska, Slovenska pesem, Zadnja noč, Ljubosumje, Polhov Gradec, Zlato pero, Doktor 1A, Snežna polka, V teh dneh je marsikje v okolici gasilskih domov slišati in videti otroški vrvež. Novo šolsko leto prinese s seboj tudi novo sezono gasilskih tekmovanj in drugih dejavnosti za otroke in mladino. Vzgoja za vrednote, ki jih prinaša gasilski poklic, se začne že zgodaj, pri rosnih šestih letih se najmlajši lahko že vključijo v gasilske vrste. Tako se začne vzgoja in pridobivanje znanja, veščin in vrednot gasilskega poklica in poslanstva. Ne gre samo za tekmovanja, poudarek je predvsem na povezovanju in učenju sodelovanja, skupnega in timskega dela. Številne veščine in znanje, ki jih otroci pridobijo v dejavnostih v gasilskih društvih, potem ponesejo skozi življenje. Tudi v društvih Gasilske zveze Dolomiti se zavedamo pomembnosti in vloge dela z mladimi, ki je ključna za nadaljnji razvoj društev in gasilske organizacije kot celote. Ob tem naj gre zahvala vsem društvom, vodstvom, predvsem pa mentorjem, ki se tega zavedate in svoj prosti čas namenjate delu z mladimi. Vabimo tudi vas, da v množici dejavnosti otroke spodbudite, da se vključijo v aktivnosti gasilskih društev. Pri delu z mladimi in najmlajšimi je ključna tudi podpora staršev in vzgojiteljev. Gasilska organizacija, predvsem pa prostovoljna gasilska društva, so ključna središča v kraju, lokalni skupnosti, ki priskoči na pomoč, ki spodbuja k sodelovanju, marsikje so gasilska društva osrednja točka povezovanja in dogajanja v kraju. Tako gradimo skupnost, na katero se lahko zanesemo v vseh okoliščinah. Vsem mladim in najmlajšim velja povabilo, da se oglasite v najbližjem gasilskem domu, kjer vam bodo mladi in mentorji z veseljem predstavili, kako postati gasilec. Bodi faca in postani gasilec tudi ti! Gasilska zveza Dolomiti 38 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 39 Poetični obredni dogodek »Ko se te dotakne ljubezen sveta« Polhov Gradec, 28. avgust Prvotno smo ustvarjalke želele objeti več kot tristoletno lipo in v njeni senčici izpeljati dogodek, a so bile slaba vremenska napoved in močne padavine razlog, da se je dogodek zgodil v čudovitem ambientu Polhograjske Graščine. Dramaturginja dogodka Romana Ercegović je želela s soustvarjalci sporočiti, kako si lahko kljub življenjskim stiskam, ki so jih razdejale poplave po Sloveniji, pomagamo in tolažimo s poezijo in glasbo. Vsaj malo. Zato je bil obredno poetični dogodek dobrodelne narave. Ustvarjalci smo se poleg treh domačink združili iz različnih koncev Slovenije: s Štajerske, Gorenjske, Dolenjske. Združila nas je ljubezen do duhovno globokega in širokega doživljanja življenja samega in sveta. Prepletali smo se med avtorsko poezijo, ki so jo predstavile pesnice Katja Premrl, Špela Sečnik, Romana Ercegović in pesnik Andrej Debeljak, ki je tudi sam bil deležen vodne ujme. Sopranistka Mojca Marija Bedenik nas je z angelskim petjem popeljala v višave, na klavirju jo je tenkočutno spremljala pianistka Katalin Peter. Amina Manda, prav tako profesionalna glasbenica, pa nas je objela v nežni spremljajoči zvočni kopeli tibetanskih in kristalnih posod. Za konec smo skupaj s publiko počastili tristoletno lipo in vsi srčno zapeli Lipa zelenela je. Saj pomnite: “Lipa zelenega je, tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raju.” Romana Ercegović je na družabnem omrežju zapisala: »Ko se me dotakne tako, da ostanem brez besed od same globine Lepote ... Hvala, hvala čudovitim soustvarjalkam in soustvarjalcem, hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi dogodka, in vsem, ki ste bili z nami.« Tudi iz publike je bilo čutiti ganjenost. Gospa, ki je prišla z možem, je komentirala: »Vaša prireditev je bila ena najlepših, če ne najlepša od vseh, na katerih sem bila. Čisto naju je prevzela.« Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Boru Bevcu in Ajdi Kozjek iz Polhograjske graščine, ki sta nam prijazno priskočila na pomoč pri realizaciji dogodka. Za konec pa še dotik poezije. Plast za plastjo se lušči bolečina, plast za plastjo se rojeva tišina. Tišina, ki hrani, tišina, ki sliši, mir znotraj mene in ne zlomljenih misli. Plast za plastjo se prostor ustvarja … … za vse dele mene, ki so bežali, za vse dele mene, ki so zaspali, za vse dele mene, ki niso znali. Katja Premrl (iz pesmi Cela) Potem enkrat, ko se umaknejo deroče vode, ki so razdejale ptičja gnezda; ko je očiščeno blato s tal in sten domovanj, z dvorišč in cest, se vsepovsod zablešči nekaj krvavordečega. informacije so objavljene na spletni strani https://www.kud-dobrova.si/abonma-gledaliske-skupine-2023-2024. Poleg redne prodaje abonmajskih vstopnic bo nakup možen tudi na dan prve predstave od 17:30 naprej v kulturnem domu na Dobrovi. Za več informacij pišite na gsdobrova@gmail.com Vljudno vabljeni! Božanski otrok sije v tebi, tudi ko se zdi, da trpkosti življenja obtežijo vse, kar je lepota dala. Tudi ko se zdi, da je vse lepo le nedosegljiv raj. A kar je bilo rojeno, je v svetem telesu tvojega bitja zapisano in živo, živo v tebi. Romana Aniya Ercegović (iz pesmi Spomni se lepot svojih) Beremo in širimo obzorja na novem bibliobusu Potujočo knjižnico lahko v naši občini obiščete enkrat mesečno na spodnjih lokacijah: • v Brezju (med 17:45 in 18:45, zadnji ali predzadnji četrtek v mesecu) • v Dvoru (med 15:45 in 17:00, prvo ali drugo sredo v mesecu) • v Zalogu (med 17:30 in 19:00, prvo ali drugo sredo v mesecu) Občina Dobrova - Polhov Gradec Iščem iskrice v očeh. Všeč mi je ta ogenj, ki prihaja iz človeških duš. Ta pristna radost. Kje na poti jo izgubljamo, kaj ugaša te iskrive oči? Po svetu bom hodila in pristno radost bom živela. Za vse iskrive oči – na vse strani in tja v daljavo. Špela Sečnik (iz pesmi Iskrive oči) Dragi ljubitelji gledališča! Gledališka skupina KUD Dobrova v sezoni 2023/2024 po dolgem premoru ponovno organizira gledališki abonma. Od oktobra 2023 do februarja 2024 bo v kulturnem domu na Dobrovi na ogled izbor štirih kvalitetnih predstav ljubiteljskih gledališč. Cena abonmaja je 30 €. Abonmajske vstopnice so prenosljive. Za mlajše od 18 let abonmajskih vstopnic ne ponujamo, so pa za njih na voljo posamezne vstopnice (za izven) po ceni 5 € na predstavo. Program abonmaja in tudi vse podrobne Nekaj iz česar se tkejo brvi in gradijo mostovi. Nekaj zaradi česar nisi sam, tudi ko si sam in bi si želel biti mrtev. Človeško srce čuteče sočloveka. Andrej Debeljak (iz pesmi Naplavljene pesmi 2) Program sekcije ŠUS 2023/2024 V kulturni dvorani Dobrova Enkrat mesečno nekatere naše kraje obišče Potujoča knjižnica. Zvrhana zbirka vseh zvrsti knjig in literature se tako približa tudi našim občanom. Precejšni del avtobusa, ki prevaža bogastvo znanja, je namenjen tudi otroškemu kotičku, ki je še posebej dragocen. Obiskovalci Potujoče knjižnice pa ste gotovo opazili, da je bil tokrat avtobus drugačne barve. Mestna knjižnica Ljubljana je namreč dobila nov, sodobni avtobus. Vrednost novega avtobusa znaša 365.292,40 evrov, del sredstev pa je prispevala tudi naša Občina. Zunanja podoba novega avtobusa nosi simbole različnih občin, ki jih bibliobus obiskuje. Ob prihodnjem obisku preverite in poiščite želod kot simbol naše občine Dobrova - Polhov Gradec. V enem mesecu potujoča knjižnica obišče 47 postajališč v 10 občinah, letno pa prevozi več kot 10 tisoč kilometrov. Ker branje širi naša obzorja in ker je obisk bibliobusa tudi lepa priložnost za druženje, vas Občina Dobrova - Polhov Gradec skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana vabi, da obiščete novo Potujočo knjižnico. Igranje namiznega tenisa in družabnih iger (šah, tarok, poker, balinčki …) Termini: ponedeljek: 17.00 – 18.30 (za mlajše), 18.30 – 21.00 (za odrasle), sreda: 18.30 – 21.00 (za odrasle). Stik: Uroš Japelj (031 260 357) Delavnice za vse generacije Prijavite se lahko do konca septembra na spodaj navedene kontaktne številke. Delavnice se začnejo meseca oktobra. Več informacij prejmete pri mentorjih delavnic. • Delavnica izdelovanja iz gline (6 delavnic) • Delavnica risanja in slikanja (6 delavnic) Informacije in prijava na delavnici: David Pirnat 031 808 737 • Fotografska delavnica (5 delavnic) Informacije in prijava: Andrej Nagode 041 227 090 • Delavnica kvačkanja (10. delavnic) Informacije in prijava: Karmen Režek 031 626 447 • Energetska vadba (1-krat tedensko) Informacije in prijava: Anja Japelj 041 384 484 39 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poletni pohodi DU Polhov Gradec kih ulicah čez Hudičevo brv do Škofjeloške plaže Puštal. Danes te brvi ni več, ker so jo odnesle poplave. Peljale smo se tudi v Gozd Martuljek in se vzpele do slapov ter nato v Kranjsko goro na avtobus. Zadnji avgustovski dan smo zaključile z vožnjo ladjice Zlatoperka. Peljale smo se iz Ankarana do Pirana. Med plovbo smo naleteli na presenečenje, pred nami se je pojavilo velika jata delfinov, ki so plavali pred našo barko. To je bilo res veselje gledati. Iz Pirana smo se sprehodile ob obali do avtobusne postaje Portorož. Tako je naše pohodništvo polno veselja in ne pričakovanjih presenečenj. Zraven pa še veliko gibanja, saj vsakič prehodimo najmanj 10 do 15 km. Anica Peklaj 40 52 prvošolcev na OŠ Dobrova Letos so nas poti vodile po celi lepi Sloveniji. Ker smo mala skupinica, se odpravimo kar z redno linijo avtobusa ali vlaka. Tako smo se z vlakom odpravile v Ptuj, se povzpele na grad, kjer je lep razgled na samo mesto. Z gradu smo se spustile do reke Drave, nato do Ptujskega jezera, okoli katerega je urejena 13 km sprehajalna pot. V Mursko Soboto smo se peljale z avtobusom, od tam pa pot pod noge, do Soboškega jezera. Okoli jezera je lepo urejena krožna sprehajalna pot, ki smo jo prehodile v uri. Ogledale smo si tudi Regijski center Expano. Prehodile smo še del poti okoli Cerkniškega jezera. V Dolenji vasi je bilo gnezdo s štorkljami, iz katerega so se že vzpenjale male glavice. V Škofji Loki smo si ogledale grad, kjer je muzej njene preteklosti. Potem smo se spustile na Mestni trg, po oz- CMYK V petek, 1. septembra, je prag naše šole prestopilo 52 ponosnih prvošolcev in njihovih staršev. otroke, ki so se razdelili v dva oddelka. Za prvošolce je sledila ustvarjalna delavnica, na koncu so se še posladkali. Nato pa s starši nadaljevali svoj prvi šolski dan. In kaj je bilo nadobudnim prvošolcem najbolj všeč? Povedali so, da so uživali v poslušanju pevskega zbora, ogledu dramSprejem je bil prazničen. Do prireditvenega ske igre. Všeč jim je bila ustvarjalna delavnica prostora so odšli skozi špalir najstarejših šolar- in tudi to, da so spoznali najstarejše otroke šole. jev – devetošolcev. Sledil je kulturni program, ki Generaciji 2023/24 želimo uspešno, vedoželjso ga pripravili učenci šole pod mentorstvom ge. no in ustvarjalno šolsko pot. Učiteljice 1. razredov Marše Plohl Turk. Razredničarki sta poklicali Srečanje polhograjskih prvošolčkov 15. junija 2023 smo imeli srečanje dvaindvajset učencev – prvošolčkov, ki so stopili v hram učenosti jeseni leta 1956. Osnovna šola v Polhovem Gradcu je v tistem času imela v posesti Polhograjsko graščino, kjer so izvajali osnovnošolski pouk. Naš takratni razred je imel triintrideset učencev s tovarišico Vido Gostič. To je bilo njeno prvo poučevanje. Od takrat je minilo 67 let. Življenje nas je popeljalo v širni svet, vsakega posebej z življensko modrostjo, ki nam jo je v naši mladosti dala tudi tovarišica Vida Gostič s svojim zgledom, pedagoškim zagonom in avtoriteto učiteljice, ki smo jo vsi spoštovali, cenili in smo ji še danes hvaležni iz vsega srca. Naša vzornica je na dan našega srečanja praznovala devetdeset let. Naše srečanje je bilo čustveno in čarobno, saj smo stopili nazaj v otroška leta, podoživljali tisti čas, razne zgodbe in dogodivščine, bili smo zelo veseli in srečni. Čas je pustil tudi sledi na naših obrazih, tako da se po več kot šestih desetletjih nismo vsi spoznali, seveda smo ostali isti, samo drugačni. Naša tovarišica Vida Gostič nas je pozdravila v svojem temperamentnem stilu in veselem pozitivnem duhu z besedami, ki jih citiram: “Nikoli mi ni bilo žal, da ste mi bili zaupani. In srčna hvala vam za vaše vabilo na današnje ponovno srečanje. Zares sem vas rada imela, zares sem rada z vami delala in zares mi je prelepo pri srcu, ker vas imam danes spet tu pred seboj. Pozlatili ste mi mojih 90 let. Neverjetno, kaj ste mi »zakuhali«.” Tovarišici Vidi smo v imenu celega razreda podarili ročno izdelana plaketo v zahvalo za njen trud in travniški šopek cvetja, v katerem so vtkane naše lepe misli in želje, da praznuje še mnogo let! Gospa Vida nam je tudi povedala, da je bila med drugo svetovno vojno odpeljana za štiri leta v taborišče Dachau, bilo ji je osem let. Podarila nam je pesnitev trpljenja njenih otroških let: Najlepša leta življenja. Ob poslušanju smo imeli vsi solzne oči in v mislih, da se kaj takega nikoli več ne bo ponovilo! Zaključek našega srečanja je bil zelo mladosten, prijeten in vesel. Naša priljubljena tovarišica nas je presenetila s slastno torto, ki jo je naredila sama, v kateri je bilo vloženega veliko truda in ljubezni. Franc Trobec je potegnil harmoniko, vrstile so se polke in valčki, tako da so vsi bivši učenci plesali z našo priljubljeno tovarišico. Mimi Plestenjak je pripravila čajanko s slastnimi prigrizki in penino. Ida Kačič, Cveto Pustovrh in Franc Nartnik so zelo aktivno sodelovali pri pripravi srečanja. Ajda Kozjek, kustosinja muzeja v Polhovem Gradcu, pa je omogočila to srečanje v Polhograjski graščini. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji srečanja, srčna hvala! Cveto Pustovrh Najlepša leta življenja O, zlati čas, neskrbni čas mladosti ... vzdihuje svet in še bo vzdihoval in si v nadležnih letih žalostne starosti želel, da čas bi bil obstal. Pač tudi jaz tedaj, ko bom sivela, se spomnim kdaj preteklih mladih dni, vendar nazaj ne bom si jih želela. Bilo mi je osem let, osem mladih, prestrašenih let, ko so nas v živinske vagone nagnali, kakor živali, in odpeljali v daljni neznani svet. Bilo mi je osem let, osem rosnih in nežnih let, ko so nas v smrdeče barake, polne stenic in uši, sredi tuje noči prignali. In potem glad, vsak dan glad, vsak dan krivica, udarci in kri, globoko udrte oči in vendar upanje, vera v pomlad. Letnik prvošolcev 1956 Vsak dan željni pogledi v toplo domačo stran na njivo s požeto ajdo, na težko obloženo brajdo, kot je ostalo za nami na tisti jesenski dan. In štiri leta vsak dan na njivi požeta ajda in štiri leta vsak dan nad hišo neobrana brajda in štiri leta vsak dan neskončno število enakih misli, vzdihov, besed: kdaj, če sploh kdaj, iz te črne groze zbudimo se v beli svet? In štiri leta vsak dan sredi obupa ali sredi najslajše želje košček granate v srce. čas bombnih napadov, nasilja, ponižanj, gladu, čas taborišč, krematorijev, čas vladavine fašizma, čas krvoločnosti brez vesti in sramu. O, blazni čas! Čas moje mladosti, Umiranje bitij dragih, v prsih srce krvaveče - o, leta najlepša v življenju, leta mladosti in sreče! Kam in kako in po kaj naj se vračam? Mar naj želim si vrnitve trpljenja, obupa, strahu? Ostani, mladost izgubljena, kjer si, spomin nate samo boli. In vi, ki rojeni v srečnejšem ste času, kako naj vam dopovem, koliko vreden košček je kruha, koliko vredna ljubeča je dlan, koliko vreden svoboden in sončen in srečen je dan. Vida Gostič Hojak 40 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 41 20. Planinski tabor PD Šentjošt Mojstrana, 9. 7.–15. 7. 2023 – Čas neizmerno hitro beži in tako je za nami že 20. Planinski tabor MO PD Šentjošt. 38 mladih nadobudnih planincev je za en teden zamenjalo udobne postelje s šotori na tabornem prostoru v Mojstrani oz. Mlačci. V nedeljo, 9. 7. 2023, se je v Šentjoštu že zgodaj dopoldne slišal vrvež razigranih otrok, ki so komaj čakali, da še zadnjič pomahajo staršem in se odpeljejo novim dogodivščinam naproti. Najmlajši, predšolski otroci iz vrtca Šentjošt in vrtca Polhov Gradec, so se že kar prvo popoldne odpeljali v Kranjsko Goro na obisk Kekčeve dežele. Vsi ostali udeleženci tabora pa so se odpravili na kratek pohod pred kosilom, se nato namestili v šotore in razdelili v skupine, ki so dobile prav izvirna imena. Kljub večernemu vrvežu v šotorih se je prvo jutro začelo zares. Ko smo vsi še spali, se je najstarejša skupina prebudila že okoli štirih zjutraj. Dobro opremljeni in pripravljeni so se z izkušenimi vodniki odpravili na Triglav čez Plemenice. Na tabor je že posijalo sonce, ko so na zajtrk prihajale vse ostale skupine in se pripravile za prvi pohod. Najmlajša skupina se je odpravila do Martuljških slapov, ostali dve skupini pa na Macesnovec in v dolino Vrat. Popoldne je minilo ob različnih igrah, brodenju ob reki Savi, kartanju v šotorih in predavanju o ptici Belki, ki ga je za nas pripravil Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje ptic Slovenije. Predavanje je bilo izredno zanimivo in otroci so imeli nešteto vprašanj, na katera so dobili odgovore iz prve roke. V tem smo obnavljali naše znanje o benu vse do Golice. Ostali dve planinstvu. Planinski tabor je skupini sta osvojili Jerebikovec namenjen tudi izobraževanju in Dovško Babo. Popoldne smo mladih planincev, zato so nas se pripravljali na zaključni večer kot vsako leto obiskali gorski in piknik. Sledil je čudovit večer reševalci iz Mojstrane in nam pod objemom gora, s tabornimi predstavili njihovo pomembno porokami, petjem ob ognju in delo in nas poučili, kako varno v obujanju spominov na lepa dogore. Po napornem dnevu pa še živetja na taboru. zaslužena pica in taborni ogenj. V soboto smo poiskali vse Po dežju vedno posije sonce izgubljene nogavice, spakirali času so starejši fantje nabirali in v petek smo se prebudili v v kovčke in pospravili šotore za drva po gozdu in zakurili ogenj sončno jutro. Najstarejša skupi- naslednje planince iz Obalneter pripravili palice za peko hrena se je že zgodaj odpravila pro- ga planinskega društva Koper. novk na ognju, kar je bila naša ti Dovški Babi in naprej po gre- Ker nam je ostalo še nekaj časa, večerja. Ob ognju in kitari smo zapeli še nekaj pesmi in se utrujeni odpravili v šotore. V torek so si vse skupine nabirale izkušnje plezanja na naravni plezalni steni ob taboru in vrvni ograji, kjer so se učili samovarovanja in vpenjanja s karabini. Po kosilu nas je vročina premagala, zato smo se popoldne z avtobusom odpravili na kopanje na jezero Jasna v Kranjsko goro. Najpogumnejši so zaplavali, ostali pa smo uživali na soncu, kartali, masirali in si pripovedovali zanimive zgodbe. Najmlajša skupina iz vrtca se je pred plezanjem odpeljala v dolino Vrat, se sprehodila po dolini in občudovala visoke gore okoli njih, na katere se bodo podali, ko bodo malo starejši. Ker so v torek že odhajali domov, pa jih je čakal še krst, ker so bili prvič na taboru. Vsi so bili zelo pogumni in veseli, da so lahko 3 dni uživali v naravi s prijatelji, se igrali, tekali in seveda hodili v hribe. V sredo je bil ponovno dan za planinski pohod in kljub temu da nas je občasno preganjal dež, smo se uspešno povzpeli na Trupejevo poldne in JerebiV sredo, 6. Društvo upokojencev Dobrova kovec. Popoldne se je prikazalo septembra, smo se “Mladi po srcu” od leta 1953 sonce in vsi smo se razveselili člani DU Dobrova obiska smučarke Mete Hrovat, odpeljali na izlet v Nepozabno Porabje ki nam je z veseljem pripoveIzlet v Porabje 6. 9. 2023 je bil Porabje. dovala o svoji smučarski karieri čudovita strokovna ekskurzija in ciljih za naprej. Zvečer, ob za vse “mlade po srcu” iz DU tabornem ognju, nam je najstaZa popotnico nas je zbudil Dobrova in nepozabno doživerejša skupina pripravila »Tabor lep sončen zgodnje- jesenski tje, ki nam bo še dolgo ostalo ima talent«, ki nas je nasmejal dan. Poln avtobus nas je ob 6. v naših srcih. Po Porabju nas je do solz, pozno v noč pa je sleuri odpeljal z Dobrove skozi Prdila še nočna igra Krompir in lekijo in Prekmurje vse do Mo- vodila domačinka gospa Maričebula. noštra na Madžarskem, kjer so jana Sukič, prof., prevajalka in V četrtek dopoldne smo se vse nas pričakali prijazni domačini vodnica, ki nam je predstavila in nam razkazali bogato kul- zgodovinska dejstva o Porabju, skupine podale na Slap Peričnik. turno dediščino ter predstavili znamenite može in žene, ki so Popoldne nas je spet »preganjal sedanje aktivnosti in življenje sooblikovali zgodovino Poradež«, zato smo se odpravili v Slovencev na Madžarskem. bja. Pod njenim strokovnim Slovenski planinski muzej, kjer smo lahko »zapravili« še zadnji denar za sladoled, se poslovili in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo. Kje in kdaj pa še sporočimo. Ob zaključku 20. Planinskega tabora bi se zahvalili vsem staršem, ki nam že 20 let zaupate svoje otroke. Vsem vodnikom, mentorjem in spremljevalcem, kuharjem in tudi vsem, ki nam priskočite na pomoč pri postavljanju in podiranju tabora, občini in PZS Slovenije. Zahvaljujemo se tudi PD Šentjošt, ki nas je ves ta čas podpiral in omogočal, da smo v dvajsetih letih že kar dobro spoznali kraje in doline pod Alpami in se povzpeli na številne planine, hribe in gore naše lepe alpske Slovenije. Otrokom smo omogočili nepozabne tedne v gorski naravi pod šotori in jih vseživljenjsko izobraževali za varno pot v gore. Upamo na še veliko lepih in varnih tabornih let. Mateja Maček Mladi po srcu smo obiskali rojake v Porabju vodstvom smo si ogledali muzejsko Kuharjevo zbirko v Gornjem Seniku in tamkajšno lepo cerkev, nato mogočno baročno cerkev v Monoštru, Muzej Pavla Augusta v Monoštru in v Števanovcih Muzej železne zavese. Gospa Marijana nam je predstavila tudi sedanjipoložaj Slovencev v tem lepem koščku srednje Evrope, kjer že stoletja živijo Slovenci in pestro kulturno delo v okviru Slovenske kulturne zveze. Društvo upokojencev Porabje in aktivnosti nam je predstavila gospa predsednica Marijana Fodor. V konferenč- ni dvorani hotela Lipa nam jezapela upokojenska pevska skupina in z domačim ljudskim petjem pobožala naša srca. Za strokovno vodenje in za izjemno prisrčen sprejem in za predstavitev bogate kulturne in zgodovinske dediščine Porabskih Slovencev insedanji položaj smo se zahvalili s spominki na Dobrovo in s knjižnim darom naše Občine Dobrova - Polhov Gradec. Knjižni dar naj bo v spomin našim gostiteljemin vabilo za obisk Dobrove in Blagajeve dežele v okrilju Polhograjskega hribovja. Sprejem v hotelu Lipa v Monoštru je bil prijazen in dobro kosilo nam je odlično teknilo. Tudi na poti v Porabje smo imeli lepasrečanja. Zjutraj so nas lepo sprejeli v Marianumu v Veržeju in na poti domov smo doživeli odlično pogostitev na zanimivi socialni in ekološki kmetiji Korenika. UI Turizem Urša Sreš in vodnik Bogdan Jazbec ter prevoznik Eurotour so brezhibno izpeljali zahtevno ekskurzijo v zadovoljstvo vseh 46 potnikov. Na Dobrovi, v Blagajevi deželi v objemuPolhograjskih dolomitov,z veseljem pričakujemo “mlade po srcu” iz Porabja. Za DU Dobrova Anton Grosek 41 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 42 NOČ GODBE 2023 GODBA DOBROVA POLHOV GRADEC Prireditev povezuje: Jure Sešek Z G l o i k s o v o e t b a d o Petek, 20 . oktober ob 20. uri Nedelja, 22 . oktober ob 17. uri Športna dvorana na Dobrovi NOC GODBE 2023_oglasNasCasopis_280x196mm.indd 1 15. 09. 2023 11:38:14 Zvoh na Krvavcu V rahlo meglenem jutru smo se odpeljali proti Cerkljam na Gorenjskem. Za pohod na Zvoh se je 12. 9. 