Izhaja:
10.,	20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu ..Ilira'* v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XV.
V Celovcu, 29. svečana 1896.
Štev. 6.
Koroški volilni red za deželni zbor.
Kako so hoteli liberalci deželnega odbora pre-narediti volilni red za naš deželni zbor, o tem smo že poročali in pojasnili tudi, kakšno volilno pravico in postavo zahtevamo mi. Deželni zbor, oziroma odsek, je predlog deželnega odbora nekoliko prenaredil. Po novi postavi (ako jo cesar potrdi) bo štirinajst volilnih okrajev; vsak okraj voli jednega poslanca, samo Volšberk dva. Volilo se pa ne bode po občinah, marveč so določeni le nekteri volilni kraji.
Za slovenski del naše dežele imamo sledeče okraje: Celovec (volili bodo v Celovcu, Blatogradu in Škofjem dvoru); Borovlje (Borovlje, Rožek, Vrba); Velikovec (Velikovec, Dobrlaves, Grebinj); Pliberk (Pliberk, Prevalje, Črna, Žel. Kaplja, Jezersko); Beljak (Beljak, Afric, Trebnje, Malošče) ; Trbiž (Trbiž, Naborjet, Podklošter, Čajna); Šmohor (Šmohor, Vešprije, Kot, Bierbaum, Kirchbach). Kakor kaže že ta pregled volilnih okrajev in krajev, skrbeli so liberalci dobro za se, da si ohranijo dosedanjo moč in vlado, s tem, da so večinoma volilne kraje določili tako, da so na roke liberalcem, in da jim bo lažje zmagati.
Naša krščanska in slovenska stranka je pa za to, da bodi vsaka občina volilni kraj, da vsak volilec lahko pride na volišče in odda tam svoj glas po svojem prepričanju. To je zahteval v zbornici poslanec Janez Hub er in za njim naš poslanec Muri, ki je zahteval tudi, naj se dosedanja volilna pravica razširi na vse davkoplačevalce in pravičnejši uravnà.
Huber je dokazoval, kako težavno in velikokrat skoraj nemogoče bode volilcem priti na volišča, če sedanji predlog postane postava. Mnogo volilcev bode imelo do volilnega kraja dostikrat po 13 in še več kilometrov hodà, pota so velikokrat zelo slaba; ljudje nimajo toliko časa in tako ne bodo mogli izvrševati svoje volilne pravice. Na Prancoskem, kjer imajo splošno volilno pravico, nikjer nimajo dalje kakor uro hoda do volišča; v Švici so občine volilni kraji. Zato predlaga, naj se določijo občine za volilne kraje. Večina je pa ta umestni predlog odklonila; zanj so glasovali
samo mil. knezoškof, Muri, Einspieler, Huber in Funder.
Krepko se je potegnil za pravično stvar poslanec Einspieler, ki je v daljšem govoru temeljito dokazoval, kako krivična je razdelitev volilnih okrajev in poslancev. Pojasneval je to s številkami. Po sedanjem volilnem redu voli se 37 poslancev. V velikem posestvu je 106 volilcev, ki plačajo 69.751 gld. davkov in volijo deset poslancev. Mesta, trgi in trgovinska zbornica štejejo 4128 volilcev, ki plačujejo 387.761 gld. davkov ter volijo dvanajst poslancev. Kmečke občine štejejo 24.534 volilcev (!) plačujejo 887.113 gld. davkov (!), volijo pa le štiri naj st (!) poslancev. Pride tedaj na jednega poslanca velikega posestva 6976 goldinarjev davka, na poslanca mest in trgov 32.312 gold. davka, na poslanca kmečkih občin pa 64.008 gld. davka. Te številke vendar jasno govorijo! Kmetje plačujejo po trikrat večje davke, pa imajo po desetkrat manj pravic, kakor veliko-posestniki ! In potem je še vstal v zbornici knez Rosenberg ter kazal na nekako dobrotljivost velikih posestnikov, da dovolijo kmečkim občinam jednega poslanca več, kakor jih je bilo dosedaj !
Tako so zagovarjali naši poslanci pravice kmetskega stami. Liberalci pa so se repenčili na vso moč proti predlogom in besedam naših mož. Prvi med njimi je bil dr. Abuja, ki se odlikuje v celovškem mestnem zboru kot velik zagovornik judov in kterega imajo liberalci za nekega „parade-Slovenca“, da jim pomaga pobijati kot „Slovenec“ — Slovence ! Ta gospod branil se je zlasti proti temu, naj se voli po posameznih občinah in je rekel, da morajo kmetje biti politično že toliko izurjeni, da žrtvujejo za volitev 5 do 6 ur (ko bi bilo dosti!); kdor tega ne stori, nima smisla za javno življenje. — Glejte kako govori, kmetski poslanec — proti kmetom! Kmetje, oglejte si ga dobro, ko se vam zopet pride ponujat za poslanca.
Liberalci so odklonili vse pametne in za kmete dobrohoteče predloge krščanskih mož. Ž njimi so kakor jeden mož glasovali tudi liberalni kmečki poslanci: Oraš, Kiršner, Abuja itd. Liberalni kmečki poslanci kot nasprotniki kmetskega stami in njegovih koristij — dobro si to zapomnite, vo-lilci, za prihodnje volitve, in ko se vam zopet pridejo ponujat, storite svojo dolžnost!
Nemško-liberalna zagrizenost.
Dné 21. svečana t. 1. so interpelirali (vprašali) v državnem zboru liberalni poslanci Elbi, Kuen-burg in Kirschner ministerskega predsednika, ker je v zadnji razsodbi za katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem imenoval slovenščino „d e žel ni je. zik“, t. j. jezik, ki je v tej deželi navaden. Ta cisto sama ob sebi razumljiva razsodba, ki se opira le na obstoječe dejanske razmere, kterih ne more utajiti nobena nemško-liberalna zagrizenost, je hudo zbòdla v oči imenovane prenapetneže in njih tovariše, da so skovali ono interpelacijo, s ktero nas hočejo pobiti, ka-li?!
Ce slovenščina na Koroškem ni „deželni“ jezik, kaj potem ? Ali ne govori ta jezik velika tretjina prebivalstva,, dà, celo marsikteremu liberalnemu mogotcu slovenščina , prav gladko teče , ko gre za ljubi — denar in. dobiček ! Na zunanje, pred „Nemškim“ svetom pa se repenči in huduje ta klika nad vsako . drobtinico slovenskih pravic ! Da je.tudi Kirschner poleg, ko se gre proti Slovencem in da je podpiral ono interpelacijo, temu se prav nič ne čudimo več! Saj smo navajeni že zdavna gledati, kako ta gospod pljuje v skledo, iz ktere mu je lastna mati v mladih letih ponujala hrane. Da je tak mož jjkinč'' liberalne stranke na Koroškem in da se ž njim ponašajo celo na Dunaju, je le značilno za stranko samo.
