ClTATEUI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Ost slovenskih delavcev v Ameriki. Uth. 1*41 »t the Port Office at New York. N. f let «f of March Srd, 187». No. 152 — Htev. 152 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, AUGUST 3, 1942 — PONEDELJEK, 3. AVGUSTA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražnika osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. NEMŠKO PRODIRANJE PONEHUJE RUSKO POROČILO PRAVI, DA NA CELI FRONTI NI BILO POSEBNIH PREMEMB, DA PA RDEČA AR MADA POVZROČA NEMCEM VELIKE IZOTJBE NA MOŠTVU IN MATERJALU. — RUSKI LISTI POROČAJO, DA SO SOVJETSKI ZRAČNI SKADRONI POLETELI NA ZAPADNI KAVKAZ IN SO ZADRŽALI NEMŠKO PRODIRANJE PRI KU&ČEVKI IN SALSKO, JUŽNO IN JUGOVZHODNO OD ROSTOV A. Neznosne razmere v Italiji Iz Londona došlo poročilo podaja izčrpke poročevalca v Rimu, kjer je živilski položaj, kot pravi t aporočevalec, za povprečne ljudi neznosen. nemško vrhovno poveljsto naznanja, da nemška armada zasleduje Ruse po petrolejskih poljih okoli Maikopa. Isto poročilo tudi pravi, da so Rusi v kolenu Dona izgubili en most. Ruski položaj na južni fronti je še vedno zelo resen, kajti ne samo ne miška armada', tem-\'eč tudi peta kolona jtj na delu. Ob Donu j« 'bila prijeta obsežna vohunska družba in mnogi jih je bilo vitreijeni-h. Samo na enem kraju jih bilo vstrel jenrh 45. Tem voflmnom Zavezniki so obljubili močno drugo fronto Četudi Nemci še vedno prehajajo čez Don pri Cinilijan-s-kaji. vendar Rusi trdno drže južni bretr reke. Pri nekem napadu so Nemci iagubili 6 tankov in 300 mož. P-oročila iz Kalska pravijo, tla imajo Nemci .v onem predejo pomagali hi mnogo tankov in mooiro mu. nemški padalci, ki »o se spu.-1.i- torizirane infanterije ter na-li na tla za rusko fronto. | prednje jo pod zaščito aeropla- "Rdeča mornarica" pravi,! nov. Rusi pa jim nudijo močan da so se Nemci spustili na tla ocipor na velikh žitnih poljih, blizu mostov cez Don sredi Nemške napade morajo največ bojev. | vadrževati ruski topničarji in Pri Kuacevki so včeraj Nem- značilno je, da poročila s tega ci napadali s tanki in infante-! dela fronte ne omenjajo ruskih rijo, toda Rusi v> odbili vse tankov, medtem ko poročila z napade ter uničili 8 tankov, 11 ( vseli drugih krajev fronte pra-topov, 23 aeraplanov, 17 mo- vi jo, da imajo Ttoisi mnogo tornih koles in so vjeli 800 mož. tankov. Neko poročilo pravi, Rdeča armada je v kolenu da je nek bataljon s protitan-Dona, zapadno od Staliugrada enimi tolat;iJ; 1,1 Wa" glede druge fronte leta 1942 in da se bo Nemčija morala *a;,Kay.e *plohv Ral,J; za ° ... ° .. ,_ ___ ___ . , .. on aaa i. i _ ! vadne ljudi ni m caj stane $2 braniti proti 15,000,000 vojakov, proti 85,000 tankom,! ^ dekairam 100,000 topovom in 50,000 aeroplanom. I J Postaja je tudi pozvala Združene države in Anglijo,! teli neznosnih razmer da odprete drugo fronto. I vlad{1 v Rimu frala"1^ko raz- " Seda j ni več časa čakati," pravi postaja. »Ni pa1 !,olc™enje' IU votiti&no dovolj, da samo iz zraka opustošite Hitlerjevo Nemčijo.!cei,Je M/. ,aM!ja v. afuraln.e _ ' . , . . T. . . , r I spore, ki segaio v visoke iasi- Sovrazmka naj napadejo vasi tanki, artilerrja m mfante- kroge Mussolini *edi rija v spremstvu aeroplanov. j trdno v sedlu, ali fašistična "Rdeča armada se že skoro 14 mesecev bori z nasko-kujočimi nemškimi tolpami. Sovjetski vojaki so prisilili sovražnika, da ie plačal z gorami mrtvih in kupi razbitih strojev za vsako ped napredka. Nemci na še vedno prodirajo, toda da morejo napredovati morajo z zapada dobiti mnogo vojaštva." stranka in italijanska aristokracija sta skregani in razdvo- Iz Slovenije LONDONSKI TIMES O ODPORT SLOVENCEV Londonski Times izraža v enem od svojih člankov priznanje slovenskemu narodu. Navaja, kako živi veliko število Sloveneev pdd strašnim nemškim in italijanskim jarmom. Toda vsi Slovenci so enodušno pokazali, da novi red Nemčije in Italije ne more vladati v njihovi zemlji. Zato Slovence v masah ženejo na prisilno delo ali jih zapirajo v koncentracijska taborišča. Na tisoče Slovencev je izgnanih iz svojih domov in zemlje očetov. Times navaja, kako je odpor v okolici Ljubljane zelo močan. Posmatrajoč splošno situacijo v Sloveniji pravi Times, da je predsednik roosevelt ustavil stavko. V Berwick. Pa., so zastavka-j li delavci v tovarni za izdelo-; le hiše vanje tankov, toda so se kmalu vrnili na delo, ker je predsednik Roosevelt poslal grtavkar-jem sledeče sporočilo: "Želim, da se takoj vrnete na delo, da tako med unijskimi pogajanji ne bo zaostala produkcija." Rov Constine, distriktni direktor OIO., je dejal, da je sporočilo prišlo telefonično iz Be- SABOTERJI BODO SOJENI PO VOJAŠKEM SODIŠČU. — Zvezno vrhovno sodišče v Washingtonu je 31. julija, po krajšem presojanju predložene zahteve za ob ravnavo pred civilnim sodiščem, odločilo, da morajo priti nacijski vohuni, ki so prišli na ameriško celino z nemško podmornico v svrho vršenja sabotaže, pred vojaški sodni zbor. . Svojo odločbo »o podprli z dejstvom, da je viseli osem vohunov obtoženih s sabotažo, kar daje vojaškemu sodišču pravico do obravnave in obsodbe teh vohunov, ter, da je vojaška komisija legalno in zakonito kon-stiturirana in da so saboterji zakonito pridržani. Zvezno sodišče je potrdilo predsednikovo izjavo, katera jeni. Mutssolinijev zert, grofi zanika pravico do habeas cor- Ciano, nima kaj početi, ker vrši skoro vse njegove posle zunanjega ministra njegov bivši tajnik Anfuso. pu postopanja vsem saboter- jeni ali drugim os'ebam, ki pridejo v deželo z namenom, da škodujejo vojnemu prizadevanju. Sodišče je izrecno zanikalo priziv saiboterjev za izposlova-nje pravice do habeas corpus postopanja, katero bi jih izključilo iz območja vojaškega sodišča, ter jim dalo pravico priti pred civilno sodišče. in je bilo stavkarjem prečitano na stavkovnem ho-| da, nakar so se stavkarji odločili, da se vrnejo »a delo. Delavci, tisoč po številu, so zastavkali zaradi odšlo vitve treh delavcev in stavka je takoj povzročila viden zastoj v produkciji tankov. Pogajanja priležniee. Bivši tajnik fašistične stranke, znani kričač Ettore Muti, ki je padel v nemilost, je kar nekam izginil odkar se je pred j časom podal na bombno eks-j v njegovem odgovoru na pedicijo nad Malto. Njegovo j vpračanje, če bi bil zadovoljen me«to pa adaj zavzema Aldo: R skupno garancijo v<*eb zdim-Vidussoni, 26 let-«tarl-pustolo- ženih narodov in posebno še vec, ki si je to visoko mfesto in! Amerike, Kitajske in Rusije, je priznanje pridobil s tem, da jej Gandhi odgovoril, da Vse-in-poročil sestro Mussolinijeve GANDHI ZAVRAČA ZAVEZNIŠKE GARANCIJE. — Londonsko poročilo od 31. julija pravi, da Mohandas K. Gandhi zavrača britanske obljube glede indijske neodvisnosti po tej vojni, tudi ako so te podprte z garancijami vseh zavezniških narodov. med unijo in kompanijo se na-dalj u je. Cena maščobnim odpadkom j Alkoholične pijače po 4 cente funt * 1 se dražijo Price administrator Hender-' Ljubitelji opojnih pijač bodo