2023 odločilo kar 54 pohodnikov DU Dobrova. Po rahlo poškodovani cesti od nedavnih neurij smo se pripeljali do spodnje postaje žičnice na Krvavec. Tu nas je pozdravila gospa Karmen, predstavnica RTC Krvavec, ki nam je kljub neobratovanju žičnice ob torkih omogočila, da smo se z njo lahko popeljali na Krvavec. Nekaj časa smo hodili po cesti, potem pa zavili na stezico in se začeli vzpenjati proti Domu na Krvavcu. Malo zasopli pa tudi potni smo prispeli do Doma na Krvavcu. Tu smo se odžejali in si privoščili malico iz nahrbtnika. Nadaljevanje poti nas je vodilo mimo največjega televizijskega odajnika v Sloveniji in naprej malo pod vrhom Krvavca (1853 m) proti najtežjemu delu današnje poti, vzponom na Zvoh. Nekaj pohodnikov se je odločilo, da na vrh ne gredo in da nas bodo počakali na križišču, od koder se bomo potem skupaj vračali. Večina pa je zagrizla v breg in po nekaj sto metrih prišla na vrh Zvoha (1971 m). Na vrhu smo bili bogato nagrajeni za naš trud. Razgled, ki se nam je ponudil na Kamniško-Savinjske Alpe in nazaj v dolino, je bil res lep. Slabo uro smo uživali na vrhu in se čudili delavcem, ki gradijo novo sedežnico, kaj vse so pripeljali na Zvoh. Bilo je opoldne, ko smo se začeli vračati proti Tihi dolini. V prijetnem klepetu smo prišli v Tiho dolino, do Plaže Krvavec. Tu sta nas že čakali enolončnici z joto in ričetom, ugo- tovili pa smo tudi, da tako poceni piva že dolgo nismo pili. Pred nami je bila še slaba ura hoje, zato smo jo zopet, kar po smučišču, nadaljevali do brunarice Sonček, kjer sta nas že čakala prava pastirja z Krvavca, Marko in Franci. Ura druženja z njima je hitro minila. Izvedeli smo veliko o njihovem življenju, delu in obveznostih, ki jih imajo pastirji do svojih živali, pa tudi do narave. Morali smo se posloviti, saj so nas že čakali žičničarji, ki so ponovno samo za nas zagnali žičnico in nas prepeljali v dolino, kjer nas je že čakal avtobus. Polni vtisov smo na poti domov trem pohodnicam zapeli, saj so pred kratkim praznovale rojstni dan. Seznanili pa smo se tudi z oktobrskim pohodom, ki bo na Stari vrh nad Škofjo Loko. Tekst in fotografija: Vinko Kuder Andrej Plestenjak se govega predsedovanja je rodil 17. septembra je društvo začelo spod1968. V vrste gasilcev bujati tudi delo z mlaje vstopil takoj, ko se dino, prvič so se ekipe v slovo je leta 1984 gasilsko udeležile gasilskih tekdruštvo ustanovilo. movanj, član članske Takoj se je začel tudi ekipe je bil tudi sam. izobraževati. Že istega Aktiven je bil tudi v leta je opravil osnovno organih Gasilske zveusposabljanje za gasilze Dolomiti. Za svoje ca, 2 leti kasneje pa še delo je prejel značke nadaljevalni tečaj. za dolgoletno delo, priZavedanje, da bo znanje gasilske zveze zaradi bližine svojega 3. stopnje ter gasilsko doma med prvimi, ki odlikovanje 3. stopnje. bodo prišli v gasilski Andrej je svoje delo dom in na intervenciopravljal predano in jo, ga je gnalo tudi k pridobivanju novih zavzeto. Zelo si je prizadeval za naznanj in veščin. Tako je opravil tečaj za predek kraja in dobro počutje v njem. strojnika, nosilca izolirnega dihalnega Opazil je potrebe, spodbujal k napredku aparata, uporabnika radijskih postaj, in mnogokrat tudi sam poskrbel, da so usposabljanje za delo z motorno žago bile ideje uresničene. Prizadeval si je za ter tečaj za bolničarja. Poleg naštetih prepoznavnost Črnega Vrha. Bil je pospecialnosti je leta 1999 opravil tudi te- budnik in soorganizator vsakoletnega čaj za nižjega gasilskega častnika ter do zaključka motoristične sezone, dneva leta 2017 napredoval v nižjega gasilskega odprtih vrat vremenskega radarja na častnika 2. stopnje. Pasji ravni ter drugih dogodkov in priZnanje, odgovornost, skrb za sočlo- reditev v kraju. V zadnjih letih je skrbel veka in želja po napredku gasilcev in tudi za delovanje bifeja Dom. Sodeloval društva so botrovali k temu, da je bil in vodil je številne delovne akcije v gasilleta 1998 izvoljen skem domu, skrbel za predsednika dru- Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. za njegovo ureještva, od leta 2003 do A kar ni njeno, nam ne more vzeti. nost notranjosti in 2013 pa je bil njegov In to, kar je neskončno dragoceno, okolice. Bil je zgled podpredsednik. V je večno in nikdar ne more umreti. predanega gasilca. tem obdobju se je Svetlana Makarovič Ves čas je k sodeintenzivno urejala lovanju v društvu okolica doma krain kraju vključejanov, spodnji prostori doma krajanov val tudi svojo družino. ter izvajalo dejavnosti na področju Vsi, ki smo ga poznali, z njim delali in povezovanja in sodelovanja z ostalimi soustvarjali, ga bomo pogrešali. organizacijami v kraju, še posebej pa s Prostovoljno gasilsko društvo pobratenim PGD Nadgorica. V času njeČrni Vrh Andreju 42 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 43 Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani Prejšnji mesec sem v nagovoru poudaril, da so med nami po počitnicah spet otroci, ki se na poti v šolo bolj ali manj razposajeno udeležujejo prometa. Moram izkoristiti priložnost, da se vsem udeležencem v prometu posebej pa gasilkam in gasilcem zahvalim za vaš prispevek, da so prvi tedni šolske realnosti potekali varno in nemoteno. Za svojo varnost in varnost naših najdražjih lahko največ storimo sami, tako z zgledom kot tudi vzgojo otrok, ki jih naučimo samostojnosti in samozaščitnega vedenja v skupnosti. Verjetno se sami niti ne zavedamo, koliko je vredno to, da živimo v varni deželi in varni občini. Argentinsko-slovenska družina, ki se je pred nedavnim preselila v Slovenijo, je med obiskom nenehno poudarjala, da je bil prav občutek varnosti v naši deželi tisti, ki je pripomogel k njihovi težki življenjski odločitvi. Marsikateri od vas mogoče zaznava, da se preko naše občine gibljejo tudi migranti iz azilnega doma, ki iščejo nove priložnosti za življenje. Naj vam v zvezi tega povem, da tudi take dogodke skupaj s policijo analiziramo in jih evidentiramo. Omenim naj še to, da nasilnih dogodkov na našem območju ne beležimo. Menim, da je prav, da se zavedamo, da smo del nekakšne globalizacije in njenih posledic, vendar nikakor ni nobenih vzrokov za preplah ali kakršno koli nestrpnost. V našem okolju se občasno pojavi tudi posamezna kraja predmetov in vlomi v stanovanja, zato je še posebej pomembno, da se med seboj dobro poznamo, se vedemo samozaščitno in odgovorno ravnamo s svojo lastnino. Le s tesnim povezovanjem bomo lahko zadržali tako visok nivo varnosti v naši butični in prija- zni lokalni skupnosti. Danes sem se nekoliko razpisal o temi, ki se je do sedaj nisem dotikal. Zavedam se, da vse napisano že veste, vendar ni nikoli odveč, da si spomin nekoliko osvežimo in ne zaspimo na dosežkih. Prav je, da se dotaknem na kratko tudi tega, da smo skupaj z Domom upokojencev Vrhnika, kjer so pripravljali dokumentacijo, bili neuspešni na razpisu za sredstva za gradnjo doma za ostarele v Dragomeru. Za ta projekt smo v preteklosti že pridobili nepovratna sredstva, vendar se je na postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja pritožila družina iz soseščine in je ta denar na žalost splaval po vodi v drugo občino. Ja, včasih se kje tudi kaj zatakne, vendar smo z direktorico doma upokojencev na Vrhniki odločeni, da ne odnehamo in iščemo sredstva, ki jih potrebujemo za izvedbo pravnomočnega gradbenega dovoljenja še naprej, dokler ne dosežemo skupnega cilja. Velik cilj pa smo dosegli z odprtjem dveh novih oddelkov vrtca v Dragomeru, kjer je investicija znašala brez DDV več kot pol milijona evrov. Ob tem se želim zahvaliti kolektivu vrtca za pripravo svečanosti ob odprtju in vsem, ki ste sodelovali pri tem, da imajo naši mali nasledniki zavidljivo prijazne prostore za vzgojo in igro. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Odprli nov prizidek vrtca Log – Dragomer, 19. september 2023 – V Dragomerju so se razveselili novega prizidka k tamkajšnjemu vrtcu. Novi prostori so svetli, prostorni in moderni. Celotna investicija je vredna več kot 600 tisočakov. Nov prizidek je velika pridobitev za vrtec, kraj in občino, je na odprtju poudarila ravnateljica Osnovne šole Log – Dragomer, Mihaela Mrzlikar. »Glede na število rojstev v zadnjih letih in predvsem potrebe po dodatnih prostorih za izvajanje drugih dejavnosti, smo se z našim ustanoviteljem in predano ekipo ter sofinanciranjem ministrstva, odločili zgraditi prizidek k obstoječemu vrtcu,« je povedala ravnateljica. V tem šolskem letu vrtec obiskuje 118 otrok, in kot je pojasnila, so vsi otroci iz Občine Log - Dragomer, ki potrebujejo varstvo in izpolnjujejo pogoj 11 mesecev, dobili prostor v vrtcu. Ob tem je še pojasnila, da bodo, če se bo med letom pokazala potreba, odprli še polovični oddelek za najmlajše otroke. Župan: čaka nas še zasaditev dreves Župan Občine Log – Dragomer, Miran Stanovnik je vesel, da so na javnem razpisu dobili izvajalca, ki je ob tem, da je bil najcenejši, tudi eden izmed najboljših izvajalcev v Sloveniji. Povedal je, da so za približno 450 tisoč evrov vreden prizidek pridobili nekaj manj kot 200 tisočakov evropskih sredstev. vrtu. »Veselimo se, da bomo pridobili še kakšno novo drevo na južni strani novega igrišča, da bodo otroci imeli senco, kjer se bodo lahko igrali.« Med gradnjo vrtca je otroška igra na dvorišču nekoliko zamrla, saj je bilo zaradi varnosti treba zapreti precejšen del vrta. Na ta vidik je v svojem nagovoru opozoril tudi župan, ki je dejal, da so morali otroci in osebje med gradnjo precej potrpeti ter dodal, da so bili kljub temu zelo kooperativni, zato je zasluga, da je občina dobila nov prizidek, tudi njihova. Drugi prizidek k vrtcu, prvega zgradili leta 2010 Temu znesku je bilo na koncu potrebno prišteti še sredstva za prilagoditev prizidka staremu delu vrtca, za opremo, za sisteme, ki so nujno potrebni za varnost ter med drugi tudi za ureditev okolice. »Novost, ki je meni zelo blizu in draga, je v igralo preurejeno drevo, ki je ostalo v naši okolici in na katerem se bodo otroci še vedno družili.« Poudaril je, da investicija še ni zaključena, saj ostaja potreba po zasaditvi dodatnih dreves. »Zasaditev dreves je v načrtu, vendar je že sedaj ta investicija velika 616.000 evrov, kar za našo občino ni zanemarljivo. Hkrati pa ne moremo gledati skozi denar, ko govorimo o vzgoji najmlajših, saj so ti naša prihodnost,« je še zaključil Stanovnik. Velika pridobitev Novi prostori so pomembna pridobitev za vrtec pa pravi pomočnica ravnateljice, Petra Krašovic. »Najstarejši otroci so pridobili dve veliki zračni, prostorni igralnici. Seveda nismo pozabili na najmlajše, ki bodo lahko od oktobra urili svoje gibalne spretnosti v eni izmed starih igralnic, kjer bomo zanje postavili poseben poligon. Tudi naš pevski zbor Lučka je v eni izmed starih igralnic dobil svoj prostor, kjer bodo lahko vadili, notri imajo tudi klavir. Vsi, ki potrebujejo dodatno pomoč, bodo ravno tako imeli svoj prostor. To je res velika pridobitev.« V vrtcu so veseli tudi novega igrala iz starega drevesa ter otroškega živžava, ki ga lahko znova slišijo na vrtčevskem Prizidek je dvooddelčen z neto tlorisno površino 185 m2. Obsega dve varstveni enoti z lastnimi sanitarijami ter skupnim povezovalnim hodnikom z garderobo. Dela je izvedel Trgograd. Izvedba projekta bo omogočila organizirano varstvo in vzgojo za vse otroke v občini, ki tega potrebujejo, zagotovila bo manjkajoče prostore in površine za varstvo in vzgojo, enakovredne pogoje za optimalen razvoj vseh otrok v občini ter kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. V vrtcu Log – Dragomer so ob otvoritvi pripravili razstavo, pogostitev s sladkimi dobrotami ter prijeten kulturni program. Številni obiskovalci so si ob tej priložnosti lahko ogledali tudi novi igralnici v kateri so se starejši otroci že preselili v začetku šolskega leta. V. L., foto: V. L. 43 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 44 Deset najpogostejših vprašanj o komunalnem prispevku Log – Dragomer, 10. september 2023 - V občini Log – Dragomer se zaključuje evropsko sofinanciran projekt gradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. objekta na novo infrastrukturo (v tem primeru kanalizacijo) pa je možno tudi obročno odplačevanje komunalnega prispevka, vendar tako, da je celotni komunalni prispevek plačan najkasneje v dveh letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je komunalni prispevek odmerjen. Druga razlika pri odmeri je ta, da se za novogradnjo vzamejo podatki iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri priključevanju obstoječe stavbe na javno infrastrukturo pa praviloma podatki iz uradnih evidenc. Tretja večja razlika pa je, da se pri novogradnji največkrat izda odločbo o odmeri na podlagi vloge stranke, pri priključevanju obstoječe stavbe na javno infrastrukturo pa po uradni dolžnosti. Med poletjem so na novo kanalizacijsko omrežje priključili precejšen del Dragomerja, začenja se priključevanje Loga, na koncu pa bodo na nov sistem priključeni tudi na Lukovici.  Še pred priklopom na javno kanalizacijo pa bodo vsi tisti, ki se še niso priklopili, morali zgraditi hišni priključek in plačati komunalni prispevek. Obvestila o informativnem izračunu komunalnega prispevka  oziroma obvestila, da je bil ta že plačan v preteklosti, so na Občini poslali za območje Dragomerja in skoraj celoten Log. Ker bo večini občanov komunalni prispevek odmerjen prvič, so na Občinski upravi pripravili odgovore na deset najbolj pogostih vprašanj, ki jih zastavljajo občani. 8. Kako pridobljena EU sredstva vplivajo na višino komunalnega prispevka? Skupni stroški predstavljajo vrednost vseh investicij v javno kanalizacijsko omrežje, obračunski stroški pa predstavljajo delež skupnih stroškov, zmanjšanih za druge vire (sredstva EU, države in drugih sredstev). Na višino komunalnega prispevka vplivajo obračunski stroški in ne skupni stroški. Zaradi pridobitve nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada in državnega proračuna se višina komunalnega prispevka znižuje. 1. Kdo mora plačati komunalni prispevek? Komunalni prispevek je prvenstveno urejen v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3), in sicer kot obvezna dajatev občini (določba 226. člena ZUreP-3) zaradi priključitve oziroma uporabe komunalne opreme. V okviru komunalnega prispevka sta zajeta komunalni prispevek za novo komunalno opremo in komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo. Ob tem je potrebno opozoriti, da s plačilom komunalnega prispevka niso poravnani stroški graditve tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. -za novo komunalno opremo: Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je lastnik zemljišča, ki je na novo opremljeno s komunalno opremo iz programa opremljanja ali investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo iz programa opremljanja. -za obstoječo komunalno opremo: Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo pa je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ali ki povečuje bruto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. 2. Ali se moramo obvezno priključiti na javno kanalizacijo? 9. Ker ste pridobili evropska sredstva za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, bi moral biti komunalni prispevek bistveno nižji. Zakaj je prispevek vseeno tako visok? katero se obstoječi objekt do tedaj ni nove odločbe za plačilo komunalnega mogel priključiti ali pa mu ni bila omo- prispevka ni mogoča, saj v tem primegočena njegova uporaba. ru ne gre za izboljšave zemljišča. Občina Log – Dragomer je zato pri Komunalnem podjetje Vrhnika pridobila 3. Zakaj je treba ponovno plačati seznam priključenih. komunalni prispevek, saj smo ga -Občina razpolaga tudi z nekaterimi plačali že ob gradnji hiše? arhivskimi dokumenti oziroma poOdmera komunalnega prispevka se godbami iz katerih je razvidno, da so pripravi zaradi graditve ali izboljšanja nekateri komunalni prispevek za kaopremljenosti. Komunalni prispevek nalizacijo, ki sicer nato ni bila zgrajena, zaradi izboljšanja opremljenosti se odplačali že v obdobju Občine Vrhnika. meri, če se zemljišče opremi z dodatno Tem občanom komunalnega prispevka vrsto komunalne opreme, na katero se ne bo potrebno ponovno plačati, saj so obstoječi objekt do tedaj ni mogel priga že poravnali. ključiti oziroma uporaba katere mu ni Vsem preostalim lastnikom objektov bila omogočena (določba 234. člena ter investitorjem pa občina izdaja odZUreP-3). merne odločne oziroma osnutke. Ob gradnji hiše ste tako plačali koObčinska uprava mora pri izdaji munalni prispevek za tisto komunalodmernih odločb slediti določbam no opremo, na katero se je bilo v času ZUreP-3 ter na podlagi dokumentov gradnje mogoče priključiti (vodovod, s katerimi razpolaga, izdaja osnutke cesta …). Za komunalno opremo – kaodmernih odločb. Šele po prejemu donalizacijo pa komunalni prispevek ni kumentacije s strani občana oziroma v bil odmerjen, zato se odmerja sedaj. primeru, da v določenem roku občan Odlok na podlagi katerega se odpodatkov ne posreduje, občinska upramerja komunalni prispevek je Odlok o va izda dejansko odmerno odločbo. podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Log – Drago- 5.Komunalni prispevek za mer (Ur. List RS št. 173/2020), izdan na kanalizacijo smo plačali že v podlagi določb 218., 227 in 228. člena preteklosti, sedaj pa nam je občina ZUreP-2. ponovno poslala osnutek odmerne Priklop na javno kanalizacijo je obvezen na vseh območjih Občine Log – Dragomer, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija (določba prvega odstavka 11. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na Območju Občine Log – Dragomer). Za priklop na kanalizacijo omrežje je potrebno plačati komunalni prispevek. Ker je na območju občine Log – Dragomer že zgrajena druga komunalna 4. Zakaj morajo nekateri občani oprema (vodovod, ceste, javna razsve- plačati komunalni prispevek, drugi tljava,…) je v večini primerov treba pla- pa ne? čati komunalni prispevek zaradi izboljNekateri občani so komunalni prišanja opremljenosti, ki se odmeri po spevek za kanalizacijo plačali že v preuradni dolžnosti. Do izboljšanja opre- teklosti. -V primeru, da je bil objekt že prikljumljenosti pride, če se zemljišče opremi čen na obstoječo kanalizacijo izdaja s takšno vrsto komunalne opreme, na odločbe za plačilo komunalnega prispevka. Ali se lahko pritožimo? Občina Log – Dragomer občane poziva naj predložijo ustrezno dokumentacijo, če menijo, da je višina komunalnega prispevka napačnega. Vsem, ki bodo Občinski upravi predložili pogodbe ali druge dokumente s katerimi bodo dokazali, da je bil prispevek Pri izračunu višine komunalnega prispevka za kanalizacijo se upošteva vrednost infrastrukture. V vrednosti infrastrukture občina ne sme upoštevati vrednosti pridobljenih EU sredstev, saj tako predpisuje tudi državna uredba - Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, 11. člen. Konkreten primer: Za objekt, ki ima 6. Namesto tistih, ki jim neto tlorisno površino 150 m2 in prikomunalnega prispevka ni potrebno padajoče 800 m2 veliko zemljišče bi v primeru, da občina ne bi pridobila plačati, ga moram zato sedaj jaz evropskih sredstev, komunalni prispeplačati več? vek za kanalizacijo znašal 15.835 EUR. Ne drži. Posameznikovo plačilo Ker je občina pridobila 9 mio EUR komunalnega prispevka ne vpliva na višino prispevka, ki ga morate plačati evropskih sredstev, se je osnova za izvi. Zaradi nekoga, ki je komunalni pri- račun vrednosti infrastrukture znižaspevek že plačal v preteklosti in mu ga la za ta znesek, zato mora lastnik prej zdaj ne bo treba plačati ponovno, vaš omenjenega objekta plačati bistveno račun za komunalni prispevek zato ne nižji komunalni prispevek, in sicer bo višji. Na višino komunalnega pri- 2.240 EUR. spevka namreč vpliva velikost objekta v katerem posameznik živi. Sredstva za 10. Ker nimam dostopa do interneta, komunalni prispevek za kanalizacijo, me zanima ali se lahko oglasim na ki so jih občani že plačali v preteklosti, občini, da mi informativno izračunate vplivajo le na priliv v proračun občine predvideno višino komunalnega Log – Dragomer, ki bo zaradi tega neprispevka? koliko nižji. Da, na občini se lahko oglasite v času uradnih ur. Prošnjo za izračun lahko 7. Ali se plačilo komunalnega posredujete tudi preko elektronske prispevka za kanalizacijo razlikuje v pošte na naslov obcina@log-dragoprimeru novogradnje od tistega pri mer.si, pri čemer ne pozabite navesti priključevanju že zgrajenih objektov? naslova objekta. Pri odmeri komunalV primeru novogradnje se plača ko- nega prispevka se podatki o velikosti munalni prispevek takoj, praviloma in namembnosti objekta pridobijo iz pred izdajo gradbenega dovoljenja. V uradnih evidenc. V. L. primeru priključevanja obstoječega za kanalizacijo že plačan v preteklosti, komunalnega prispevka ne bo potrebno znova plačati. Na občini ob tem opozarjajo, da jim občani občasno predložijo dokumentacijo o plačilu komunalnega prispevka, ki pa ni bil plačan za kanalizacijo na katero objekt tudi ni priključen. V tem primeru se izda odmerna odločba za plačilo komunalnega prispevka za kanalizacijo. 44 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 45 Začela so se gradbena dela za priključek Dragomer Na Lukovici so avgusta končno stekla zemeljska dela za dolgo pričakovani izvoz, ki naj bi ublažil prometno gnečo na priključku Brezovica. Pogodbena vrednost del je 34,8 milijonov Evrov, posel pa je dobil konzorcij litijskega gradbenika Trgograd in hrvaške gradbene družbe GP Krk. Izvajalca so v delo uvedli konec julija, gradnja naj bi potekala leto in pol. Na delovišču avtocestnega priključka Dragomer so že zabrneli stroji. »Pogodbeni izvajalec - konzorcij podjetij Trgograd in GP Krk, je bil v delo uveden potem, ko je dostavil ustrezno bančno garancijo za dobro izvedbo del«, pravijo na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Dodajajo, da je predviden rok za dokončanje del 18 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, potek del pa naj bi bil usklajen z vremenskimi in terenskimi razmerami. Gradnja se bo začela na več lokacijah hkrati. Del projekta je namreč tudi ureditev nove povezovalne ceste med Vnanjimi Goricami in prihodnjim avtocestnim priključkom, s katero bo promet za južni del Barja speljan mimo Brezovice. Na tem delu bodo stroji brneli že v začetnem obdobju, prav tako je že v začetni fazi predviden začetek izgradnje priključnih krakov na južni strani avtoceste ter ureditev križišča z vsemi povezovalnimi cestami na obstoječi regionalni cesti pri Ponvici. »Glede na tehnologijo del, ki jo bo izbral izvajalec, ter po osnovnih zahtevah naročnika del (DARS) in projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), je izvajalec del skladno s pogodbenimi določili dolžan izdelati tudi projektno dokumentacijo za izvedbo del (PZI) za sklop protihrupnih ograj (PHO). Po pregledu in potrditvi podrobnih načrtov PHO, bo izvajalec ta dela opravil okvirno v drugi polovici leta 2024«, so pojasnili na DARS. Stekla so že zemeljska dela Po uvedbi v delo in pripravljalnih delih so sredi avgusta že stekla zemeljska dela. »Izvajalec je sprva izvedel zakoličenje ter določil meje ureditvenega območja in nato postavil še gradbiščno tablo. V drugi polovici avgusta so se začela zemeljska dela, izvajalec je začel z vgradnjo kamnitega nasipa v povezovalni plato iz smeri Poti na Plešivico proti Podpeški cesti, hkrati zemeljska dela potekajo tudi od železniškega prehoda do Poti na Plešivico. Septembra so stroji začeli graditi dva priključna kraka, nato naj bi izvedli še deviacijo v dolžini 500 metrov ob regionalni cesti na meji med občinama Log–Dragomer in Brezovica«, smo še izvedeli. Promet bo oviran tudi na avtocesti sklenil pogodbo s Trgogradom kot vodilnim partnerjem ter GP Krk. Na DARS so za Naš časopis pojasnili, je bila 28. junija podpisana pogodba za gradnjo novega priključka. »Vrednost pogodbe je 34.758.822,04 EUR (z DDV).« okoljevarstveno soglasje za širitev Primorske avtoceste med Ljubljano in Vrhniko v šestpasovnico. Kot so pojasnili avgusta, bo dela, ki se bodo izvajala kot vzdrževalna dela v javno korist, mogoče začeti po pridobitvi pravnomočnega okoljevarDars z vlogo za širitev stvenega soglasja. primorske avtoceste pred Če bodo postopki potekali Ljubljano brez zapletov, razpis za izvedDars je Ministrstvo za okolje, bo gradbenih del načrtujejo za prostor in energijo zaprosil za prvo polovico leta 2024, dela pa območja gradbišča izgradnje AC-priključka Dragomer prepovedanoa odtujitev humusa na trasi avtoceste. Naročnik, nadzor DRI, bo takšna dejanja prijavil pristojni instituciji. Med gradnjo priključka bodo, glede na posamezne faze izvajanja del, vzpostavljeni različni tipi zapor. Večinoma naj bi zapore omogočale ureditev prometa po dveh začasnih, zoženih prometnih pasovih v eno smer vožnje. Krajo humusa bodo prijavili Ker je predmet pogodbenih Na občini Log-Dragomer del tudi izgradnja križišča na obveščajo krajane, da je na regionalni cesti Brezovica–Vrh- označenih mejah ureditvenega nika, so predvidene različne vrste zapor tudi na tej cesti. »Obvestila o različnih fazah zapor in ureditvi prometa bodo objavljena v medijih (radio), spletnih straneh upravljavcev cest oz. sofinancerjev (DARS, DRSI, Občina Brezovica, Občina Log-Dragomer), spletni strani www. promet.si«, so za Naš časopis pojasnili na DARS. Z ureditvijo priključka in spremljajoče infrastrukture bodo promet preusmerili z regionalnih cest Brezovica-Vrhnika in Brezovica-Podpeč na avtocesto. Namen tega je porazdeliti prometne tokove v prometnih konicah ter razbremeniti cestno omrežje, ki je vzporedno Primorski avtocesti. Nov priključek naj bi močno razbremenil tudi za 3 kilometre oddaljen obstoječi izvoz Brezovica, kjer že desetletja nastajajo zastoji, ki pogosto segajo vse do Kozarij, obenem pa povečati prometno varnost. Za financiranje gradnje je sklenjen sporazum. Dars bo Log-Dragomer, pokril skoraj 68 odstotkov naseptember 2023: Na ložbe v priključek, direkcija za sedmih prometno infrastrukturo 28,4 odstotke najbolj izpostavljenih naložbe, občini Brezovica in točkah so ob začetku Log-Dragomer pa bosta soudeleženi s po 2,75 odstotka in novega šolskega leta enim odstotkom. otrokom pri prečkanju bi se lahko začela v letu 2025. Načrtovane so: celovita obnova dotrajane voziščne konstrukcije, preureditev odstavnega pasu v tretji prometni pas širine 3,5 metra, izvedba odstavnih niš in ustrezne razširitve pri premostitvenih objektih. V. L. Foto: Občinska uprava Občine Log-Dragomer Za varen začetek šolskega leta Projekt ima dolgo brado Gradnjo dodatnega priključka med Brezovico in Vrhniko so na Darsu napovedovali že več kot desetletje, a se je pridobivanje gradbenega dovoljenja predvsem zaradi vseh potrebnih soglasij za gradnjo zavleklo. Potem, ko so bili izvedeni vsi potrebni predhodni postopki ter pridobljena vsa dovoljenja, je Dars lani jeseni izvedel javno naročilo in konec junija letos predvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali si jih razlagajo po svoje, zato morajo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Na Policiji voznike opozarjajo, naj bodo kot udeleženci v prometu posebej pozorni na otroke regionalne ceste znova in njihovo nepredvidljivost. V pomagali člani PGD bližini šolskih poti naj zmanjDragomer–Lukovica in šajo hitrost vožnje in vozijo še PGD Log. Gre za akcijo, posebej previdno, počasi ter na s katero želijo povečati zadostni varnostni razdalji. »Še stopnjo zavedanja posebej bodite pozorni v bliživoznikov in ostalih ni vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda igrajo otroci! Pešcem udeležencev v prometu odstopite prednost, da bodo o vnovični prisotnosti varno prečkali cesto! Parkirati otrok na cestah. morate pravilno, saj z nepravilno ustavitvijo ali parkiranjem Otroci so razigrani, so ne- ne samo ovirate, temveč otro- ke in druge pešce tudi ogrožate. Izogibajte se uporabi mobilnega telefona med vožnjo, ki nevarno preusmerja pozornost s ceste in dogajanja v prometu«, voznikom še sporočajo policisti. V prvih septembrskih dneh na cestah veliko otrok Na začetek šolskega leta v prvih septembrskih dneh opozarjajo tudi v Občini Log–Dragomer, kjer pravijo, da je v teh dneh zagotavljanje varnosti otrok ena najpomembnejših nalog. V promet so se namreč ponovno vključili razigrani otroci, ki še ne poznajo nevarnosti cestnega prometa ali so nanje med počitnicami poza- bili. Tega se zavedajo tudi prostovoljni gasilci iz PGD Dragomer–Lukovica in PGD Log, ki so se tako kot v preteklih letih pridružili preventivni Akciji varovanja šolskih prehodov. Na sedmih najbolj prometno izpostavljenih točkah so otrokom pomagali pri prečkanju regionalne ceste, jih poučili o pravilnem prečkanju ceste in spoštovanju prometnih predpisov ter s svojo prisotnostjo opozarjali, da so se na ceste ponovno vrnili šolarji. Tokrat so za varen prehod ceste skrbeli na sedmih lokacijah, eni v Dragomerju in šestih na Logu (prehod za pešce v Dragomerju, prehod za pešce pri Molski cesti, pri avtobusni postaji na Logu in pri prehodu za kolesarje, pri trgovini na Logu, pri prehodu za pešce pri Pekarni na Logu, pri prehodu čez regionalno cesto pri avtobusni postaji Log - vas ter pri prehodu za pešce v Jordanovem kotu). Za dodatno opozarjanje voznikov na najnevarnejša mesta, kjer učenci v večjem številu hodijo v šolo oziroma tudi v bližini vrtca, kjer se giblje veliko najranljivejših udeležencev prometa, so postavili opozorilne table »Šolska pot«. V okolici šole so policisti v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa s kontrolami hitrosti ter umirjanjem prometa, zlasti med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. V. L. 45 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Log - Dragomer T E M A 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Za boljše medgeneracijsko sožitje Ob vse večjem deležu starejšega prebivalstva, tudi v naši občini, so se že nekaj časa porajale zamisli, kako bi kot družba postali bolj pozorni do potreb starostnikov; kako bi s pomočjo občine, stroke in mladih ter starejših prostovoljcev ustvarili most razumevanja in pomoči med generacijami. V ozir smo vzeli marsikje že uveljavljen Program Svetovne zdravstvene organizacije Starosti prijazna mesta in občine, ki v razmerah starajoče se družbe spodbuja razvijanje kakovostnega medgeneracijskega sožitja. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju naj ne bi bili več odrinjeni na rob družbe, ampak naj bi enakovredno sodelovali pri izražanju svojih potreb in pri njihovem reševanju, pri prejemanju in izmenjavi medsebojne ter medgeneracijske pomoči. Tako je na pobudo prizadevnih članic upokojenskih društev ob velikem razumevanju občine, ob sofinanciranju Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ob strokovni podpori Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje nastal projekt PODAJ ROKO! Njegovo poslanstvo je ponuditi roko starejšim, ki potrebujejo informacijo, pomoč pri gibanju ali preprosto družbo in pogovor. Nosilka projekta je občina Log-Dragomer, partnerji pa: društvi upokojencev Log in Dragomer-Lukovica ter Osnovna šola Log-Dragomer. Organizirajo predavanja: o varnem staranju, demenci, uporabi sodobnih komunikacij in podobno. Vodijo pogovore v skupini svojcev o različnih temah, tudi o oskrbovanju starih in bolnih. Občasno prirejajo dobro obiskane družabne dogodke, med njimi tudi tako imenovani »odklop za svojce«. Seveda pa usposabljajo tudi nove prostovoljke in prostovoljce ter si prizadevajo, da bi lahko projekt razširili na več, tudi praktičnih, oblik pomoči. Morda je najbolj priljudna 46 M E S E C A Podaj roko V občini LogDragomer prostovoljstvo že vrsto let bogati vsakdanje življenje ljudi: od interesnega združevanja v kulturnih društvih prek živahne aktivnosti obeh upokojenskih društev in vse do prostovoljnih gasilcev ter dobrodelnih organizacij, kot sta Rdeči križ in Karitas. CMYK oblika druženja osebno obiskovanje ljudi, ki si želijo malo družbe in pogovora; čeprav si je težko predstavljati, da prideš do vrat, pozvoniš in rečeš: dober dan, sem ta in ta ter sem vam prišla delat družbo ... Seveda ne gre tako, pove Anja Starkež, mladenka, ki že nekaj časa obiskuje starejšo gospo v soseščini. »Seveda sem v začetku čutila nekaj zadrege, a mi je bilo v veliko oporo, da me je na prvi obisk spremljala koordinatorka Katja, ki je gospo spoznala že od prej. Tudi prvi pogovor je vodila ona s pomočjo strokovnega priročnika, kjer so predlagane teme in vprašanja, da beseda lažje steče. Tak priročnik imava zdaj z gospo obe, srečujeva se vsakih 14 dni in vsakič se najprej pogovoriva o vsakdanjih dogodkih, potem pa se posvetiva kakšni vsebinski temi: na primer spomini iz otroštva, navade in običaji, smrt v družini ... Všeč so mi druženja s starejšo osebo. To namreč ni zgolj klepet, ampak voden vsebinski pogovor, v katerem se lahko razvije tematika, ki se v običajnem pogovoru verjetno ne bi. Zdaj se že dobro poznava in gospa včasih reče: »Joj, Anja, kako dolgo te že ni bilo!« Anja se je v projekt Podaj roko vključila lani, medtem ko je zaključevala študij na Pedagoški fakulteti. S prostovoljstvom se je srečala že kot punčka – »volkuljica« pri skavtih na Brezovici, kjer je še vedno dejavna. Tudi kot mlada učiteljica bo gotovo znala prenašati vrednote prostovoljstva na mladino. »Seveda. Tudi šole razvijajo medgeneracijsko povezovanje z različnimi oblikami druženja in pomoči. Svoje dedke in babice učenci vabijo k sodelovanju v delavnicah, hkrati pa otroke vzgajajo v spoštovanju do vseh starejših in k sočutju do osamljenih ter nemočnih.« Gospa Joži Remškar je doma v Dragomerju, kamor se je na kmetijo primožila pred več kot petdesetimi leti. Bila je zaposlena kot računovodkinja, z možem sta vzgojila dva otroka ter skrbela za polje in živino. S sosedi so si vedno pomagali pri domačih opravilih in Joži tudi zdaj, ko je že nekaj let vdova, ne prezre priložnosti, ko kdo potrebuje njeno pomoč. »Recimo, kadar je kdo umrl, sem pomagala pokojnika oskrbeti, preobleči in pripraviti za mrtvaški oder, ko se še doma ležali. Drugače se nisem vtikala v njihove stvari, sem bolj tihe narave, klepetanje mi ne leži, nisem še pri nikomer sedela na kavi ... Jaz kar začutim človeka, ki nekaj potrebuje. Ne da me prosi, sama ponudim. Imam dobre odnose z vsemi. Če vidim, da nekdo težko dela, da težko živi, mu rada priskočim na pomoč, mu dam kakšno malenkost, ki jo doma pridelam.« Zanjo je prostovoljstvo zaveza, ki se ji ne moreš kar odpovedati, če in ko postane naporna. »Hodila sem k nekemu kmetu molst in hranit živino, ker sta bila oba z ženo stara in bolna. Sedem let sem hodila tja, zjutraj in zvečer; tako zelo sta se me navadila, da sem nadaljevala vse do njune smrti. Sčasoma je postalo težko, ampak nisem ju mogla zapustiti, ker bi ju prizadela, tega pa nisem hotela ...« Pri triinsedemdesetih letih je še vedno čila, sama obdeluje vrt in njivo, redi kokoši in zajce, predvsem za svojo širšo družino. Svoje prostovoljstvo še kar nadaljuje, vanj je vnesla tudi nova spoznanja iz usposabljanja. Kot vedno se je z veseljem odzvala, če jo je znanka iz soseščine prosila, da jo pelje v Ljubljano k zdravniku. »Priti na Polikliniko je zelo naporno. Nobenega parkirnega prostora ni v bližini, kjer bi pustil bolnega, nepokretnega človeka? Na Polikliniki imaš samo tri minute časa, da stečeš po voziček, medtem te varnostnik že preganja in grozi s kaznijo. In če povrhu še dežuje ali sneži!? To bi res moralo biti drugače urejeno.« Prostovoljski prevozi sicer niso del ponudbe v projektu, saj bi bila organizacija takšnega »servisa«, ki ga v mnogih krajih že organizirajo občine, prezahteven zalogaj za prostovoljce. Med najbolj priljubljenimi oblikami pomoči, ki jo nudi ekipa Podaj roko, so: spremstvo na sprehodih ali na poti do trgovine, pomoč pri uporabi tehnologije in podobno. Poudarek je vsekakor na družabništvu. Diplomirana ekonomistka Iva Urbanc se je lani upokojila. Želela si je, da bi tudi v pokoju ostala nekako aktivna. Enkrat na mesec je dežurna v informacijski pisarni projekta Podaj roko, a najrajši ima druženje, tudi obiske pri starejših, ki si želijo družbe in pogovora. »K sodelovanju sem se prijavila, še preden sem se upokojila. To se mi je zdel dober način, da se kot upokojenka vključim v čim več aktivnosti za kakovostno staranje. Jaz sem se odločila za dve obliki: ena je osebno druženje s posameznikom, rada pa bi sodelovala kot sovoditeljica skupine, ki bi se dobivala enkrat na teden, takšno skupino v Dragomerju vodita kolegici Erna in Valerija. V lanskem letu smo imeli v okviru izobraževanja Inštituta Antona Trstenjaka predavanje o tem, kako spodbuditi pogovor o izbrani vsebini, Vabilo Vas zanima prostovoljsko delo in pomoč starejšim občanom? V okviru prostovoljstva Podaj roko iščemo nove prostovoljce vseh generacij, ki bi se ko vsak udeleženec o tem nekaj pove. V skupini vsakdo posluša in je poslušan. To mi je bilo posebej všeč. Izkaže se, da se teme zanimivo razvijejo in pritegnejo vse v skupini. Takšno druženje je priložnost, da presekaš dnevno domačo in gospodinjsko rutino, se urediš, greš od doma, se srečaš z drugimi ljudmi in sodeluješ v drugačni temi pogovora.« Pri tej obliki udejstvovanja ne gre toliko za praktično, fizično pomoč starejšim, bolj za medsebojno izmenjavo pogledov in izkušenj, ki ohranja starejše ljudi miselno prožne, ustvarjalne in družabne, kar vse so nedvomno odlike kakovostnega življenja. Če si želimo, da bi starost spet postala vredna spoštovanja, moramo zanjo nekaj narediti že takrat, ko sami še nismo stari. In navsezadnje pri nas živi precej izobraženih upokojencev, ki so še vedno pri močeh in ne potrebujejo pomoči ali druženja, kakršno ponuja projekt Podaj roko. Premorejo pa veliko različnih znanj, veščin in zanimanj, ki bi jih kot dobrodošli prostovoljci lahko podelili s svojimi sokrajani. Projekt Podaj roko je, sodeč po junijski „inventuri“ njegove prve faze, lepo stekel. Zdaj ga nameravajo nadgraditi in obogatiti z novimi zamislimi ter praktičnimi oblikami pomoči. Pri tem lahko sodelujejo vse generacije in vsakdo po svojem navdihu ter močeh, da bo življenje v naši skupnosti varno in prijazno za vsakogar med nami. Julka Vahen Foto: Freepik vključili v: Redno družabništvo ob pogovornih temah ali manjših opravilih s starejšim človekom (npr. tedensko spremstvo na sprehodu, pomoč pri uporabi pametnega telefona in dostopu do digitalnih storitev, pomoč pri manjših opravilih na domu, druženje in lep pogovor…) Občasno prostovoljstvo in prostovoljske akcije ob določenih večjih (sezonskih) opravilih. Če želite prispevati nekaj svojega časa in si pridobiti neprecenljive izkušnje, nas za več informacij pokličite na tel. številko 041 349 812. Ni potrebno posebno znanje ali izkušnje, le dobra volja! Ekipa Podaj roko Foto: Freepik 46 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Log - Dragomer Evropski dan neformalnih oskrbovalcev v luči Zakona o dolgotrajni oskrbi 6. oktobra beležimo Dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan, kar pomeni skoraj 400.000 ljudi. mu najprej pomagajo pri raznovrstnih opravilih: nakupovanju, čiščenju, vožnji avtomobila, uporabi transportnih sredstev, uporabi telefona, plačevanju računov, pripravi hrane, pranju perila, jemanju zdravil, upravljanju z denarjem in podobno. Z napredovanjem bolezni ali starostne onemoglosti pa sčasoma priskočijo na pomoč tudi pri najbolj osnovnih vsakodnevnih opravilih: hranjenju, hoji, vstajanju s postelje in gibanju po stanovanju, uporabi stranišča in kopalnice, oblačenju in osebni higieni. Zaradi Implementacija Zakona o nesreče ali hude bolezni pa je dolgotrajni oskrbi bo ena od lahko oskrba že od samega zanajvečjih prelomnic za področetka intenzivna. čje družinske oskrbe v Sloveniji do sedaj. Ali sploh vemo, kdo so družinski oskrbovalci, s čim se Težko iskanje ravnovesja spopadajo in kaj najbolj potre- med poklicnim in zasebnim bujejo? življenjem ter oskrbovanjem Družinski in drugi nefor- bližnjega malni oskrbovalci so družinPomembno je zavedanje, da ski člani, prijatelji in znanci (v se v vlogi družinskega oskrboSloveniji pogosto tudi sosedje), valca lahko znajde vsak izmed ki dlje časa oskrbujejo svojega nas. Ena izmed družinskih kronično bolnega, starostno oskrbovalk je z nami delila naonemoglega ali invalidnega bli- slednjo zgodbo: »Po materini žnjega. To delo opravljajo od ne- smrti se je očetova bolezen pokaj ur tedensko do 24 ur na dan slabšala. Z bratom naju je skrvse dni v tednu, se pa količina belo, kako bo odslej živel sam. in odgovornost do dela lahko s V dom za starejše ni želel, zato časom spreminjata. sva se z bratom dogovorila, da Praviloma se spreminjajo tudi bova izmenično skrbela zanj. oskrbovalne naloge. Velikokrat Sedaj preživi nekaj dni v naši družinski oskrbovalci bližnje- družini in nekaj dni v tednu v bratovi. Ob službi in skrbi za družino dolgo nisem opazila, kako se oče spreminja; postajal je pasiven, težko sem ga pripravila, da je vstal s postelje, še teže, da je kaj pojedel. Kar naprej je govoril, da nam je v breme in želi domov. To me je jezilo, čutila sem se izdano, saj smo se vsi trudili zanj, ga imeli radi, zdelo se nam je, da našo skrb vrača z nezadovoljstvom. Včasih je bilo res hudo, rekla sem tudi kakšno besedo preveč, ne samo njemu, temveč tudi možu in otrokom. Postajali smo živčni in vedela sem, da tako ne more iti več naprej. Potem je naneslo, da sem zasledila oglas za usposabljanje za družinske in druge neformalne oskrbovalce pri Inštitutu Antona Trstenjaka. Zdel se mi je zanimiv, toda bila sem preutrujena od vsega ter nisem imela ne moči ne volje, da bi se prijavila, pa me je soseda Marjeta prepričala zaradi skupnega prevoza. Sedaj vem, da nismo mi krivi, ker se je oče počutil slabo. Izguba žene, kronična bolezen in depresije so naredili svoje. Obiskali smo zdravnika, predpisal mu je primerna zdravila za depresijo. Včasih je oče pletel košare, z možem sva ga prosila, da naju nauči, kajti res bi se tega rada naučila. V očeh so se mu prižgale iskrice, malo je sicer pogodrnjal, nato pa privolil. Do vseh teh idej ne bi prišla, če se ne bi udeležila usposabljanja; od strokovnjakov, predvsem pa ob dobrih izkušnjah in spodbudah drugih udeležencev, sem dobila CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 47 moč in znanje za lepši odnos z očetom, ki sedaj odseva tudi v moji družini.« Usposabljanje po meri družinskega oskrbovalca Na Inštitutu Antona Trstenjaka po celi Sloveniji izvajamo usposabljanje za družinske in druge neformalne oskrbovalce že od leta 2005. Veliko zgodb in izkušenj družinskih oskrbovalcev nas je naučilo, da je ključno usposabljanje po meri družinskega oskrbovalca. Ob pomanjkanju časa in energije, mnogokrat na meji izgorelosti, je odgovornost države, lokalnih skupnosti in vseh organizacij, ki usposabljanja izvajamo, da ponudimo družinskim oskrbovalcem najboljše. Obsežna evalvacija naših usposabljanj in spoznanja sorodnih organizacij v tujini (predvsem na Irskem in Škotskem) nam kažejo pot naprej. Pomembno je celostno usposabljanje, kjer so skrbno izbrane ne le ključne teme za oskrbo, ampak so vključene tudi demonstracije, vaje, kakovostno vodeno deljenje izkušenj. Poleg usposabljanja, ki je srčika dela z družinskimi oskrbovalci, je potrebno razviti še vrsto drugih programov in oblik podpore, ki družinskim oskrbovalcem pomagajo najti in ohranjati ravnovesje med številnimi obveznostmi. Zakon o dolgotrajni oskrbi je ključen del podpore družinskih oskrbovalcev Zakon o dolgotrajni oskrbi je bistven za urejanje sistematične podpore družinskih oskrbovalcev. V evropskih zakonih so oskrbovalci podprti s paleto različnih ukrepov: urejeno informiranje in identificiranje, usposabljanja in različne oblike svetovanj, organizirana psihološka podpora, predvsem pa razvoj programov, ki svojca razbremenijo (npr. oskrba na domu, dnevna oskrba v instituciji, začasna namestitev v primeru bolezni ali počitnic oskr- bovalca) ali finančno podprejo v obliki dodatkov oz. plačila za njihovo delo. Predvsem slednje je pomembno dobro razumeti. Ko oskrba postaja intenzivnejša, zasede vse več časa in energije. Tako se mnogo oskrbovalcev znajde pred težko izbiro med opravljanjem poklica in s pridobivanjem sredstev za preživljanje ter oskrbovanjem svojca. Raziskave in izkušnje v Sloveniji kažejo, da se mnogi kljub zmanjšanju obsega dela ali celo izstopa iz trga dela (in s tem nižjim dohodkom) odločijo, da bodo bližnje oskrbovali doma. Nekateri so v to praktično primorani. Človeka lahko taka situacija postavi tudi pod prag revščine. Plačilo družinskih oskrbovalcev, ki je predvideno v Zakonu o dolgotrajni oskrbi, jim bom omogočilo, da jim ne bo potrebno izbirati med plačo in skrbjo za bližnjega. Slovenski zakon na več področjih sledi tujim praksam in sodobnim trendom, ključna pa bo kakovostna implementacija zakona, ki se bo začela z letom 2024. Za razumevanje Zakona moramo razumeti osnovne pojme. Za področje družinske oskrbe je eden od ključnih pojmov Oskrbovalec družinskega člana. Kdaj lahko nekdo postane oskrbovalec družinskega člana? Začnimo na začetku. Zakon o dolgotrajni oskrbi opredeli, kdo je upravičen do KOLEDAR AKTIVNOSTI IN DOGODKOV OKTOBER 2023 POLEPŠAJMO DAN STAREJŠIM Kulturni dogodek na OŠ ob Mednarodnem dnevu starejših ϯ͘ϭϬ͘ϮϬϮϯŽďϭϬ͘ϯϬƵƌŝ na Osnovni šoli Log – ƌĂŐŽŵĞƌ MERITVE krvnega tlaka in sladkorja + PREDAVANJE: Kako se v praksi spoprijeti s stresom Brezplačne meritve krvnega tlaka in ƉƌĞĚĂǀĂŶũĞĞŶƚƌĂnjĂŬƌĞƉŝƚĞǀ njĚƌĂǀũĂ͕sƌŚŶŝŬĂ DĞƌŝƚǀĞƉŽƚĞŬĂũŽǀƐĂŬŽƉƌǀŽƐƌĞĚŽǀŵĞƐĞĐƵŽĚϵ͘ϬϬĚŽ ϭϬ͘ϬϬƵƌĞ;ϰ͘ϭϬ͘ϮϬϮϯ, Pisarna za starejše) ϭϬ͗ϬϬͲϭϮ͗ϬϬ͕KŬƚŽďƌƐŬĂƚĞŵĂ͗<ĂŬŽƐĞǀƉƌĂŬƐŝƐƉŽƉƌŝũĞƚŝƐ ƐƚƌĞƐŽŵ ^WĂůůĂ Žďϭϭ͘ϬϬƵƌŝ(bivša dŽƐĐĂŶĂͿ PROSTOVOLJSKA POMOČ Družabništvo ob manjših opravilih, skupina za kakovostno staranje Po dogovoru (za več informacij pokličite 041 349 812 ali pa se oglasite v pisarni za starejše v času uradnih ur) PISARNA ZA STAREJŠE Informiranje, pogovor, koordinacija prostovoljske pomoči, pomoč pri uporabi pametnih telefonov…. Vsak ponedeljek od 10.00 do 12.00 ure in vsaka sreda od 15.00 do17.00 ure, Stavba občinske uprave Log – Dragomer. Za individualno učenje uporabe pametnega telefona pokličite ϬϰϭϯϰϵϴϭϮĂůŝƉĂƐĞŽŐůĂƐŝƚĞǀƉŝƐĂƌŶŝ za starejše v času uradnih ur). Za več informacij nam pišite na ƉŽĚĂũƌŽŬŽƉŝƐĂƌŶĂΛŐŵĂŝů͘ĐŽŵ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 041 349 812, vsak delovnik med 9.00 in 15.00 uro pravic dolgotrajne oskrbe in koliko pravic mu pripada na podlagi petih kategorij; v prvo kategorijo spadajo tisti, ki potrebujejo manj oskrbe (tudi minimum je opredeljen v zakonu), v peto pa tisti, ki je potrebujejo največ. Glede na to v katero kategorijo je onemogel človek uvrščen, mu pripada sorazmerno manj ali več pravic. Pri tem je pomembno vedeti, da si bo imel v vsaki kategoriji človek možnost izbrati med različnimi vrstami podpore. Vrnimo se sedaj k oskrbovalcu družinskega člana. Onemogel človek, ki je uvrščen v 4. ali 5. kategorijo (torej potrebuje največ pomoči), si lahko med drugim izbere, da bo zanj skrbel družinski član, ki se bo za svoje oskrbovalno delo tudi zaposlil in bo zanj ustrezno plačan. Naslednje vprašanje je: kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana? V Zakonu je kot oskrbovalec opredeljen družinski član zavarovane osebe (torej osebe, ki je upravičena do dolgotrajne oskrbe): to je lahko zakonec ali zunajzakonski partner, hči ali sin, hči ali sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere), brat ali sestra, vnuk ali vnukinja, sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena v ravni ali stranski vrsti. Nenazadnje Zakon določa, kaj oskrbovalcu družinskega člana pripada? V Zakonu piše, da ima oskrbovalec družinskega člana pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek (v višini 1,2-kratnika minimalne plače), do vključitve v obvezna zavarovanja, do načrtovane odsotnosti ter do usposabljanja in strokovnega svetovanja. Podrobnosti presegajo obseg tega članka, zato Vas vabimo, da se pridružite Slovenskemu združenju družinskih oskrbovalcev, ki deluje pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ter sledite novostim, ki jih prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi na tem področju. V združenju vam pomagamo tudi s praktičnimi nasveti in najrazličnejšimi gradivi za lažjo oskrbo. Vključitev je brezplačna in brez obveznosti. Za dodatna vprašanja pišite na oskrbovalci@ iat.si ali pokličite številko 064/299-599. Skupaj smo močnejši! Marta Grčar, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 47 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 48 BŠD tudi poleti v akciji Vabilo Jesenska zelemenjava Menjali bomo pridelke, semena, posušena zelišča in začimbe, marmelade in vložene dobrote, zelene nasvete in prijazne nasmehe. V ponedeljek 16. oktobra, 17:00-18:00, na travniku ob občinski stavbi na Logu. Predava bo ga. Meta Maček. Za več informacij pošljite e-mail na premus.mojca@gmail.com! Vljudno vabljeni, denar pustite doma ! Vabilo Vabimo vas na srečanje in podelitev priznanj za lepše okolje! četkom ob 17. uri, v občinski stavbi, tretje nadstropje, Loška cesta 12, Log! Dogodek bomo popestrili s predavanjem in kratkim kulturnim dogajanjem. Vabljeni! Dobimo se v sredo, 18. oktobra 2023, s pri- Rekorden obisk slovenske filmske klasike na dragomerškem igrišču - prvenstvo dvojk in Poletje je čas, ko je narava najbolj aktivna in se mnogi ljudje odločijo, - ženski mednarodni turnir Dan mladosti. Na Športfejstu – prazniku športa v občida bodo svoj čas preživeli zunaj, v ni smo se pomerili na turnirju dvojk. Vsi dogodšportnih aktivnostih in druženju. ki so bili sofinancirani s strani Občine, za kar se Ena izmed lokalnih organizacij, ki je poleti izjemno aktivna, je Balinarsko športno društvo Dragomer, saj že vrsto let skrbi za ohranjanje tradicionalnega balinarskega športa ter spodbuja športno aktivnost in druženje v občini Log-Dragomer. Tudi letošnja tekmovanja so bila zelo raznolika in prilagojena različnim starostnim skupinam. V poletnih mesecih smo se udeležili skoraj vseh turnirjev, na katere smo bili vabljeni: tako ženska kakor moške ekipe. V okviru Praznika občine smo na domačem igrišču organizirali: lepo zahvaljujemo. Letos smo se odzvali vabilu Društva prijateljev mladine, ki je skupaj z Občino organiziralo aktivne poletne počitnice v občini Log-Dragomer. Naša člana Branka Kastelic in Vinko Koprivec sta skupino otrok skozi igro na balinišču seznanila s pravili balinanja. Kar nekaj mladih igralcev je bilo navdušenih in morda je to odlična priložnost, da jim približamo tudi ta šport, da še oni preživijo naslednje poletje aktivno in v naravi. Inka Vabilo Razpis za Najbarjansko zgodbo 2024 to šolsko leto vabi k literarnemu ustvarjanju za Najbarjansko zgodbo 2024. Podrobnosti razpisa najdete na skupnih straneh Našega časopisa. Zgodbe lanskih zmagovalcev pa lahko poslušate v skupini FB Skodelica literature za lepši dan ali na YouTube: https:// www.youtube.com/@cankarjevaknjiznicaTako kot vsako leto MAH TEATER v sodelo- vrhnika9872/videos. vanju z ZIC in CKV ter ob podpori JSKD tudi Vabljeni! Vabljeni v KUD Kosec! V naši mali občini smo poletne počitnice zaključili s smehom v družbi svojih najbližjih. Organizirali smo prvo kino predstavo, zato ni bilo težko doseči rekorda iz naslova. Za naše občanke in občane vseh starosti smo zavrteli slovensko filmsko klasiko To so gadi. Obisk je presegel vsa pričakovanja, varnostnik Kozi je na začetku naštel 150 obiskovalcev brez tistih, ki so med projekcijo še prihajali. Recimo raje, da je bilo tam dobrih sto petdeset, kot slabih dvesto. Lepše se sliši. Ne verjamemo, da je bilo to le zato, ker ni bilo vstopnine. Sreča z vremenom in podpora dragomerških gasilcev ter športnikov sta zagotovili popoln dogodek. Veseli smo, da smo tak odziv občank in občanov poželi prav s kulturnim dogodkom. Prišle so cele družine, prišle so vse generacije, nekaj najstarejših celo pri svojih devetdesetih. Nekateri so s seboj prinesli ležalnike in stole, bolj pripravljeni še prigrizke in pijačo. Po njihovih odzivih, trepljajih po hrbtu in pohvalah sklepamo, da jim je bilo lepo. Dogodek smo organizirali člani študijskega krožka (ŠK) Enajsta šola s filmom, ki deluje pod okriljem društva DVIG. Družimo se od sredine avgusta, na srečanjih pa si ogledujemo svetovne filmske klasike in o njih razpravljamo. Javna kinoprojekcija je naš akcijski cilj. Dogovorili smo se, kje in kdaj, predvsem pa, kaj bomo predvajali. Kot kaže, smo se odločili dobro. Študijski krožki so sicer projekt Andragoškega centra Slovenije, ki je financiran s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. V vabilu smo obljubili: »Če bo ljubiteljev filma veliko, bomo napeli vse sile in prihodnje leto organizirali še več predstav!« Ker vas je bilo res veliko, nas to zavezuje, da bomo držali obljubo, zato smo v društveni blagajni napraskali za še eno projekcijo in jo bomo v kratkem organizirali. Samo še film izberemo in datum predvajanja. Pri nas se je oglasil tudi predstavnik občine in ponudil sofinanciranje predstav v naslednjem letu. Kot kaže, bodo v naslednjem letu vsaj tri. Hvala vsem za obisk; članom ŠK, gasilcem in športnikom pa za pomoč pri organizaciji! Darijan Novak, mentor ŠK Enajsta šola s filmom Foto: Miha Košenina Toplo vabljeni v naše vrste, kjer je poskrbljeno za mlade in stare. Kamišibaj – papirno gledališče Vsak prvi četrtek, ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju; in v OŠ Log Dragomer ob 14:00 Ročne spretnosti Likovna sekcija Vsak ponedeljek, od 18:00 do 19:30 v Domu KraVsak drugi četrtek, od 17:00 do 19:00 v Domu krajanov v Dragomerju janov v Dragomerju Folklorna skupina »Nageljček« Vsak torek, od 15:00 v OŠ Log -Dragomer Pevska skupina »Mladi po srcu« Vsak torek, od 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v Dragomerju. Klekljanje Vsak torek, od 15:00 do 17:00 v Domu krajanov Dragomer Ličkanje koruze BO pod kozolcem Mlinčka na Logu. Točen datum še sporočimo, ker je obiranje koruze odvisno od vremenskih razmer. 48 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Občina Log - Dragomer Pestra ponudba na najbolj športni prireditvi CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si še odrasli. Na veliki zelenici v loškem Športnem parku so se tudi letos zbrali ljubitelji škuljanja, starodavne športne in družabne igre. V ŠPD Korenjak so pripravili dan odprtih vrat z demonstracijskim treningom tekmovalne skupine, plezalno steno pa so popoldan zasedli še otroci, ki so si s premagovanjem izzivov lahko priplezali nagrade. Starši so medtem pri trenerjih zbirali informacije o treningih ter poteku vadbe. Kot so poudarili v ŠPD Korenjak, so prvi treningi za novo vpisane člane brezplačni, saj si želijo, da se otroci v tem športu najdejo in z veseljem prihajajo na treninge. Medtem so veliko telovadnico Osnovne šole Log–Dragomer zasedle Žabice, ki so s svojimi tradicionalnimi delavnicami predstavile cheer ples in cheerleading navijaško skupino. 