Kri mora zavreti človeku, ki si je ohranil še količkaj duha in misli za pravico, ko vidi drzno in zagrizeno početje nàrodnih nasprotnikov, ka-koršno se kaže zopet v oni interpelaciji. Proti vsemu se vojskujejo, vse do zadnjega pobijajo, kar le količkaj opominja na slovensko ime in pravice. Ko se pa proti takemu nasilstvu branimo, ko se potegujemo pohlevno in krotko za svoje pravice, pravi in trobi vsakemu na ušesa častna gospdda v celovških kolodvorskih ulicah, da — rušimo slavni koroški mir!
Pa bodi! Naj celovška gospoda še toliko sladko sanjari in besediči o „miru“, naj združena nemško-židovska-liberalna levica na Dunaju v vsaki seji interpeluje o slovenskem deželnem jeziku na Koroškem, naj ministri odgovarjajo kar jim drago,
—	nam le velja: „Še Koroška ni propadla", in
—	„ndrod pa bo zmirom stal!“
Solze.
Pri gorovju Horeb je stala skala in daleč na okrog se je razprostirala suha, otožna, revna puščava. Tu je prišel mož Božji, Mojzes, in na povelje Gospodovo je udaril s palico ob skalo. In naenkrat je iz nje pritekel vrelec oživljajoče vode, in ta je tekel in šumljal po puščavi, in glej, poleg njega je v kratkem začela zeleneti trava, puščava je bila polna rožic in v nekoliko letih so pri skali kvišku molele senčnate palme mini in pokoja.
Včasih pade na naše srce težka žalost in tuga, kakor velika skala, in zdi se nam, da vse naše prihodnje življenje bode le žalostna, strašna, revna puščava brez veselja, brez tolažbe, brez mini.
Marsikteri človek, ki se ni navadil povzdigovati svojih očij navzgor, v takšnih časih obupa in misli, da se te puščave iznebi, če skoči v hladne valove globoke reke ali na drug način pretrga s silo nit svojega življenja. Pa nesrečnež pride le še v strašnejšo puščavo, ktera nima nobenih mej in je našim telesnim oččm sedaj prikrita z nepredirnim zagrinjalom.
Blagor pa tistemu, ki v takšnih urah velike tuge in žalosti gleda navzgor, odkoder vsem žalostnim prihaja tolažba: njega se dotika ljubezen Božja kakor s čudodelno palico in iz težke skale, ki leži na njegovem srcu, priteče ©krepčajoči vrelec, pritečejo zdravilne solze, solze tolažbe. In otožna puščava, ki se je v njegovem srcu razprostirala, v
novic ozeleni z novo nado, cvetovi veselja, kterih ni več pričakoval, cvetó zopet in palma pokoja in miru raste nad njim. Zato : blagoslovljene bodite solze in nihče, niti mož, naj se jih ne sramuje ! Jaz vsaj sem jih že večkrat blagoslovil in pred
nedavnim časom pa zopet —--------------
V dokaz, kako velika dobrota Božja so solze, poslušajte to-le:
V	temni ječi je bil zaprt mož, obsojen k smrti. V svojih mladih letih je bil veselje in ponos cele družine, vsak je občudoval njegovo bistroumnost in nenavadni talent. Ali ravno ti nenavadni duševni darovi so mu bili v pogubo.
Stariši so ga poslali v šole. Učenje mu je šlo gladko in zató se je udal lenobi, in ko je iz-rastel, hodil je le po stranskih potih pregrehe. Ru-dečica nedolžnosti je kmalu izginila iz njegovega obraza, in ker ni maral poslušati svojih učiteljev, izključili so ga iz vseh šol. Očeta je to poročilo tako pretreslo, da je sina preklel in v kratkem času vsled silne žalosti umrl.
Mati sina ni preklinjala, jokala je samo in molila.
Sin se je potepal po svetu, padal je zmirom globje in globje in oskrboval si sredstva za svoje razuzdano življenje, kakor je le mogel: z goljufijo, tatvino in umori, ktere je pa tako previdno izvrševal, da ga niso mogli hitro zasačiti.
V	nekoliko letih so ga sodniki vendar dobili v roke in je bil obsojen k smrti.
Sedel je v ječi še mlad in že so ležale vse nade pred njegovimi nogami zlomljene in v kratkem je imelo biti zlomljeno tudi njegovo življenje. Bil je cele dni in noči zamišljen, nič ni jedel in nič ni spal.
Njegovi sorodniki so se ga sramovali in zavoljo tega ga nobeden ni obiskal, in edina, ktera bi rada k njemu hitela, njegova mati, je ležala na smrtni postelji od težke bolezni in žalosti vsa pobita.
Prišel je k njemu jetniški duhovnik in ga je prijazno nagovarjal, da bi se pred svojo smrtjo spravil z Bogom; obsojenec mu niti ni odgovoril, samo trmasto je pokazal na duri.
Duhovnik pride drugikrat, tretjikrat; pošlje k njemu tudi druge duhovnike, da bi poskusili s svojo zgovornostjo nesrečneža omehčati.
Vse zastonj! Ostal je kakor skala, trd in ni se zmenil za nobeno besedo.
To je izvedel star kapucinski brat, kteri je že dolga leta po mestu darove pobiral. Oni nesrečnež se mu je smilil in zato si je izprosil, da bi ga smel obiskati.
Vstopi v ječo, pozdravi obsojenca s krščanskim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus" in se postavi pred njega z rožnim vencem v roki. Gleda ga srpo in dvomljivo kima z glavo.
Obsojenec se nad bratom jezno zadere: „Kaj hočete tu?“
„ Prišel sem pogledat grešnika, ki se noče niti pred smrtjo spraviti z Bogom!" reče brat kratko in resnobno.
„Kaj vam to mar!" vsklikne nesrečnež. „Proč izpred mojih očij!“
„Takoj pojdem, takaj, samo še enkrat mi povej: ali res nočeš opraviti spovedi?"
„Ne. Pusti me pri miru s takimi neumnostmi!"
„Torej prav! Z Bogom! Zdaj pa pojdem k tvoji bolni materi in ji to povém. Bode revica slabo veselje imela! To bo njen zadnji udarec!"
Dopisi prijateljev.
(Kronski darovi za velikovško šolo.) V „Miru“ štev. 1. do 5. t. 1. izkazani zneski v skupni svóti 395 kron 80 bel. odposlali so se dné 20. t. m. v korist velikovške slovenske šole družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po poštni nakaznici. — Dalje so darovali v ta namen: Andrej Oražem, mlinar v Briksenu, 3 krone; kmetska družba, zbrana pri Rutarju v Dolinčicah, po G. Arnejcu 1 krono 46 beličev. Skupaj 4 krone 46 beličev. — Presrčna hvala. Živeli nasledniki !
Iz Vetrinja. (V slovo.) Prav britkonasje zadela vest, da nas bodo morali zapustiti naš kaplan 6. g. M. Trunk, še težje smo se od njih poslavljali. Bili so zaradi bolehnosti pri nas. Vsikdar smo imeli ž njimi sočutje, ker so si znali pridobiti od vseh ljubezen in spoštovanje. Naj bi nas ohranili v trajnem blagem spominu, kakor jih bomo mi!
