List 42.
Kratke vodbe za kmetovavce.
(Od dohtarja F. Hlubcka, učenika kmetijstva v Gradcu. **)
Mnoge skušnje so poterdile, de globoko oranje zemljo rodovitniši stori. Kdor globoko orje, si skedenj polni.
Koristno je, njive za j aro setev v jeseni po-polnama globoko izorati.
Imaš plitvo brazdo, do mertvice sezi z dre-vesam, de jo nekoliko razrahljaš; zlo pomnoži tako rahljanje rodovitnost zemlje.
Do do briga predelan in raz me cen živinski gnoj sploh nar bolj gnoji.
V pokritih jam ah se gnoj nar bolj hrani; nar bolje storiš, cena njivo spelaniga koj podorješ.
šttr tedne pred zimo, to je, napreden začne zmerzovati, vsejana ozimina se sploh nar koristniši obnaša.
De ti ozimina ne pozebe,  odpelavaj ji mo-
**) Poslovenjene po pristavku nemške knjige,': Betrachtungen iiber die Bewirthschaftung der Hoclmalder. Gratz 1844.
kroto ; če ti previsoko znori, popasi ali pokosijo; jarino pa z gnojnico polivaj, ako ti sili zbeliti.
Setev po suhotnih njivah, z valejem pova-lati, nikoli v nemar ne pušaj. Spomladi pa na ploh vsejano pšenico, z brano prevleči^to jo bo v rasti prav pognalo.
Kmetovavci sploh menijo, de ni prav, na ravno tisto njivo detelje, frudeče ali štajarske} pred sejati, ko po pretečenih šesterih letih. Skušnje pa so pokazale, de detelja za drugim sadam tudi na vsako tretje leto prav dobro donese; pervo leto turšica, drugo pšenica, v tretjim pa detelja. V nekterih krajih sejejo deteljo spomladi med ozimino. De jim velikokrat tako sejana detelja ne zraste, je tole napčno, ker ozimine pred deteljsko setvijo spomladi dobro neprevlečejo.
Turšico na sterniše, to je za drugi letni perdelk sejati, da vsakimu kmetovavcu veliko dobička, zato ker si s perdelano turščino slamo živinsko klajo zlo pomnoži. Turščino slamo sušiti je pa težavna reč; prav koristni bi zato vtegnili biti kozelci, v kterih bi se leto delo prav dobro opraviti dalo. #}
Brihten kmetovavec ve, de na pol več nakosi na senožetih in travnikih, kteri so v jeseni z ojstro brano prevlečeni, in z drobnim, dobro predelanim gnojem potreseni bili.
Dobra piča je bilka vsakiga žita, dokler je zelena; slabši je, kader je žito že klasje ali zernje naredilo, zato, ker je sladek in tečen sok bilke vzernješel. Ravno taka se godi z travno bilko: ako pustiš travo, de preveč v seme gre? bo bilka slamnata, menj tečna, seno je tedaj pusto in slabo redi, travno seme pa večidel ob košnji odIetiv, in se pri spravljanji otrese in pogubi.
Ce so podi, kamor se seno spravlja, nad živinskimi hlevi, gorak živinski puh seno skazi tako, de je velikokrat živini clo škodljiv.
*) Nismo mislili, de bodo slavni gosp. Dr. Hlubek kedaj napravo kozelcov priporočevali, zato ker so pred nekimi leti velik nasprotnik kozelcov bili.                Krajnski kmetovavec.