42 otrok je skupaj s 15 vaditelji iz skupin Žabice mini, Žabice pripravnice in Žabice - otroška cheerleading in cheer plesna skupina, spoznavalo svet cheer športa. Vodstvo društva je staršem v sklopu dneva odprtih vrat ŠŠD Log–Dragomer medtem predstavilo društvo in način dela. Kot so nam povedali, že komaj čakajo na začetek izvajanja celoletnih programov, ki jih veselili sladkega presenečenja, ki jih je Žabice razvijajo že 26 let. V okviru Športfejsta, vendar v dru- čakalo na koncu »Lova«. Tudi večerni, zabavni del prireditve gem terminu, so v fitness studiu TIMje bil lepo obiskan. Obiskovalce so z FIT pripravili dneve odprtih vrat. navdihujočimi dvigi in meti ponovno navdušile Žabice, ki so z demonstraZanimiv spremljevalni program Organizatorji so tudi tokrat poskr- cijskim nastopom množici gledalcev beli za zanimiv spremljevalni pro- pokazale nekaj osnov cheerledinga in gram. V Društvu prijateljev mladine cheer plesa. S tradicionalnem navijaLog-Dragomer-Lukovica so poskrbeli škim uvodom v novo športno sezono za najmlajše. Ti so lahko ustvarjali na so k vpisu povabile tudi bodoče člane. Sproščeno druženje ob dalmatinskih delavnicah, se pomerili na poligonu in različnih športnih igrah ali pa se od- ritmih ter slastnih ocvrtih ribicah se je pravili na Lov za zakladom po bližnjih letošnje leto nadaljevalo v Športnem ulicah. Zabave in smeha ni manjkalo, parku na Logu, kjer so dalmatinski menadobudni raziskovalci pa so se raz- losi in prijetne temperature poskrbele 49 za poletno nostalgijo. V. L., foto: V. l. , ŠŠD Log – Dragomer in ŠD Dragomer – Lukovica Rezultati: 18. medobčinski teniški turnir Naš časopis 1. mesto Winterleitner/Winterleitner 2. mesto Sedej/Petkovšek 3. mesto Petrič/Petrič in Kovač/Kovač Košarkarski turnir trojk: 1. mesto: ekipa Gnjurci 2. mesto: ekipa Šipci 3. mesto: ekipa Junior DU Log in DUDL skupaj na Športfejstu Log–Dragomer: 9. september 2023 – Festival športa in dobre volje, oziroma Športfejst 2023 je tudi letos združil športnike, ki so se na lepo septembrsko soboto zbrali v obeh občinskih športnih parkih. Od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera so lahko ljubitelji različnih športnih dejavnosti uživali v pestri ponudbi, ki so jih pripravila društva oziroma njihove sekcije. V toplih večernih urah pa se je druženje preselilo na Log, kjer so dalmatinski ritmi poskrbeli za pridih poletja in zabavo. Občina Log–Dragomer že leta v sodelovanju z različnimi lokalnimi društvi pripravlja tradicionalno športno-zabavno prireditev Športfejst, ki je namenjena vsem, ki želijo dan preživeti v gibanju, dobri družbi ter ob prijetni glasbi kot tudi okusni hrani in pijači. Tokratni praznik športa je potekal na treh prizoriščih, v telovadnici osnovne šole ter v športnih parkih na Logu in v Dragomerju. Ponovno se je na prireditvi predstavila večina športnih društev, ki delujejo v občini, pestra ponudba dogajanja pa je v oba športna parka privabila številne športne navdušence. Od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera Prireditev se je tradicionalno začela že v jutranjih urah. Dogajanje so odprli Vedno poskočni, ki so v loškem športnem parku dan začeli z jutranjo telovadbo. V spremstvu družin so se upokojenci iz DU Log in DU Dragomer– Lukovica nato odpravili še na pohod ob mejah občine Log–Dragomer, ki so ga zaokrožili tudi z ogledom nove čistilne naprave. Kmalu za njimi so se na balinišču, teniškem ter košarkarskem igrišču zbrali športniki v Dragomerju, ki so se pomerili na turnirjih. Že dopoldan je bilo pestro tudi na Logu, kjer so se na nogometnem turnirju najprej pomerili najmlajši, popoldan pa so se za okroglim usnjem po igrišču podili Društvi upokojencev v naši občini že vrsto let sodelujeta na Športfejstu - prazniku športa. Tudi letos smo se odločili, da se bomo udeležili te tradicionalne prireditve. Odločili smo, da združimo moči in skupaj izvedemo prikaz jutranje telovadbe ter družinski pohod po občinskih poteh z ogledom čistilne naprave. Ob pol devetih zjutraj smo se dobili na košarkarskem igrišču na Logu, kjer so se nam pridružili štirje telovadci iz Dragomera. Med njimi je bil tudi Ciril Krašovec, ki je pred slabimi sedmimi leti dal pobudo za tovrstno telovadbo starejših. Na veliko veselje organizatorjev, smo se Ložani ude- ležili telovadbe v velikem številu, saj se nas je zbralo kar 33 »Poskočnih Ložanov». Opravili smo vaje po programu - razgibali smo se od prstov na rokah, glave, ramen, prsnega koša, rok, bokov, nog vse do stopal, vadili za ravnotežje in na koncu še vodeno dihali. Med telovadbo se nam je pridružilo še nekaj občanov in njihovih otrok, ki so bili zainteresirani za ogled čistilne naprave. Pred odhodom nas je Zlatko vse skupaj še slikal, nato smo krenili proti Dragomeru. Tam nas je že čakalo še več vedoželjnih Dragomerčanov. Pot nas je vodila mimo Siciliane, čez nadvoz na Lukovici in kmalu smo prispeli do naše nove čistilne naprave. Pričakal nas je Boris Tkalec z Občine in nas popeljal ob čistilni napravi ter nam povedal veliko zanimivih stvari o čiščenju odpadnih voda. Sistem deluje na dva načina: gravitacijsko in vakuumsko. Iz obeh sistemov se odplake združijo v večjem zbiralniku, kjer jih močne črpalke prečrpajo v bazene in tam se prične čiščenje voda z mešanjem, vpihavanjem zraka (kisika) in ožemanjem. Ob koncu postopkov je odpadna voda toliko prečiščena, da jo lahko spustijo nazaj v naravo. Tudi tu nas je Zlatko poslikal in že smo se odpravili nazaj proti športnemu parku na Logu. Precej utrujene in žejne nas je na igrišču pričakal Rok Korošec z okusnim golažem. Skupaj smo strnili vtise in se zadovoljni, ker je dogodek uspel, odpravili domov. Za DU Log zapisal: Miha Lenaršič 49 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Skupne strani CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K O M U N A L N O P O D J E T J E 50 V R H N I K A Narava ali človek – kdo ima bolj prav? Naravne zakonitosti so že od nekdaj takšne, kot so, človeštvo pa jih s svojim načinom življenja nenehno spreminja. Na Zemlji je že 8 milijard ljudi in vsem nam je jasno, da je vedno več dobrin, ki nam jih Zemlja ponuja in omogoča, vedno bolj omejenih. Toda zaradi pohlepa po kapitalu tega sploh ne vzamemo resno in se s tem soočimo ter ukrepamo. Portal Komunala.info Človeštvo nenehno podora naravne zakonitosti in tako počasi in vztrajno uničujemo samega sebe. Niti zelo jasnih sporočil narave ne jemljemo resno. Ko se zgodijo katastrofe, se nekaj tednov v tem na dolgo in široko pogovarjamo, za kratek čas stopimo skupaj, potem pa ponovno na enak način živimo dalje. Pri svojem vodenju podjetja vedno poudarjam, da je poslanstvo Komunalnega podjetja bistveno več, kot izvajanje gospodarskih javnih služb. Absolutno so naša prizadevanja predvsem usmerjena k temu, da izvajamo javne službe čim bolj kakovostno, zanesljivo in cenovno sprejemljivo. Toda želimo več kot. Predvsem to, da se vsi, ki ste uporabniki naših storitev, ob uporabi komunalnih storitev in drugih naravnih dobrin, zavedate pomena tega, kar nam okolje in narava omogočata. Zato izvajamo vrsto akcij in izobraževanj, da dvignemo to zavest in spremenimo določene navade, ki so v škodo okolju in naravi. Naj bodo resnično naša skupna prizadevanja vodilo vsem nam, da iz dneva v dan izboljšujemo svoje slabe navade. Naj nam pošten in odgovoren odnos do okolja in narave postane nekaj samoumevnega in naj nam to ne predstavlja bremena. Narava ima zagotovo bolj prav kot človek in prej, ko bomo to ozavestili, prej bomo naredili za človeštvo največ. Direktor mag. Gregor Klemenčič s sodelavci Obveščamo vas, da smo z mesecem oktobrom posodobili portal Komunala.info, kateri je namenjen vsem našim uporabnikom. Portal Komunala.info uporabnikom omogoča: • pregled prejetih računov za komunalne storitve in zemeljski plin, • pregled finančne kartice uporabnika (sklop odprti/zaprti računi), • možnost direktne prijave na e-račune, • oddajo števčnih stanj za vodo in zemeljski plin, • pregled zgodovine oddanih števčnih stanj. Novosti na portalu: • uporabnik bo obveščen o vseh aktualnih zadevah, • uporabnik lahko preko portala odda naročilo za kosovni odvoz, • uporabnik lahko preko portala odda reklamacijo računa, • pregled urnika odvozov smeti, • podatki o porabi pitne vode (grafično, tabelarično), • možnost pregleda več odjemnih mest (več dostopov) z enim uporabniškim imenom, • pregled nad obračunanimi storitvami, • vizualizacija računa (v pdf obliki). Ločevanje odpadkov - ekološki otoki oz. zbiralnice Kako se na portal Komunala. info prijavite prvič? Pri prvi prijavi v portal Komuanala.info mora uporabnik na spustnem seznamu izbrati naziv podjetja (JP KPV, d.o.o.) ter izpolniti polja, ki jih od vas zahteva portal. V polji Šifra stranke in Odjemno mesto prepišite podatke s položnice, ki ste jo prejeli s strani JP KPV, d.o.o.. Izberite si Uporabniško ime in Geslo, geslo potrdite tudi v polju Potrdi geslo. Obvezen podatek pri prvi prijavi je tudi naslov elektronske pošte in telefonska številka. Na ta naslov boste prejeli obvestilo o odprtju uporabniškega računa. Uporabniški račun boste aktivirali tako, da boste kliknili na potrditev v sporočilu, ki ga boste prejeli na naslov vaše elektronske pošte. Pisna naLetos beležimo že 28 let ločenega zbiranja odvodila s slikovnim prikazom se nahajajo na gumbu padkov, ki je vse doslednejše in nas je uvrstilo tudi med prve občine, ki se ponašajo s strategijo Svet POMOČ, ob prijavi v portal. Zimski urnik Od 1. 10. tekočega leta do 31. 3. naslednjega leta (6 mesecev). Pon Tor Sre Čet Pet Sob 800 – 1400 800 – 1700 800 – 1700 800 – 1700 800 – 1400 800 – 1200 V podjetju stremimo za čim večjim deležem ločenega zbiranja odpadkov in posledično veliko stopnjo recikliranja. Za ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov potrebujemo dobro organizirano in delujočo mrežo ekoloških otokov oz. zbiralnic, predelavo ločeno zbranih odpadkov in prebivalce, ki sprejmejo nujo po ločenem zbiranju. K temu v veliki meri prispevajo tudi urejene zbiralnice. Na območju Občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika imamo 240 ekoloških otokov oz. zbiralnic. Le ti predstavljajo v občinah eko točke, kjer se zbirajo koristni odpadki, kot so steklo, papir in embalaža (plastična in kovinska). brez odpadka (Zero Waste) in s postopnim vključevanjem v krožno gospodarstvo. Vse to nam potrjuje, da smo na pravi poti, da naši občani dobro poznajo pomen čistega okolja in racionalnega ravnanja z dobrinami in da je naše delovanje v okolju pozitivno. Zabojniki na ekoloških otokih oz. zbiralnicah so torej namenjeni zbiranju: - odpadne embalaže iz stekla - papirja in drobne lepenke vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke - drobne odpadne embalaže iz plastike in drugih umetnih mas ter drobne odpadne embalaže iz kovine 50 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Skupne strani 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pečena provansalska poletna zelenjava Za čudovito sladko, nežno in dimljeno prilogo izberite pečeno zelenjavo s provansalskimi zelišči! Peko zelenjave v pečici imam še posebno rada, ko pride čas poletne zelenjave. Peka v nasprotju s kuhanjem omogoča, da hranila iz zelenjave ne odtečejo v vodo. Ključno pa je, da peka poudari sladek in nežen okus zelenjave. Recept za provansalsko zelenjavo je trena kolutke, paradižnik na nutno moj najljubši in upam, kocke. Česen sesekljamo ali da bo kmalu tudi vaš. Uporastisnemo. bite jo kot prilogo k žaru, peče3. V večji pekač (ali posodo, nemu krompirju ali kot del poprimerno za peko v pečici) letne meze. Uživajte v dišečih stresemo očiščeno in sespoletnih okusih! ekljano zelenjavo, dodamo oljke in kapre, solimo, poSestavine za od 4 do 5 porcij: pramo, potresemo s pro• 800 g manjših bučk (cuket) vansalskimi zelišči in poli• 400 g svežega paradižnika jemo z oljčnim oljem. • ena velika rdeča čebula 4. Jed pečemo približno 35– • 3–4 stroki česna 40 min. pri 180–190 °C, • vsaj 120 g črnih oljk, dokler se čebula in bučke izkoščičenih ne zmehčajo. Med peko • 2 jž kaper vsaj dvakrat s kuhalnico • ena jž provansalskih zelišč premešamo zelenjavo, da se (rožmarin, bazilika, timijan, ob robovih ne zapeče preorigano, šetraj) več. Če opazimo, da se ze• sol in sveže tolčen poper lenjava na vrhu preveč suši, • 4–5 jž oljčnega olja jo dodatno pokapljamo z oljčnim oljem. Sestavine za serviranje: • en manjši šopek sveže bazi- 5. Ko je zelenjava pečena, jo okrasimo z listki sveže balike zilike in premešamo. Pripravite se na okus in aromo, Priprava: ki se jima ne boste mogli 1. Pečico predhodno segreupreti! jemo na 180–190 °C. 2. Oljke razpolovimo in 6. Postrežemo vroče ali hladno. Dober tek! izkoščičimo. Rdečo čebulo narežemo na rezine, bučke CMYK 51 Slovenski vrt Zelenjavni vrt v oktobru Pridelke fižola, graha, solate, radiča in še bi lahko naštevala, še vedno pobiramo na vrtu, a po drugi strani smo že skoraj v novi sezoni. Poleg česna je oktober ponovno pravi čas za sajenje čebule. Sredozemska dieta je že od nekdaj cenjena zaradi svojih koristi za zdravje, osredotoča se na sveže sestavine in preproste, a okusne recepte. Pečena provansalska zelenjava je popoln primer sredozemskega pristopa k prehrani: sveže zelenjave, začimb in oljčnega olja – vse ključne sestavine sredozemske kuhinje. Številne študije so potrdile koristi sredozemske diete za zdravje srca, daljšo življenjsko dobo in celo za duševno zdravje. Z vključitvijo takšnih jedi v vašo prehrano ne boste le uživali v okusnih obrokih, ampak boste tudi negovali svoje telo z zdravimi in hranljivimi sestavinami. Doživite Sredozemlje na svojem krožniku in se pridružite ljubiteljem te preproste, a izjemno zdrave kuhinje! Za več receptov obiščite blog: www.izibizi.si Recept in besedilo: Nina Glažar / IZIBIZI, fotografija: Matjaž Škerjanec Česen in čebula sta znani vrtnini na naših vrtovih in ju redno sadimo tudi v jesenskem času na naše gredice. Od čebule v tem času sadimo čebulčke bele čebule za spravilo mlade čebule ali zgodnjih, značilno belih in ploščatih čebul z rjavimi in rdečimi luskolisti za pobiranje kot mlado čebulo ali splošno porabo pobiranje konec maja in junija. Priprava tal za sajenje naj bo pravočasna. Česen in čebulo sadimo v dobro pripravljena tla, ki naj bodo zrahljana, brez skorje. Obe čebulnici nista zahtevni za hranila, gnojenja s svežimi nepredelanimi organskimi gnojili pred sajenjem ne prenašata. Tla pripravimo vsaj 14 dni pred sajenjem, lahko tudi brez dodajana gnojil. Sajenje česna in čebule Sadimo na medvrstno razdaljo 20 do 25 cm ter v vrsti 7 do 10 cm narazen. Spomladansko sajenje je lahko gostejše, 5 do 7 cm v vrsti. Podobno na gosto sadimo čebulo za pobiranje mlade čebule. Globina sajenja lomijo nadzemni deli rastline. Odsvetujem prepozno sajenje v novembru ali celo decembru, ko je prst že lahko zmrznjena in onemogoča ukoreninjanje in vznik, kar je cilj sajenja v jesenskem času. Priporočamo sajenje bele čebule, kot je sorta snowball, znana pod imenom majski srebrnjak, ter rumeno ploščato čebulo holandsko rumeno in podolgovato sorto sturon, ki je primerna za težja tla. V toplejČas sajenja ših predelih zelo dobro uspeva Izkoristimo lepe jesenske tudi ptujska rdeča. dni in posadimo pravočasno, Dobri jesenski sosedje čepreden zemlje zmrzne. Najprej bule so: solata, jagode, motoviposadimo ozimni ali jesenski lec, azijska listnata zelenjava, ki česen in čebulček ter pozno jo režemo kot berivko. jeseni še spomladanski česen. S pravim časom sajenja čebulicam omogočimo, da se dobro Urbani vrt ukoreninijo pred zimo in lahko Čebulček je primeren za dobro prezimijo. Pri izbiri časa urbane vrtove, še posebno v sajenja ne prehitevamo in ne kombinaciji z zimsko solato in pretiravamo s prezgodnjimi motovilcem. Čebulne liste lahsajenji zgodaj v oktobru, če so ko režemo sveže za sproti ali dnevi še preveč poletni in topli. pulimo male čebulice. Sadimo V takih razmerah se čebulice v večje lonce in korita, ki naj slabo ukoreninjajo, ker hitro bodo globoka vsaj 25 do 30 cm. vzkalijo in prehitro rastejo. Če bo jesen suha, je nasad treba Ko pride zima, imajo teža- zalivati. ve s prezimitvijo, ob snegu se Barbara Lončar, inž. agr. je od 5 do 7 cm, dva- do trikrat tako globoko, kot je debel strok oz. čebulica. Brez skrbi, če dlje časa po sajenju še ni vznika in ne vidimo kalčkov posajenih strokov in čebulic; pomembno je, da se posajeni stroki in čebulice čebule v tleh dobro ukoreninjajo. Le takšni bodo dobro pripravljeni na zimski čas in počitek v zamrznjenih tleh. 51 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Skupne strani 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 52 ARJANS JB KA NA Jesenski čas z ljubljenčki Topli objemi, nega in nepovabljeni gostje CMYK LUKOVICA DRAGOMER LOG ZG O DBA LITERARNI RAZPIS ZA IZBOR NAJBARJANSKA ZGODBA 2024: BARJANKA Razpisuje ga KULTURNO DRUŠTVO MAH TEATER v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnos�, Območno izpostavo Vrhnika in Območno izpostavo Ljubljana okolica, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjevo knjižnico Vrhnika ter občinami: Vrhnika, Log-Dragomer, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Borovnica, Brezovica. KDO: Učenke in učenci od 6. do 9. razreda OŠ v zgoraj našte�h občinah KDAJ: Razpis poteka od 1. novembra 2023 do vključno 10. februarja 2024 KAKO: Udeleženke in udeleženci v razpisanem terminu oddajo zgodbe (lahko tudi več kot eno), ki so povezane z lokalnim okoljem (Ljubljansko barje, Polhograjski dolomi�, Ljubljanica, Tržaška cesta … ) in ljudmi (sodobne in zgodovinske osebe, resnične ali fantazijske osebe), lahko so zgodbe tudi o živalskem in rastlinskem svetu. Zgodba ne sme bi� krajša od 3000 in ne sme presega� 6500 znakov s presledki vred. Zapisane zgodbe se oddajo v elektronski obliki vodji, ki ga/jo vsaka OŠ izbere sama. Vsaka šola izbere do 5 najboljših zgodb in jih najkasneje do 10. februarja 2024 do 15. ure pošlje po elektronski poš� na e-naslova: kultura@zavod-cankar.si in info@mah-teater.si. IZBOR: Komisija v sestavi: predsednica – pisateljica in vodja kulturnih programov ZIC Vrhnika – mag. etnologije Tatjana Oblak Milčinski, članica Sonja Žakelj direktorica CKV, članica Barbara Majcen, MAH TEATER izbere 3 najboljše zgodbe, izmed katerih se izbere Najbarjansko zgodbo 2024. KRITERIJI ZA IZBOR: Pri izboru se bo upoštevalo avten�čnost, izvirnost in literarno bogastvo zgodbe. PODELITEV IN NAGRADE: Slovesna razglasitev NAJBARJANSKE ZGODBE 2024: BARJANKA in podelitev nagrad bo v četrtek, 7. 3. 2024, ob 18. uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki na prireditvi, ki jo bo organiziralo KD Mah teater. Vsi avtorji, ki se bodo uvrs�li v ožji izbor za NAJBARJANSKO ZGODBO 2024 bodo prejeli simbolično nagrado, najboljše tri zgodbe pa bodo še posebej nagrajene. PRAVICE ORGANIZATORJA: Jesen v naročje narave prinaša pravo paleto barv, ko se drevesa in rastline odenejo v najlepši plašč leta. že pripravljene, ki jih lahko kupite v trgovini za male živali. Igre s priboljški, skritimi v igračah, so še posebej priljubljene! Mačke lahko motivirate z različnimi igračami na vrvici, svetlobnimi kazalniki ali interaktivnimi miselnimi igračami, postavite jim vertikalne prostore, kjer bodo pleTo je čas, ko hladnejši jesenski zrak preplavi zale in raziskovale. naše domove ter prinaša s seboj občutke topline, Ne pozabite tudi na skupne sproščujoče tredruženja in novih začetkov. nutke z vašim ljubljenčkom ob gledanju televiVendar pa se na jesen ne prilagajamo samo mi, zije ali branju knjige na kavču. ampak tudi naši ljubljenčki, ki čutijo premik v Skupno preživljanje časa, igranje in crkljanje naravnih ritmih in vsakodnevni rutini. krepijo vezi in vam večno ostanejo v spominu. Dlaka: Naravni zimski plašč Dlaka naših kosmatincev ni zgolj dodatek, ki pritegne poglede, dejansko je to njihova naravna zaščita, ko termometer pokaže nižje temperature. Ne pozabite, da je redno krtačenje ključnega pomena in ne služi samo urejanju dlake! Ti trenutki krepijo vezi, obenem pa spodbujajo zdravje kože in dlake. Pri kopanju, izberite šampon, ki je posebej prilagojen karakteristikam pasme vaših kosmatincev! Tako boste poskrbeli, da bo njihov kožuh ohranil moč, sijaj in zdrav videz. Zaščita pred zunanjimi škodljivci v jesenskem času Jesen ne prinaša samo očarljive preobrazbe narave in hladnejšega vremena, temveč tudi povečano dejavnost klopov in bolh. Klopi se skrivajo v visoki travi, med grmovjem, v senci gozdov ali pod odpadlim listjem, medtem ko bolhe skačejo na nove gostitelje in svoja jajčeca skrivajo v preprogah, kavčih, odejah in celo v majhnih razpokah v tleh. Zato je v teh mesecih ključnega pomena, da redno pregledujete kožuh vašega ljubljenčka in uporabljate ustrezna zaščitna sredstva. Krepitev medsebojnih vezi v hladnejših Kljub hladnejšim in krajšim dnevom je jesen mesecih idealen čas za ustvarjanje nepozabnih spomiJesen je popoln čas za poglabljanje vezi z naši- nov z našimi štirinožnimi prijatelji. mi štirinožnimi prijatelji. Tako kot ljudje, se tudi Vsaka skupno preživeta aktivnost ali sproščaživali v hladnejših mesecih rade umaknejo na nja, krepijo vezi med nami. toplo, kar je odlična priložnost za kakovostno Izkoristimo ta čas in skupaj zgradimo spomipreživljanje časa z njimi. Začnite z osnovami, ne, ki jih bomo za vedno nosili v naših srcih. kot so metanje žogice ali vlečenje vrvi, postavite Tanja Bregar, Doget »tunele«, izdelajte miselne igrače ali uporabite Foto: Nika Kuplenk Golobič S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrs�tve v ožji izbor dovolijo organizatorjem objavo imena, priimka, razreda in šole ter se strinjajo, da se na organizatorja prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na organizatorja prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). S prijavo na natečaj avtorji v primeru uvrs�tve v ožji izbor dajejo neodplačno dovoljenje za javno objavo v Skodelici literature za lepši dan (FB in You Tube kanal Cankarjeve knjižnice Vrhnika). JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Vrhnika JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Ljubljana okolica 52 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Skupne strani CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 53 Kmetje pustili delo doma in se odpravili na ekološki sladoled Lep sončen dan se je naredil zadnjega dne v avgustu, ko smo se ekološki kmetje iz združenja Zdravo življenje v družbi kar nekaj mladine in zvedavih otrok, odpravili na strokovno ekskurzijo proti Notranjski. Delo smo za ta dan pustili doma in se prepustili druženju in ogledu drugih ekoloških kmetij. Kot vsako leto, program skrbno pripravi strokovna tajnica združenja Pavla Pirnat, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana, kjer deluje kot terenska svetovalka. Najprej smo se podali na kmetijo Slavec v Knežak, kjer nas je navdušil inovativni mladi kmet Gregor, ki je ta naziv prejel v letu 2021. Obenem je tudi kot prvi Slovenec dobil nagrado Evropske unije za najboljši projekt izboljšanja in oživljanja podeželskih območij. Odkrito in brez dlake na jeziku se je razgovoril o tej svoji zanimivi poti in prizadevanjih, a za vse opisat je tu premalo prostora. Odraščal je v bloku, študiral gradbeništvo in nato ugotovil, da pisarniško delo ni zanj. Hotel je svobodo in delo v naravi. To je opazil tudi njegov nono in mu prepustil osemhektarsko kmetijo, ki jo je Gregor po svojih zamislih začel oživljati. Na zaraslo, skopo zemljo, je najprej pripeljal koze, kasneje, ko je z najemom večal pašne površine, pa tudi druge živali. Danes ima poleg koz še krave dojilje, ovce, osle, kokoši in 24 panjev čebel. Zaradi avtohtonih pasem si je pridobil status ARK središča. Za vse objekte na posesti, ki so prava paša za oči, je uporabil les iz domačega gozda. V izogib tveganju peljejo več dejavnosti. So učna kmetija in letno sprejmejo preko 40 skupin iz šol in vrtcev. Obisk njihove kmetije pomeni za otroke pravo doživetje. So tudi demenci prijazna točka in sodelujejo z domovi starejših občanov. Prizadevajo si, da bi bilo to nekoč terapija na napotnico. Največji vir dohodka jim prinaša kozjereja. Poleg ekološkega kozjega mleka ponujajo še druge izdelke, seveda pa tudi največjo posebnost in inovacijo na Slovenskem, sladoled iz ekološkega kozjega mleka. Smo ga lahko poskusili in je res izjemnega okusa. Vse proizvode prodajo doma, v prodajnem skladišču, skupaj z izdelki drugih kmetij, da je ponudba bolj pestra. Gregor je neverjeten! Neskončen vir idej, ki jih pridno uresničuje. V zadnjem času si je omislil še Knjižnico pod krošnjami, ki ji je namenil prostor pod veliko staro češnjo. Seveda pa se spopada z ogromno težavami, kot je pomanjkanje delovne sile, preveč birokracije in nelogičnih predpisov. Največjo težavo pa predstavlja »sobivanje z zvermi«. Volkovi in šakali mu delajo nepopisno škodo. Naslednja kmetija, ki smo si jo ogledali, se nahaja v vasi Parje, tik ob cesti proti Pivki, po kateri smo se vračali iz Knežaka. Tudi na Eko kmetiji Penko ima vajeti v rokah mladi rod, seveda ob izdatni pomoči staršev. Neverjeten se zdi podatek, da zaradi očetove bolezni kar nekaj let niso kmetovali, a se zaradi tega niso pogreznili v stanje lagodnosti, temveč so po njegovem okrevanju vsi skupaj ponovno zavihali rokave, sin pa je postal mladi prevzemnik. So živinorejsko sadjarska kmetija, ki leži v območju Natura, zato se soočajo z velikimi omejitvami, poleg tega pa tudi pri njih veliko škode povzročajo zveri in pa jelenjad, tako da je še toliko bolj občudovanja vreden njihov pogum in vztrajnost. Vzrejajo plemensko govedo charole in pridelujejo jagodičevje. Največ površine imajo zasajene z jagodami, ki jih v večini prodajo doma. V zadnjem času pa jih dobršen del porabijo za izdelovanje sladoleda, ki smo ga seveda dobili za poizkusit. Res neverjetno polnega okusa, kot bi jedel same jagode. Ni čudno, da se kupci množično ustavljajo v njihovem lično izdelanem prodajnem kiosku ob cesti, kjer imajo na vol- jo vse njihove zdrave in okusne izdelke. Že kar lačni smo se odpravili še do Smrekarjeve domačije v Grobišču pri Prestranku, kjer smo imeli pozno kosilo. Pred tem pa nam je prijazni gostitelj predstavil njihovo kmetijo, ki je bila opuščena, a so se v nekem trenutku odločili, pustili svoje službe, in jo ponovno oživili. Stare stavbe so predelali v prijetne gostinske ambiente in prenočišča. Tega dne je bila to že tretja lepa in posebna zgodba o ohranjanju zapuščine prednikov, ki nam je, poleg okusnega sladoleda polepšala dan in nas navdala z občudovanjem in pozitivno energijo. Francka Toman, foto: Francka Toman in Pavla Pirnat Otvoritev sekcije ŠUS v KUD Dobrova V petek, 15. 9. 