Iz Štebna pri Beljaku. Naprošeni smo naznaniti, da se „Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa1' v Štebnu ne bode predstavljalo na tiste dneve, kakor je bilo v poslednji številki „Mira“ naznanjeno , marveč se bode prva predstava vršila na praznik oznanjenja Devici Mariji dné 25. sušca, potem na cvetno nedeljo dné 29. sušca in na velikonočni pondeljek dné 6. malega travna, vsaki-krat ob 1IÌ3. uri popoludne, in sicer zaradi tega, ker je slavno c. k. okrajno glavarstvo vlogo tako potrdilo.
Iz Ziljske Bistrice. (Naša posojilnica) imela je leta 1895. prometa 42.614 gld. 56 kr. Pristopilo je novih zadružnikov 24, izstopilo 5. Koncem leta 1895. je bilo zadružnikov 80, kteri imajo vplačanih deležev 95 po 10 gld., vkup 950 gold. Deleži se obrestujejo s 4°/0. Hranilnih vlog vložilo se je 10.818 gld. 77 kr. Posodilo se je 8505 gld. Čisti dobiček znaša 195 gld. 13 kr. Rezervni zaklad 224 gld. 95 kr. Upravnih stroškov je bilo 94 gld. 46 kr., drugih 20 gld. 12 kr., za dobre namene se je dovolilo 21 gld. Stanje posojil je 18.261 gld., hranilnih vlog 26.023 gld. 8 kr. Te številke kažejo, da se je naš narodni denarni vzavod že precej utrdil.
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Stavba slovenske šole). Z veliko hvaležnostjo do Boga vam danes poročam, da smo vsled lani za našo stavbo preugodnega vremena pred zimo mogli vse izvršiti, kar smo se namenili napraviti. Začelo se je delo lani dné 26. sušca in delalo se je, samo s prenehanjem 14 dni, ko smo se odločili zidati še drugo nadstropje, zavoljo pomanjkanja opeke, nepretrgano do 26. listopada. Pri strehi in v podstrešji je vse delo dokončano, vsi šesteri dimniki so popolnoma dovršeni, vzidane so tudi v nje vse potrebne železne durice in so dimniki v podstrešji tudi že ometani. Streha na dimnikih je napravljena iz betona. Na pročelski strani smo napravili na strehi nad glavnim vhodom čedni nadstavek z dolbinami, v koji pridete iz kamnene mase vliti podobi sv. Cirila in Metoda. Ker je bilo vsled velike gorkote zidovje v kletih že popolnoma suho, so se vse štiri kleti tudi ometale. Vsa druga stavba ostala je neometana. V pozni jeseni napravili smo tudi, kar bi se v vigredi ne moglo storiti, ker v gorkem solncu cement hitro otrpne, okrog cele stavbe podstavek iz Portland-cementa, vse je tako lepo napravljeno, kakor bi bilo napravljeno iz lepih kamenitih plošč. Napravili smo tudi iz betona pet
Po teh besedah si obsojenec pokrije z obema rokama oči, prsi se mu začnejo vzdigovati, solze mu pritečejo skozi prste, pade na kolena in prosi : »Gospod, spovejte me!“
„Jaz nisem duhovnik!" reče kapucinar veselo, „ali pošljem sem takoj duhovnika! Bog bodi pohvaljen !“
V nekoliko trenutkih je obsojenec obhajal svoje dušno vstajenje, spravil se je s svojim Bogom. Dosegle so to solze materine.
Iz češkega. — Svečdn.
*
* *
Brezdomovinec. Na neki železniški postaji v čakavnici sedi mlad sin Izraelov, t. j. žid, in pazno pregleduje vstopajoče potnike. Tu stopi mlad frančiškanski pater v dvorano. Naenkrat se razsrdi »domoljubna11 judova duša in zaničevalno pravi: „Oj, brezdomovinec je tu!11 Pater, močne postave, pogleda Žida, stopi k njemu in mu odgovori: „Ti hočeš govoriti o brezdomovinstvu? Tvoje vzhodno lice kaže dovolj, da ti sam nimaš domovine. Vi judje se držite samo tam, kjer vam nese." Pater pri tem odgrne plašč in pokaže prestrašenemu Hebrejcu zaslužni križec, s kterim ga je hvaležna domovina ozaljšala. Tihota je med tem prizorom vladala v dvorani; nato se oglasi od vse množice glasen smeh in kakor poparjeni maček se izgubi jud iz sobe.	»P. L."
Nekaj èrtic o letu 1896. Leto 1896. krščanske d6be je 7530. leto po vstvarjenju svetd po računu prestavljavcev sv. pisma; 5657. leto po stvarjenju svetà po računu Židov: 4188. po vesoljnem potopu ; 2649., odkar je bilo zgrajeno mesto Bim ;
stopnic pri glavnem vhodu in dve stopnici pri izhodu v vrt. Stopnice so pa tako napravljene, da se nahajajo večinoma med durmi in ne na prostem, da ne bodo otroci mogli po zimi spodrsniti. Uredili smo tudi v sporazumljenju z uljudnim gospodom mejašem pot poleg vrta tako, da je zdaj celo ravna. Konečno smo napravili še ograjo okrog celega šolskega vrta, ki meri 310 metrov v daljavi, in sicer proti njivam leseno ograjo, na dveh stranéh poleg pa krasno zidano ograjo. Žalibože je ključavničarski mojster zbolel in tako se železni del ograje ni mogel več pred zimo postaviti. Zdaj je pa ključavničar svoje delo že dokončal in se bo ovi železni nadstavek v prihodnjih dnéh postavil na kamenito podlago. Še pred zimo smo napolnili obe apnenski jami z ogašenim apnom, tako da imamo 112 kubičnih metrov ogašenega apna za nadaljevanje stavbe v prihodnji vigredi pripravljenega. Apno smo debelo s peskom pokrili in tako proti mrazu zavarovali. Tudi po zimi nismo mirovali. Oskrbeli smo za tla v raznih sobah potrebne deske; mecesnove, borove in smrekove. Za stopnice kupili smo lepe dobe in na žagi dali napraviti deske v potrebni debelosti. Naši izvrstni kmetje so navozili blizo 300 metrov finega peska, potrebnega za ometavanje cele stavbe. Dobili smo zdaj tudi deset železniških vozov, skupaj 150 kubičnih metrov, premogovega pepela iz pliberške železniške postaje, ki se bo porabil za nasipljenje pod tla v sobah. Mizarsko delo smo že meseca grudna izročili spretnemu mizarskemu mojstru g. Matevžu Volavčniku v Velikovcu. Ključavničarsko delo napravlja znani, marljivi slovenski obrtnik Franc Eich-berger v Velikovcu. Začetkom meseca sušca začnejo tesarji deske na trame pribijati, in okrog 20. sušca pričnejo zidarji zopet delo. Vse imamo tako napeljano, da, ako ne nastane kakih izvan-rednih ovir, bo vse delo pri stavbi do konca meseca rožnika dokončane. Potem se bo naprosil okrajni šolski sovet, naj pride stavbo kolavdirat, in deželni šolski sovet za dovoljenje otvoritve. Pouk se bo pa začel, ako je Božja volja, sredi meseca vinotoka tega leta. H koncu naznanjam vam še veselim srcem, da je vzorni rodoljub, č. g. Janez Ogriz, župnik v Kapli ob Dravi na Koroškem, podaril za novo šolo svoj lepi harmonij in ga tudi dal na lastne stroške iz oddaljene rožne doline semkaj pripeljati. Temu izvrstnemu gospodu rodoljubu, sosebno pa našim izglednim kmetom, ki so lani in letos skoraj vso stavbeno gradivo brezplačno navozili, bodi izrečena presrčna zahvala! Bog jih živi!