son je določil, da se bo plače- po prihodnji sredi morali plavalo gospodinjam, ki bodo, čali precej višje cene za neka-ta mali narod v srcu Evrope hranile odpadke kuhinjske ma-|tere vrste žganih pijač. Povi-prestal najstrahotnejšo preiz sti po 4c funt za isto. Ta cena | sanje cen je odobrila OPA., da kušnjo. Na koncu pravi list, da1 je bila določena, ker se je po Anfuso, ki zdaj vrši posle kongres ne bi vpošteval noft>ene obljube, ker indijska neodvisnost je nujnos-t sedanjo. ( sti. Isz tesra razloga on tudi ne zunanjega ministrstva, je to- ^ lfstavil kampanje civilne mora zmaga prinesti združitev nekod zahtevalo in plačevalo vseh Slovencev v mejah močne Jugoslavije. To je eden od vojnih ciljev zaveznikov. . — J. I. C. KAKO JE V DALMACIJI V SlBENIKU Iz privatnega pisma nekega Hrvata, katero je bilo poslano ribjega olja. V začetku so v iz Dalmacije meseca marca ij tem pogledu popolnoma podiv- 1942 citiramo nekaj odstavkov, jali. A sedaj, ko prihaja odpor( vou g^rnautlh, znani nemški to mast po 6c funt, katera cena pa bi prej ali slej imela za posledico podraženje mila. katero izdelujejo iz teh maščob. s tem odpomore izdelovalcem in razpečevalcem, ki so prizadeti, ker se žgan jame in čistilnice alkohola uporabljajo mnogo v vojne svrhe, kar je zahtevalo predelavo kuhalnih in čistilnih naprav. Nemški tančni veščak ubit Poročilo iz Berlina se glasi, da je bil na ruski fronti ubit v j . akciji generalni major, Julius Šibenik je postalo mrtvo me- našega naroda vedno bolj do tam-;nj ekspert. sto. Ce greš v Narodno kavar- rzj-aza, se začenjajo Italijanom) __ no. vidiš tam samo Italijane in odpirati oči, da delujejo takšna nekaj dijakov. V "Kivd" je sredstva baš obratno. Pred Božičem je bilo ribje isto. Na ulici srečaš samo Italijane, v civil u ali v uniformi. Naši ljudje se pokažejo ua uli «*i samo ob nedeljah in prazni nem&ka kolonija na hrvatskem olje izredno aktualno. Vlivali j ty eko Berna prihajajo poroči-so tra visakemu, ki ^o ga sreča-^ pravi, da so Nem« v za- li. Te ni bil Italijan je bil že pajui 30sll; uaselili več nem-kib. Oni se dobro zavedajo, da kandidat za olje in "ibatine".' družin ter s tem postavili hočejo Ltalijani izkorl?titi svo- Nekega večera so na primerj j)rvj mogt do Jadrana, ki ga jo okupacijo in aueksijo v na-| Italijani vpadli v vse šibenLškej J>a Mussolini nazivlja mar men, da po}K>luoma italijani-j kavarne in pogostili z ribjem stro—naše morje, zirajo našo Dalmacijo. V tem oljem vse navzoče goste. Med )x»topajo z nami kakor so po-1 nesrečniki je bil tudi Dane stopali v Afbesiuiji z divjaki, ^karica. Profesor Dunka <"at-Pri vsem tem so pa ostali stari, laka so tako pretepli, da je o-komedjanti. Vsako jutro se od-j stal dol«ro v nezavesti. Glavna igrava na Poljani Cšibeniškim jronja se vodi proti intelektual-sprehajalieču) v navzočnosti, (.em. Dr. Paišini je bil obsojen vojaških oddelkov in vojaSkej na 14 let, ker je baje nasrovar-go^lbe ceremonija izobešanja, jal italijanske vojake v hrva-italijanjske zastave. Kdor je v 5čini. Dr. Jurin je še vedno zatem času na nlici, se mora u-1 prt. Prav tako je interniran staviti, odkriti in mora dvigni-1 dr. Stamlbuk. V Italijo so bili ti desnico. To je italijanski deportirani dr. Boris Novak, Gesslerjev klobuk. Kdor tega| Dane Škarlca, Sime Belama-ne naipravi, kdor se ne pokloni rič, ravnatelj uičteljišlea Kalik, dobi na nMwtu "batine" in' profesor ^Jinoti m mnogo dm- Še ena nacijska brutalnost Moskovska "Pravda" o<>to-; žuje nemško armado, da je na nekem kraju fronte masakrira-la 100 ruskih žensk in otrok, katerim so najprej »povedali, da morajo korakati pred nem-! škilili tanki, da bi jih tako krili pred Rusi. Nek ruski vojak, ki je vse to videl. Izpričuje, da je bila na čelu skop;* j zjgnane skupine žensk in otrok, neka 4>eloo>ble-čena Rusinja z detetom v naročju, katera se je uprla, da bi I korakala -preti taniki. Druge ze "Grazer Ta- ne s*o takoj sledile njenemu časno najbolj zaposljeu z lju-bavno pustolovščino, ki se tiče njega in pa žene nekega nemškega -diplomata v Italiji. Medtem, ko visoka fašistična gospoda tako vrlo dobro vodi svoje notranje in zunanje posle, se pa polnijo ječe z laškimi aristokrati, kateri menda v>rinašajo s seboj dostojanstvo nepokorščine, katero zdaj širi v upanje, da izvojitje Indiji samostojnost. Gandhi je prepričan, da če pojde on v Toki jo, bo tam mogel začarati japonske militari- te s svojo pasivno resistenco tako, da bodo zaključili vojno. Ker še ni nikdar srečal nobenega japonskega generala, ampak pozna Japonce največ po budističnih menihih, med katerimi ima nekaj ožjih prijateljev, je njegovo čudno na-ziranje kolikor toliko razumljivo. PODMORNICE POTOPILE 400 LADIJ Sovražne podmornice so od Pearl Harborja pa do danes potopile v ameriških vodah 416 ameriških ladij. Zapadni re uo- Sodnik je poslušal si o rijo in odločil, da je treba gospodinje protektirati pred takimi zijali, zato je obsodil da Curtisa mora popiti določeno količinol '^ih. Našt" pravi, da je nedavno zgledu in nemški vojaki so teli rvat^ka komisija obiskala daj odprli ojyenj na vso skupi-uemško kolonijo. | no. Nekaj žensk je ušlo, a so Ta kolonija je bila vstanov- jih Nemici hitro povozili s tan-Ijena v kraju, kjer so bili Srl« ti. ali ubiti ali pa odpeljani kam r u s j prawjo, da bodo drugam. I zahtevali najstrožje kazni za | na en mesec v prisilno del a v ni- Na čelu te komisije so bili vse nemišfke poveljnike in ča- oo. Priponuiil je, da odprta o- i>oglavnik dr. Pavelič, feldmar- stnike, ker vse izgleda, da je' kna v newyorski vročini so ne- šal Kvaternik in nemški posla- nemška brutalnost nad civilnim j tfbhodua »potreba in radi tega jiik pri hrvatski vladi Kascliea. prebivalstvom eden od vojnih je treba nadležna zijala pri- Obiskali so kolonije Vindhorst, načrtov nemške armade, ki se memo kaznovati, da ne bodo Koenigsfort in Adolfist-ah To ne more več smatrati kot taka,ldelalj ljtudem še hu,jših nadlog seveda z nemškimi imeni ampak je enostavno or^jinizi-l kot jih dela že vlažna vročina Pred newyorsko Centralno knjižnico so prodali za $1,406,000 vojnih bondov Prejšnji torek večer, so priredili newyorski trgovci veliko ki daje veliko zadovoljstvo na-' "Victory Party" pred newvor-Vadni raji, katero fašisti tudi ško Centralno knjižnico in ob Atlantik pa je postal grobišče pridno potiskajo za zidove za- tej priliki so prodali za svoto' za ve£ kot dva tisoč žrtev pod-radi vsake malenkosti. Ljud-! $1,405,000 vojnih bondov in za mornic. stvn se zdi, kakor da zdaj ^aji $30.000 znamk. | Associated Press, ki je se- fua ta način Mossolini izvaja! Pred velikim kamenitim po-'stavil te številke, pravi, da je izenačenje, katerega je Italiji j kopjem se je zibralo ljitbal z raznib balkonov in 40 tisoč ljudi, ki so prišli, da tudi 1,620 pogrešanih. 