2023, se je v kulturni dvorani Dobrova odvil dogodek Izstrelitev ŠUS, uradna predstavitev športno umetniške sekcije. Večer je bil poln umetnosti, športa in skupne povezanosti. Dogodek sta organizirala ustanovitelja sekcije Uroš Japelj in Maja Zalokar. V uvodnem delu so udeleženci igrali namizni tenis s Tjašo Prah, ki je na svetovnih igrah specialne olimpijade osvojila srebrno medaljo. Na info točkah pa so se predstavile delavnice in sekcije, ki delujejo v okviru KUD Dobrova. Magdalena Tehovnik, predsednica KUD Dobrova, je odprla kulturni del večera in nas navdušila s svojim govorom o povezovanju skozi umetnost in šport. Na prireditev je prišel tudi župan Jure Dolinar, ki je delil svojo podporo in razumevanje pomembnosti dogodkov, kot je ta. V kulturnem delu so se predstavile lutkovna in gledališka skupina ter mešani pevski zbor. Otvoritev se je nadaljevala z velikim glasbenim koncer- tom Erika in Ivana Hudnika, Dobrovških zajkl, Presnetih kaset in Kliše Banda, ki so z nami delili čarobno glasbo. Veliko obiskovalcev je osrečil tudi srečelov, saj so bila darila uporabna in bogata. Naj bo sekcija ŠUS in vsi njeni člani navdih za našo skupnost na Dobrovi, da še naprej rastemo in se povezujemo skozi umetnost, šport in ljubezen do kulture. Hvala vsem sodelujočim, ki so omogočili izvedbo dogodka! KUD Dobrova in sekcija ŠUS 53 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 Skupne strani 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kako biti v oporo žrtvam naravnih katastrof? Zato je poleg osnovne oskrbe, kot je zagotavljanje osnovnih dobrin, potrebna tudi psihološka podpora. Psihološki vidik takšnih katastrof pa je kompleksen in raznolik, saj imajo posledice dolgotrajen vpliv, ne samo na posameznike, tudi na skupnost in širšo družbo. Krize drugih tudi v nas prebujajo občutek negotovosti in strahu, saj tako dobimo občutek, da nimamo nadzora nad situacijo. Zagotovo trenutno ni človeka, ki ga ta velika naravna katastrofa v zgodovini države ni prizadela. V takšnih težkih situacijah so strah, jeza in žalost povsem običajna čustva. Zato jih je po takšni travmatski izkušnji smiselno dovoliti čutiti ter izraziti. Strah v takšnih razmerah zagotovo ni izraz šibkosti in pomanjkanja poguma. Vedno je povezan s travmatsko izkušnjo in z zaznavo grožnje za našo varnost in varnost drugih ljudi. Ta čustva se sprožijo samodejno, kot nekakšna zaščita naše osebnosti. Kaj lahko v stiski storimo sami? Zagotovo ni koristno se zapreti vase in se izogibati situacijam, ki so povezane s težkimi dogodki. Postopoma se je treba z njimi soočiti, na začetku z vsakdanjimi izzivi vzpostaviti običajni dnevni ritem. Koristno je začeti sprejemati manjše ali manj pomembne odločitve, saj lahko prinesejo občutek nadzora nad življenjem. Smiselno je tudi početi stvari, ki delujejo sproščujoče, ter se zahtevnejših obveznosti lotiti ob primernem času. Po tako hudi izkušnji se lahko ponovno zgodi kaj nepredvidljivega in že manjši spodrsljaj lahko prinese veliko stisko. Pri ponovnem vzpostavljanju občutka ravnovesja in varnosti je zagotovo pomembno poiskati strokovno pomoč. 54 Urška svetuje Ana svetuje Naravne nesreče, kot so bile nedavne poplave v Sloveniji, so za seboj pustile ogromno gmotno škodo, pa tudi psihične stiske mnogih ljudi. CMYK sodelavcev in drugih bližnjih. V pogovorih je koristno prevzeti pobudo in začeti pogovor, kjer lahko izrazijo svoja čustva in skrbi. Včasih lahko že same spodbudne besede in povabilo v pogovor prinesejo olajšanje. V takšnih pogovorih je smiselno osredotočanje na »tukaj in zdaj«, torej na težave in odzive, ki so trenutno prisotni. Tako lahko tudi lažje pomagamo sogovorniku, da izrazi svoja čustva, in lažje prepoznamo stvari, ki so zanj pomembne in hkrati dajejo smisel. Zato že sam pogovor o takšni izkušnji lahko pomaga predelati nekatere travmatske spomine, zmanjšati močna čustva ter razumeti vpliv te izkušnje na naše razmišljanje o sebi in življenju nasploh. Ob tovrstnih težkih dogodkih je za žrtev bistvenega pomena tudi, da lahko spregovori o svojih stiskah z osebo, ki ji zaupa in se z njo počuti varno. Pomembno je tudi okrepiti področja, v katerem vsak posameznik uspešno deluje. Vsak človek se namreč drugače spopada s stresom, zato je treba prilagoditi pristop k vsakemu posamezniku. Pomembno je tudi, da se podpora nadaljuje tudi po obdobju najhujše krize, saj so psihološke posledice lahko dolgotrajne. Priskočiti na pomoč bližnjemu zavira tudi naš stres in krepi odpornost. Pogosto tudi majhna dejanja lahko nekomu veliko pomenijo. In pogosto se tudi zdi, da se vsa dejanja nekoč povrnejo. Tudi naše skrbi lahko izvirajo iz občutka negotovosti, zato lahko pomoč drugim prispeva, da se sami počutimo vredne. Prilagajanje in obnova Tudi čas ima pomembno vlogo pri procesu okrevanja po naravni katastrofi. Počasi lahko ljudje razvijejo nove načine prilagajanja svojemu okolju in življenju ter najdejo smisel tudi v težkih situacijah. Obnova domačega okolja je pomemben dejavnik za čustveno stabilizacijo prizadetih. Izjemno pomembno je sodelovanje skupnosti in bližnjih, predvsem pa pogovarjanje o težkih občutkih. Pomoč bližnjim nas zagotovo ohranja v pogonu. Skrb za druge usmerja tudi naš čas in energijo. Pri tem svoje misli preusmerimo v nekaj smiselnega in koristnega, kar zagotovo pripomore k boljšemu počutju. In ko pomagamo drugim, se pogosto tudi sami počutimo bolje. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! Ana Podlipnik, mag. Kako lahko pomagamo bližnjim? psihosocialnega svetovanja V tovrstnih dogodkih je zelo poana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si membna podpora družine, prijateljev, Kako doživljamo prehod iz počitnic v novo šolsko obdobje? Ob začetku novega šolskega leta postaja vprašanje, kako pripraviti otroka na to obdobje, vedno bolj aktualno. Odgovor terja razmislek o dolgoročnem pristopu k odnosu s svojim otrokom in njegovi pripravi na šolsko leto. še, da starši zmorejo čustveni stik s svojim otrokom. To pomeni, da začutijo, ko je v stiski, to ubesedijo in tako omilijo težo čustev. Tako bo otrok dobil varen prostor ob starših za izražanje, kar mu bo posledično dalo tudi občutek varnosti v šoli in stres bo manjši. Za učinkovito spoprijemanje s čustvenimi nihanji je pomembno, da se zavedamo, da so čustveni odzivi nekaj naravnega in da čustva prihajajo ter odhajajo. Vznemirjenje ob novih priložnostih je prav tako resnično kot občutek melanholije ob koncu poletja. Ozavestite svoje čustvene odzive in si dovolite izraziti, kar čutite. Obvladovanje tesnobe je prav tako pomemben del tega prehoda. Preproste tehnike sproščanja, kot sta globoko dihanje ali meditacija, lahko pomagajo umiriti um in zmanjšati stres. Ključno je tudi, da si vzamete čas zase in se posvetite dejavnostim, ki vas osrečujejo. Tako boste vzpostavili ravnovesje med pričakovanji in notranjim mirom. Medtem ko prehajamo iz sproščenega poletja v šolsko rutino, so občutja pričakovanj, nostalgije in vznemirjenja povsem običajna. Otroci se soočajo s spremembami v vsakdanjem življenju, kar lahko prinese nelagodje in negotovost, lahko se pojavi tudi tesnobnost. Prav v takšnih trenutkih se pokaže kakovost stika, ki ga imamo s svojim otrokom. Mnogo otrok po dolgih počitnicah začetek šolskega leta že težko pričakuje, saj se veselijo ponovnega srečanja s svojimi sošolci in sošolkami. Pomembno je, da je vrnitev prijetna, saj pozitiv- Starši, namenite čustveno no ozračje dobro vpliva na pozornost svojim šolarjem Starši imajo pomembno otrokovo počutje in hitrejše absorbiranje znanja. A za vlogo, saj so podpora in vzor nekatere otroke je ponovno sesti v klopi stres. Premislimo o svojih lastnih pričakovanjih. Ne zahtevajmo od otroka popolnosti in poskrbimo raje, da se bo dobro počutil. Šele takrat se lahko namreč uči. Niso pomembne le ocene, pač pa spodbujajmo otroka, da razmišlja s svojo glavo in ohranja odprtost ter radovednost. Postavlja se torej vprašanje, kako zagotoviti, da bodo otroci obogatili svoje življenje z različnimi izkušnjami, hkrati pa ne bodo preobremenjeni. Odgovor je v tem, da vsakega otroka obravnavamo kot edinstvenega posameznika z lastnimi zmožnostmi, interesi in potrebami. Gradnja odnosa z otrokom pa je kontinuiran proces, ki vključuje vzpostavljanje zaupanja, spoštovanje otrokovih občutkov in potreb ter prilagajanje na njegove edinstvene značilnosti. Čustvena priprava na spremembe Pri tem je najpomembnej- za svoje otroke. Pomembno je, da otroka ne pripravljamo na novo šolsko leto tako, da bi ponavljal lansko snov, saj ga bo zato že vnaprej skrbelo glede šole. Če otrok izraža preveliko zaskrbljenost, je dobro, da se starši iskreno vprašajo, koliko njih same skrbi otrokov šolski uspeh, saj otroci zelo občutijo čustva svojih staršev. Zato je ključno, da jim namesto lastnih skrbi in strahov ponudimo odprto komunikacijo, v kateri se pogovarjamo o njihovih pričakovanjih, strahovih in upanjih glede novega šolskega leta. S svojo prisotnostjo, podporo in razumevanjem bomo omogočili, da bodo lažje in samozavestneje sprejeli spremembe, ki jih prinaša prehodno obdobje. Čas za nov začetek in napredek čustveno ozadje, ki bo podpiralo nas in naše otroke v njihovem šolskem napredku ter osebnem razvoju, kar pa je drugi možni in bolj vzpodbuden odziv v prehodnem obdobju. Kar otroci najbolj potrebujejo zunaj šole, je prosti čas, prosta svobodna igra, brezdelje in seveda stik s starši, saj že tako veliko časa preživijo stran od doma. Vključite jih v gospodinjske aktivnosti, delo v delavnici ali na vrtu. Poskrbite, da je vzdušje ob tem sproščeno in povezujoče. Naj jim bo kdaj tudi dolgčas, naj kaj ustvarjajo, berejo knjige, predvsem pa preživite čim več časa z njimi v naravi, pri skupni igri ali skupnih aktivnostih, pogovarjajte se z otroki in se povezujte z njimi. Prehod v novo šolsko in Vam in vašim šolarjem delovno obdobje je čas za nov začetek in osebno rast. želim en miren in sočuten S tem, ko bomo prepoznali prehod v novo šolsko ter desvoje čustvene odzive, se lovno obdobje. naučili obvladovati tesnobo in gradili trdno podporo v Urška Jesenovec, mag. svojem okolju, bomo bozakonskih in družinskih lje pripravljeni na izzive in študijev, zakonska in priložnosti, ki jih prinaša družinska terapija novo obdobje. Skupaj lahko ustvarimo trdno in zdravo 54 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 K U LT U R A CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 55 Povabljeni ste na kavo »Vici na svoj račun so deležni največ smeha« Tokrat smo se na kavi dobili z Janezom Cankarjem in Jožetom Čamernikom, ki ju večina pozna z odrskih desk. Za seboj imata že dolgo kilometrino nastopanja. Janez Cankar se je pred leti preizkušal tudi kot član zasedbe TV Dober dan, zato se ga še vedno drži vzdevek Jože Lučkar. TV Dober dan ravno sedaj ponavljajo na POP TV. Razlog za povabilo na kavo je njuna stota predstava Slovenska vicoteka, s katero sta obredla dobršen del Slovenije, jubilejno – stoto predstavo – pa bosta odigrala na vrhniškem odru, kjer se jima bodo pridružili gostje. Janez, vi ste iz Smrečja, Jože vi pa iz Dragomerja. Nista tako daleč narazen, pa vendar, kako sta se spoznala? Janez: Ker sem že malo starejšega datuma, se ne spominjam najbolj, ampak zdi se mi, da sva se spoznala na poroki moje sestre Mihaele, ki se je poročila z Markom, to je bratranec od Jožeta, ki mu je bil priča na poroki in obenem šofer. Že takrat, na poročnem slavju, se je izkazalo, da sva sorodni duši, saj sva, po domače rečeno, »celo ohcet gor držala«. Od takrat je pa preteklo že mnogo vode in je spomin v meglico zavit, saj je že več kot 33 let od tega. Janez Cankar in Jože Čamernik interpretiran, enostavno smešen. Mislim, da vici nastanejo po nekem resničnem dogodku, potem so preoblikovani in naravnani, kam mora prileteti puščica. Če puščica zadene center, je vic dober. Najboljši vici so tudi tisti, ko se pripovedovalec norčuje iz sebe, ker se ljudje raje smejejo na tuj račun. Tako da so vici na svoj račun deležni največ smeha in ljudem najbolj všeč. Pred 33 leti si verjetno nista predstavljala, da bosta nekoč pod skupnimi odrskimi žarometi. Kako je potem prišlo do sodelovanja? Janez: Večkrat sem bil na obisku pri sestri v Dragomerju, kjer živi od poroke naprej, sosed je pa Jože, Grogcov po domače, in tako sva se večkrat videla. Jaz sem že od mladih let zastrupljen z gledališčem, od igranja pa do režiranja predstav, in vse kar je vmes … Hočem reči, vabil sem mnogo ljudi, ki so imeli potencial v gledališču, kot igralec, tehnik, kostumograf itn. in tako sem prišel na idejo, da bi lahko bil tudi Jože član gledališke družine. V dramski sekciji Sadika v KUD Ligojna režiram predstave in ker je vedno pomankanje igralcev, predvsem moškega spola, sem povabil Jožeta k sodelovanju in, glej ga, zlomka, privolil je! No, tiste predstave, ko je Jože prvič zaigral v dramski sekciji Sadika, nisem režiral jaz, ker so za režijo dveh predstav najeli g. Petra Militarova, od takrat pa do danes pa z Jožetom sodelujeva kot igralec in režiser ter predvsem kot prijatelja. Kako je šla pa zgodba od tod naprej? Jože: Do sodelovanja v predstavi Slovenska vicoteka je prišlo, ko je moj prijatelj, Toni Lamovšek, direktor in koordinator King Kong teatra, potreboval neko novo humoristično predstavo. Poklical me je, ker je vedel, da jih rad stresam iz rokava, jaz pa potem takoj naprej Janeza. Sedla sva, malce tuhtala in tako se je rodila Slovenska vicoteka, ki so jo ljudje odlično sprejeli. Če pogledamo vajine šale – so avtorske, pobrane z ulice, dodelane …? Kako je s tem? Janez: Kot sem že omenil, sva odlična pripovedovalca vicev. Torej pri vsem skupaj ne gre samo za vic kot tak, ampak za postopek, ki ga pelješ, da poslušalca pripelješ do ključnega razpleta. Drugače povedano: najpomembneje je, kako vic interpretiraš! Tega ne zna vsak, pa naj si bo pobran z ulice ali je avtorski. Jože: Morate pa vedeti, da najina predstava Slovenska vicoteka ni suho pripovedovanje vicev, zato sva jih nadgradila – povezala v zgodbo dveh kmetov, hribovskega kmeta Janeza in marostarskega kmeta Jožeta, ki se predstavita, zaupata zgodbe iz njunega kmečkega življenja, žena, gostilne, kmetije in obvezne gostilniške rekreacije. To je nadgradnja vicev, pobranih z ulice, in avtorski vicev, ki jih ni malo in jih boste slišali prvič. Kakšen je pa odziv publike na vajine »štose«? Janez: A kako naju spremlja publika? Nekateri se krohotajo, drugi se glasno smejejo, nekateri se pritajeno smejejo, ampak smejejo se vsi. Morda je nekje v neki vrsti kakšen možakar, ki se ne smeji, dokler ga žena ne dregne z komolcem in potem se smeji tudi on. Na najine predstave hodijo tudi mlajši ljudje, ki dvomijo, kaj smešnega imata povedati Kaj pa sicer počneta? BOOKING YOUR SPACE: 123-456-7890 www.reallygreatsite.com dva kmeta, ampak na koncu so vsi presenečeni, od kod energija in humor dveh možakarjev v poznih srednjih letih. Jože: Med publiko je tudi veliko ljudi srednjih let in starejših iz mesta, ki poznajo življenje na vasi, na kmetih, in jim predstava Slovenska vicoteka prikliče vaško nostalgijo in spomine na otroška leta. Na koncu naju vsi nagradijo z gromkim aplavzom, ki se ne konča, dokler se tretjič ne prideva na oder priklonit in zahvalit. Janez: Jaz sem dejaven še kot režiser, saj v KUD Ligojna, dramska sekcija Sadika, že vrsto let režiram predstave. Tudi letos smo postavili na oder predstavo Češplje na figi, v kateri nastopa dvanajst igralcev, med njimi tudi Jože. Veliko nastopam tudi kot, kako naj rečem, recimo animator ob abrahamih ali podobnih življenjskih jubilejih. Sicer se ukvarjam z čebelarstvom, sem upokojenec in nimam časa, ker dopoldan pospravljam, popoldan pa iščem. Ha, ha … Janez: A kje se gibljem? Jaz imam gibanje ome- jeno, zato ker moja žena še vedno hodi v službo, jaz moram pa doma kuhati in pomivati in če bom tako pridno kuhal in pomival, mi je obljubila, da mi bo pomagala likati! Jože: Tudi jaz sodelujemv dramski sekciji Sadika v KUD Ligojna, kjer sem odigral kar nekaj takih in drugačnih vlog. Sem mlad upokojenec, rad balinam, igram nogomet, sem tudi skiper, z jadrnico vozim turiste po južnem Jadranskem morju … Ni mi dolgčas. Na Vrhniki se bosta predstavila s stoto ponovitvijo Slovenske vicoteke. Kaj nas čaka? Gre za jubilejno predstavo, ki bo verjetno enkratna. Janez: To bo res večer, poln smeha, en velik spetkakel. Poleg naju bosta na odru nastopila še Jernej Kuntner in Matjaž Javšnik, program pa bosta popestrila Duo Ju-jo in Klapa Kamerati. Jože: Zanimivo bo, ne smete manjkati! Gašper Tominc Berem, bereš, beremo v bralni skupini na Drenovem Griču Janez: Posebej mi je ostal v spominu dogodek, ko so na neki prireditvi, kjer je bila živa glasba in je pred najinim nastopom ansambel zaigral Avsenikovo Na Golici, zaradi tega ljudje razživeli. Dvorana je bila velika, sedeli so za mizami, polne pijače, nekateri so bili obrnjeni s hrbtom proti odru. Za vsako mizo se je razvnela debata in midva z Jožetom sva postala drugorazredna tema. Vseeno sva z veliko muko profesionalno končala nastop in od tistih nekaj, ki so naju poslušali, dobila lep aplavz. Bila je grenka izkušnja, ki je ni bilo prej in nikoli poslej. Se predstava spreminja ali je ves čas enaka? Nemara nekateri vici bolj »vžgejo« kot drugi in jih zato zamenjata … Jože: Predstava se načeloma ne spreminja, kot zasnova je ves čas enaka. Res pa je, da tisti, ki naju po službeni dolžnosti gledajo in poslušajo, pravijo, da je predstava neverjetno napredovala od prvih ponovitev do sedaj. Predstava je bila premierno postavljena leta 2019. Pred koronavirusom sva imela kar nekaj nastopov, potem pa dve leti skoraj nič, po koroni pa so se začele ponovitve vrstiti in na vsaki predstavi je bilo vedno več ljudi. Janez: Po vsaki predstavi se usedemo in analiziramo potek predstave – kaj je v redu in kaj bi bilo treba izboljšati. Tako sva upoštevala kar nekaj pripomb, ki so jih nama dali, posledično sva zamenjala ali izboljšala kar nekaj vicev, ki niso dobili želenega odziva publike. Tako, da je sedaj predstava Slovenska vicoteka še bolj smešna in je res vredna ogleda. Kateri vici pa so deležni največ smeha? Jože: Že od samega začetka pa vse do konca predstave se ljudje smejejo, saj je vsak vic, ki je pravilno Ob vodnjaku na Glavnem trgu V okviru KUD Drenov Grič - Lesno seca, hkrati pa ne zanemarjamo poezije. NajBrdo smo se v »šolskem letu« večkrat beremo pesmi slovenskih pesnikov 2022/23 ponovno prebudili bralci. kar na naših srečanjih. Smo pa se v letošnjem Tako kot v času pred covidom-19 smo se zbirali vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri v skupnem prostoru gasilskega doma. Z velikim veseljem se srečujemo in pogovarjamo o prebranih literarnih delih slovenskih avtorjev. Na vsakokratnem srečanju se dogovorimo, katero delo bo na urniku do naslednjega me- bralnem letu posvetili avtorjem novomeškega kroga ustvarjalcev, saj smo za zaključek v maju načrtovali obisk dolenjskega glavnega mesta. Koledarsko leto 2023 je Ministrstvo za kulturo razglasilo za leto ustvarjalnosti Ivana Tavčarja, saj zaznamujemo 100-letnico pisateljeve smrti. Hkrati je dodalo tudi leto ustvarjalnosti pesnika Karla Destovnika Kajuha, >> 55 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 K U LT U R A >> saj smo decembra 2022 zabeležili 100-letnico pesnikovega rojstva. Oba pomembna literarna dogodka sta tudi del našega branja. S Tavčarjevimi deli se bomo podrobneje ukvarjali v »novem« bralnem letu, o nežnem pesniku Karlu Destovniku Kajuhu pa smo izvedeli veliko novega in zanimivega v biografskem romanu Vlada Vrbiča Prestreljene sanje. Na enem naših srečanj smo prebrale tudi precej pesnikovih besedil. Kako nenavadna je bila življenjska in ustvarjalna pot prvega sodobnega slovenskega založnika Lavoslava Schwentnerja, smo spoznali v biografskem romanu Tanje Tuma Brodnik. Oblikovanje slovenske knjige je dvignil na evropski nivo, kar je vplivalo na vse kasnejše založnike do druge svetovne vojne. Da ne bi segali le v preteklost, smo se za zadnje srečanje pred poletjem odločile spoznati delo Toneta Partljiča Ljudje z otoka. Uživali smo tako v branju kot v pogovoru o imenitnem delu, hkrati pa se že veselili zaključnega izleta v Novo mesto. Izmed ustvarjalcev novomeškega kroga smo več časa posvetili Janezu Trdini in njegovim Bajkam in povestim o Gorjancih, o samem pisatelju smo pa radovednost potešile v biografiji Janeza Sivca Brezdomec. Dodali smo še pesmi in zgodbe Dragotina Ketteja, ki ima v Novem mestu tudi urejen in dolg drevored. Naš literarni izlet v »dolenjsko prestolnico« je bil zadetek v polno. Vožnja z vlakom, izredno smiselno in zanimivo izbrana pot po mestu ob Krki v izvedbi zgovorne in včasih hudomušne vodičke TIC-a, kavica v kulturnem centru Janeza Trdine, slastno kosilo v Gostišču Loka ter zabavna vožnja z vlakom proti domu, to je bil naš 9. maj in zaključek bralnega leta 2022/23. Sedaj pa že gledamo naprej v novo bralno leto 2023/24. Dobimo se v ponedeljek, 2. oktobra, v skupnem prostoru gasilskega doma na Drenovem Griču ob 17. uri. Naša izbrana knjiga je zgodovinski roman Bogdana Novaka, Pasja grofica; o Idrijčanki Emiliji Kraus, resnični Napoleonovi ljubezni. Vabimo vse, ki radi berete in si o prebranem želite izmenjati ugotovitve, sporočila, zanimivosti z drugimi v bralni skupini. Veseli bomo vsakega novega »člana«. Za bralno skupino zapisala vodja Karolina Jarc, foto: KJ Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika ČETRTEK, 5. oktober 2023, ob 20. uri KUD DVEH in RUMENA ZAVESA ZDRAVA PAMET Nik Škrlec: Monokomedija Zdrava pamet je najbolj nora monokomedija o možganih, naših mislih in vseh vragolijah, ki nam jih uganjajo. Na odru bo svoje možgane seciral Nik Škrlec, igralec in tv voditelj, ki si lahko zapomni tisoče decimalk števila pi in je hkrati vsaj enkrat na mesec na banki, ker pozabi PIN bančne kartice. Predstava je polna miselno-telesnih akrobacij in humorja, smeh je konec koncev eden boljših pokazateljev naše možganske forme! S predstavo potuje tudi posebna interaktivna razstava za vse obiskovalce, zaradi katere boste svoje možgane videli v novi luči. Ta bo na ogled pred in po predstavi, med predstavo pa bo Nik poskrbel, da boste s smejalnimi mišicami Vabilo! Vabilo na Občni zbor članov Muzejskega društva Vrhnika CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 56 Lions – dobrodelna prireditev Za pomoč otrokom, prizadetim v poplavah Glasbeni scenski dogodek MOJ ŽIVòT JE ROKentROL V sedanjem trenutku strašne ujme se moramo razumeti, da bi dobroto lahko delili in moramo jo začutiti. In glasba je prav tista, ki med lepimi čustvi prebudi ljubezen in sočutje, kajti človek je očitno ustvarjen zato, da dobro misli. Lions klub Vrhnika širi misli in premaguje predsodke z dobrodelnostjo, da bi skupaj pomagali ljudem v težavah. Tokrat bomo dobrodelna sredstva namenili poplavljenim. Številni otroci so ostali brez vsega. Osebne stiske ljudi so najhujše, saj so v poplavah in plazovih ostali brez vsega in otroci najbolj ranljive skupine ne morejo več domov. Zdajšnja realnost in z njo krutost narave podnebnih sprememb nas je pripeljala v težke družbene razmere. Lions klub Vrhnika išče smoter in bistvo humanitarnosti, kjer z vso odgovornostjo aktivno uresničuje načela in poslanstvo. Naš slogan je: »POMAGAMO!