Iz velikovške okolice. (V zlato knjigo!) Dovažanje gradiva za stavbo slovenske šole je zdaj dokončano. Požrtvovalnost naših vrlih kmetov in velikovških mestjanov, kojo so izkazali po dveletnem dovažanju stavbinega gradiva, je res velikanska. Zaslužijo tedaj, da »Mir11 njih imena, ktera v sledečem podam, zapiše v trajen spomin v zlato knjigo. Vozili so tedaj : Od Mrzle Vode (Kaltenbrunn) Tom. Cikulnik p. d. Škorjanc, občinski svetovalec vov-berške občine; Andrej Ovžan p. d. Sivic; Filip Messner p. d. Skrajnik; Valentin Majrič p. d. Krhk; Lucija Nemec p. d. Pušla; Jožef Izak p. d. Sovič; Janez Zec p. d. Boštjan; Ana Ahac p. d. Hofmanca. Iz Orličevesi: Jurij Lasnik p. d. Jesih, občinskega odbornika namestnik vovberške občine; Jakob Karpf p. d. Bobek ; Jožef Švajger p. d. Gorej; Jožef Karpf
1896.,	po rojstvu Kristusovem; 1827., odkar je bilo razdejano mesto Jeruzalem; 1173., odkar je bilo zgrajeno mesto Praga; 1098., odkar je bilo zgrajeno mesto Brno; 1077., odkar je bilo zgrajeno mesto Gradec; 1027., odkar je bilo zgrajeno mesto Budim; 800., odkar so bile pričele križarske vojske (1096); 796., odkar je bilo zgrajeno mesto Dunaj ;
740.,	odkar je cesar Friderik Barbarosa povzdignil Avstrijo v nadvojvodino; 740., odkar so bili pričeli na Dunaju graditi stolno cerkev sv. Štefana;
623.,	odkar je bil prvi član habsburške hiše iz-
voljen nemškim cesarjem (Rudolf grof Habsburški, dné 29. kimovca 1273); 531., odkar so na Dunaju zasnovali visoko šolo; 456., odkar je iznajdena tiskarska umetnost ; 404., odkar je bil Kolumb našel Ameriko (11. vinotoka 1492); 379. od Luterjeve cerkvene reformacije (1517); 91., odkar imamo v Avstriji podedno cesarsko čast; 91., odkar obstoji avstrijsko cesarstvo; 66. od rojstva našega cesarja in 48., odkar vlada milostni naš cesar Franc Josip L (2. grudna 1848.)	»LdV
Očetova podoba. Pred davnim časom je umrl v nekem mestu jako bogat trgovec. Ostavil je samo jednega sina; ta pa je bival že tako dolgo v tujej deželi, da ga po obrazu ni poznal nobeden izmed meščanov, čez nekaj časa pridejo trije mladeniči v tisto mesto ; vsak trdi, da je jedini sin in pravi dedič pokojnega trgovca. Sodnik, ker ne more razsoditi, kteri je pravi sin, ukaže prinesti pravo in zvesto narejeno podobo očetovo in reče: „Na prsih te podobe bom naredil znamenje; in kteri izmed vas to znamenje s puščico zadene, tega bo premoženje, ktero je zapustil trgovec. Prvi ustreli ter prav blizu zadene, drugi še bliže ; tretji
p. d. Doniž. Iz Olšenice: Filip Pluder p. d. Lenart ; Janez Podgorc p. d. Majrič; Andrej Slugovec p. d. Hornar, občinskega odbornika namestnik vovberške občine. Od sv. Neže: Anton Podgorc p. d. Muček; Andrej Podgorc p. d. Gregorič. Iz Mlinskega grabna : Valentin Taupe p. d. Fukš; Jožef Miiller p. d. Hoprijan. Iz Št. Ruperta: Jernej Cikulnik p. d. Hofler; Jožef Pušl p. d. Urh; Franc Trepp p. d. Ciglar ; Marija Bogataj p. d. Malerca ; Marko Kan-cijan p. d. Veter. Iz Vinograda: Matija Kumer p. d. Hubelnik; Urban Švajger p. d. Dular. Iz Črnega grada : Tomaž Rainer, grajščinski najemnik. Iz Klopec in Kuštata: Anton Polcer p. d. Pušnik; Janez Polcer p. d.Mikel. Od Drave: Lorene Murko p. d. Vrank; Janez Kaminjak p. d. Klocar; Marija Gross p. d. Raunica; Primož Kariž p. d. Oraž. Iz Ricinja: Tomaž Novak p. d. Žnidar, namestnik občinskega odbornika velikovške mestne občine ; Jožef Ovžan p. d. Cehnar; Jožefa Jernej p. d. Tičinja ; Jožef Steinberger, živinozdravnik. Iz mesta Velikovec: Jakob Pogačnik, tovarnar s suknjem, občinski odbornik velikovške mestne občine; Janez Hermeter, žitni trgovec in hišni posestnik; Marko Kranjc, hišni posestnik in izvošček (fijaker) ; Karol Schneider, hišni posestnik in kleparski mojster ; Jurij Strasser, hišni posestnik in tesarski mojster; Valentin Novak, hišni posestnik; Jožef Ortner, pivovar; Anton Riepl p. d. Kostwein, hišni posestnik in gostilničar; Gregor Jamnik p. d. Špilar, hišni posestnik in gostilničar. — Slava vrlim slovenskim možem !
Iz Prevalj. (Požari.) V Dobu pri Fari je dné 17. t. m. ob 1 po noči pogorelo p. d. Forčevo posestvo. Posestnik je bil le za malo svoto zavarovan in ima precej škode. Čez dva dni je zopet gorelo ravno tam pri Trnovniku ; najbrže je kdo zažgal. Trnovniku je pogorelo vse, tudi živina, 2 kravi, 3 svinje, 1 tele itd. Ta menda celo ni bil zavarovan. Dan pozneje je ravno tam zopet nekdo hotel zažgati.
Iz Ojstrice pri Spodnjem Dravbergu. (Bolezen.) Pri nas razširja se neka bolezen v vratu, tako imenovani „mumps“. Ne samo otroci, ampak tudi odraščeni tako bolehajo. Ni skoraj hiše, da bi ne imeli v nji takega bolnika. Od hiše do hiše gre ta bolezen in komaj eden ozdravi, začne drugi bolehati. Sploh je letošnje leto nekako nezdravo ; v kratkem času je v naši majhni fari že šest ljudi umrlo.
Državni zbor.