11,76C starih rimsld'h podrtij zadnjih VMjijo in slišijo razne govor- pa je bilo srečno rešeniii tekom nike. komedijante in druge toi-pediranja ameriških ladij odrske in filmske osebnosti, ki po podmornicah, so al v njeno stanovanje z rcšilnesra stopnjišča, kjer je menda sedel kot pri smol jen, ona pa je morala v najhujši pasji vročini teh dni zapreti okna, če se je hotela skriti preti radovednežem. /kam pod streho. J, I, C. prekrščene srbske vasi. rana banda morilcev. sama. ji kopne poti iz Amerike do Panamskega prekopa. 16 okrajnih sejmov preklicanih Pol jedel j ski urad v Alibarep. N. Y., je izdal poročilo, da je bilo preklicanih 16 okrajnih kar! sejmov (county fair- ) ro leto, a 38 teb okrajnih se bo obdrtžavalo kot navadno. Naciji hite 2 izdelovanjem smuči Češki vladni krogi v Londonu poročajo, da se na Češkem z veliko naglico iaieluje smuči in sani za uporabo na ruski fronti fprihodnjo zim znači, da se mislijo naciji še j'to, a 38 teb okrajnih sejmov bojevati v ruski zimi. LAI NABOB*" — New X« MONDAY, AUGUST 3, 1^42 T&TANOVLJKN 18* ... ... > GLAS NARODA (JOKM or 99 PBOPLB) Pnrfdatt; (A Oorpormtlo«). 2. Bee. — Place of butMM of ot iboTi otfltm: 21« WBST lttli BTBBMT, . .HMW TOBK. T. 49 th Year nvj day except Bsturdsys, and Holidays- Xeerly M - Naša pomožna akcija JAN'KO N. BOGELJ. OBSI KOPKIVŠCK in nJem tifccstcr na »loUah Te resin k m Polka Na plaaincsh—rslie* fit*. M SIS In DUQUESNE UNIVERSITY TAMBL'RICA — itv. M 571 Za toa. cenik in cene ploič m obrnite na: JOHN MARSICB Um. US Wert 42od Street. New Xorfc Štiri nov« postojanke. — Na «it. 28. Odbrali so nabira tel je, fia pomožna akcija obstoja se- ki so 91i nabirat denarne pri-daj med New York oni' in San ^pevke. Imena darovateljev so Francrscom- V New Yorkxi so poslali na gl. blagajnika, ki 'bo ee potrudili in prispevali za tr- ista priofbčil v listih prihodnji peče in bedne brate v domovi- mesec. V nadzorni odgorsta^ PripWeru ^ bili u m, a v (San Francijo uMa-bila izvorna Frank Penc^m^^ UusaUeta -m novih svoj lokalni odbor JPO Frank O. fcasek, ki pa je moral ^ ^ lir(wiri;ilrLl„ slov. sekcija Glavnik tajnik mi piše: nekaj dni (po seji odpotovati v Rochester, Minn., radi ope- Mt valja list aa Ameriko ta Kanado t*.— ; aa pol lete — Za New York as ealo lete tT^: aa pel teta •»«•-aa eelo tote |T>-; aa pel late fSJO. ▼aakf dan ■oboe. nedelj In peamlkoT. MABODA.- SI« WBST 1Mb 8TBBKT. NEW XQBB. M. J. t CBeleaa »—1243 N A S E STALIŠČE VIII. Te reči—ki smo o njih govorili v zadnjem članku— 'naše stališče" zato, ker je do tega privedla na s lepim uredniškim pred gpvorom. Naselbina Milwau- , . . . .... - •• xt , • kee naj sledi nasvetom in že- ^Zadnje cas^ dofr.li štiri racije. Na njegovo mesto je urednika ki ■ dohr(J nove lokalne odbore. V East 'bil izvoljen Ignatios Petek. * ' * Heleni, Mont., so organizirali Hvala vam lepa, stari znanci, za vaše rodoljubno delo v dalj-M-ontani.. lokalni odbor št. 28. v Bartonu, O,, lokalni odbor št. 29; rSan Franciscu Cal., lokalni odbor Calumet, Mich., — Iz tega št. 30; in v Evelethu, Minn, lo- mesta sem dobil porvabilo, da 'kalni odlbor št. 31. Kakor hit- jfbi prišel na piknik j&ijjaslov. to -ddbimo imena uradnikov' naseljencev. Združili so »e tain, da bi skrupno (pomagali! od istih postojank. Ti jih bom takoj poslal." 1 Uradniki na Evelethu so: ti. ki so taki, se dajo cesto prevarati po P o 1 i t i ka Politika je tista nadloga, katere se povprečen zemljan najraje odda leč ogue, kljuft) temu pa mu ta grdi vrag posega v vse njegovo življenje od ziibeli do groba. To se morda sliiši malo čudno, aH prav to je tisto, ki omogoča politikom sijajne karijere na račun ljudi, ki ne marajo za politiko: brezbrižnost večine ljudi. O, t.aj gredo ljudje iu volijo svoje kandidate in tudi kaj zabavljajo po potrebi, ali to je po večini demokratska navada in pravica, katere se je treba po>*lužiti ob času volitev. Bolj pičel je odstotek ljudi, ki se v resnici brigajo zato, da bi prišli v javne urade možje in žene, katerim je res pri srcu blagor ravno ni. he stare zgodovine vemo, da ^o živeli politiki, ki so postali slavni, in spet drugi, ki so končali bolj klaverno^ Kot najimenitnejši od politikcjv iz starih časov je zapisan v zgodovini Pericles, ki je imel tudi ženo političarko, če je verjeti zgodovinarjem, se je politike eelo učil od nje, kajti znala je sestavljati politične go-vorance in dajati politične nasvete, kakor noben gr^ki modrijan tistih časov. či radi prekratke napovedi. i vprek zabav-prijazna slovenska roka. Tak datje, ki so zares imeli najbolj- ljamo čez njo, a bore malo je kri pije na tem, da bi ženske o-stale doma, medtem, ko oni ro-govilijo s svojo politiko okrog po svetu. No, dandanes pa je že poli- Janez Xedam ne zasluži nobene slovenske odpore, ker jo sam odbija lačnim in sestradanim otrokom in starčkom v domo- vini. EDISONOVA SINOVA. Raziskovalei se zanimajo, kako se kaže podedovanje pri otrokrh slavnih mož. Zanimivo je, ,kako se kaže nadarjenost (pri sinovih slovitega iz-najditelja Edisona. Doslej so se namene, pa kaj hitro spoznajo, da v veliki politični ina. šini posameznik presneto malo šteje. In tako se zgodi, da imamo vedno dober pridelek novih in "boljših" kandidatov, ki bodo menda popravili vse. kar so prej izvoljeni nepridipravi napačno delali. tistih, ki v resnici vedo, kaj bi bilo treba storiti politično, da bi se svet rešil politike, ki nam prinaša razuifere v kakršnih sedaj živimo. S politiko je namreč tako, kakor z odrešenjem človeštva— dokler bo živel na zemlji človek, se bo reševal in dokler se Ugotovili, da Edisonovih sinov 1>0 reševal ni ,mogee prištevati med ljudi ki eo nad povprečno nadarjeni. bo ime nadlogo politike na svoji nesrečni grbi. Saj ne rečem, da niso ljudje čepra^i sta že dala patentirati s politiko tudi še kaj dobrega nekoliko svojih izumov. Sino-j dosegli in "ukrenili, toda tista va Theodor in Charles sta pre-| skodelica na telitniei bi kar v vzela po svojem slavnem očetu; zrak odskočila. če bi na na-poleg lepega premoženja tudi sprotno položili vse zlo. ki ga velik izpopolnjen raziskovalni j je človeštvu že prinesla politi THE NE ' ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spinal mart i profesor na Stevtna Institut« of Technology w ufle&lnt GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popi »nje Id v stikab pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najbolj« mebanlk; pojaanuje v po rabo vsakega stroja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako Je treba vporabltl načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to. ali ste Sele početnik. vam bo ta knjiga selo koristna In mnogo VTeona. — 1000 slik in risb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane Samo $1.98 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda vi domov." Uredniški članek. — Dnevnik Ameriška Domovina, dnevnik Prosveta in Cankarjev glasnik, so rpricrtJčili lepe in vapodftradne članke v prid naše slovenske pomožne akcije. To je zelo lepo in upoštevanja vredno, da so pričeli uredniki naših listov poudarjai:i potrebo te akcije. Če jim je kdo iz srca hvaleižen. sem gotovo jaz sam. kot direktor prablicitete JPO