« Naši in vaši dobrodelni prispevki se bodo stekali prek človekoljubnih organizacij. Želimo si in prav je, da so sredstva pravično razdeljena in da pridejo do otrok socialno ogroženih družin. Pridružite se temu projektu in pridite na dobrodelno glasbeno scensko predstavo, podprite akcijo pomoči, kot jo podpirajo priznani umetniki, glasbeniki in številni člani v organizaciji Lions naše dobrodelne prireditve. Naravne katastrofe vedno nekaj sporočajo. Spremenimo se in naj bo to v povezavi z našim skupnim delom v pomoči s sočloveškimi odnosi v našem okolju na ravni naše skupne zavesti v prostor v nas dvignjen nad nemir in nemoč prizadetih v ujmi ter napetosti življenja oškodovanih ljudi. Vašo donacijo lahko nakažete tudi na: Lions klub Vrhnika TRR: SI56 0202 7008 9379 686 PR/LIONS/BM Lions klub Vrhnika vabi: možgane popolnoma prevetrili. Predstavo spremlja interaktivna razstava, ki jo lahko obiščete eno uro pred in po predstavi. Primerna je tudi za mladostnike starejše od 12 let. Spoštovane članice in spoštovani člani MDV ter zainteresirana javnost, vabimo vas na občni zbor članov Muzejskega društva Vrhnika, ki bo potekal v torek, 26. septembra 2023, ob 17.30 v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25. K vpisu vabimo tudi nove člane! Lovro Sukič, predsednik Muzejskega društva Vrhnika Dobrodelna glasbena prireditev Moj živòt je ROKentROL Petek, 6.10.2023 ob 1930 Cankarjev dom na Vrhniki Za pomoč prizadetim v poplavah Vabilo! Društvo Nauportus viva vabi na odprtje likovne razstave SLIKARJA JOŽETA BARTOLJA, ŠKOFJELOŠKI PASIJON, ki bo v sredo, 27. septembra 2023, ob 18. uri v cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Ob odprtju bomo poskrbeli tudi za glasbeno popestritev. Ker bo likovna kritičarka mag. Bernarda Stenovec odsotna, bo njeno predstavitev prebrala Ivanka Kurinčič. Razstava bo odprta do vključno ponedeljka 2. oktobra 2023. Možnost ogleda bo vsak dan dopoldne od 10. do 12.00 ure in popoldne od 16. do 18. ure. Za skupine iz šol in vrtcev bo ogled možen v četrtek, 28. ter v petek 29. septembra in v ponedeljek 2. oktobra 2023 od 10. in 12. ure po predhodni najavi na e-naslov: nauportus.viva@ gmail.com. Razstava bo imela dobrodelen namen, saj bomo zbrane prostovoljne prispevke namenili pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Vljudno vabljeni! Satirični rok kabaret – glasbena komedija Moj živòt je ROKentROL Moj živòt je ROKentROL je svež, aktualen gledališki dogodek, ki govori o življenjski metamorfozi rokovske generacije. Zgodba je neobičajen premislek, obračun in povzetek slehernika pred vstopom v »zrelo« življenjsko obdobje; ob tem pa družbi, svetu in predvsem sebi s pomočjo humorja, komike in samoironije drži neizprosno zrcalo realno- sti. V uprizoritvi se Gojmir Lešnjak prelevi v rokovskega pevca Gojca in se sprehodi skozi trinajst avtorskih songov. Vtis rokovskega koncerta vedno znova zmotijo različni vsiljivci: hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … (odrsko jih upodobi Jaša Jamnik), ki se zapletejo v najrazličnejše nesporazume in konflikte z vsemi nastopajočimi. Vse skladbe, ki izvirajo s pestre palete rok glasbe, blues, country, pop, reggae, swing, rap, funk … v živo izvaja glasbena skupina preverjenih glasbenikov VIS d’Dohtars, ki jo sestavljajo: kitarski virtuoz Robert Pikl, izjemni Jože Hauko na basu, udarni Peter Ogrinc na bobnih ter briljantni klaviaturist in glasbeni vodja Miran Juvan. Avtorja in režiserja: Gojmir Lešnjak Gojc, Jaša Jamnik // Avtor songov: Gojmir Lešnjak Gojc // Glasbeno vodstvo: Miran Juvan // Igrata: Gojmir Lešnjak Gojc, Jaša Jamnik // VIS d’Dohtars: Robert Pikl (kitara), Jože Hauko (bas), Peter Ogrinc (bobni), Miran Juvan (klaviature) // Produkcija: Smejmo se. 56 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 K U LT U R A D​o​g​o​d​k​i​ oktober Dogodki na Vrhniškem DAN 1 2023 | www.visitvrhnika.si URA DOGODEK 18.00 Art kino risanka P'ESTANIAN IN TRIJE SMRČKETIRJI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina ned 20.00 3 19.00 5 20.00 torek čet 20 Art kino ŠEPET METULJA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 21 19.00 Gledališka predstava VEČERJA BEDAKOV Cankarjev dom Vrhnika / Kulturno društvo Špas teater / Vstopnina 22 18.00 Art kino risanka PREPROSTO SUPER Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino JEZDECA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 23 19.30 Gledališki abonma in izven OTROCI Cankarjev dom Vrhnika / SNG Drama Ljubljana / Vstopnina 26 10.00 Art kino FILMSKO DOPOLDNE: PERO Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 27 20.00 Kino MORILCI CVETNE LUNE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 28 18.00 Kino TROLI 3 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino DOGMAN Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 18.00 Kino TROLI 3 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino JESENSKO LISTJE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina pet sob ned pon čet pet Dnevi kulturne evropske dediščine 2023 USTVARJALNOST IZ RODA V ROD - TEREZIJA IN NIKO NIKOLČIČ Cankarjev dom Vrhnika / CKV, Muzejsko društvo Vrhnika / Vstop prost sob 29 ned 6 19.30 Dobrodelna glasbena predstava MOJ ŽIVÒT JE ROKENTROL Cankarjev dom Vrhnika / Lions klub Vrhnika / Vstopnina 7 17.00 Koncerti 10. OBERFEST NA VRHNIKI Športni park Vrhnika / Vstop prost 20.00 Gledališka predstava SLOVENSKA VICOTEKA Cankarjev dom Vrhnika / Zavod Zimske urice / Vstopnina 18.00 Kino TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino ANATOMIJA PADCA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 9 18.00 Predavanje RASTLINSTVO PLANINE IN OKOLICE Cankarjev dom Vrhnika / Planinsko društvo Vrhnika / Vstop prost 13 20.00 Kino DUMB MONEY Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 14 11.00 Otroški abonma in izven ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI Cankarjev dom Vrhnika / Lutkovno gledališče FRU FRU / Vstopnina 19.30 Koncert seksteta Odoica SLOVO OD MLADOSTI 2 Cankarjev dom Vrhnika / KUD Podlipa-Smrečje / Vstop prost ZIC 18.00 Kino TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina ZIC CKV 20.00 Art kino POTNIKI NOČI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina pet sob 8 ned pon pet sob 15 ned 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 20.00 Kino ZVOK SVOBODE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Gledališka predstava ZDRAVA PAMET Cankarjev dom Vrhnika / KUD Dveh in Rumena zavesa / Vstopnina CMYK – Nedelje in prazniki ORGANIZATORJI DOGODKOV – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika – Cankarjeva knjižnica Vrhnika 57 57 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 K U LT U R A Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Gledališki abonma 2023/24 in za IZVEN PONEDELJEK, 23. oktober 2023, ob 19.30 uri OTROCI Lucy Kirkwood: The Children, drama, prva slovenska uprizoritev SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Igrajo: Saša Pavček, Silva Čušin in Janez Škof Lucy Kirkwood (1983) je angleška dramatičarka, katere izkušnjo pisanja za televizijo in film (sodelovala je npr. pri produkciji znanih televizijskih serij Mularija in Nasledstvo) je mogoče zaslediti tudi v drami Otroci (krstna londonska uprizoritev leta 2016 je bila leta 2019 razglašena za tretjo najboljšo uprizoritev 21. stoletja po izboru časnika The Guardian). V hiški nekje na vzhodni angleški obali zalotimo v na videz lahkotnem in duhovitem klepetu tri protagoniste, jedrske fizike, sodelavce izpred tridesetih let, od katerih sta zdaj dva – zakonski par – že upokojena, njuna prijateljica, za katero se je zdelo, da se je »izgubila« v širnem svetu, pa še vedno dejavna na svojem področju. A njihovo spominjanje na skupne mladostne čase, v katerih so bili, kot se kmalu izkaže, prepleteni tudi zasebno, ter razpravljanje o različnih načinih spopadanja s staranjem in slutnjo konca, se nekje na polovici igre obrne v še kako pomenljivo spraševanje o prihodnosti. Nanj močno vpliva osrednji dogodek v drami, nedavna nesreča v bližnji jedrski elektrarni, ki so jo skupaj pomagali graditi in v kateri zdaj, po katastrofi, potrebujejo nesebično pomoč. Iti ali ne iti na pomoč, žrtvovati svoje udobno življenje ali se vdati v usodo …? Neobvezno brskanje po preteklosti, v kombinaciji z nekaj nepredvidljivimi, a zanje »usodnimi« razkritji, tako nenadoma postane neusmiljeno spraševanje o prihodnosti, a ne zgolj o njihovi, temveč o naši prihodnosti in prihodnosti naših – in njihovih – otrok, torej o prihodnosti človeške skupnosti kot take. Igralec Janez Škof je leta 2023 za igro v predstavi Otroci prejel Borštnikovo nagrado. Predstava traja 100 minut, brez odmora. LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRU Priredba in režija: Irena Rajh in Ajda Rooss Likovna podoba: Peter Škerl Glasba: Nino de Gleria Besedilo pesmic: Kim Komljanec Luč: Tomaž Štrucl Izdelava lutk in scene: Andrej Adamek, Iztok Hrga, Mateja šušteršič, Neva Vrba Kostumografija: Iztok Hrga Izvajanje glasbe: Jelena Ždrale, Árpad Balasz -Piri Igrata: Irena Rajh in Katja Povše Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola 2023/24 in za IZVEN SOBOTA, 13. oktober 2023, ob 11. uri Angleška ljudska pravljica: ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI Lutkovna predstava Pravljica o radovedni deklici, ki se izgubi v gozdu in naleti na čedno hiško, ki jo je medvedja družina začasno zapustila, je izredno priljubljena tako pri otrocih kot pri odraslih. Kateri otrok ni radoveden, kaj se dogaja za tujimi vrati? Kateri otrok ne uživa v začasni odsotnosti staršev, ko lahko raziskuje po njihovih skrivnostih? Kateri otrok si ne želi pokukati v svet odraslih? Otrokom ugaja prav to, kako deklica radovedno kuka in vstopa v tuje prostore, odraslim pa je všeč, ker pravljica otroke na preprost način svari, da morajo spoštovati druge ljudi, njihove stvari in zasebnost. Predstava traja 30 minut, 2+. CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 58 R A Z S T A V E v Cankarjevem domu Do 30. septembra 2023 vas skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in TD Blagajana Vrhnika vabimo na ogled dokumentarne razstave dr. Katarina Oblak Brown 30 LET ARGONAVTSKIH DNI NA VRHNIKI; Magični preliv časov in prostorov. Ob 60-letnici porušitve stare furmanske gostilne Mantova Vas skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika vabimo na ogled dokumentarne razstave, ki smo jo pripravili med Dnevi evropske kulturne dediščine 2023: mag. Simona Kermavnar: MANTOVA NA VRHNIKI. Del gradiva o Mantovi, na podlagi katerega je nastala razstava, je pred leti zbrala tudi članica MDV Marija Habič. Odprtje bo v torek, 26. septembra 2023. ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. 3. oktobra 2023, ob 19. uri, še vedno med Dnevi evropske kulturne dediščine 2023 vas skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika vabimo na predstavitev projekta USTVARJALNOST IZ RODA V ROD; TEREZIJA IN NIKO NIKOLČIČ. Dogodek bo spremljala tudi multivizija Lada Jakše, fotografska razstava Nika Nikolčiča pa bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 5. novembra 2023. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki, Tržaška cesta 25, so na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ter ob drugih prireditvah. Stalna razstava akad. slikarja Florisa Oblaka trenutno ni odprta, ker poteka prenova Rokodelskega doma na Tržaški cesti 23. Vabljeni! Ustvarjalnost iz roda v rod – Terezija in Niko Nikolčič V torek, 3. oktobra 2023, ob 19.00 vas vabimo v veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki na dogodek Ustvarjalnost iz roda v rod – Terezija in Niko Nikolčič. Pripravili smo ga v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika ter Muzejskim društvom Vrhnika, posvečen je dnevom evropske kulturne dediščine (DEKD) 2023. V multiviziji Lada Jakše bo prikazano bogato ustvarjalno delovanje Terezije in Nika Nikolčiča. Terezija Nikolčič je ljudsko vedenje o vsakdanji uporabi zdravilnih zeli podedovala po svoji mami in ga nadgradila s strokovnostjo. Tako je pred osmimi leti izdala Knjigo Čaji dobre misli Terezije Nikolčič – 101 zelišče za ljudi in živali. Več kot tri desetletja deli ljudsko blago med ljudi, v zadnjih treh letih tudi kot predavateljica na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Vrhnika. Letos je izdala drugo knjigo z naslovom Zgodbe s tržnice. V njej je predstavila novih 60 zelišč s pripadajočimi zgodbicami. Knjigo je opremila z zgodbami in fotografijami tridesetletnega sejmárjenja v krajih Notranjske, Primorske in na osrednji tržnici v Ljubljani. Dodala je osnove fitoterapije, vprašanja in odgovore ter bonton nabiranja zelišč. Niko Nikolčič je aktivno sodeloval pri nastanku obeh ma- minih knjig. Večina fotografij zelišč je njegovih. Pri drugi knjigi je bil tudi urednik. Pred leti je že objavljal članke o kozolcih v Našem časopisu, ki so bili začetna osnova – gradivo za poljuden in razširjen članek o kozolcih v Vrhniških razgledih številka 19 z naslovom Aleja kozolcev v Blatni Brezovici. Sam pravi, da se je s tem člankom odkupil in oddolžil materini rojstni vasi za nadlegovanje in plezanje po latah kozolcev. S tem pa se ni ustavilo njegovo raziskovanje vasi Blatna Brezovica in njenih kozolcev. Iz razširjenega članka počasi nastaja knjiga z enakim naslovom. Zdaj, ko je v pokoju, je dejal, da so pred njim nenapisane zgodbe o: izseljevanju vaščanov na prelomu iz 19. stoletja in začetku 20. stoletja v Ameriko, osnovni šoli v Blatni Brezovici, pa še kaj bi se našlo. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 21. oktober 2023, ob 19. uri KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER VEČERJA BEDAKOV Francis Veber: Huronska komedija Režija: Bojan Emeršič Igrajo: Jernej Kogovšek, Primož Vrhovec, Maja Martina Merljak, Gregor Podričnik, Robert Korošec Si predstavljate, kaj se dejansko zgodi, ko se na večerjo povabi bedaka svetovne klase? Predstavljamo vam novo francosko veliko uspešnico, ki jo bo na oder Špas teatra postavil eden slovenskih igralskih prvakov, režiser Bojan Emeršič. Odlični dialogi, duhovita zgodba, smešne situacije in elementi presenečenja bodo gledalce spravili do horonskega smeha! Kaj tako bedastega pa še ne! Premiera: 20. oktober 2023 Vljudno vabljeni! 58 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 K U LT U R A CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 59 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Vabljeni na naše prireditve v oktobru 2023 Ure pravljic na Vrhniki, v Zakaj ta teta nima laskov Borovnici in v Podlipi ali še ena zgodba o Otroke med četrtim in devetim letom starosti vabimo na Ure pravljic, ki bodo izgorelosti potekale na Vrhniki, v Borovnici in v Podlipi. Na Vrhniki se bomo srečevali ob sredah ob 17. uri v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Prvo srečanje bo 4. oktobra 2023. Po navadi je zanimanja več, kot je na voljo prostih mest, zato prosimo starše, da otroke prijavite osebno na mladinskem oddelku ali na e-naslov barbara.kuzmic@ckv.si. Prednost imajo otroci, ki so Ure pravljic redno obiskovali prejšnjo sezono in že dobro poznajo pravila obnašanja v knjižnici. V Borovnici bodo ob ponedeljkih ob 17. uri, prvo srečanje bo 2. oktobra 2023. Prijave: osebno ali na e-naslov knjiznica.borovnica@guest.arnes.si ali 01 7546 145. V Podlipi bodo pravljice ob torkih ob 17.30 v stari šoli v Podlipi. Prvo srečanje bo v torek, 3. oktobra. Predhodna prijava ni potrebna. Pravljice so redna vsakotedenska dejavnost od oktobra do srede aprila, zato prijavite otroke, ki jih bodo lahko redno obiskovali. Lepo vabljeni, da skupaj odkrivamo pravljični svet. Meditacija za umiritev svojih misli Toplo vabljeni na meditacijo, namenjeno sprostitvi in umiritvi svojih misli. Umirjen um omogoča miren spanec, jasno komunikacijo v odnosih in možnost sprejemanja kakovostnih odločitev. Spregovorili bomo o razlikah med mentalnim in čustvenim stresom ter kako si lahko pomagamo. Če vam misli švigajo sem ter tja in si želite več miru v svoji glavi, potem ste pravi/a kandidat/ka. Vabljeni in vso srečo do takrat, Marjan Rijavec. Obvezne prijave 041 766 559 ali info@marjanrijavec.com. Ponedeljek, 2. 10. 2023, ob 18.00, Grabeljškova dvorana. Bralni klub z Društvom upokojencev Vrhnika V sodelovanju z Društvom upokojencev Vrhnika vas prijazno vabimo v nov bralni klub. Prvo srečanje bo v torek, 3. 10. 2023, ob 17.00 na sedežu Društva upokojencev Vrhnika. Prijave do 29. 9. 2023 osebno v društvu v času njihovih uradnih ur ali po telefonu št. 031 241 066 ali prek elektronske pošte duvrhnika@gmail.com. Vabljeni vsi ljubitelji dobrih knjig, ki se radi pogovarjate o prebranem. Odprtje razstave BRATI INU OBSTATI – Andrej Kos Umetnik bo svoja dela na ogled postavil v Cankarjevem salonu in v vitrinah pred izposojo. Na ogled razstave vas vabimo do konca oktobra 2023. Posebno lepo vabljeni na odprtje razstave, ki bo v petek, 6. 10. 2023, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani v sodelovanju z bralci Cankarjevih besedil. Več o umetniku in razstavi pri Razstavah v CKV. no vabljeni na nove Odkrite pogovore. Vabljeni v petek, 13. 10. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Grabeljškov večer 2023: Veronika Simoniti V sodelovanju z ZB NOB Vrhnika organiziramo tradicionalni Grabeljškov večer. Letošnja gostja bo Veronika Simoniti, slovenska prevajalka in pisateljica. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Kot pisateljica se je začela uveljavljati s pravljicami, ki jih je pošiljala na Radio Slovenija. Njena prva kratkoprozna objava je bila zgodba Metuljev zaliv, za katero je prejela prvo nagrado na natečaju revije Literatura. Leta 2014 je izšel njen prvi roman, Kameno seme, s katerim se je uvrstila v peterico nominirancev za kresnika leta 2015. Za roman Ivana pred morjem, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, je leta 2020 prejela kresnika. Na predstavitev njenega ro- Razstave Razstava Brati inu obstati »Rojen sem 1952, univ. dipl. ekon., sicer pa upokojeni uradnik. Tudi kot upokojenec ostajam aktiven, sem bosonogi tekač, ljubiteljski glasbenik in likovnik, pisec aforizmov in vztrajen bralec Cankarja in bralec nasploh. Kar nekaj časa mi pobere tudi 'novotarija', ki se ji reče FACEBOOK. Veliko sem hodil v šole (tudi zato, ker sem bil slab študent), se mi pa zdi, da me je največ naučila učiteljica Majda v prvem razredu – brati in pisati! Spomnim se prve knjige, ki sem jo prebral, to je bil Pisani svet (avtor France Bevk, ilustracije Nikolaj Omerza), in prve knjige, ki sem si jo leta 1962 v tretjem razredu osnovne šole izposodil v knjižnici v Medvodah – Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja. Je rekla knjižničarka: »Ja, Andrejček, a misliš, da ne bo pretežka?« Ne vem, kako je mislila, da bo pretežka za nosit, ker sem bil majhen in drobcen, ZGODBE. Na enem od usposabljanj v organizaciji JSKD sem se srečal z izdelavo grafike v glini, jeseni leta 2018 pa sem po spletu prijaznih okoliščin zašel na delavnico keramike k Marici Švagelj v Bevke. Tam je nastalo kar nekaj keramičarskih izdelkov (japonska tehnika RAKU me je prav prevzela), uspel pa sem tudi povezati aforizme, keramiko in linorez in je nastal G-LINOREZ. Z g-linorezi se predstavljam tudi na tokratni razstavi, predstavljam pa še nekaj keramike in kipcev iz različnih obdobij svojega umetnikovanja. Naslov sem si seveda izposodil pri našem velikem Trubarju – le kaj bi Slovenci brez reformacije in njega! – in ga malce prilagodil prostoru, v katerem je razstava – KNJIŽNICI,« je zapisal Andrej Kos. Umetnik bo svoja dela na ogled postavil v Cankarjevem salonu in v vitrinah pred izposojo. Na ogled razstave vas vabimo do konca oktobra 2023. Posebno lepo vabljeni tudi na odprtje razstave, ki bo v petek, 6. 10. 2023, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani v sodelovanju z bralci Cankarjevih besedil. Razstava usnjenih izdelkov Jeršinovič Vabimo vas na osebno izpoved Saše Gerčar, ki se je med uspešno kariero direktorice v ameriškem podjetju nekaj let spopadala s psihičnim stresom, prišla do roba izgorelosti, imela precej zdravstvenih izzivov, izgubila lase in se po tej izkušnji postavila spet na noge. Zdaj živi povsem drugače. Pri petdesetih se je ponovno vpisala na fakulteto, diplomirala in dandanes se ukvarja z ilustracijo in, kot pravi sama, rada riše kur’ce. Dramatičen premor in nato pojasni: kurice, kokoške, putke, kot jim kdorkoli že rad reče. Z nami bo delila svojo izkušnjo, spoznanja ter predvsem pot, s katero je ponovno polno zaživela. Na voljo bodo tudi njeni kokoškasti izdelki, ki jih ustvarja pod blagovno znamko KuraFura. Dogodek je brezplačen. Predavanje bo v četrtek, 12. 10. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Odkriti pogovori: o življenju in smrti – pogovor s pogrebnico Na željo obiskovalcev Odkritih pogovorov bomo pred prvim novembrom, praznikom dneva spomina na mrtve in krščanskim praznikom vseh svetih odprli prostor za pogovor o življenju in smrti. Na ta dan se spominjamo ljudi, ki so pustili svoj pečat. Kakšno je bilo njihovo življenje in kaj so nas naučili? Na kakšen način so prišli v naše življenje, v katerem trenutku in kaj so nas naučili? Smo mi potrebovali njih ali oni nas? Zanimivo prepletanje človeških življenj nas lahko bogati. Pa vendar je prav, da smo tudi sami s sabo. Tudi sami imamo veliko, kar lahko damo sebi. Marsikdo je v teh zadnjih letih opazil, da je spoznavanje enakomislečih vedno bolj preprosto. Začutimo energijo, ki nas v trenutku potegne ali pa odvrne. Je to zato, ker smo vedno bolj odkriti tudi sami s sabo? Pisateljica Gabrijela Duh (kako zanimivo naključje imena in priimka) bo tokrat vodila srečanje s pogrebnico Marjeto Herksel iz pogrebne službe MONUMENTUM z Drenovega Griča. Sproščeno, poglobljeno, veselo in hvaležno srečanje, ki ga želimo posvetiti živim pa tudi spominu na mrtve. Prisrč- mana Ivana pred morjem vas vabimo v ponedeljek, 16. 10. 2023, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predstavitev pesniške zbirke Žana Papiča Steklena glava Žan Papič predstavlja svojo prvo pesniško zbirko Steklena glava. Zbirka je dokument človeka v času. V prostoru niti ne, čeprav sta čas in prostor po nekaterih teorijah eno in isto. »Pesmi so nastajale verjetno od leta 2005. Vem, da sem pisal že prej, a sem večino tistih pesmi vrgel stran. Rad bi rekel, da sem jih poetično zažgal, a jih nisem. Žal mi je dokumentarne vrednosti, ki sem jo s tem izgubil. Dosti časa sem mislil, da so pesmi za poeta samega, a če zbirka pomaga zgolj enemu, če nasmeje zgolj enega, če je družba vsaj enemu bitju, je to čisto dovolj, da je bila ustvarjena. Hvala vsem, ki jih prebirate in si jih podarjate med seboj,« pravi mojster smeha o svojem najbolj osebno izpovednem projektu doslej. Predstavitev bo v četrtek, 26. 10. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani. Z gostom se bo pogovarjala Jana Petelin Zadnik. Prijazno vabljeni. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava na branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam. suhadolnik@gmail.com. do doma sem imel pa dobre štiri kilometre, ali pa bo pretežka za razumet. No, nobenega problema ni bilo, jaz pa že dobrih šestdeset vztrajno hodim v knjižnico in berem. No, malo pa tudi pišem. »Malo« pravim zato, ker pišem aforizme, te je pa treba »zašpiliti« čim bolj na kratko. Kot ljubiteljski likovnik se že kar nekaj časa ukvarjam tudi s tem, da bi aforizmom dal poleg besede tudi sliko. Prvi tak poskus je bil leta 2010 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, takrat še na stari lokaciji, ko sem imel razstavo z naslovom POBARVANE IN DRUGE »Usnjarstvo … To je bil način življenja! In ko enkrat not padeš, ne moreš več ven. Vsej umazaniji, smradu navkljub, nosi ta dejavnost v sebi velik čar. Vprašanje časa je – zaradi vseh ukrepov, ki se dogajajo na področju kmetijske politike, kdaj bo ta poklic v Evropi popolnoma izginil.« – Ignacij Jeršinovič. Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici je tema 33. Dnevov evropske kulturne dediščine. Cankarjeva knjižnica Vrhnika bo v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, Muzejskim društvom Vrhnika, Tehniškim muzejem Slovenije in Muzejem usnjarstva na Slovenskem predstavila družino Jeršinovič, ki se na Vrhniki, kraju z bogato usnjarsko tradicijo, edina še ukvarja s to dejavnostjo. Na ogled razstave vas vabimo do konca oktobra 2023. Razstava V objemu zvoka in slike V sodelovanju z JSKD, Izpostava Vrhnika, vas vabimo na ogled razstave V objemu zvoka in slike 2023. Na mladinskem oddelku naše knjižnice. Svetovalno središče Ljubljana Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: – INFORMIRANJE o: možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, učni pomoči … – SVETOVANJE pri: odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam in kako …), načrtovanju in spremljanju izobraževanja, izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (Učenje učenja, Načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju) … Dejavnost poteka: – v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki/prek spleta enkrat na mesec – prva sreda v mesecu: od 9.00 do 11.00: individualna svetovanja in informiranje. Prijave zbiramo na Mojca.Sikosek@cdi-univerzum.si. V oktobru bo svetovanje v sredo, 4. 10. 2023. Vabljeni! 