V 1. seji je predložil ministerski predsednik Badeni novo volilno postavo, po kteri pride k dosedanjim 353 poslancem še 72 novih, ktere bode volila nova kurija. V tej kuriji bode občna volilna pravica, t. j. volili bodo vsi vkup: veliki in mali posestniki, tovarnarji in obrtniki, grofi, uradniki, kmetje, učitelji, delavci itd. To bo prava godla ! Cela Koroška bo volila enega poslanca ! Da nam taka prenaredba ne bo kaj koristila, je očividno. Poslanci so za sedaj ž njo zadovoljni, ker, kakor pravijo, sedaj ne morejo dobiti kaj boljšega. (?) Bila je o tem predlogu že obširna debata. Konečno se je predlog izročil volilnemu odseku. — Jednoglasno se je zbornica izrekla proti se-
pomeri, začne trepetati, obledi, solze ga polijejo, lok in puščico stran vrže, rekoč: »Tega ne, ustreliti ne morem, rajši izgubim vse premoženje. Sodnik mu pa reče: „Blagi mladenič, ti si pravi sin rajnega trgovca in po pravici njegov dedič, ne pa ona, ki sta tako ostro ustrelila. Pravi sin ne bo prebadal srca očetovega, tudi na podobi ne.“
Dober otrok roditelje časti,
Žalosti nobene jim ne stori.
Trikrat oženjen. „Kako to, da si se že v tretjič oženil?11 praša znanec. »To je bilo tako11, odgovori drugi: »prva žena je bila predobra zame, angelj v človeški podobi: zato jo je Bog k sebi vzel; druga je bila skrajno hudobna in zoprna; zato jo je hudič vzel; tretja ni ne dobra ko angelj, pa tudi ne hudobna, ko hudič, zato je ne mara ne Bog, ne hudič; ostala je tedaj meni!“
Sm.ešničai*.
*	Čevljar Krpar pride k svojemu mojstru, pri kterem se je kedaj izučil. Hvali se, da se mu godi dobro in pravi : »Mojster, vam pač samo zahvalim svojo srečo11. »Prav11, odvrne mojster, »prav je_, toda povem vam, ko bi mene ne bilo, bili bi sedaj vi največji osel na svetu".
*	Dober dan, oslova mati!" kričijo učenci nad kmetico, ki je osla peljala. »Bog ga daj, oslovi brati11, odzdravi žena in gre naprej.
*	V neki gorski vasi sreča tujec kmeta ter ga nagovori: »Oče, kaj ne, da je v tej vasi mnogo norcev?" — Se ve, da jih je", odgovori kmet, »se ve, da jih je, toda le na potovanji".
danji pogodbi z Ogersko. Da bi poslanci le tudi trdni ostali in do zadnjega branili avstrijske koristi proti madjarskim židovskim nakanam. — Pri razpravi o naučnem ministerstvu je tožil poslanec g. dr. L. Gregorec, da vlada ničesar ne stori za visokošolsko izobražbo Slovencev v maternem jeziku. Dokler se ne obnovi nekdanja pravna akademija v Ljubljani, naj se uč4 dejanski pravo-znanske stroke tudi v slovenščini na graškem vseučilišču. Dobro je pojasnjeval, kako neumno je bilo vprašanje o dvojezični celjski gimnaziji obešati na veliki zvon, pisati o zatiranju Nemcev na Spodnjem Štajerskem, hujskati celo neavstrijske Nemce proti Slovencem in prositi nemškega cesarja, naj posreduje na Dunaju, da se Celje obvaruje dvojezične gimnazije. Stavil je resolucijo, naj se štajerski in koroški šolski sovet razdelita v slovenski in nemški. Vsi slovanski poslanci so pritrjevali vrlemu g. govorniku. Slava mu!
Politični pregled.
Avstro-Ogerska. Kranjski in tržaški deželni zbor sta se izrekla za grajenje železnice Divača-Loka in je posebno v kranjskem deželnem zboru poslanec g. Globočnik dobro zagovarjal to progo. Nemški kranjski poslanci niso za to progo, temveč za železnico skozi Bohinj, ki bi bila pred vsem v korist kranjski obrtni družbi. Tržaška trgovinska zbornica in goriški deželni zbor sta se pa izrekla za predelsko železnico. — Novi češki namestnik je postal grof Coudenhove namesto grofa Thuna, kteremu so Mladočehi izpodbili stolec. Grof Thun pa menda postane vodja konservativnih ve-likoposestnikov. — Mladočehi so nezadovoljni, ker se vlada ne ozira bolj na češke želje. Posebno jej zàmerijo, da se je v vprašanju glede vpeljave nàrodnih kurij postavila na nemško stališče. Mladočeški klub je zatorej sklenil najhujšo opozicijo proti vladi. Za vlado je to jako neprijetno.
—	Tirolski deželni zbor je sklenil, da se vpelje obvezni pouk italijanščine v vseh nemških gimnazijah na Tirolskem. Nemška večina se je prepričala, da je znanje druzega deželnega jezika tudi Nemcem potrebno. Kdaj pač pridejo koroški in štajerski Nemci do tega prepričanja — Vlada namerava zvišati uradniške plače. Zaradi tega se bodo letni troški za celih 17 milijonov pomnožili. Poravnal bo ta primankljaj davek na pivo, žgane pijače in na — žveplenke. Plačevali bodo torej največ le najnižji stanovi, a borzijanskim milijonarjem ne bo treba nič prispevati. Pa naj še kdo reče, da pri nas ne gospodarijo Židje ! — Dr. Ant. Starčevič, vodja stranke prava na Hrvatskem, že delj časa nevarno boleha. — Na Ogerskem cveti pšenica raznim sleparjem, nasprotnikom katoliške vere itd. Kak kruh se bo spekel iz ogerske pšenice? Pravijo da se krutemu nasprotniku Slovanov, Banfy-u, že maja stol. Dal Bog, da ga mu izpodbijejo , in da pride za njim boljši mož. — Ohole Madjare bode v oči tudi že cesarski dvoglavni orel, kterega hočejo spraviti iz javnih poslopij. Kako dolgo jim bode še vse dovoljeno? — V Budimpešti bode letos velika razstava na čast tisočletnice obstanka madjarske države. Dné 2. vel. travna jo otvori cesar sam.
Druge države. Sv. Oče Leon XIII. nastopijo dné 2. sušca t. 1. 19. leto svojega vladanja, in stojijo v 86. letu svojega življenja. Od 263 papežev, ktere štejemo od sv. Petra sem, kteri je bil prvi, vladalo je samo 11 čez 17 let in od leta 1378. do danes dočakalo in preživelo je 80. leto življenja samo 16 papežev, med kterimi so tudi slavno vladajoči Leon XIII. Naj nam mili Bog še dolga leta ohrani Leona XIII., velikega prijatelja Slovanov ! — Italijanom se v Afriki dokaj slabo godi, dasi trobijo po svetu novico o pridobljenih zmagah.
—	V Berolinu so imeli zadnjič nemški poljedelci velik shod, da se pogovarjajo o kmetskih zadevah.
—	Vojakom se dokaj slabo godi v Nemčiji. Soci-jalistični poslanec Bebel se je zato pritoževal v zbornici, pa minister ga je zavračal, da vse to ni res. Menda se tudi drugod godi tako! — Na Francoskem odkrivajo dan na dan nove sleparije, v ktere so zapleteni tudi ministri. Tako se godi, koder gospodari židovsko-liberalno framasonstvo. — Kneza Ferdinanda so priznale velike države na predlog Turčije kot pravega kneza Bolgarije.