slov. sekcija- Hvala vsem urednikom! • konvencija KSKJ. — Konvencija KS3KJ se vrši ta me-•sec v Ghicasgu. Društvo Sv. Cirila in Metoda,št. 191, Cleveland, O. apelira na konvencijo takole: "Jednota naj ne pozabi naše stare domovine in naj se velikodušno odzove našim trpečim bratom in sestram kadar bo (prišel čas za to. dobri in sklene naj se pa že sedaj na konvenciji visota in denarna podpora." — Delegatje in delegatinje. ki pojdete na to konevncijo, spomnite se veli-i k odurnega dela in zaključka SNtPJ konvencije lansko leto v Pittsbungbu, ki je darovala $5.000.00 JPO slov. sekciji. (Milwaukee, Wis. — V tej slovenski naselbini iz>haja list "Ob&or" katerega urednik je Mr. Rado Starti:. Zadnja Številka tesra lista je bila posvečena naši slovenski pomožni zavod. Mlajši sin Theodor, ki ka. je prevzel ta zavod, izumlja Vse vojne, pokolja, krize, »priprave, ki bi preprečila -škod- pogromi, rasno preganjanje, ■Iji ve vplive tresenja velikih; inkvizicijska mučenja, in še strojev. Kazen tega nadaljuje- j neštete druase krivice moremo jo očetovo d^lo zn iznajdbo umetnega gumija. Starejši sin Oharles pa ni tako nadarjen fca tehnično stroko in pomaga mlajšemu bratu le administra tivno.. 'brez pomišljanja pripisati po-' liti ki. •Nesrečna jKilitika! Kdo jo je le znašel ? Človek sam. seveda, in nič ne vemo prav kdaj, a najbrž že v tisti sivi davnini, ko je z gorjačo v roki lovil plen in branil sebe in svoje pred sosedom, ki mu mogoče ni bil ravno prijazen, katerega pa je morda v sili le potrebo val in zato je pazil, da je bila njegova gorjača večja in spre-tnejša, kar je vzbujalo pri neljubem sosedu rešpekt, ki tudi SVATBA KA DROBIŽ. USenrv (Russell Matthew iz Oakland, Ca., je iskal za svojo nevesto leto dni drobiž, da nik je mladim odpogovoril, motivov, a je radi svoje morda sme po zakonu sprejeti sa-.da manj jake pesti m gorjace mo do 25 centov drobiža. Ko ™oral igrati vlogo zvite, lisice, sta drugič zamenjala in mu. ki vedno dobi svoj plen. plačala v poldolarjih, sta do-O—Izbila dovoljenje in še 10 centov. Ta drobiž bo baje temelj njune »zakonske sreče- »»-rodbinskega premoženja. RAZJ.TKA J^ED : totaxitarstvom in demokracijo Vohuni, ki so prišli v ameriške vode z namenom in s pripravami. da izvršijo sa-botvr-sko delo, ki Ibi bilo stalo tkove ameriških življenj in povzročilo ogromno škodo in zastoj v ameriški vojni indu&triji, vsekakor ne zaslužijo dragega, kakor da se jih hitro spravi v kraj in sicer na način, ki je njih zločinstvu primeren. Toda A-merika je demokracija in zato smejo vohuni zahtevati, da •pridejo pred najvišje sodišče v deželi. Vrhovni sodniki, ki so bili na počitnicah so hiteli v Washington. da lahko vzeli v pretres zadevo osmih v oh uro v in določili, če imajo pravico, da pridejo pred civilno namesto v vojaškem sodišču. Razsodili so, da bodo sojeni v vojaškim sodišču. Enako se je 19. priznanim Bundovcem preskrbelo imenitne zagovornike—zastonj. Ameriški časnikarji, ki so na široko pisali zadnje dni o vseh podrobnostih te vohunske in bundovske tožne zadeve, so pribijali, eden za drugim, da -to postopanje je tista velika razlika. ki obstoja med totalitarnimi in demokratičnimi deželami—v Nemčiji bi ne bilo no- 21« West 18th Street iMi SMRTNA KOSA V Joliet, 111.,, je pred nekaj dnevi umrl George Rogina, v stan ob ti 33 let in rojen v Ameriki Zapušča ženo. sina, Štiri brate in pet sester. L.aliko se je začelo kako dru- benih sodnih ceremonij, ampak "■aČe -Važno U t ramnt.lniTrinnstfl din iKlTIlVPllip. teai: "trehottm enostavno usmrcenje. , - --j - ■ .» ^ t - . % ADVERTISE in "GLAS NARODA" IM VESTE KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA U. S. o. KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stape samo je trdo vezana in ima 82 ! atrani^etj J J Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soj JJ tudi v jeziku paroda. Id nra je kaka jed poa«bno> qavad^j i i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo saj i kuhanje m ee hočejo ▼ njem čimbolj . lavelbaii in{ i izpopolniti. , . . . v _ i ■ ^^Naročite pri i KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 2X6 West 18th Street ; , New York, N. T, DA" — NM I«« MONDAY, AIXHJST 3, 1942? ■B99BK9aHHpM«lHmM»M TSTANQTWg* HW ODPADKI ZA VOJNMfATERJAL MARIJA KMETOVA: VEČERNA Tebi pišem, človeku, ki si po-j iiwfoga življenja se je raztr-lovica mene. Kdo ei. kaj si,'gala. . . •• . kod in kako 'hodiš — ne vem,t Takrat sam videla vso tisto ne poznam te. Vem pa, da ži- j sedanjost jasno in določno pred vie, ,ker to čutim. Iskala sem aelboj in sem čutila, kako me te vse dni šivljenja, pa te ni- bo *trla. .Prešinilo me je ka- kor -železna ost ir objela me je groza, tPotopila seni se v topost, položil« pot svojega življenja v p«pir: jo lepo zavila in pre^ vezala, Vsaka pot mi j»- bila zdaj Ija grabi po men; PRVI KONVOJ SRBSKIH OI ROK PRIŠEL V ŠVICO našla. Xi dolgo tega; vstala sean in sem se napotila v službo. Na hribu se je pričelo. . Veter je zavel od severa, pri-podil je megle in jih razkropil med bakreno listje. Zemlja se je zgubančila in skrčila zasopla je in se zavila v mir in pokoj. Kolikokrat si je zaželela moja du^a človeka, pa vselej takrat je zafbi ila mrklcst hribov tako zelo, da sem nehotoma po vesila že rozprostrte roke in sem omahnila. . Tn »sto večno vprašanje, tisti čemu! Pa prestar je že bil preveč že ognjen, da bi se bil izvil iz dna duše. In xakaj tudj čemu ? Bodi! ^ \ Ni bil vdan in .ponifcen ta l>odi — a moral je biti. . Ali ai naj razbijem glavo ob zidu? Je-li (polž za stopinjo dalje na pot;, če si zaželi perotit iTak je bi! začetek. , r Prišli so spomini na d©eve pričakovanja. Ti dnevi so 'bili polni bojazni in spet .-polni moči. Pogled &e je raztegnil priapr Toda motili smo-se. in čakal v nestnpnem nemiru, §trfthateT> prizor, ki nam ga je Ičakal, kdap *e odpro zatvor-.^ nadil pr|hod sl^kih otrok, nieo in se mahoma .laagrnejoj Drekaža po svoji tradiciji vse, rdeče rože in zlata m volnene . ^ vidrH ^^ Pa je prišla bolezen. ISuhi katselj me je moril; ni sem marala za to — in prišlo je tako daleč. .. t25daj umiram. . > ' Olovek ne ve, kdaj- mu je unir.eti, pravijo: jaz pa v^ean. da sem že zdavnaj mrtva. . lin ves eos želim tebe. Pa te ni. . f\i bližini se trese poč; zeui- (JIO.) — Opozarjamo izse-ljeniJko ča*opi±>je na ta dopb 7. ozirom na njegovo važnost. Srbski otroci stradajo in so v stranem stanju. V Švici je njihov prihod izzval sočutje in dbJalovanje. -. v- Jugoslovanski Informacijski Center je prejel ia Ženeve ča-sojps "La Suisse'Via olyavlja v Jtevilki od 18. jvnija ganljiv opis. o prihodu prvega konvoja srbskih otrok v Švico ke, ki se je trudila, da bi dekle izpilo juho. • {Prisotni ni^o nikoli videli takega p rizora: otroci strahot-, no sulhi, trdega in breeu|pjiega pogleda. Njih oči so morale videti toFko strašnih prizorov, da »o ti še danes v njih vtisnjeni. . Amerikanci, ki so bili znani kot najveeji potratneži, se bodo v sedanji vojni naučili vailonofcti, du je treba zbirati vse različne odpadke, ki se rabijo v vojni industriji v ta ali oni namen. Rabi se papir, star gumij, staro zeleao, razne maščobe itd. V tem pogledu se je pričela velika kampanja, katero podpira tudi predsednik BoosevelSt . 