59 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 K U LT U R A Festival Slovenija v Pragi 2023 MePZ Mavrica ubrano nastopal v Pragi 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si novega znanja CKV študijskem letu 2023/2024 Na predzadnji avgustovski četrtek smo v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom krenili na pot z Vrhnike in po deseturni vožnji srečno prispeli v Prago. Na festivalu v Pragi so se zbrale raznolike slovenske zborovske, folklorne in tamburaške skupine, dva pihalna orkestra in Mladinsko plesno društvo Luna in sonce. Slovenski udeleženci smo bivali v hotelih Olympic in Olympic Congress, kjer je prvi večer potekal sprejem pod okriljem slovenske ambasadorke Tanje Strniša in organizatorjev festivala. Na uradnem od- prtju je slovenska ambasadorka izpostavila pomen solidarnosti, saj se je dogodek odvijal le nekaj dni po naravni ujmi v Sloveniji. Prisotne je povabila k donaciji prostovoljnih prispevkov, ki so bili namenjeni sanaciji od poplav prizadetega Maistrovega mesta Kamnik. Udeleženci so prejeli tudi festivalske tablice in si izmenjali simbolična darila. Sledil je festivalski nastop prvih slovenskih skupin, nato pa druženje ob domači orehovi potici in dolenjskem cvičku. Člani MePZ Mavrica smo bili izbrani za nastop naslednji dan na Praškem gradu – prestižni lokaciji Plečnikovega južnega vrta, neposredno za predsedniško palačo, ki jo je arhitekt Plečnik temeljito preuredil. Mavrični petkov popoldanski nastop je bil zaradi napovedanega dežja nekaj časa negotov. A ko se je vreme ustalilo, je zbor pod vodstvom zborovodkinje Darinke Fabiani s poldrugo uro zamude odlično izvedel načrtovan glasbeni program. Skrbno izbran repertoar je obsegal skladbe Triglav (Jakob Aljaž), istrski Moja mati čuha kafe in Kantaj Nineta (Aldo Kumar), štiri priredbe Marka Fabianija – Ne čakaj na maj (F. Milčinski, B. Lesjak), Dan ljubezni (D. Velkaverh in T. Hrušovar) in Avsenikovi Prijatelji, ostanimo prijatelji ter legendarno Slovenija, od kod lepote tvoje. Ob zadnjih skladbah nas je na kitari ubrano spremljal Vedran Behrić, zbrano občinstvo pa je z navdušenim aplavzom in nasmejanimi obrazi potrjevalo, da so bili priča lepemu glasbenemu doživetju. Grad Hradčani je odprt za javnost in prav to je botrovalo jezikovni in rasni pisanosti obiskovalcev, ki so prisostvovali kulturnemu programu slovenskih amaterskih skupin v zares impresivnem grajskem okolju. Po zaključenih nastopih smo se razdelili v manjše skupinice in odšli raziskovat staro mestno jedro. Po večerji smo se pevke in pevci Mavrice zbrali pred hotelom in ob Vedranovi kitari ter Silvovem bendžu spontano zapeli. Kmalu so se nam pridružili še drugi udeleženci s harmonikami ter drugimi instrumenti in tako se je zgodil nenajavljen čaroben ulični koncert s petjem, igranjem in plesom do poznih večernih ur. Sobotni dan je Mavrica začela z vožnjo po reki Vltavi, ki daje mestu veličasten pečat. Vožnja z rečno ladjico je ponudila drugačno perspektivo na mesto s slikovitimi kadri za fotografiranje. Sledil je voden ogled mesta pod vodstvom vodičke, ki nas je očarala s kompleksnim poznavanjem češke zgodovine, nas 60 • Skodelica • Povabilo k vpisu v Konec avgusta je pod okriljem slovenske ambasade in v organizaciji festivalske hiše Si.in potekal mednarodni festival Slovenija v Pragi 2023. Na festivalu se je med 24. in 27. avgustom predstavilo kar 560 ljubiteljskih glasbenikov iz vse Slovenije, med njimi tudi mešani pevski zbor Mavrica z Vrhnike, ki naslednje leto praznuje častitljivo 30-letnico svojega delovanja. CMYK U3ŽO Vrhnika vabi k prijavi v naslednje študijske programe: • Španščina: Denija Marmilić Peršič; nadaljevalni A1/2; vsak ponedeljek ob 9.15 • Angleščina: Nina Košir; nadaljevalni; vsak ponedeljek ob 9.15 • Spoznavajmo svet in domovino: Marko Mrzlikar; vsak ponedeljek ob 12.00 • Računalništvo: Janko Kavčič; začetni; vsak ponedeljek ob 15.00 • Zeliščarstvo: Terezija Nikolčič; vsak ponedeljek ob 17.00 • Ekologija: Jernej Fefer; en ponedeljek/mesec ob 17.00 • Računalništvo: Marko Mrzlikar; nadaljevalni; vsak torek ob 9.30 • Sodobni ples: Ema Križič; vsak torek ob 10.00 • Angleščina: Neža Majcen; konverzacija; vsak torek ob 9.30 • Umetnostna zgodovina: Nuška Podgornik; vsak torek ob 15.00 • Joga za boljše počutje: Gorica Gombar; vsak torek ob 16.30 • Naravno vrtnarjenje: Barbara Podlogar; vsako sredo ob 9.30 • Ustvarjalna fotografija: Lado Jakša; vsako sredo ob 15.00 • Italijanščina: Denija Marmilić Peršič; napredni nadaljevalni; A2/2 vsako sredo ob 17.15 in A2/1 vsak četrtek ob 9.15 • Keramika: Majda Oblak, vsak drugi četrtek ob 9.30 • Risanje in slikanje: Janez Kovačič; vsak drugi petek ob 9.30 • Likovno ustvarjanje: risanje mandal: Milena Oblak Erznožnik, ena sobota/mesec ob 9.00 • Ruščina in Francoščina v sodelovanju z Društvom DVIG. Vpis bo mogoč osebno v Cankarjevi knjižnici Vrhnika po predhodnem dogovoru glede termina in prostih mest v želenem študijskem programu. Ob vpisu izpolnite vpisnico (lahko jo izpolnite že prej – dostopna bo tudi na ckv.si/U3ŽO/Študijsko leto 2023/2024) in plačate letno članarino (25 evrov z gotovino). Račune za mesečne/trimesečne članarine bomo poslali po elektronski pošti. Cene za študijske programe, ki potekajo enkrat na teden: 5 do 7 oseb 32 evrovur/mesec; 8 do 12 oseb 20 evrov/mesec; 13 ali več oseb 12 evrov/mesec. Cene za študijske programe, ki potekajo v manjšem časovnem obsegu, se prilagodijo glede na obseg in število. Več informacij v oktobru 2023: vsak torek in četrtek od 12.00 do 14.00 na št. 041 265 126. Prijazno vabljeni na vrhniško skodelico novega znanja. Donacija podjetja Avtotrade Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika je od podjetja Avtotrade, d. o. o., prejela donacijo v višini 200 evrov. Sredstva bodo porabljena pri izvajanju študijskih programov. Za donacijo se jim zahvaljujemo in želimo srečno in uspešno tudi v prihodnje. Sonja Žakelj, predsednica U3ŽO Vrhnika bogatila s številnimi zgodovinskimi dejstvi ter posledicami dejanj češkega plemstva in vplivnih Habsburgov, ki so kar 400 let krojili usodo večine narodov v stari Evropi. Raziskovanje mesta nas je vodilo v Staro misto s tretjo najstarejšo delujočo uro na svetu, Praško astronomsko uro, mimo Karlovega smodniškega stolpa in Narodne knjižnice do impozantnega Karlovega mostu na Vltavi. Preko mostu smo se odpravili na Nerudovo ulico proti Hradčanom, se ustavili pri češkem parlament Senatu, kjer smo v s freskami poslikanem, izjemno akustičnem preddverju zapeli znamenito Slovenija, od kod lepote tvoje. Sledil je obisk gradu Hradčani z gotsko katedralo Sv. Vida, ki se poleg drugih zgodovinsko umetniških zakladov kiti z mnogimi Plečnikovi deli. Plečniku, ki je pred desetletji tlakoval in dobesedno gradil prepoznavnost Slovenije na Češkem, je njegov osebni prijatelj, takratni predsednik Masaryk, zaupal preureditev večjega grajskega kompleksa. Uredil je tudi obsežen vrt s čudovito razgledno ploščadjo s panoramskim razgledom na Vltavo, Karlov most, staro mestno jedro in širšo Prage. Zanimiv je tudi Plečnikov mali akustični amfiteater, ki ga je postavil na način, da je skoraj neopazen. Na sredini je rahlo dvignjen okrogel oder, premera cca 1 m. Če se opazovalec postavi točno na sredino kamnitega odra in se obrne v točno določeno smer ter glasno govori ali poje, zasliši odmev svojega glasu v stereo tehniki. Zvečer je sledil še koncert v Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega, ki je eden od najpomembnejših sakralnih objektov na Češkem, v soboto pa koncerti na kmečki tržnici (Vitezny namesti) in na prizorišču Kostnicke namesty. Na nedeljsko jutro smo se z mešanimi občutki navdušenja in otožnosti, da je vsega konec, poslovili od Prage, kjer smo doživeli zares nepozabne trenutke. Vse dni smo bili kot zbor usklajeni, harmonični in povezani kot ena sama velika družina. Vsem članom Mavrice se zato na tem mestu zahvaljujeva za vsa lepa doživetja z željo, da bi še velikokrat sodelovali na mnogih odrih doma in po svetu. Posebna hvala tudi sponzorjem GUT&PET d.o.o, OBČINA VRHNIKA, DVIG d.o.o, FORTRADE d.o.o., AH SELIŠKAR d.o.o., ZIC VRHNIKA, ki so omogočili naše gostovanje, predsednici Mavrice Slavi Štirn za njeno obsežno organizacijsko-administrativno delo, Vedranu Behriću za ubrano spremljavo in Tomu Goršetu, ki je vse dni s fotoaparatom marljivo dokumentiral naše delovanje. In nenazadnje, hvala zborovodkinji Darinki Fabiani za pripravo izjemnega programa, vztrajne priprave ter zavzeto delo z zborom Mavrica, predvsem pa neprecenljiv entuziazem, namenjen glasbi in povezovanju ljudi. Rasto in Silvija Jakič 60 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 ŠPORT Vrhniški nogometaši začenjajo novo sezono Igralni dan Nova nogometna pošljite vaše vprašanje na elek- Selekcija U-17 je po petih krosezona je tu! tronski naslov: info@nkvrhnika. gih prav tako na četrtem mestu. si Nogometna šola NK Vrhnika je že začela s treningi, a kljub temu še vedno vabimo vse mlade nogometaše med 4. in 15. letom starosti, da se nam pridružijo v vrhniškem športnem parku. Vse informacije o prijavi so dostopne na naši spletni strani strani www.nkvrhnika. si ali na telefonski številki 051 211 333 (Mojca). Vabimo vas, da se pridružite vadbi v klubu, kjer v vseh starostnih skupinah sodeluje 270 otrok. Obiščite nas na enem izmed treningov ali pa Poleg mlajših selekcij so sezono uspešno začeli tudi starejši nogometaši. Članska ekipa bo 30. 9. 2023 po treh krogih gostujočih tekmah na začetku prvenstva igrala domači tekmi proti Izoli in 14. 10. 2023 proti ekipi Kočevja. V nadaljevanju sezone si želijo predvsem pogumnih in borbenih predstav. Vabljeni k navijanju v športni park na Vrhniki. Mladinska selekcija se le z eno točko zaostanka po šestih krogih uvršča na četrto mesto. Starejši dečki (U-15) bodo v nadaljevanju odigrali nekaj gostujočih tekem, naslednji domači obračun pa bo 1. 10. proti ekipi Jadran Dekani. Na delu so tudi mlajši dečki (U-13), ki so pod vodstvom trenerja Filipa Fridla doslej vpisali eno zmago in en poraz. Od zdaj je NK Vrhnika tudi na Instagramu. Najdete nas pod uporabniškim imenom nkvrhnika. Lepo vabljeni, da sledite našim profilom in ste tako obveščeni o vseh novostih v vrhniškem športnem parku! (NKV) Dan vrhniške košarke CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 61 Futsal klub Siliko Začenja se naša deseta sezona V našo deseto sezono prvič v svoji kratki zgodovini vstopamo z vsemi selekcijami, ki tekmujejo v tekmovanjih Nogometne zveze Slovenije. Hkrati je to naša osma sezona v prvi slovenski futsal ligi, ki jo bomo začeli 23. septembra s tekmo superpokala proti aktualnemu prvaku Dobovcu. Le-ta bo letos v Sodražici, kjer bo dan slovenskega futsala, dan, namenjen vsem šolanjem, pridobitvam licenc za trenerje, sodnike ipd. Superpokalno tekmovanje je sicer za naš klub najuspešnejše tekmovanje, saj so varovanci trenerja Simeunovića to lovoriko osvojili že dvakrat. Konec septembra pa nas čaka začetek 1. SFL. 29. septembra se namreč začne prvi krog s tekmo na Vrhniki proti ekipi Oplast iz Kobarida. Prvi vikend v oktobru bodo s tekmovanji začele že naše mladinske ekipe. Kdaj in kje lahko sproti spremljate na naših spletnih kanalih. Kot rečeno, je naš klub v letošnje tekmovanje prijavil selekcije U-13, U-15, U-17 in U-19, ki so že začele s treningi. Še vedno se jim lahko pridružite, in sicer U-17 in U-19 v torek ob 20.30 v ŠD Brezovica in četrtek ob 19.30 v OŠ Ivana Cankarja, U-15 v ponedeljek ob 14.30 v OŠ A. M. Slomška in četrtek ob 18.00 v OŠ IC ter U-13 v ponedeljek ob 14.30 v OŠ AMS in torek ob 17.30 v OŠ AMS. Vse potrebne dodatne informacije dobite na telefonski številki kluba 031888737. Naj na koncu dodamo še novico o uspehu slovenske mladinske futsal reprezentance. Pred dnevi je namreč na Evropskem mladinskem prvenstvu tekmovanje končala v polfinalu, kjer je klonila proti kasnejšemu prvaku Portugalski z rezultatom 3 : 2. Za reprezentanco so zaigrali tudi »naš« Žiga Frank in Lovro Skrinjar ter Gaj Križaj, ki sta letos poleti zapustila naš klub in prestopila v Mlinše. Kot vedno vas tudi tokrat vabimo na naše vzporedne kanale, kjer boste izvedeli najbolj sveže informacije o slovenskem klubskem in reprezentančnem futsalu. (BE) FU VA TSA BI L SI K V LIK PI O SU Legende vrhniške košarke: Tone Gantar, Franjo Modrijan in Simon Seljak Druga septembrska sobota je bila s soncem obsijana in kot naročena za druženje ob Dnevu vrhniške košarke, ki je potekalo v športnem parku na Vrhniki. Samo dogajanje se je začelo popoldan in se proti vsem pričakovanjem zavleklo pozno v noč. Prireditev, ki jo je organiziral KK Ipros Vrhnika, je bila prvenstveno namenjena predstavitvi mlajših selekcij naših košarkarjev. Tako so se nam po vrsti predstavile starostne skupine U-12, U-14 in U-16. Čeprav so bile tekme revialnega značaja, so se fantje borili na vso moč. Med posameznimi tekmami so številni igralci in gledalci sodelovali v športnih izzivih ter se borili za nagrade, ki jih je podarila SLAŠČIČARNA BERZO. Prireditev je polnih pet ur povezoval Žiga Tominec in tudi njemu veljajo zasluge, da smo uspeli oddati vseh 260 dobitkov, ki smo jih pripravili za srečelov. Pri tem pa velja velika zahvala vsem preostalim sponzorjem – IPROS, KEMIS, NLB, KAROSERIJA NOVAK, ROSA, N.C.R., RCG, CEDEVITA, COCKTA, ROK MIKLIČ, s. p., BETON MAROLT, AVTOSERVIS KRŽIČ, SLOPAK, DVIG in MEGA PHONE – ki so omogočili zares bogate dobitke. Dan vrhniške košarke so s svojim obiskom počastili tudi trije člani ‘zlate generacije’, Tone Gantar, Franjo Modrijan in Simon Seljak. Za vse, ki jim športno dogajanje na Vrhniki izpred 50-ih let ni znano, zapišimo, da je omenjena generacija na istem igrišču premagala slovito Olimpijo in se z osvojitvijo slovenskega pokala uvrstila v drugo jugoslovansko zvezno ligo. To še vedno velja za največji dosežek vrhniške košarke nasploh. Nesrečni Ljubljančani se zaradi razočaranja niso udeležili niti podelitve medalj … Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli k uspešni izpeljavi dogodka, hvala sponzorjem in seveda vsem obiskovalcem! Se vidimo prihodnje leto! Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika Selekcije -Te zanima futsal? -Imaš veselje do igre z žogo? -Tvoji prijatelji že trenirajo futsal? Potem je prava priložnost, da se nam pridružiš! U19 (letnik 2004-2006) U17 (2007-2008) U15 (2009-2010) U13 (2011 in mlajši) Za dodatne informacije se obrnite na telefonsko številko ali mail: 031 888 737 (Boštjan) ali info@siliko-futsal.si 61 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 ŠPORT CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 62 Tenis za pokal Našega časopisa Teniški klub Vrhnika je od 7. septembra do 10. septembra organiziral že 18. medobčinski teniški turnir med posamezniki in dvojicami. To je obenem tudi turnir za pokal Našega časopisa, ki se ga lahko udeležijo tenisačice in tenisači iz občin, kjer izhaja časopis, in sicer: Vrhnike, Borovnice, Horjula, Dobrove - Polhovega Gradca in Loga - Dragomerja. Posamezniki so igrali na teniških igriščih Vrhnike, dvojice pa v Logu - Dragomerju. Tenisači so se pomerili v štirih kategorijah, tenisačice pa v eni. Medtem Dobitniki pokalov ko so v dvojicah igrali samo tenisači v dveh starostnih mejah. Letos se je prijavilo več kot 120 igralcev tenisa, kar je lepo število udeležencev. Finale v posameznih kategorijah je potekalo v nedeljo, 10. septembra, na igriščih teniškega kluba Vrhnika, kjer so prvim štirim iz vsake kategorije podelili zasluženi pokal. Vrstni red v kategorijah so bili naslednji: Ženske: 1. Sabina Dolenc 2. Tina Miholič 3. Maja Šest in Mojca Krasnik Moški do 10 let: 1. Luka Petkovšek 2. Matic Keiser 3. Bor Bizovičar in Boris Vukovič Moški 40 +: 1. Žiga Zvonar 2. Peter Kavčič 3. Miha Lukman in Andrej Razdrh Moški 50 +: 1. Aljoša Seljak 2. Simon Japelj 3. Grega Kukec in Goran Tisak Moški 60 +: 1. Dejan Mesec 2. Tomaž Pirnat 3. Janez Drobnič in Danijel Mlakar Dvojice do sto let: 1. Winterleitner/Winterleitner 2. Petkovšek/Sedej 3. Kovač/Kovač in Petrič/Petrič Dvojice več kot let: 1. Košir/Kovačič 2. Mesec/Hozjan 3. Kržič/Sokač in Iljaš /Ogrin Vsi tenisači in tenisačice so prikazali dober in borbeni tenis. Prav gotovo pa je bila najboljša in najdaljša finalna igra pri moških 40 + med Žigom Zvonarjem in Petrom Kavčičem. Prikazala sta res vrhunski tenis in Žigova zmaga je bila odločena v podaljšani igri. Tako je bil rezultat 8 : 8, taibrek pa 7 : 3. Tudi organizacija turnirja je bila dobra, za kar so poskrbeli v vodstvih teniških klubov Vrhnike in Loga - Dragomerja. Simon Seljak Dogajanje v ŠDRŠ Vrhnika Sezona se je že začela tudi v našem klubu. tembru in vseh prihajajočih mesecih. Da bi preverili pripravljenost pomlajene članske ekipe, smo se minuli vikend, S prvimi treningi smo začeli od 7. do 9. septembra, udeležili že v začetku avgusta, s polno turnirja v BiH. Odzvali smo se paro z njimi nadaljujemo v sep- povabilu ŽRK Bosna Tešanj. Gostitelji so nam izkazali prelepo dobrodošlico. S turnirja, ki je potekal v odlični organizaciji z neposrednim prenosom na njihovem kanalu YouTube, se vračamo neporaženi. Osvojili smo zlato medaljo, naša Hana Gabrovšek pa naziv najboljše igralke turnirja. Če se želiš priključiti naši modri ekipi, kjer vladata dobra volja in veliko modro srce, te vabimo k vpisu. Zapis in foto: ŠDRŠ Vrhnika Tek Podlipa 2023 Poletje je bilo za ŠD Lipa vzdušje. Vreme je bilo za tek res zelo aktivno. izvrstno in kot obilčajno se ga je Prevzeli smo organizacijo veselice, ki je bila načrtovana za 5. 8., vendar smo jo morali zaradi res slabega vremena v zadnjem trenutku odpovedati. Kljub temu smo se 14 dni kasneje spet zbrali in pripravili srečelov za domačine, izkupiček 2.000 eur pa namenili prizadetim v poplavah. Konec avgusta je potekal turnir vasi v malem nogometu. Udeležilo se jih je 8 ekip, največji pokal pa je dvignila ekipa z Vrhnike. Dogodek je bil lepo obiskan in brez dvoma se prihodnje leto spet vidimo. 3. septembra smo organizirali Tek Podlipa 2023. ŠD Lipa in Gostilna Jurca sta poskrbela za urejeno traso, gasilci za red in varnost, navijači za dobro udeležilo največ otrok. Skupno je tekmovalo 89 tekačev. Vsi rezultati pa so objavljeni na FB strani ŠD Lipa. Omenimo pa najboljše tri: najhitrejši na kratki progi je bil Jan Švab, srednja proga: Anže Gaberšek, na članski progi pa je bil najhitrejši Andrej Malavašič. Vsi tekmovalci so prejeli medaljo, spominsko majico ter malico. Od 1. 5. do 31. 8. pa je potekalo tudi zbiranje vzponov na Rupe. Na teku smo zato izkoristili priložnost in podelili še priznanja tisim, ki so zbrali 30, 60 ali vsaj 100 vzponov. Priznanje je prejeli 35 sodelujočih, največ vzponov pa je ponovno zbral Janez Trček – 122. Manjkal je Kaj nas letos čaka: morda še torej le 1 dan, ko pa je res cel dan deževalo. en pohod in pa organizacija vstopa v veseli december s pri- cembra. Več pa izveste na naši žigom lučk, ki bo v začetku de- FB strani Športno društvo LIPA. BT, ŠD Lipa 62 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 ŠPORT CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 63 ŠD Vrhnika zmagalo v prvi mladinski državni šahovski ligi Taekwondo klub Pantar tudi letos na Poletnem kampu Radenci. Nastopilo je 17 ekip. V ekipi Vrhnike so igrali: 1. Svit Končana je prva sloven- Širaj, ki je na prvi deski noska mladinska šahovska liga, sil največje breme ekipe in v kateri so prepričljivo zmag- je šestkrat zmagal, enkrat ali šahisti ŠD Vrhnika, ki so remiziral in dvakrat izgubil. osemkrat zmagali in enkrat Na koncu je zbral 6,5 točke igrali neodločeno. Vrstni red: iz devetih partij. Blestela sta mlada, 14-letna šahista iz Brezovice Val Vodnik in 1. ŠD Vrhnika 17 točk, Gašper Sever. Val Vodnik 2. Društvo T. Zupan Kranj 16 točk, je na drugi šahovnici zbral 3. ŠK Slovenj Gradec 13 točk, izjemnih 8 točk iz devetih par4. ŠK Nova Gorica 11 točk, tij, Gašper Sever pa 7,5 točke iz 5. ŠD Rokada Lendava 10 točk, devetih partij. 6. Zagorje ob Savi 10 točk, Ekipo je vodila ga. Ada Pirš 7. ŠK Dolenjske Toplice 10 toćk, z Brezovice, mama Vala Vod8. ŽŠK Maribor Poligram 10 točk nika (levo na fotografiji). itn. Anton Praznik Pridruži se nam tudi ti v sezoni 2023/24! onalnem »pantarthlonu« in seŽe sedmo leto so se veda sladoledu. Poleg športnih otroci in mladostniki, spretnosti naši pantarčki osvaki trenirajo taekwondo, jajo različne socialne veščine, konec poletja odpravili pridobivajo na samostojnosti, na poletni športni kamp. se prilagajajo drug drugemu Ivana Cankarja, pa vsa naša Letos smo ponovno uživali v Savudriji. Smisel kampa je v resnih treningih in druženju otrok, zagotovo pa je to vsako leto prijeten zaključek poletnih šolskih počitnic. Naš urnik je bil pester, saj smo trenirali dvakrat na dan, hkrati pa se zabavali ob vodi, v pesku, igrah z žogami, senzaci- ter navezujejo nova prijatelj- tekmovanja, izpite za polaganje stva. Na poti iz Savudrije so pasov, piknike in druga druženam povedali, da komaj čakajo nja. Seveda pa, da komaj čakajo oktober, ko se bodo ponovno spet avgust, da bomo uživali na začeli treningi v Osnovni šoli našem poletnem kampu 2024! Vabljeni tudi vi, da se nam pridružite v novi sezoni 2023/24. Treningi potekajo ob torkih in četrtkih v telovadnici OŠ IC (Tržaška c. 2) od 15.30 do 17.30. TKP Vpis v začetni tečaj karateja shotokan Karate akademija Pantera vpisuje v ričnih (moč, gibljivost, vzdržljivost …) in funkciozačetni tečaj tradicionalnega karateja nalnih sposobnosti (izboljšanje srčno-žilnega ter shotokan. dihalnega sistema). Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušen inštruktor Boris Peček, mojster karateja shotokan V našem klubu že več let trenira karate veliko 5. dan, ki že 30 let poučuje karate v notranjski članov, od predšolskih otrok (od petega leta staroregiji. Naš cilj je nuditi vsakemu ljubitelju borilne sti naprej) do osnovnošolcev in odraslih (dijakov, veščine kakovostne treninge, kjer ima vsak moštudentov, zaposlenih …). žnost treningov v rekreativni obliki. Treningi karateja so primerni za vse starostne Če je tvoj cilj spoznati in razviti sposobnosti skupine tako za fante kot dekleta (v zadnjih letih se zopet povečuje število deklet oziroma žensk v samoobrambe skozi plemenito veščino, te vabim, našem klubu, kar nas še posebno veseli, saj je to da se nam pridružiš in spoznaš skrivnosti ene izdokaz, da znamo borilne veščine približati tudi med najbolj popularnih borilnih veščin na svetu. Obljubljamo ti hitro napredovanje, resno in nežnejšemu spolu). Treningi potekajo v gasilskem domu v Bevkah profesionalno delo trenerja ter tudi zabavne trenutke v dobro organiziranem društvu, kjer ničevsak torek in četrtek od 17. do 18. ure. Ker karate temelji na etičnih načelih, je glavni sar ne prepuščamo naključju. namen treniranja izogibanje nasilju oziroma neVse dodatne informacije glede vpisa in agresivni uporabi tehnik, kjer s pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi treningov lahko dobite tudi na naši spletni so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim po- strani: www.karatelogatec.com, elektronsameznika) poskušamo predvsem premagovati ski pošti: bpecek7@gmail.com ali po telelastne slabosti (strah, pomanjkanje koncentracije, fonu: GSM: 031/641-200. Vljudno vabljeni! volje …) ter je tako odličen sistem vzgoje (kar je še posebno pomembno za otroke), razvoj motoKarate akademija Pantera 63 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 ŠPORT P L A N I N S K I CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 64 K O T I Č E K Ob jezeru Balea Pohod Triglavk po koroški planinski poti – 26. 7. – 29. 7. 2023 Po nekaj deževnih nevihtnih dneh je bil pred nami pohod po Koroški planinski poti in upali smo, da nam bo vreme naklonjeno. Na pot z dvema kombijema se nas je odpravilo enajst pohodnic z vodnikoma in dvema voznikoma kombijev. Na izhodišču pohoda v Ravnah na Koroškem nas je dež še malo poškropil, a kmalu se je prikazalo sonce. Po jutranji kavi in malici smo se začeli strmo vzpenjati v hrib. V gozdu ob poti so bila od nedavne nevihte podrta drevesa, ki jih je bilo čedalje več in vodnika sta se odločila, da se obrnemo proti dolini in se na Šteharski vrh (1018 m) napotimo po drugi poti. Pot na vrh je bila strma in tla so bila spolzka, tako previdnost ni bila odveč. Na vrhu nas je pričakala vpisna skrinjica z žigom, ob kateri je lično izdelan lesen križ. Martina in Cvetka sta za vse nas poskrbeli, da smo v knjižico Kontrolne točke Koroške planinske poti dobile prvi žig. S svojo skrbnostjo pridobivanja žigov za vse udeležence pohoda sta vztrajali do konca poti. Kratkemu postanku je sledil spust po poti do Dravograda, ki je geografsko središče Koroške in leži na stičišču dolin treh rek – Drave, Meže in Mislinje – na SV Slovenije ob meji z Avstrijo. Prostor za kosilo smo našli pod baročno cerkvijo sv. Križa in Marije, ki stoji na 526 m visokem hribu, delu Tolstega vrha. Nadaljevanje poti je sledilo po strmi poti skozi gozd, kjer smo nabrali lisičke. V koči pod Košenjakom (1169 m) smo prvič prespali. To je nekdanja obmejna stražnica, ki jo je PD Dravograd preuredil v planinsko postojanko. V koči potekajo tudi izobraževalni programi za mladino. Po zajtrku smo se odpravili na Vrh na Košenjaku (1522 m). Košenjak je dobil ime po nekoč bogatih traviščih, košenicah. Včasih so si kmetje pomagali tudi s košnjo hribovitih travnatih pobočij. Na vrhu so nas pričakale zanimive lesene skulpture. Oskrbnica v koči je povedala, da tam potekajo umetniške kolonije in umetniki stvaritve podarijo tamkajšnjim krajem, kar pritegne marsikatero pohodnikovo oko. Na poti skozi gozd proti Pernicam smo občudovali visoko travo na travnikih med visokimi smrekami, številna velika mravljišča in se sladkali z borovnicami, ki so bile res debele in sladke. Ker smo hodili tik ob avstrijski meji, je pogled segal v kraje sosednje države in pod nami je bilo vidno akumulacijsko jezero Sobote. Postanek za kosilo smo imeli ob Domu krajanov Pernice, ki je v naravi in zgledno urejen. Pot smo nadaljevali proti Sv. Jerneju nad Muto (1010 m) , kjer je ob stari cerkvi tudi vaško pokopališče. Dan smo končali na izletniški kmetiji Primož, kjer je pred dnevi v nevihti na hišo padlo drevo, a na srečo povzročilo le manjšo škodo. Na kmetiji se preživljajo s turizmom, živinorejo, peko kruha in sladic ter predelavo mesnih izdelkov. Tam smo po odlični večerji prenočili in naslednji dan po zajtrku s svežimi gobami odšli na pot proti vrhu Bricnika (1017 m). Pot nas je vodila mimo skrbno urejenih domačij z domačimi živalmi in veliko cvetja. Vseskozi smo občudovali lepo pokošena pobočja in ugotavljali, kako so tam kraji redko poseljeni in kmetije v strmih bregovih zgledno urejene. Po gozdni poti smo prišli v Radlje ob Dravi, kjer smo imeli daljši postanek za kosilo v mestnem parku. Najbolj vztrajni so osvojili vrh Kapunarja (1005 m) in se nam pridružili v prijetni vasici Remšnik (685 m), ki nudi prelepe razglede. Namestili smo se v župnišču, ki nam je nudilo udobje doma. Ključar Marjan nas je zelo prijazno sprejel. V vasi je poleg cerkve, pokopališča, osnovne šole tudi Muzej mineralov. Zadnji dan našega potepanja po Koroški smo se na pot odpravili v sončnem jutru po poti najprej v dolino in znova navkreber deloma po cesti skozi vasi in deloma po gozdni poti. Tokrat smo za domov nabirali lisičke, ki so rasle ob poti. Zanimivo je bilo pogledati nazaj proti Remšniku in oddaljenim vrhovom Pece, Uršlje gore in Kamniško-Savinjskih Alp. V vasi Kapla (777 m) na Kozjaku smo si v domači gostilni privoščili pico in kratek oddih ter se razgledali po vasi. Ostal je še vzpon na Sršenov vrh (965 m) in zaključek pohoda v Ožboltu. V dveh kombijih smo se vrnili po cesti do Maribora in nato v Ljubljano. Za uspešno izvedbo pohoda velja velika zahvala Triglavk vodnikoma Romanu in Jožetu ter organizatorki Suzani. Vsekakor na pohodu ne bi tako dobro jedli brez odličnih kuharic Irene in Mateje, še zlasti pa ne bi šlo brez naše spremljevalne ekipe vsestranskih voznikov in naših podpornikov, Jožeta in Uroša. Najlepša hvala vsem naštetim, da smo lahko v dnevih pohodov po Koroški neizmerno uživali v neokrnjeni naravi in odlični družbi. Žal je danes, ko to pišem, Koroška drugačna zaradi poplav, vendar ljudje ostajajo enako dobri, povezani, optimistični in še kako potrebni naše pomoči. Vem, da se bomo Slovenci tudi tokrat izkazali z dobrodelnostjo in pomagali našim sodržavljanom na prizadetih območjih. Za Triglavke zapisala: Jana Fabjan Lintverni v Romuniji – 29. avgust – 3. september 2023 Lintverni smo za letno turo 2023 izbrali Transilvanijo v Romuniji, kjer doslej še nismo bili. Kot glavni cilj smo izbrali Karpate in druge znamenitosti, vse pa prilagojeno zmožnostim članov in vremenskim razmeram. Z Vrhnike smo se odpravili zgodaj zjutraj v torek, 29. avgusta, ter spotoma pobrali še nekaj članov in se mimo Zagreba in Varaždina zapeljali proti Madžarski. Prvi kratek počitek je bil ob Blatnem jezeru v mestu Siofok, naslednji, daljši, z ogledom centra mesta pa v Szegedu, ki je tretje največje mesto na Madžarskem z znano univerzo in središče južne regije ob meji s Srbijo in Romunijo. Na meji z Romunijo smo skoraj zgubili enega člana, ki pa je vseeno lahko ostal z nami. Po dolgih urah vožnje po neskončnih ravnicah Panonske nižine smo za prvim večjim mestom v Romuniji, Aradom, končno zagledali hribe ter se v bližini mesta Deva odpeljali na prenočitev z večerjo in zajtrkom v penzion Caro. V sredo, 30. avgusta, smo nadaljevali proti mestu Sibiu, centru Transilvanije, kjer smo si ogledali Slap ob prelazu Balea staro mestno središče, ki mu je dala pečat tudi nemška manjšina od 12. st. naprej. Mesto šteje okrog 150.000 prebivalcev, od tega okrog 2.000 pripadnikov nemške manjšine, iz katere izhaja tudi zdajšnji predsednik Romunije, Klaus Iohannis. V nadaljevanju smo si spotoma ogledali še grad v mestu Bran in nadaljevali proti cilju v mestu Ušteni, kjer smo prenočevali dve noči. V četrtek, 31. avgusta, smo se z gondolo iz mesta Ušteni prepeljali na 2.200 m nadmorske višine do kamnitih struktur Babele, od koder se je večina odpravila na najvišji vrh tistega dela