Gospodarske stvari.
Slabo ravnanje s konji v hlevih. Naravnost nerazumljivo je, da ljudje, ki se že leta in leta ukvarjajo s konji, vendar še sedaj ne znajo s to živalijo prav ravnati. Le oglejmo si konjske hleve; ti so večkrat temni ali mračni, prave podzemeljske kleti, nesnažni, prevroči in soparni ali premrzli. Očesne in pljučne bolezni so nasledki takega mučenja! Kot prava spaka pa se sme smatrati visoko na steno pritrjena lestva. Kdor
je to iznašel, moral je opazovati žirafo pri žretju ter jo smatrati za konja. Konj v svojem naravnem stanju pobira svojo hrano s tal, ne pa od zgorej z drevja, kakor žirafa ali slon. Pri žretju izza lestve padajo živali neštevilna drobna semena in prah v nosnice in v oči ter provzročijo bolezni v dihalniku, kakor tudi vnetje oči ter časih celo slepoto.	-------
Nevicar.
Na Koroškem. Srebrne desetice in petice se od 1. prosinca t. 1. ne izdajajo več pri c. k. blagajnicah in uradih. Za plačila se jemlje ta denar še do 31. grudna 1898. 1. pri vseh c. k. blagajnicah in uradih pri vseh plačilih in v zamenjavo. — V boroveljski okolici strašijo na okrog s „Su.dmark“-podružnico, ki je nabrala menda že 113 gld. Spomladi hočejo napraviti večjo veselico na korist nepotrebnemu društvu. Kaj bi bilo tam s Ciril-Metodovo podružnico? Rodoljubi, treba se prijeti te misli! — Finančno ministerstvo je zaukazalo, da se morajo vsprejemati pri državnih uradih tudi take desetice, ki so se v prometu močno obrusile. Seveda take se ne bodo vspre-jemale, pri kterih je vidno, da so se nalašč zbrusile, in kteri imajo luknje. — Huzarski polk grof Palfy št. 8 v Celovcu praznuje letos dvestoletnico svojega obstanka. — Za kmetske sinove, ki so vojaki, je dovolilo vojno ministerstvo neko olajšavo. Zaukazalo je, naj se vojaki, ki so dovršili kako kmetijsko šolo in mislijo gospodariti na svojem posestvu, ali na posestvu svojih starišev, pošljejo na trajni dopust že po dokončanem drugem vojaškem letu. — Cena viržinkam se je od 15. svečana spet znižala na 5 kr. Nekaj za kadilce! — Od veliko stranij se čuje o tatvinah. V Št. Jurju pri Celovcu so izpraznili občinsko pisarno, po Celovcu pa vlomili v razne prodajalnice. — Y predzadnji številki smo poročali po „K. Z.“-i, da je učitelj v Huttenbergu prišel na veselico v obleki katoliškega mniha. Sedaj se poroča imenovanemu listu, da učitelj ni imel redovniške obleke, marveč le tako, ki jej je bila podobna. — Občni zbor c. k. koroške kmetijske družbe bode dné 13. sušca t. 1. v Celovcu. — Z dnem 1. kimovca opustili bodo velik del fužin v Prevaljah, le nekaj malega bode ostalo. Krepkejše delavce pošljejo v Donavic, drugi dobijo malo odškodnino. — Kakor se nam poroča, vlada v Selah strasten boj zaradi slovenske šole. Šolskega soveta načelnik Tomaž Ogris p. d. Škutovec, ki je najemnik v Podljubelju, je padel žalibog v naročje naših nasprotnikov. Boj od vseh zavednih Selja-nov proti takemu početju je srdit. Občina je povsem slovenska, vrlo možata in zavedna. Bog daj srečno zmago! — Z ozirom na 251etnico, odkar so sv. oče Pij IX. postavili sv. Jožefa za varha sveti katoliški cerkvi, obhajala se bode v Celovcu v cerkvi sv. Duha pri čč. uršulinkah devetdnevna pobožnost na čast sv. Jožefu, ktera se bode pričela dné 3. sušca in končala dné 11. sušca. Slovenci, udeležujte se te prelepe cerkvene slavnosti v prav obilnem številu.
Na Kranjskem. Vinogradov je na Kranjskem 10.836 ha, a od teh jih je po trtni uši okuženih, deloma celo uničenih že 7664 ha in sicer po tem razmerju: novomeški okraj ima 2972 ha, od teh je opustošenih 1570 ha, črnomaljski ima 2189 ha, od teh opustošenih 2105 ha-, krški okraj ima4474 ha, od teh opustošenih 3117 ha; postojinski od 1201 ha, opustošenih 870 ha. Najhuje je toraj v črnomaljskem okraju, kjer je le še 83 ha nepokvarjenih vinogradov. — V Želimljah pod Ljubljano pogorela so dné 17. t. m. dvema gospodarjema vsa poslopja. Zavarovana sta bila samo za majhne svóte. — V ljubljanski hiralnici je umrla M. Nahtigal, stara 99 let. — Pevski zbor „Glasbene Matice“ namerava v drugi polovici meseca sušca t. 1. napraviti izlet na Dunaj in tam prirediti dva velika koncerta v korist dunajskim ubožcem v zahvalo prestolnici dunajski za znatne denarne podpore, s kterim je priskočila na pomoč ljubljanskim prebivalcem ob potresu. — Ubil se je dné 11. svečana pri kopanju ledu v Spodnji Idriji 11 letni Frančišek Kogelj. Priletel mu je kos ledu tako nesrečno v glavo, da ga je ubil. — Še letos se začne graditi lokalna železnica iz Ljubljane na Vrhniko. Železniško ministerstvo je naznanilo kranjskemu deželnemu odboru, da prevzame jamstvo za 4°/0 obrestovanje in amortizovanje prijoritet, ako vzamejo udeleženci za 50.000 gld. delnic. S tem je pa zagotovljeno zgrajenje te proge.
Na Štajerskem. Deželni zbor v Gradcu je gledé na dovolitev nove celjske gimnazije izrekel najglobokejšo obžalovanje ter prosil osrednjo vlado, da ničesar Slovencem ne dovoli, kar bi Nemce „izzivalo“. Grda nemčurska zagrizenost, ki drugim uàrodom ne privošči nobenih pravic. — Železnica Celje-Velenje-Dravograd oziroma Velenje-Dravograd se bo gradila še tekom tega leta. Tako je povedal minister železnic Guttenberg poslancu Mihael Vošnjaku na vprašanje v državnem zboru, kaj je
z zgradbo te železnice. Dobro! — Vsporedniea na slovensko-nemški gimnaziji v Celji otvorila se je vendar dné 19. t. m. Za tretjo učno moč poslan je g. Ivan Bernik. — Odkar si celjski Slovenci zidajo krasni „N4rodni dom“, začelo se je tamošnjim Ultra-nemcem že kar mešati. Da bi pokazali svojo moč, pozdravljajo se sedaj z besedami „Heil und Sieg“. „Domovina“ pa pravi, da se bo kmalu glasilo: „Heul und leg dich nieder“ celjsko nemštvo. — V Marenbergu snujejo tamošnji posili-nemci nemško hranilnico. Za koga ? — Katoliško delavsko društvo v Žalcu krepko napreduje, kakor je pokazal sijajni občni zbor dné 11. svečana.