'V torek je predsednik na Časnikarski konferenci posebno povda-ril, da vojna industrija potrebuje mnogo čirov in, kateri -pa za vojni material ni dovolj. Zato .poživlja narod da iaroei *»bW>tim vse, kar bi drugače kdo zavrgel . (Predsednik Roosevelt je rekel, da naj gospodarji in trgovci preiščejo kleti in podstrešja, kjer bodo mogoče našli kaj, kar ni več za d-omačo po-nabQ. pa« pa bo prišlo prav za izdelovanje vojnega materiala. Ako bi kdo dvomil, ako je taka -stvar za kako porabo, naj samo misli, da je. {Predsednik Je navedel pri tem nekaj primerov in rekel, da vojna industrija potrebuje mnogo «tarib coin.?, gumija in raznih kovin. prej v vojne namene, kar. pa jih ostane, jih more porabiti javnost. Da je za vojno več siro-vin,.se morajo ljudje privaditi na sledenje in se morajo mar-sičenKu odpovedat. Združene države so'zapletene , v aplrigno vojno ia sn bore za svoj obstanek, zato morajo imeti dovolj s i rovi n, ako hočejo v vojni zn»agati. . KOLEDARJI NEKDAJ IN DANES. JLTG®SLQ\£ANSKl POMOŽNI ORBQR V AMERHH 5 w Glavni uradniki: Zaatopa Predsednik; Vincent Cainkar, S. UnvadaU- Are., Chicago. 111. SNPJ Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet. III. SŽZ Tajnik: Joseph Zalar. 361 N. Chicago St., Joliet, Illinois KSKJ Blagajnik: Leo Jurjovec, 1S4U W. 22rid Place, Chicago. Illinois Z8Z Nadzorniki: John Gornik. 040.-; Kt. Clair Are.. Cleveland, Ohio SDZ' Jtthn Krmenc. TJM VT .Vathmat At«:.. Milwaukee. Wb* SPZS Frank J. Wedir, 3tii Lime Street, Joliet. Illinois Josephine Zaknijiek, 7C03 Cornelia Ave.. Cleveland. Ohio PH CharUe BenoroJ, 10UU7 UpHue* Ave., Cleveland. Ohio Direktor puhUdtete : Jauko N. Rogelj. «208 »-hade Ave., Cleveland, O. sitt- ABZ Lollis Publicist dr. Ivan Esih raz-! likalni odbor st. i, JoHet. m. — uravlja o koledarju v človek IPredseiiJlU' Jtw- N. Chl daleč v zgodovino, btari fcfcim- Kusmcri. 754 n. Hickory st liani so prijeli najprej računati novo leto s poiflladjo. Tako je bilo ve* do leta 143 pred Kr. ko so začeti novo leto &eti po najkrajših dueh, p« nariem s 1. 'januarjem. - IKoledar, katei-eiga dapes f>oslivuje(|no» smo torej v bk stvTi dedovali od Bi mi ja nov. Z rtfzišrjenjeni krščanstvo po vsej Evroipi je bil nveden teden s ež Oregor XII. je leta 1583 tako preuredil koledar, da Težave organizacije. T«žko je dobiti otroke daljave. Ko pa le ni bilo vsega tega, se je izpognil hrbet, in oči so onemele, zasmšjala sem Prva pomoč. 453 otrok je dospelo, utruje-Ti k«4t,!,llh ^ onemoglosti, po poto- l u - L;teden dni. Najprej je bilo treni bohe, ki je videl ruzo ra jo1, .. ■ i * i t « negovati ranjene. V to svr- preskocil. Jaz pa sem se 'ho-1. ... . / ... . ' , i • f*!-^. „ • ho pokhcam ztlravuiki so une- tel» pog-lob'ti va»jo. Ti^ta-,. T:, , n.,. . , -i skalnata peta, tiste namibane njive presojno listje in bele breze, močni hrasti in visoke smreke, raadrapani borovci in tista razbita zemlja: vse vsa li ^Francije, a organiziranje kon-«4Ob-prihodu nekih konvojev j voja ia Srbije v §vico naieti iz Francije *mo mislili, da uei^ nepremc-stljive zapre- bomo nikoli videli stražnejeih ^ težave. Potrebno je dobiti najprej -dovoljenja in pravico prihoda skozi Italijo, pot.en\ vagone Jn lokomotive. Če se ne dobi dovoljenja za potovanje, tudi vagonov ni. Potem prihaja fi-narično vprašanje. V tem ožini je treba omeniti veliko pod-ppro, ki jo mrdi Švicarski Bdeči JRriiž pod vodstvom gospe Galland, kateri pomaga gospod Lcnnlbard v Ženevi. . iPovsem sem so prišle nove težave: dogovoriti se je treba, da se bo vlak. ki je bil poslan, tudi vrnil. Kako najti zavetišča v Švici. Po prihodu na naiso zemljo I se mali Srbi ne morejo na- šo po 4. oktobru tako imeli 15. !Nato pa je jiosebno omenil oktober. Da v. bodpčnosti glioerifi. ki je nec4>bodno po-j preprečijo taki primeri je od-ti^ben za ' az^ia rai^treljiva.1 loč?L. da so preetopna samo le-Zato izživlja gospodinje, da ta onih stoletij, katerih števila spravljajo vsakovrstno masco-'eo deljiva 6 400. Zato na pri-bo. ki bi je drugače zarrgle. v mer teto 1800 ni bilo prestopno, posode in kadar so polne, naj čeprav je deljivp ft 4 (ne f>a s li obilo posla. Potem je bilo treba -umiti ta bedna telesca. j:li počesati in obleči v druge obleke, ker je bilo nemogoče (prejšnje obleke uporabiti. to me ni privezalo nase in mej Ko so jih začeli hraniti, se ni potegnilo k tlom v početekJ je pokazalo, da so tako one-Še sem čakala, da se zavem in'mogli in izstradani, da sploh stopim trdno na tla. Pa je bilo j ne morejo spraviti lirane vase. treba le kepice prsti, le t-roh'-ce fNeka dek1:ca tje zaspala, na-realnosti— in vsa pajfčevina i vzlio prizadevanjem bolničar- jih oddajo mesariu. Pred vojno se je splošno za- po nekoliko me?ec:b vojne pa je izkazalo, da vsega manjka. In vsaka sirovim* gre naj- Lokalni odbor št. t, Cleveland, O. Predsednik: John Gornik. C40." St. Clair Ave.: tajnik: John Pezrtirti, i-TU04 pt*pjyr Afe. iu blagujnic-arka Frtjiws Ruppert. ly.'i03 Shawnee Ave. Lokalni odbor hI. ChiMbolm, Minn. Predsednik: Frank Knel. 115-3rd St., S. W.; tajnik: John Komidar. -3th St. S. W. in blagajnik: Jobu Iji-nmtli, 2&3rd St. S. W. P od odsek v Collinwoodu: Predsednik: Joseph F. Terbižan. 14707 Hale Are., tajnik: Joseph Ihana, 15603 Waterloo Rd.. in John L«wkovec. »41 East 250 St., Kuciid. Ohio. Lokalni odbor št. 4. Sheboygan. Wise. Predsednica: Marie Prisluiid. 1034 . . j • • Dillingham Are.: tajnica: Johanna /e euostavno izpustil tU Waukeran. IU. - Iforijanfkega koledarja. Predsednik: Anton Kobai. 1013 Com- Spveda pa tudi današnji ko- monwealth Ave. North Cbi.-ogo. m.: War. V katerem Meje leto 36,5 kST^C^. T T* bC?-dni, 8 ur, 48 minut nj 12 ?e- nik. p^ Nagode. »is McAiistar at.% IZfilA Jte NOVA KNJIGA V AN GLEŠtlNl O ilVUM AMEBI-gKB BlfM^E POD NASLOVOM AHBR1CAN WILD LIFE SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NA^VAPNO CENO $2 so Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona ■ 1 ■ i ...».i i m M n i ix, i Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo;^'THE-TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje itnte - St.f ulica ali Bos st. Mesto in država Naročite lahko lo tttojigo pri; * KNJIGARNI ^ Glas Narodi*" 216 WES^ 18th STREET NEW YORK V knjitfi Je nafandnu popisano Siv-. Ijeujo poKjimeznih žirali, tive^ih na I Mifaetn, v morja In » zrnku, tako da me^titi pri družinah, ker jih i bo vsakdo,-ki Uahi naravo in njeno niiliče ne bi mogel razumeti. i**tro sivaistro, knjiKo hmi z velikim „ , . , .... Ixaalmunjem. ker bo v njrj naiel mar- Zalo je potrebno organizirati t, ^ ^anjenja aivjih živali, kar taborJ3ča.. kar poveča siroeke mn dos^iaj m wio anano. vzdrževanja ki gredo na bre- Pr^mo Je bilo nameravano to verne Rdečega Križa. V karanteni Trenotno je «rb»ka doea od svojeiga pr&oda v karanteni. Naše oblasti morajo za vsako ceno podvaeti . v*e potrebne mere proti epidemijam. Srbski otroci so kmalu oživeli, in. njih prvo veselje je 'bilo nad novo obleko, ki jim je bila darovana. . fUpajtmo, da bodo ot>roci v dobi treh mesecev, ki jth bodo: Knjiga opisnje »euvr«, ptim rita, k* preživeli v &viei. lahko popra-t^^«^^'<- platbo i zlatimi Črkami. POMISLIT*:, TO KNJIGO LAHKO DOJJ1TE S5DAJ ZA CI^O: . Sedaj S3*50 . Naročilu poSlJHe .... KNJIGARNI 8LOVBMC PUBLISHING COMPANX 216 W. 18th STHEET. N1TW TOHK, liko delo Izdati t petih knjigah, toda je slednjič izS.la T «nl sami knjiffl. ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽITLJKNJA AME-BISKE DIVJAČINE. Knjigo bo t uailktni brpl Imrt, ker navaja in popisuje vw živali, ki Jih je dortrijeoo in prepovedano etreljatl; fumr, ker" to popfaane iivatt, ki na polju koristijo ali Ikodvjejo ter slednjič ribi«, ker to v knjigi naStete VSE KIBR, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO-DAH . Poleg poljudnega popiha In prliHJTe-dovanja vsebuje knjigh SS7 8IJS (fe-tografij); 6 »lik T nanrnib barvah, \ velikosti cele strani, ter lan ffl TeMkost tnffcb je 1 s • laWv. vili načeto zdravje. Izražamo željo, da bi Rdeči Križ razpolagal -s fondi in potrebauari .pooblastili. ki bi omogočil prihod Bovega kontisgenta malih Srbov brez etarisev. . • List prinaša sliko otrok v novih Oblekah. Otroci izgledajo zeV> suhi i>ledi in strašno oslabljeni. >V istem listu objavlj« Rdeči Kriiž naslednje: * * 4' Vzdrževanje zavetišča z dobo treh mesecev stane 120 švicarskih frankov, to je v amje- dovanju uprave Detiipkega do-ma." . . Bot»ii ali vanihi lahko pq-etanejo ne samo posamezne osebe, marveč tudi krožki pri- jateljev, poklicne organizacije., riškaro dewi» 30 dolarjem me' dri^tva. in udruženja. sečno. Ta vsota 30 dolarjev j ^ podrobnosti o tem daje mesečno predstavlja v g*av-', Švicarski Rdeči Križ — odde-pm izdatek, za - v-adrževanie lek za pogiporo deci. CJianto- enega obroka,v, enem »avetia&»i. Vanihu ,oziroma botru se sporoči inje po-si n ovfewie a ali po-hčerjenke, ineeto njegovega bivapja v Švici, vjesti o otroku in njegeve fotografijo, toliko mu piee in zanima podrobnejšo za otrokovo usodo po posre- polet U, Geneva, Switzerland. Poute^ajte deed Jugoslavije, ki strada! — Storite vse, da fci naša deca mogla 'biti poslana v Švioo! —iŠvieacaki Edeči Križ .stori vse, da aačo deca — Beliti otroke pomeni xavam* vati bodeeaost Joifodavijtl kund, (za 26 sekund več kakerr tropsko leto) ni spolno. Potrebne bodo reiForme. ker se bo v 3.200 letih pokazala razlika celega dne. Sedanji koledar je pomanjkljiv tudi v tem. da posamezni meseci ne trajajo enako dolgo. Na svetu je več organizacij, ki pre reče tavajo preospovo koledarja. Od leta 1922 je v Ženevi pri Ligi narodov bil poseibni koledarski odbor. Nadalje je na svetu Internationa* Fixed Calendar Leagne ki iina nalogo, da v vseli državah organizira pre-osnovo koledarje- V New Yor bu ima svoj sedež svetovna koledarska družba, ki prelaga, da bi meseci januar, april, jo,-lij in oktoiber, imeli po 31 dni in da ibi ae pričenjali z nedeljo, Ostali meseci pa naj bi šteli po 30 dni. Na koncu leta bi se dodal en dan kot svetovni praznik. Neka liga si prizadeva, da M se na vsem »vetu uvedlo leto s 13 meseci po 28 dr.i f364 ir. l«fcu> na konoa.pa hi ^e dodal skupni praanik. ki b: »e imenoval Solnce ali Svo-hoda. So na avefcu nekatera velika podjetja., ki se -v tvojem normalnem poslovanju po stoiujejo koledarja s 13 meseci. To je večni koledar, ki se nikoli ne. spremeni. i SVOBODA NARODA . ... - - . ' •pomeni njegovo neokrnjenost, samoupravljanje njegovih moralnih, prosvetnih in gospodarskih dobrin ter tako pravno organizacijo, ki izroča to uprav ljanje v roke onih, ki te dobrine dejan^tvo ustvarjajo s svojim delom; pilgandzacijo, ki uvršča narod v zvezo enakopravnih narodov .in ki doprašfca ta-ko nredilev medsebojnih odnosov človeka do človeka, in skupine do skupiner ki onemo- TVaukegan, HL Lokalni odbor št. 1». tJW»de|l. Pa. — Predsednik- Joseph Mati«?: tajnik Jo*ph AifcaK P- O. Box 139, ta blagajnik: John Jereb Lokalni odbor št. 11. Butte, Mont. — Predsednik : Charle* Propp. 1144 Ea« Second »t.: tajnik: Ignacij OraJero, 2039 Walnnt St. in blagajnik: Charles Lavsen. 201 East Park St. Lokalni odbor st. K, Pittsburgh. Pa. Predsednik: F. J. Kre*s. UlS-57th St.: tajnik-: John DeSmau tu blagajnik: Kick PovSe. Lokalu! odbor it. 14 Lorata. Wiie. — Predseduita: MLss Mary E. Polutnlk. mt East rsoth St.: tajnica: Mallldu Ohtauek. 184S East 34tb Ht. ip W»- gajnk^rka: Hermiua Z<*lz Lokalo! odbor (t. 15, Clinton. Ind. — Predsednik: Anton Jarc. H. R. II: tajnik: Frank Bregar. 1UW Anderson St in blagajnik : Frank Prasnlkv. RK I »kalni odbor 16, Salida, Colo. — Predsednik Frank Usuiik. RFD 72: taj-aica: Kalberiue Drobtilk, 431 East 2nd Ht. in blagajnik: Louis SkulL RT Box ISO. Iskalni odbor it. 17, Kark Springs. W> o. — Pi^d.tednik f-Anton Starman, 1216 10th St.: tajnik: Joseph Gosar. «1». Ti«lel Ln blagajnik: Joha Jenko. Jr.. 111$ Clark St. Lokali odbor it. 18. Barbertoit, Ohio. Pmlsednik: Joseph I^kfian, i»«-»na St. X. W.: tajnik: Josephine Porok. 29-16th St. X. W. iu biasjnik: Louis Arko.- 1222 tV- Wooster Rd Lokalni odbor H. 19. Asom. Colo. — Predsednik: John VoTshln, 262. Aspen. Cglo. Lokalni odbor ŠL 20, Pueblo. Wo. — Predsednik: John Germ. 817 E. C St.; tajnik: Frank Pechnlk. 1232 EUer Are. in blagajnik: Frank Brajda. R. 1, Box 2. Lokalni edbor St. M, Denver, Colo. — Predsednik: Anthony Jersia. 4825 Washington St.: tajnik: Frank Okoren. 47fi9 Pearl St.1 in blagajnik: Geo. Parlnkovlcb. 4S7S Pearl 4>t. Lokalni odbor št JSZ. La 8aHr. lit — Predsednik: Leo Zevnik. Lincoln Are.; tajnik; Frank Kobllsek. Garfield Are. in hlagajničvka : Etnpia Shijnkua. 717-5Uj St- » - - Lokalni odbor it. t3, Johnstown. Pa— Predsednik: Andrew Vidrich. 706 Forest Ar^.; tajnik: Jobn Langerholr. JF„ «16 Linden Are. in blagajnik obenem. Lokalni odbor St. 21 Trinklad. Colo. Predsednik: Math Karcicb, 1011 Lincoln Ave.: tajnik: John Lipec. P. O. Box 26, Bon Carbo. Colo, ta blagajnik: Fpnk Toaiažin, -1802 Linden Ave. Lokalni odbor k. 25. Claridite. Pa- — Tajnik: Jurij Previc. White Valley, Pa. ZA GOSPODINJE. ^HpWtlipiflffi!itlHinitHI^ Olupi j ena jaljolka postanejo J Note rjava. Če hočemo to prepre-| čiti, jih damo v svežo vodo,-ki smo ji dodali nekoliko kapljic citronovega soka, ali malenkost citronove kisline. AKSKDOTA. INVESTIRAJTE V AMERIKO -t-- KlIPUiT*--UNITED STATES WAR SAHNfiS BONP6 iB STAMfS SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE PO JEZERO K - O I« O - OHIO VALLEI TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ dekle Na OJ, MARINKA, PKOLJAJ ŽID AN A MARELA (polka) VESELI BRATCI (mpanrka) Švedski peenik Karel Bellman, je bil tajnik kralja Gustava UL in vla4ar ga. je ca voljo njegove sposobnosti zelo eenil. Nekoč je pesnik za voljo nekega nespoštljivega od govora (padel v nemilost, pre-1 vanda