Karpatov, Omu, 2.505 m. Po vrnitvi na lokacijo prenočevanja smo si pripravili piknik in se prijetno družili. V petek, 1. septembra, smo se ob vznožju Karpatov odpravili do znamenite gorske ceste “Transfăgărăşan” in po njej čez Karpate z gorskim prelazom ob jezeru Balea na 2.200 m nadmorske višine, kjer smo imeli tudi krajšo treking turo okrog jezera. Ob poti do omenjenega gorskega prelaza so nas na nekaj mestih zaustavljali lokalni avtostoparji (rjave medvedke z mladiči), ki smo jih varno opazovali in fotografirali iz avtomobila. S prelaza smo se spustili v dolino in ponovno prenočili v mestu Deva. V soboto, 2. septembra, smo se po zajtrku odpravili proti Sloveniji. Spotoma smo si ogledali še center mesta Peč na jugu Madžarske in se prek Virovitice, Kutine in mimo Zagreba s kratkim postankom na Tolstem vrhu pri Cvičkarju v večernih urah srečno vrnili domov. Planinskega izleta po Romuniji smo se udeležili Bankir, B’čar, Betajnov’c, Cvele, Cvičkar, Duno, Fotojager, Marč, Ponca, Podgur’c, Šplč’k in Grintov’c. Avtor besedila in fotografij: Lintvern Grintov’c Zgodba Plesnega mesta Ustanovitelja Plesnega mesta sta Anita Vihtelič in Marko Hren, ki sta plesne programe na Vrhniki vodila že od leta 1987. Še posebno sta ponosna na kolektiv Plesnega mesta, saj so njuni plesni pedagogi popeljali svoje plesalce od prvih plesnih korakov do nazivov evropskih in svetovnih prvakov. V Plesnem mestu znajo prisluhniti vašim željam, svoje delo opravljajo kakovostno, srčno in profesionalno. Prepričani so, da se lahko vsakdo nauči osnovnih plesnih korakov, predvsem pa je ples pomemben dejavnik za otrokov motorični in psihosocialni razvoj. Med plesom se naučijo tudi življenjskih vrednot, ki jim ostanejo za vse življenje. Otroci za svoj razvoj potrebujejo glasbo, ples in druženje s sovrstniki. Medtem ko se učijo, se tudi zabavajo in sprostijo, zato z lahkoto obvladujejo tudi šolske obremenitve. Kje na Vrhniki najdete plesne programe Plesnega mesta? Za osnovnošolce na OŠ Ivana Cankarja (na voljo so rekreativni in tekmovalni programi), za vse predšolske otroke pa v vseh vrhniških vrtcih. Za več informacij pokličite na št. 041 33 33 03, 01 510 84 84 ali si ponudbo oglejte na www.plesno-mesto.si ali pa obiščite www.youtube.com/@Plesno-Mesto in si oglejte njihove plesne videoposnetke. #PlesnoMestoJeZakon 64 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M A L I Storitve Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780724, www.eft.si, mojca@eft.si. Globinsko čiščenje sedežne garniture, cena 70 €. Tel.: 031 648 877, Nina. Nudim pomoč v gospodinjstvu – čiščenje. Tel.: 040 127 345 (Maja). Nudim čiščenje stanovanj in lokalov. Tel.: 031 558 071. Iščem delavca za pomoč pri urejanju okolice hiše. Pokličite 031 593 135! Izkušen varilec nudim izdelke iz železa in inoxa: pohištvo, ograje ... in storitve namestitve. Za vse informacije sem na voljo na telefonski številki 070 999 985. Nudimo čiščenje poslovnih prostorov, lokalov in stanovanj. Tel.: 051 718 313. Frizerske storitve na dom. Tel.: 051 718 313. Julija, s. p. Sporočamo vsem, ki potrebujejo podporo, pogovor, umirjenost in nasvet, da smo tisti, na katerega se lahko obrnejo. Pokličite 070 770 514. Srečamo se z vami in pomagamo. Društvo s psihoterapevtko (Društvo Kneipp Vrhnika). Se soočate z vprašanji, povezanimi z žalostjo, zasvojenostjo, tesnobo ali večjimi življenjskimi spremembami? Se počutite preobremenjeni ali izolirani? Morda z vašimi bližnjimi težko govorite o tem, kaj čutite in kako se počutite? Psihoterapija in psihosocialno svetovanje, Ana Podlipnik, www.motivacijainsvetovanje.si, Tel.: 040 126 826. Nepremičnine, gradnja Star les – ostrešje hleva – prodam. Tel: 041 612 847. Prodam špirovce, različnih dolžin, 12 x 14 cm. Telefon: 031 285 622. Prodam peč za centralno ogrevanje Buderus, 11 kw rabljena, z gorilcem, in bojler, 300 L, s toplotno črpalko. Tel.: 041 613 944. Poštni nabiralnik, bele barve, znamke Rottner tresor, nov, original embalaža, nepoškodovan, 36,6 x 11,5 x 39 cm, nerjaveče jeklo, teža 2,8 kg, zaklepa s cilindrično ključavnico - dva ključa, zelo ugodno prodam. 051 258 004. Objekt za skladiščenje oddam v najem. Lokacija: blizu Vrhnike. Velikost: 170 m2. Tel. 040 250 473 ali 01 755 2294. Najamemo delavnico, 100 m2, na Vrhniki ali v okolici za varilska dela. Informacije na mobilni številki 070 999 985. Najamemo prostor na Vrhniki za avtopralnico in avtomehanično delavnico. informacije sporočite na telefonsko številko 070 345 679. Mlada družina kupi zazidljivo parcelo za gradnjo montažne hiše na območju Vrhnike in okolice. Želeli bi parcelo vsaj 500m2 v mirni okolici. Veseli bomo vašega klica. GSM: 040/333-331, Klemen V najem oddam prostor za mirno obrt ali skladišče, 100 m2. Prostor je ogrevan, urejene sanitarije in parkirišče. Telefon: 041 626 892. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212 obe k. o. Zaklanec), skupaj površine 8413 m2. Parceli sta v zazidalnem načrtu, vložena vloga za spremembo namembnosti, sončna lega med Podolnico in Zaklancem z lepim razgledom na večjo okolico, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 031 819 330. Delavnica – obnovljena kovačnica, 130 m2 delovne površine, 100 m2 skladišča nad delavnico, adaptirana l. 2000, vsa infrastruktura. Delavnica je ob glavni cesti Dobrova– Horjul, vas Zaklanec, parcela 230 m2. Stavba je vpisana kot stanovanjski objekt. Prodam. Tel. 031 819 330. Prodam dve parceli na barju, velikosti 30 in 37 arov. 031 255 648 Kmetijstvo Drva kostanjeva, hrastova, smrekova, mešana prodam. Zagotovo so suha. Naprodaj tudi smrekovi krajniki in žamanje za spodkuriti. Vse razrezano. Tudi manjše količine. Lokacija Log pri Brezovici. Tel.: 041 / 575 430. Obračalnik znamke Spider, SIP350, nov, prodam. Tel. 031 819 330. Suha bukova drva prodam. Mogoč razrez in dostava. Tel.: 041 390 657. Suha drva, kvalitetna, prodam. 051 872 404 ali 031 740 792 Bukova in mešana drva, suha. Lahko vam jih tudi nažagam in dostavim. 041 388 442 Ostalo Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: 65 O G L A S I 041 87 87 39 Prodam električni invalidski voziček – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 051 359 455. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Trobenta Dignatone, starejša, v kovčku, brezhibna, od gorenjskega trobentača, prodam. Tel.071 259 440. Slika Marije z Jezusom in stenski križ. Ročno izdelano v tehniki intarzije v lesu. Tel. 040 235 455. Prodam bojler za kmečko peč. Telefon: 031 558 643. Odkupim velike gramofonske plošče džez in rok glasbe. Tel.: 064 185 331. Štedilnik na trda goriva (drva), Kipperbush, temno rjave barve, 54 š x 43 g, nerabljen, samo testiran. Telefon: 040 856 975. Prodam peč (Veto) za centralno ogrevanje za 2000 evrov. Prodam tudi cisterno za olje – za 100 evrov. 040 450 527 Prodam posteljo 200 x 120 cm, Alples, zelo malo rabljena. Prodam tudi vzmetnico Dormeo, debeline 16 cm, in 5 cm nadvložka. Tel.: 031 685 783. Prodam kakovostna mešana suha drva. Možnost prevoza na dom. Tel.: 031 740 792 ali 051 872. 404. Proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Vabljeni vsi, ki ste iskrenega srca, ne glede na spol, starost ali izobrazbo. Skupina je brezplačna. Prijave na tel. 040 475 703. Prodam ženske zimske škornje, št. 43, simbolična cena. Tel.: 040 784 718. Ugodno prodam kuharsko knjigo prvega kuharja sveta Henrija Paula Pellaprata Moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost. Tel.: 051 353 057. Prodam trimetrski hladilni pult, retro pult in dvometrski šank. Tel.: 041 670 726. Prodam merilnik srčnega tlaka, microlife BP a2 basic, letnik 4. 10. 2022. Bil je samo testiran z elektropolnilnikom. Cena 50 evrov. Tel. 031 264 138. Diatonična Harmonika Zupan, velikost 33 cm, GFC, Slakov gumb, totter midi, lepe barve, v kovčku, prodam. Tel. 031 819 330. Prodam skoraj novo vrtno kosilnico na zračno blazino znamke Flymo turbo lite 350. Informacije na tel. št.: 031 587 972. Slušni aparat Starkey, s polnilcem, prodam. 031 255 648 Motoristično žensko opremo, črno-belo, številka 38/40, skoraj novo, ugodno prodam: kombinezon (hlače in jakna), čelada, rokavice, čevlji, oprema za dež. Mogoč ogled na Vrhniki; tel.: 041 349 908. Jogi, rabljen tri mesece, 190 x 90 cm, prodam za 50 evrov. Tel.: 040 847 051. Vino, kraški teran, prodam. 2,5 evra za liter. Tel.: 041 823 163. Tovorno prikolico Neptun (homologirano) prodam. Notranje mere 199 x 117 cm, nova!! Tel.: 051 359 455. Štiridelna omara, primerna za dnevno sobo; slovenski izdelek, prodam. Tel.: 070 670 933. Originalno vetrobransko steklo za Mercedes C 180, kompresor, bencin, l. 2007, prodam. Tel. 031 819 330. CD player in veliko zgoščenk z glasbo prodam. Tel.: 070 670 933. Prodam močnejše železne regale, masivne, velikosti 1 m x 3 m. Primerne za težje obremenitve. Telefon: 041 626 892. Žensko kolo na prestave, novejše, zelo malo rabljeno, rdeče barve. Prodam. Tel.: 070 670 933. Prodam zimske gume, 4 kom, znamke Semperit, 195/55/16, nove. 50 % ceneje. 031 255 648 Ugodno prodam manjši malo rabljen samostoječ prenosni vrtni ogenj – posoda premera 40 cm. Cena 40 evrov. Pokličite na št. 041 - 950 162. 200 litrski moder sod - 2 komada, oba s pokrovom. Cena soda 30 €. 040 847 051 Prodam nov mali traktor Alko za košnjo velike površine vrta. Tel. 031 643 180 Televizor Beko, 65 cm, dober, 50 evrov, prodam. Tel.: 041494999. Moped Tomos, kupim, lahko v okvari. Tel.: 041 648 948. Varilni aparat za avtogeno varjenje, kisik 200 barov, acitilen 8,5 kg, polne velike jeklenke na vozičku z manometri, dolge cevi, garniture gorilnikov, vse v kompletu prodam. Tel. 031 819 330. Umetno kovane svečnike, podstavke za steklenice, stropne luči, mrežo za vhodna vrata, stenski obešalnik, kljuko za vhodna vrata prodam. Tel. 031 819 330. Sestavljiv regal iz nerjavnega jekla, 195 x 153 x 42 cm, s petimi steklenimi policami, širine 81 cm, in petimi steklenimi policami širine 71 cm. Tel. 031 819 330. Sobni oljni radiator s termostatom, tajmerjem in regulatorjem znamke SENTIK prodam. Tel. 031 819 330. Gojzarje - skoraj nove moške pohodne čevlje št. 43, sivo-črne, ugodno prodam. Imajo kakovostno vodoodbojno in zračno membrano Alpitex. So lahki in udobni. Čisti in nepoškodovani. Le 3x obuti (zaradi bolezni).051258004 Pumpo - tlačilko za kolo z manometrom TUV SKS Germany poceni prodam. Zelo malo rabljena, nepoškodovana, lepo ohranjena. Zraven podarim še novi bidon Merida za vodo.051 258 004 Računalniško tipkovnico prodam za simbolično ceno. Zraven podarim miško s kablom. Vse deluje brezhibno. 051 258 004 »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter 65 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Izkušena profesorica nudi instrukcije angleščine, vse stopnje, tudi konverzacija. Tel.: 040 362 763, Vrhnika. Nudim inštrukcije (ob celostnem pristopu glede na individualnost posameznika), OŠ in začetek SŠ. Matematika, biologija, slovenščina, potencialno tudi še kateri drug naravoslovno-tehniški predmet. Tel.: 040 127 345 (Maja). Z veseljem nudim učno pomoč učencem do 6. razreda pri vseh predmetih. Sem prof. razrednega pouka, imam dolgoletne izkušnje. Zagotavljam tudi dobre rezultate. Če vaš otrok potrebuje pomoč, me lahko pokličete po telefonu, št. 041 283 284, Barbara. Starine Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra – za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. VLAK JE ZA VSE Najboljše poti so tiste, ki jih skupaj ohranjamo zelene. Svečnike, kovane, odslužene, cerkvene, več modelov, delno peskane, vsak po 30 evrov, naprodaj. Tel.: 041 494 999. Prodam stare knjige. Tel.: 040 847 051. MM GOZDARSTVO, d.o.o.  Sečnja in spravilo lesa  Čiščenje  ODKUP zaraščenih površin LESA NA PANJU – PLAČILO TAKOJ Prodaja drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 2000 955, WWW.INTERCLASSCARS.SI Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000 www.sz.si 66 66 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K V A ALITET N Č I L A OD 67 031/244 495 041/688 211 instalacije.bizjan@gmail.com P O E LOVICE K S J N I V S c e n t r a l n o o g re v a n j e · v o d o v o d n e inštalacije · adaptacije · plinske inštalacije · toplotne črpalke · kotli na d r v a , p e l e t e , s e k a n c e · re k u p e r a c i j a SVEŽE Prodaja mesa, Miha Medvešček s.p. Podplešivica 1, Notranje gorice 031-246-973 www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 31. 8. do 9. 10. 2023 izbrano iz kataloga ugodnosti VITAMINI IN MINERALI OTROŠKI PAKET SILVER CARE Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Za otroke, stare 2-6 let redna cena: 7,44 € cena s Kartico zvestobe 20 % 5,20 € 2 20 % KREMA Z OGNJIČEM redna cena: 9,96 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 5,93 € cena s Kartico zvestobe Naraven, svež vonj, ki je primeren za moške in ženske, 100 ml. 2 POPUST: 20 % Kožo neguje in varuje pred škodljivimi vplivi okolja, jo ohranja mehko, gladko in ne ovira njenega dihanja, 50 ml. 4,74 € KRALJEVO OLJE - BALZAMIČNI GEL 7,30 € 2 POPUST: 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 20 % NEGA ZA MOŠKE VITRY Ščipalci za nohte, čistilec za ušesa, obrezovalec nosnih dlak, ter brivniki in britvice. 2po0pust tz % a ime i k e K ar tn os redna cena: 9,12 € cena s Kartico zvestobe POPUST: u go dn Vsebuje kombinacijo eteričnih olj njivske mete, mire, belega čajevca, bosvelije, rdečega bora, timijana in sivke, 50 ml. 1 e z ves tobe 2 DEZODORANT S TEKOČIM KRISTALNIM KAMNOM ALOEVERA X2 7,97 € www.leny.eu T: 04/59 55 200 POPUST: tic 5,95 € Zobna pasta z okusom žvečilnega gumija in zobna ščetka, katere glava je prevlečena s srebrno protibakterijsko prevleko. redna cena: 6,50 € cena s Kartico zvestobe POPUST: Inf.: 031 244 495. Iščete udobne motoristične hlače? Vabljeni na Festival zdravja 9. 9. 2023, Križanke v Ljubljani Prehransko dopolnilo z vitamini in minerali v obliki tablet, 30 tablet. IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA. Udobne in kvalitetne motoristične jeans hlače ojačane s kevlarjem. Možno tudi z dodatno proti vetrno zaščito in zračniki. Na zalogi v trgovini na Jezerski cesti 121, Kranj. ZA MOŠKE IN ŽENSKE na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 31. 8. do 9. 10. 2023 oz. do prodaje zalog. Poletni delovni čas trgovine: pon., sre.: 8–15, tor., čet.: 8–18, pet.: 8–13, sob.: 9–12. 67 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Konec avgusta se je na Brezovici pri Ljubljani odprla nova otroška igralnica Flamingo, ki bo namenjena praznovanju rojstnega dne za otroke. Na voljo različni paketi, v ločenih prostorih organiziramo tudi »sleepover« za otroke, starejše od 9 let. V sklopu igralnega centra na voljo tudi prostor za najem za različne dejavnosti (joga, pilates, foto studio, predavanja, delavnice...) za manjše skupine. Za več informacij obiščite našo spletno stran www.flamingo-igralnica.si ali nas kontaktirajte! Lepo vabljeni! Obiščite nas tudi na Instagramu! Biciklanc sistem izposoje koles na Vrhniki Pridružite se uporabnikom. NAVADNO KOLO Z vami že od leta 1973 www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer ELEKTRIČNO KOLO Sezonski najem = 10 € + NAVADNO KOLO Sezonski najem = 15 € Registracijo uredite v TIC Vrhnika. www.visitvrhnika.si 68 68 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 69 Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na D o l n i č a r OKENSKE POLICE • STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI • BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.oo.o., Siinjnjaa Go Goriricaa 34, 4, Vrh rhni nika ni ka,, teel.l.: ka l.: 040 223 105 • •• e-ma mailil:: ma m rk rkoo. o.do doln doln lnic nic icar ar@s @sio @s ioll.l.ne io l.ne nett •• • Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi že doma. ZAHVALA V 92. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi ati, tast, dedi in pradedi ANTON DEBELJAK z Vrhnike (17. 2. 1932 – 11. 8. 2023) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom z Vrhnike in klubu ljubiteljev avtomoto športa Klas iz Novega mesta za izrečeno sožalje in sveče. Posebna zahvala velja osebni zdravnici Katarini Verdnik. Hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika in zdravnici Ani Švigelj. Zahvala velja tudi pevcem, harmonikarju, gospodu župniku za opravljen obred in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerki Irena in Zvonka z možem Bojanom, sin Zlatko s partnerico Darjo, vnuki Nives z možem Davidom, Boštjan z ženo Leo, Natalija z možem Robertom in Gregor s partnerko Urško ter pravnuki Nik, Ian, Miha, Nastja, Tim, Tea in Jakob. Zahvale Želite tudi vi objaviti zahvalo? Pošljite nam jo po elektronski pošti na nascasopis@zavod-cankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasicni pošti na Naš casopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov placnika in telefon. v v v Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je poslovila V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mami in mame Slavi LADISLAVE OVEN, roj. KOSANC z Dobrove (28. 5. 1942 – 10. 7. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darove za cerkev in svete maše, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župniku Janezu Kvaterniku za lep obred, dobrovškim pevcem in organistu Borutu za lepo petje in igranje pri maši. Iskrena hvala nečakinji Andreji za ganljiv govor v imenu enajstih krščencev in gospe Mileni Tratar za povzetek maminega dela v podjetništvu. Hvala vsem, ki ste se jo v njenih zadnjih dneh obiskali in nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in bili v oporo. Žalujoči: mož Janez, hči Mateja z Damjanom, hči Alenka, vnuki Blaž, Nika, Job, Katja, David, Gaj in Petra Dobrova, avgust 2023 Ni res, da si odšel in nikoli ne boš. Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Tiho se je poslovil dragi mož, ati, dedi in pradedi VESNA NOVAK FRANC PLESTENJAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Krajevni skupnosti Vas in Stara Vrhnika, Gasilski enoti Stara Vrhnika, NMP Vrhnika, podjetjem Pošta Slovenije, d. o. o., JP KP Vrhnika, d. o. o., Wallis Motor, d. o. o., in Cetix, d. o. o., za izrečeno sožalje ter darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala Simonu in Miši Stržinar za izrečene besede slovesa. Hvala tudi Pogrebni službi Pieta, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje, tople objeme in vzpodbudne besede. Hvala za darovano cvetje, sveče in za denarne darove, ki ste jih namenili za svete maše in za prizadete v poplavah. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrhovec, pevcem kvarteta Grm in gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lep poslovilni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. ( 5. 4. 1977 – 16. 8. 2023) Žalujoči: Mož Vlado, sin Matic s Špelo, hči Vanja z Žanom, sin Martin z Leo, starši Milan in Marta ter brat Roman z družino Kalanov France (12. 7. 1945 – 9. 9. 2023) Vsi njegovi Dvor, september 2023 69 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dan mu je mir, ki ga mi ne poznamo. (Mila Kačič)   ..  ,        www.usluge-lavanda.si ZAHVALA Poslovil se je 70 Veliki voz nad Sv. Lovrencem pelje, ko k počitku večnemu ti ležeš. Počivaj v miru. Odslej si sij z neba, ki boža polja tvoja. ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in starega očeta IVAN KALIČ FRANCA OSREDKARJA Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, njegovim učencem, Lintvernom, Društvu upokojencev Vrhnika, TMS Bistra za izrečeno sožalje. Z mnogimi je stkal posebne vezi, mnogokje pustil svoj pečat. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Okteta Raskovec za dostojno slovo. Hvala zaposlenim Doma upokojencev Vrhnika za nego in skrb v njegovih zadnjih letih. Hvala, gospod Toni Turk, za besede Ivanu v slovo. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju, patronažni sestri Cilki, gasilcem, pevcem, gospodu župniku Bogdanu ter Pogrebni službi Lavanda. (1939–2023) (9. 4. 1939 – 3. 9. 2023) Žalujoči: vsi njegovi Žena Marija, hčere Metka, Mojca in Mateja z družinami, sestra Tilka z družino Spomni se name, ko me več ne bo, ko v daljnje carstvo molka bom odšla; ko me ne boš več mogel ujeti za roko in jaz zastati, da bi si premislila. (Christina Rossetti) V SPOMIN ELA LAH, rojena Verbič (15. 5. 1937 – 25. 8. 2023) Neizmerno te bomo pogrešali in vedno boš ostala v naših mislih. Hčerki Janja in Livija z možem Marjanom ter vnukinja Kaja Rožice so odcvetele, ptičice so odletele, prerasle trave potke so … Hišica samevala bo, nate spominjala bo. ZAHVALA MARIJA HROVATIN (8. 12. 1931 – 13. 8. 2023) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavacem iz tovarne Liko za izrečeno sožalje, sveče ter darove za maše. Hvala vsem zdravstvenim delavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še posebno osebju Oddelka abdominalne kirurgije na UKC Ljubljana, kjer je kljub njihovemu prizadevanju in izrednemu sočutju zaključila svoje življenje. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Pieta, borovniškim pevcem in župniku za lep obred. Vsi njeni Borovnica, avgust 2023 POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. V SPOMIN MIHAEL DOLINAR (1938–2023 11. julija 2023 nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Mihael Dolinar, po domače Milko. Pogrešali ga bomo. Žena Berta, otroci, vnuka in vnukinje DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA Celotne pogrebne, pokopališke in cvetličarske dejavnosti na območju občin Vrhnika, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log VSE NA ENEM MESTU 041 637 617 031 716 176 DOSEGLJIVI 24 UR WWW.VRHOVEC.EU EDINI POOBLAŠČENI IZVAJALEC POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI NA POKOPALIŠČU VRHNIKA ZAHVALA 12. septembra 2023 je mirno, za vedno zaspala naša draga mama MALČI KOREN rojena Kremžar s Hrastenic pri Polhovem Gradcu (1939 - 2023) Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ali bili v mislih z njo. Vsi njeni Nikar ne trgaj rož za mene, kjer rastejo – tam naj cveto, ko vidiš jih, se spomni name, lep spomin na mene bo! ZAHVALA ANA KOZJEK (21. 7. 1930 - 10. 6. 2023) Ob slovesu naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove. Zahvala gospodu župniku g. Bogdanu Oražmu za dolgoletno duhovno oskrbo na domu ter za spodbudne besede ob njenem slovesu. Zahvala gre tudi negovalkam iz Zavoda Pristan, ker le tako smo ji lahko omogočili, da je bila skoraj do zadnjega v domači oskrbi. Hvala tudi g. Marjanu Žvoklju, ki nam je omogočil, da smo se domači lahko v miru poslovili od mame na njenem domu. Vsi njeni Jaz sem droben, droben list, ki drevo mu daje hrano. To drevo iz zemlje rase, zemlja pa je vir življenja, in življenje vir človeštva, in človeštvo, to je hrast, ki človeku daje rast. (Karel Destovnik Kajuh) JOŽE HODNIK (28. 2. 1936 - 10. 9. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč in izrečeno sožalje ob smrti našega očeta. Žalujoči: žena Malči, hčerki Mojca in Sonja z družinama 70 NAS CASOPIS 518 /25. 9. 2023 R AZVEDRILO CMYK 25. september 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka 71 SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JU NIO R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Optike Brezovica, se je glasilo »Optika Brezovica«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Darilne bone, ki jih poklanja Optika Brezovica, bodo prejeli: 100 € Aleš Horvat, 80 € Brigita Mole, 50 € Gaber Godeša, 50 € Alenka Levec, 50 € Božena Doljšak. Nagrajenci bodo darilne bone prejeli po pošti. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 10. oktobra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika (ali nascasopis@zavod-cankar.si), s pripisom »Nagradna križanka«. Pizza s Hriba bo podarila 5 pic po lastni izbiri. V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo.  Smola Ne sekiraj se, če imaš slab dan. Smreke so še na slabšem: vse leto imajo smolo. Napačna vrata meni na tržnico in vprašajo, če so ja- »Ne sekirajte se. Čez nekaj let mi boste bolka špricana.« zaradi tega rekli hvala.« Znajdi se Krivica Ko grem k ljubici, vedno parkiram na Župnik in šofer avtobusa prideta hkrati Ravno se uležem v posteljo, ko ona: »Pil parkirišču njenega moža in pustim v nebesa. Sveti Peter jima dodeli sobo. številko telefona na armaturi v avtu. Župnik ima vso umazano, nima postesi!« Vedno me pokliče in preklinja, da mu lje, samo odejo … Šofer pa dobi lepo Odgovorim: »Ja, pil sem! Pa kaj?« blokiram parkirišče. He, he … Ona: »Sosed, zgrešil si stanovanje.« prenovljeno sobo z volančki, posteljo … Župnik se gre pritožit svetemu Petru. Ta pa mu reče: »Ko si ti imel mašo, so Zahvala Skrb za zdravje Lojzka je rekla: »Celo noč kadijo, pije- »Šef, tako slabo plačo imam, da se še vsi spali, ko pa je šofer vozil, so vsi molili!« jo in se drogirajo. Potem pa pridejo k poročiti ne morem!« Zakaj? Mladič: »Očka, kaj pa potem delamo v Kamelji mladič vpraša očeta: »Očka, živalskem vrtu?« zakaj imamo dve grbi na hrbtu?« Oče: »Zato, da imamo lahko zalogo Prijatelj hrane in vode, ko gremo po puščavi.« Tone razlaga prijatelju: »Veš, da mi je Mladič: »Očka, zakaj pa imamo tako žena ušla z mojim najboljšim prijatevelike trepalnice?« ljem Poldetom.« Oče: »Zato, da nam peska ne nosi v oči, Prijatelj: »Kolikor vem, Polde ni bil niko gremo po puščavi.« koli tvoj najboljši prijatelj.« Mladič: »Očka, zakaj pa imamo kopita Tone: »Prej ne, zdaj pa je!« na nogah?« Oče: »Zato, da se ne ugreznemo v pesek, ko gremo po puščavi.« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice: občine Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer. Urednik: Peter Perše. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 14 060 izvodov; tisk Tiskarna Salomon. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 71 NAS CASOPIS 518/25. 9. 2023 Oglasi Mega-phone 04.2023 280x196 TISK.pdf NAS CASPOIS-oktober 23.pdf 1 CMYK 25. september 2023 1 05/04/2023 18. 09. 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 09:03 08:39:40 SUPER PONUDBA * -12% C VRTNI STROJI M *Akcija velja za artikle RA 698621 in RA 895001 Y CM MY RASTLINA MESECA CIKLAMA CY CMY -20%* K IZBRANO ZA VAS eurogarden.eu PE DOBROVA PRI LJ | PE KRŠKO | tel: 01 24 25 100 *Akcija traja od 1. do 31. 10. 2023 oz. do razprodaje zalog. Popusti se med seboj ne seštevajo. ŽALNI PROGRAM IZDELAVA ŠOPKOV IN IKEBAN 72 72