Na Primorskem. Slovenski stariši v Gorici se krepko potegujejo za slovensko šolo. Večkrat se zbirajo in posvetujejo, kako jim treba složno in odločno postopati, da dosežejo svoj namen. Prav tako ! — Trgovinska zbornica je sklenila, c. kr. ministerstvom za trgovino in za finance predložiti spomenico za zgradnjo železnice čez Ture in nje podaljšanje po najkrajšem potu do Trsta. Po kratki razpravi je vsprejela zbornica ta predlog. Kaj bode z železnico čez Karavanke? — V Gorici je bilo na pust 300 revnih Poljakov, ki so hoteli v Ameriko, pa niso imeli potrebnega denarja. Policija jim ni pustila naprej, nazaj pa ne marajo, ker morajo v Galiciji za strašno majhno plačo služiti Židom. Tako se godi rojakom Badenijevim! — Umrl je v Trstu vrli nàrodnjak kanonik Josip Križman. Pokojnik se je rodil dné 13. vel. travna 1847. 1. v Trstu. Več let je bil profesor veronauka na puljski gimnaziji. Njegovo slovensko-italijansko slovnico je izdala pred leti „Matica Slovenska0. Naj v miru počiva! — Po Istri je velika suša zlasti okrog Buzeta. Kmetje Buzetčanom celo prodajajo vodo po 4 kr. škaf.
Po drugih deželah. V Barceloni so usmrtili nedavno 4 osebe, tri moške in jedno žensko, ker so zavratno umorili vbogega, starega župnika. — Govori se, da hočejo vpeljati pri žandarmeriji vojne pse. Pes bode šel z orožnikom na stražo in mu pomagal loviti hododelce po gorah in gozdih, kjer jih žandar sam ne more lahko zasledovati. — Sedaj se po vseh listih piše o tem, da je profesor Rontgen iznašel način, po kterem se dajo fotografirati kosti v živem človeku. Iz Amerike pa prihaja novica, da je dr. Simon v Novem-Vorku iznašel način, po kterem se živemu človeku fotografirajo možgani. Morebiti še kdo iznajde način, po kterem bodo fotografirali — pamet!? — Velikanski štrajk krojačev v Berolinu se nadaljuje. Pridružile so se krojačem tudi šivilje. — Velik požar bil je 16. t. m. v Londonu. Pri tem požaru je 6 ljudij zgorelo, 5 se jih je ubilo, ko so poskakali skozi okna višjih nadstopij na ulico. — V Monakovem našli so zastrupljeno vdovo nekega ministerskega svetnika, njeno hčer in njih deklo. Da bi jih bil kdo drugi umoril, je baje izključeno. Kjer je živela vdova v jako dobrih gmotnih razmerah, je pa težko vedeti, kaj je povod samomoru.
Nove knjige. Izšla je nova knjižica, namenjena gospodarjem. Glasi se: Gospodarske izkušnje, sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal Šimon Gaberc, župnik Framški. Knjižica je po-natisek iz „Slovenskega Gospodarja0, ima 6 slik, 66 stranij ter stane 20 kr., po pošti 3 kr. več. Prodaja jo tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Knjižica je vse priporočbe vredna. — „Zora“, glasilo katoliškega dijaštva slovenskega izhaja štirikrat na leto na Dunaju in je prav lepo pisana. Priporočamo ta list našim razumnikom. Naročnina naj se pošilja g. st. iur. P. M. Valjavec, Dunaj, V. Matz-leinsdorferstrasse 76, IIL, 31. Stane na leto 80 kr.
Duhovniške zadeve v Krskej škofiji.
C. g. Alojzij Hutter, oskrbnik mestne fare v Pliberku, je premeščen za provizorja v Guštanj. — Razpisani ste do 31. sušca župniji Radlach in Guštanj.
Kanonične vizitacije 1. 1896. Letos bodejo milostljivi knez in škof obiskali sledeče fare in v nekterih od teh delili tudi zakrament sv. birme : Meseca mal. travna: dné 19. pri D. M. na Otoku (ob vrbskem jezeru); dné 20. v Porečah na Gori ; dné 21. v Šmartnu v Ponfeldu ; dné 22. v Moh-ličah; dné 23. v Podgradu; dné 27. v Lipaljivesi ; dné 28. v Očjivesi; dné 29. v Kokovem. Meseca vel. travna: dné 2. v Št. Rupertu pri Beljaku; dné 3. v Št. Pavlu; dné 4. v Miihldorfu; dné 5. v Zgornji Beli; dné 7. v Zagorici; dné 9. v Oetingu ; dné 10. v Waisach, dné 16. v Št.Pavlu na Žili; dné 17. v Melvičah, dné 18. v Ratten-dorfu; dné 19. v Reisach; dné 20. v Wurmlach. Meseca rožnika: dné 1. v Jaborjah, dné 2. v Strojni ; dné 3. v Kazazah ; dné 8. v Železni Kapli ; dné 9. v Št. Andražu pri Jezerskem; dné 10. v Kortah, dné 11. na Obirskem ; dné 12. v Št. Lipšu pri Žineku ; dné 13. v Št. Lovrencu ; dné 16. v Schieflingu; dné 17. v Wolfsbergu; dné 18. v Št. Juriju; dné 19. v Kneži; dné 20. v Šmarjeti nad Velikovcem; dné 21. na Mostiču in dné 24, v Št. Donatu.
Zahvala.
V imenu zapuščene ydoTe, šestem nepreskrbljenih otrok in cele žlahte izrekam najsrčnejšo zahvalo neštevilnim pogrebcem, ki so se zbrali vkljub strašno neugodnemu vremenu od vseh strani in iz najdaljših krajev skazat poslednjo čast mojemu preblagemu bratu Jožefu, posestniku Janežičeve kmetije v Lešah in mnogoletnemu blagajniku Št. Jakobske posojilnice. Zlasti prisrčna zahvala prečastiti duhovščini, ki je od doma v Lešah do pokopališča pri neprestanem hudem sneženju spremljala rajnega truplo, občinskemu zastopu, odboru posojilnice, požarnej straži, ki se je tako mnogoštevilno z godbo udeležila sprevoda in nosila rajnkega po tako sneženih in strmih potih do farne cerkve, šolski mladini z učiteljstvom na čelu, gospodom iz Eožeka iu sploh vsem ostalim neštevilnim pogrebcem z bližine in daljave. Neštevilno vdeleževanje pogreba vlija vsaj kapljico tolažila v potrta srca zapuščenih sirot.
Št. Jakob v Kožu, dné 25. svečana 1896.
Dr. V al. Janežič.
Vabila.
— Hranilnica in posojilnica v (Hinjah imela bode svoj letni občni zbor dné 15. sušca 1896. ob 3. uri popoludne v hiši Lovro Zablačana na Trati pri Glinjah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o posojilničnem delovanju in odobrenje računa za leto 1895. 2. Volitev odbora in računskih preglednikov. 3. Sklep o porabi čistega dobička. 4. Razni nasveti in predlogi. Uljudno vabi vse zadružnike	načelništvo.