polka gnali eo ga k dvora. Kralj pa mn je še potem pošiljal vsakovrstna dela na dom. > Nekega dne je Belimore zvedel, da bo kralj ob določeni uri jahal mimo njegove (hiše, pa mu j« pripravil nenavaden pri-xoc. Pesnik je bjl naslonjen, namiljen po obrazu po vseh pravilih, skozi okno svojega stanovanja v prvem nadstropju, zunaj na leatvi pa je stal brivec in rmi strgal brado. Kralj je isacudeno obetal in vprašal. '"Za vraga, kaj pa pewneni tO?" ; ' r ■ ' :' " J''Moj briveo, veličanstvo." je odgovoril pregnani pesnik mirno, " je padel pri meni v nemilost, prepovedal sem mu vstop v. hišo, toda falota ne morem pogTešati." Kralj se je tako zakrohotal. da je zdrknil s konja. Dobro je racramel namitfljaj in Bellman ne je smeT'fpef vrniti na dvor. , ZA P I A NO -HARMONIKO • li K L A V I R BREEZES OF SPRING UME OF BLOSSOM (Cvetni BARČICA MLADI KAPETAN® g hem o na Štajersko StajeriS r_ HAPPY POLKA CE NA TUJEM 35 centov komad MOJA DEKLE m SB MIADA Po 25e k NaroOt« pfl . KNJIGARNI " SIjOYENIC IH1WJSWNG CO. 21« Wert 18tb St.. New %'ork nuiiiiiiiiiHUHitiNiiiiiiiiiniiiiiiffliiiii "GLAS NARODA" — New M MONDAY, AUGUST 3, 1942 T8TANOTUBN Itn TRIJE RODOVI Dogodki k nekdanjih dni. — SpUal: ENGELBERT GAN^t Zakon iu pravu-a ne pozna ozirov. Ni bilo nobenega izgovora. ker ni bilo v prvem hipu nobenega dokaza za ne-d-poroee. da mora ostati na prijavi, ker ni niko^r, ki bi čuval hišo. — Dnii^i dan je mislil, m rejo dobiti krivca, in tako se izpriča njegova nedolžnost. In izpričala !-e je takoj drugi dan. Marko je zbudil zjutraj zdrav in vesel. Spanec ga je okrepi al in »inuči je storil dobro delo. Tako je zatrjeval frnimmu sebi, ko >e je umival drugo jutro na potoku. Prišel je gnaj^ki lilapee in vprašal Marka: "Al: ve«*. kaj >e j«* zgodilo sinoči?" "Kaj bi ne tvedtl!" je odgovoril Marko. "Kdpa je la anost." '"To je rfN" j*J rekel lila|>ec, in ljudje pravijo, da je bil« to znwiiijenje, da se Im» zgodilo še kaj strašiiejsšega." "IJa >e je t ud: »godilo kaj s trajnejšega, da ni ostala prazna \eia na laži." >e je ?alil Marko. "Da, zgodilo >e je," je dejal lilapee. "In kar se je zgodi 1 <. je strašno in grozno." "Al .>o morda ko^ga ubili?" je vprašal Marko, "L bili >o ga, da! Našega oskrbnika so ubili in našega j; *poda so zaiprli, ker mislijo, da ga je on ubil." Marku je bilo, kakor da je začutil na rokah človeško loii. < »uledal se je in videl je r a srajci, na rokavu, rdečo liso strje-3 j t- k rvi. Pokaxal jo ,;e hlapcu: * * (rlej, tt» je njeaova grešna kri. t" ČUDOVITA LJUBEZENSKA TRAGEDIJA pa ono pa bi bilo misliti, da nam na v?eih drugih področjih ni treba (pospešiti tempa, češ, da je čas san>o naš zaveznik. Cas je dejansko nevtralen, ki dela le aa one, ki iga izkoriščajo z večjim vagonom in bolj meto- 'dičiro. V izložbi slovite newyorške kanih na *vetu, da bi jo daro-trgovine z umetninami je bila val ljubljeni ženi ipo odpustu iz dolgo časa razstavljena najču- jece, toda tudi to se mu ni po-dovitejša knjiga, kar jih je sročilo, ker je v ječi hudo obo-kdaj i-flslo. To je najbiže tudi lel. Pred svojo smrtjo pa je najmanjša knjiga na. svetu, napisal čudno oporoko. Želel Je v raamerih 6x8 mm in izde-|si je namreč, da bi uprava kaz-lana je bila po sedmih letih na- nihiice dovolila predelavo nje-? porneiga dela. Vsebuje 46 pre- govilh očesnih vek za vezavo krasnih ljubezenskih pesmi slo tiste male knjge, ki bi naj jo| ■vitega perzijskega pesnika predali Evertonovi. Kaznje-I t a • Omana Rimljana. . |nec Murray bi naj to delo o- ^Ajl^ faT«kri£i* ^nj. Profesori- Nedavno je stopila v to tr- fe^t^ Z oTu^lZ ™ - ^^ela prepričati kako PABAFIN ODKRIVA SLEDOVE SMODNIKA. Frank Oomipert, policijs-ki MRAVLJE KOT GASILCI. (Profesorica B. Condesova je proučevala življenje mravelj in odkrila, da prirejajo prave gasilske vaje. da bi se naučile kljubovati požarom, če bi izbruhnili in bila mravljišča v nevarnosti. Profesorica je imela na vrtu tri mravljišča črnih mravelj. Nekoč je opazila, da je pomračil požar v enem mravljišču veliko anedo v drmgih dveh, doičim so mravlje v gorečem mravljišču v ipopolnem INVESTIRAJTE V AMERIKO •gov i no zelo elegantna starejša '{Z je oddal strel, "mu nataknejo ^ 6 tem presenetljivim, poja- dama in kupila Čudovito knji- ^ "'""rokavice" iz parafina, na ro- vom in Mto ->e vr*la v Wlzini go Nastanek knjige je v zve- ke mu namreč Vlijejo pribttžno >ravljSSa na tla soreeo -rti zi z življenjsko ,s„do te Jame. ™-m gledal v 3 ^ ^ iJopVwBMo. ga parafina. j Mravlje so jo takoj ubrale .....„„ ____Ko se ta plast posuši, jo je da;bi Ugotovile odkod pri - romanov ob koncu preVklega1 ^nrti, da bodo te oči gledale(mogoče potegniti z roke sko-jha«ia mravlje so raj kakor rokavice. To roka- .plačale svojo vnemo z življe-v'co preiščejo. f'e je osumi je- njem, ker so se preveč pribli- ttCnjiga je nastala po enem življenja v ječi. Izpolnite mi. najbolj čudovitih ljubezenskih'torej željo za zadoščenje po stoletja. Tedaj >e je 17 letni njo tudi nadalje. John Gibbons strastno zaljubil ,T , ., . v cirk^ko arti-stko Gladys t kaznilnice pa n, iz- . ......-'"ipohiila želje nesrečnega Gib- nec Pred kratkim res streljal, žale ognju. Ko je pa profeso- Tudi n j e^ro v pri ja t e 1 j tedaj se Ob palcu ter na ka*al- n.iogov poskus Mhližanja ter izkazovala zvesto svo,jo naklonjenost Fredu .Tampsu. • .w|>od, am|mk ubil sem ga jaz!" /prav ibi vzročila veliko vzne- Ali mu more b ti slabše, nego mu je bilo doslej? " se je takrat branil zapora f življenje. \>e ratabučano in lasesano, aa se eiov^eic snuii sasiie-; njjm Sedaj, ko Gibbonsu ni mu sebi, in da bi se razjokal sam nad seboj r Hnu v zaporu ni bn na njegov tekn.ee, oskrbnikovih bičev, tam ne oneče^ajo ubogih, zasužnjenih^^ ^ B vneino dvoril cir. zen. ('love kuna stan, hrano in obleko, in t u uboš^ko trplje- j ^^ iff;alki in j; po;ijai i-.ie in glad. . - v drage darove, toda njene lju- Iz mlina je prizdehel -m Markov, sužnjev suženj. "Hej dečko, y>o.idi, pr di sem!** ga je poklical oče. . lPri>top!l je deček. Rad je imel očeta, kadar ,ga je po-lical. Tak: at mni je bi! zmeraj dober. Ali mu je kaj dal ' '""'"Tm" j Evertonovi \^saj pisal. Oladvs f!: si je hotela pribiti knj'go Zakaj .mfcjenja. Policija ni mot,-la .....AU > kaJ vredno tako sužen.>sko' oU>vli] Uaj je airudilo z aabičano 111 i^sesano, da se človek snuh saaiie bežni si ni mogel pridobiti. Ko je policija že prenehal?*. *es mc^ i:li mu je kaj povedal — oboje je delo ddbro otroku. Srce jn ]cort('.no ,r.j (i tu(ij strani posvoji organizaciji ter r -li. , • ; končno i»o svoji morali v času James je lahko spoznal svojega' , p d- jcjai .upi ni ^^ (po l'l'an'u in ^ t^'1 s ^* UMI uuiw.\. r i a» uiiaui "Tfžko je'bilo naima življenje, težko . . aJfn-,n 111 po^en ° , številnih elementov, o ka-J mu je, da je vrgel skozi majh- . u , j t , .. . , , .. JA terui ni na razpolago dovolj no odprtino, lz kleti na prosto _ , - j i » j li,tek ki era je pes pobral ;„ P«d«koy. je dokonoen odgovor odnesel r eirkus Jan.es j-> , • nemogoč.. Na splosno pa lahko MimfAtrimA svojega csvobojenja. Ko so pa vrata odmrla, je stal r.ve 1 nji občutilo ljulbezen očetovega srca. . "Dečko, pojtli sem in ne boj se me!" je dejal Marko in poglad'1 otroka po licu. je bilo nama in materi. Ha, ali še poznaš mater?