Naznanila.
— Hranilnica in posojilnica v Yelikovcn
zavoljo sklepa računov ne bo uradovala od 1.—15. sušca t. 1.
A. J. Wozonig-,
trgovec v Pliberku,
priporoča za Velikonoč svojo bogato zalogo izvrstne moke v enako dobri baži, kakor jo je prodajal v predpustnem času. Priporoča tudi smodnik (purbelj) za streljanje iz možnarjev k Velikinoči ter ga prodaja po nizki ceni 1 gld. 53 kr. kilo tistemu, kdor ga vzame več kot 5 kil na enkrat.
Sprejme se učenec,
ki je zadostil šolskim dolžnostim, v pekarno Janeza Hafnerja v Borovljah takoj ali do velike noči.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante.
Dve kmetiji na prodaj.
Ena v Kotmarivesi z 25 oralov sveta, tik ceste, jako pripravna za krčmo; druga 8/4 ure od Kotmarevesi z 57 oralov sveta. Obe pohištvi sta v dobrem stanu ter obe zidani. Več se izve pri občinskem uradu v Kotmarivesi.
Jajca za valjenje
pristnih bralnua - kokošij komad po 15 kr., holandk, črnih, z velikimi belimi čopi, komad po 25 kr., houdanš komad po 25 kr., pristnih štajerskih kokošij komad po 10 kr., srebrnih paduvank komad po 30 kr., langhans komad po 30 kr., puranov komad po 30 kr., srebrnih wyandottes komad po 30 kr., Italijank komad po 30 kr., pritlikovk komad po SO kr., košinšink komad po 25 kr., sedniograških golovratk komad po 20 kr., dorking komad po 25 kr., jokohamk komad po 50 kr., endem-skih orjaških gosij komad po 1 gld., pekinških rac komad po 20 kr., velikih štajerskih rac komad po 20 kr. Razpošiljam jajca za valjenje živalij čistega plemena, ki so že bile večkrat odlikovane in dajem jamstvo za čistost in pristnost plemen.
Maks Paaly, Koflach (Štajersko).
ili m im um —
g Med, garantiran pitanec, s
priporoča bučelarjem v plehastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 25 kr. ; v škafih po 30 in 40 kil, kilo po 48 kr., proti predplačilu ali poštnem povzetju.
BrtnJ evec,
pravi, natomi, liter po 1 gld. 20 kr. Kdor vzame tri litre, prejme ga franko za 4 gld. 30 kr.
Sadjevec (Sauerling),
liter po 90 kr., za gostilničarje pri večji množini ceneje.
CVieelt ( >1 a In* wein),
bele ali rudečkaste barve, liter po 24 do 28 kr.
Dobro bratsko vino,
lastnica uredništva.
Sl. društvu „Stdhlklangu v Heft-u: Vašega popravka ne moremo sprejeti, ker ni skovan v smislu postave in ker je pisan v nemškem jeziku; nemške popravke sprejemati pa nam brani čast in — postava! V ostalem Vaš opis, v kakšni obleki je prišel učitelj K. na veselico, vzamemo na veselo znanje !
Dragotin : Hvala za poslano ! Priporočamo se za bodoče! Srčno pozdravljen!
I.oterijsfe:e srečke od 22. svečana. Dunaj	2 33 36 29 62
Gradec 75 63 87 66 40
Tržne cene v Celovcu
dne 27. svečana.
Ime blaga
pšenica .	.	.	,
rž...............
ječmen .	.	.	.
oves..............
hejda.............
turšica (sirk) . pšeno (kaša) .	.
fižol.............
repica (krompir) deteljno seme. grah ....
na		na	
birne		hektolitre	
gld. | kr.		gld. | kr.	
5	15	6	44
4	68	5	85
3	80	4	75
2	43	3	04
3	33	4	16
3	30	4	12
7	—	8	75
z	90	1	46
30	—	37	50
—	—	—	—
Cerkvene orgle
še prav dobro ohranjene, ki imajo 8 registrov, se prodajo za 150 gld. Več se izvé pri farnem uradu vTimenici(p. Pischeldorf) na Koroškem.
Kmetijsko posestvo
p. d. pri Juhu v Kotu pri Prevaljah je na prodaj. Oralov je 120, vsako po 50 gld. Več pove Pop na Lješah, pošta Prevalje na Koroškem.
Pijančljivost
se dà ozdraviti z antibetinom, kakor se je že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lngos, Banat Nr. 721.
Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 85 kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 20 kr.,	slama	po	1	gld. 80	kr.
do 2 gld. 10 kr. meterski cent (100	kil). Frišen	Špeh je	po
64 do 70 kr. kila, maslo in poter po	1 gld.	do	1	gld. 10	kr.
— Pitane vole plačujejo mesarji po	32 do	37	gld. meterski
cent (100 kil).
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr.
Stori konjak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko.
Benedikt Hertl, viastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem.
liter po 24 kr., v sodčekih od 56 litrov naprej.
Za pristnost se jamči.
Egidij Jeglič,
trgovec in bučelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem.
Priporočilo.
Podpisani naznanja velečastiti duhovščini in gostilničarjem, da ima vipavska rcgistrovana zadruga svojo
vinsko zalogo v Pliberku,
ki je oskrbljena z dobrimi, zanesljivo pristnimi in izvrstnimi vini po primernih cenah. Hijuduo se priporoča za obilna naročila z odličnim spoštovanjem
Urh Božič,
zastopnik vipavske vinarske zadruge.
Priporočilo.
Zavarovanja vsake vrste sprejema „Unio catholica1'. Pošteni in vešči zastopniki za posamezne pokrajine se iščejo. Pojasnila daje_ radovoljno nje glavni zastop v Gradcu, Radetzkv-jeve ulice št. 1.
Na prodaj je malo posestvo
v Št. Jakobu pri cesti, dobre pol ure od Celovca oddaljeno, z 12 birni posetve, z dvema travnikoma in pašo za živino, 5 parceli gozda, od kterih so tri v ravnini, dve pa na gori. Posestvo je v dobrem stanu, hlevi na novo pozidani. Cena 2500 gld. Več se izve pri Tomažu Šlajharju, posestniku „pri Mohornu v Lemarji vesi, pošta Celovec-Hortendorf na Koroškem.
Podpisani si dovoljuje svojim častitim naročnikom in kupovalcem ter slavnemu občinstvu sploh uljudno naznaniti, da bode svojo, dosedaj pod firmo: ®van Xseliernftz v Celovcu imajočo
§^- trgovino s suknenim blagom -fig
odslej naprej v družbi z gosp. A. ^Pogačnikom i® Clirksslce v pomnoženi meri nadaljeval.
Sedanja nova tvrdka O^^^Ofllk Ifl I	se nahaja v takem polo-
žaju, da jej je mqgoče vsem zahtevam povsem in vestno vstrezati.
Proseč za obili obisk, bilježim slavnemu občinstvu z vsem spoštovanjem udani
Ivan Tschernitz
v Celovcu, Dunajska ulica (Wienergasse).
Vzorci pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.