*' "Redkokdaj jo vidim.odvrne fant. . "Glej, tako težko nam i življenje planilo nn.l nas in nas je razkropilo. Ab > to Jel,kim P"^koval življenjef — E. pa kaj ti vp£! Vajen si takemu. TSroja mladost ie sla mraio tebe, in nič nisi imel od nie.** . mi (ribbons z naperjenim revolverjem v roki. Oihbons jr naanreč videl, da prihaja poli-"Had bi ti boljši, dečko" je rekel Marko in gladil otro- cijski avtomobil in takoj j^ jva po liciih, " al" iz uboštva ne moreni o jeimati bogastva! Jaz sprevidel, da je izdana skriv grem in dolgo nve ne bo nazaj. Kadar pridem, bom drug uost. Zato je v filepi ^trn-tl človek. Marci a se m-ed tem ičasorm zasmče življenje tako. pr?h:tel in ustrelil nesrt*čneea *i:i poglleda tudi nas s prijavnim očesom. Potrpi! V petih klovna, išie preden bi ga lahko letih bo.3 že velik n močan. A uečesa te prosim. Ako kaj policija rešila. Potem .avinečak je bil izpuščen na svobodo, tudi Markova žena je bila nedolžna. Marka so odpravili v Novo mesto, kjer je čakal porotna sodbe. Bil je uboj? čfovek, samo to je bilo li.egovo, kar je imel na -ebi. Kako ei naj sam najnne odvetnika, da ga zagovarja, ko ga postavijo pred sodni stol?! PoJočilo in Tihralo mu je toiej odvetnika sodišče samo. Kakor pred sodnikom, tako je priznal tudi svojemu zagovornika vse dejanje, kakor se je v resnici zgodilo. Opisal mu je vse Taainere ki je živel v njih. „ Tistega dne, ko je prišel Marko na vrsto, se je nabralo v sodni dvorani polno dbčinstva ki je prkšlo gledat in poslueat Zvedelo se je namreč tudi v Novo mesto, kaj se je zigodilo na Zav'nščakovi pristavi in kako so v prvem hipu za sumili gospoda samega, da je ubil svojega osknbnika. . Ma;rko je stal pred tremi sodniki. IJce mu je bilo nekoliko pobledelo. Prršel je minx> njeigov .zagovornik in mu dejal, naj ^ drž čvrsto, da ne bo nič hudegga. Državni pvavdnik je listal po opisih in si nekaj zapisaval na listek papirja. Ko je bila obtožnica prebrana, je vprašal -Mxfaaik Marka, al' prizna svoje dejanje. . "Da," je odgovoril Marko razločno, "priznavam ga v veevn obsegu.'* (Nadaljevanje prihodnjič.) _ . la je. da mfu je pokvarila vse življenje in da za to zahteva, naj mu pomaga vsaj z denar- iKrotovimo, pravi avtor, da Nemčija po vojni s Poljsko oči-vidno se ni bilo dovolj priprav ljena na odločilni spopad na zapadu, kar lahko sklepamo po tem. da je ta napad izostal. Prav tako >e nam] zdi, da v Neiričiji niso mislili na vojno z Anglijo in Francijo, zaradi poljske zadeve. Verjetno je tudi, da je NenJčija z vojno na Poljskem izičrpala nekatere ^voje vojne zaloge in da se je zanjo takoj postavilo vprašanje modernizacije njenega o-rožja. Francija je namreč že tedaj razpolaigala e primernim orožjem v ofenzivne naanene, a Velika Britanija je imela za vojno že pripravljene svoje pomorske sile. Obe vojni stran- LEPA KN J IGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finzgar) "»T11 _ POUČNI SPISI SpiuJ Kuw Heik«. (144 strani.) Cena 70c MABKO 8ENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BBEZ , . . . ,ki ipa sta se na začetku vojne jem. Gladys je v resnici po-Uažli pred istimi potrebami v slala denar a pozneje^ se je ;z- ^ izde]ova vojnega kazalo da jo je »ljeva* "^ materiala in organizacije. V dnigilkaznjenec, ki jo bil zaprt L^^ vojne indu.trijo je bil z OiHbon^om ter je poznal nje-)Rek4l v dnasti) kar se tiče gov življenjski roman Izjece ^ 0Ttg&nWjic{^ pomanjklji-so ga wpuWi prej kot Oibbon-*rosti gQ ge kazfl]e v sa m je :zmb.l priliko, da je^ledu dflibave ^rovirit ki jih ni .zsiljeval od b.vse crku.ke, ^ y dovoljni količini v ro_ Tned!Cm k0 -ie,kah zaveznikov je prav v tem bil Gibbons se zaprt. [pogledu zelo nevarno orožje (Ko so končno Gibbonu&a iz-/blokada, pustili, si je prizadeval, da bi[ ,Katera i2mod xojnih strank mu Gladys dovolila vsaj en)Se je sedmHl mesecih vojne sam razgovor toda tudi to se.ok ila? ^itače ne mo-mu ni posrečilo dosec: . Oladvfi.^ t K gotovostjo reči Od-je odbila sestanek -z njim, ker r je odvifien ^ znanja g DENAEJA Spini Phillips Oppcnbeim. (92 atrasL) Do skrajnosti napet roman Is modernega ilTljeuja. Oppen-beim je mani anflefiki romanopisec poznan po celem rr tU. Cena 75c MALENKOSTI Spini Ivan Albreht. (120 stran L) Cena 75c iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (F. J. Kern' — Zvezann Cma Bodoii driavljani naj naroČijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES** V tej knjigi bo v«a pojasnila ln ta k on i sa naseljence. Cen. 35 ffolor domaČi živinozdravnih Spisal Franjo Dumr. — 278 strani. Trda tpz. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. Cena $1-50 GOVEDOREJA Spinal R. Legvart. 145 strani n slikami. Ceno $1— Z I VI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski knj llevnosti. kajti v nji je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem alovanstvo do današnjega dne. Knjiga je verno ircaio načega iivtjeoja ln trpljenja. In kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih let kot oni nore nuditi katerokoU naše tgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 411 STRANI V PLATNO VEZANO Cena $2. PoStnlna plaCana KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. Cena centov ie mislila, da jo je izsiljeval. Ko je Gibbons to "zvedel, je izsiljevalca pri prvem ~r<*eanju ustrelil. Zaradi tega drugega ^ločina so >ga zopet obsodili na 20 let ječe. kakšnimi surovinami je razpolagala Nemčija s kak£no nagli co sta delali angleške vojne in dustrije kolikšne delovne sila so (bile na obeh straneh, kakšna je 'bila organizacije dela itd. V kaznilniški tiskarni je^ekaj pa se Bdi že sedaj gt>-Gibbons izdelal najmanjšo knji j tovo: pomorska vojna se raz-«o, kar jih je kdaj bilo tis- < vija ugodno za zaveznike Na Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le prirotao llllttlllllllllllllllJIllllilllllllllllllllll MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S slikami. 1«S strani. — Knjiga za mlekarje ln fannerje v sploftnem. Cena M centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, esana. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti aa stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter železolivarstvo. Cena ti— ZDRAVILNA ŽEUŠČA 62 strani. Cena 25 centov ■MMHHMHaaBBnnni Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Atbrebt) Bele noči mali junak. (D*stojevskij> Filosofska zgodba (Aleji Jirasek) Na različnih polih (Frane Frlach) Verne dnŠe v virah (Prosper Mirim«) Po 75c zvezek Belfegar (Artor Bernede) Po strani klobok (Damir Felgel) Po $1 zvezek Veridient (Pater Kajetaa) Radarska balada (Marijo Majerjeva) Pingvin skl otok (Ana to le Franco) Po $1.50 zvezek Zločin In kasen (F. M. Dostojevski!) KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City