Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemmi velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 ghl., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau veljii: Za celo loto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejomajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so ,tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejomajo. VredniStvo je v Semoniških ulicah lt. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in prazniko, ob 1/„6. uri popoludno.
Štev. 50.
V Ljubljani, v četrtek 10. marca 1887.
Letnili X V
Državni zbor.
Z Dunaja, 9. marca.
Poslaniška zbornica
se je danes po dovršenih delegacijah zopet sošla. Bila je pa jako slabo obiskovana, in na obeh straneh je manjkalo veliko poslancev. Glavni predmet njenih obravnav so bolniške blagajnice, za ktere se pa nekteri poslanci prav malo brigajo. Sicer bi bili morda malo pozornejši pri dotičnih razpravah in bi ne bilo slišati tako živahnega žvrgoljenja in videti toliko praznih sedežev. Pa ne samo nekteri poslanci, ampak tudi poslušalci so se dolgočasili in so se polagoma zgubljali z galerije, ker se pri važnem gospodarsko-narodnem predlogu, ki se obravnava, ni nadejati nobene „hetz", ktera v enaki meri najbolj ugaja političnim postopačem na galeriji iu poslaniškim po-hajkovalcem.
Razun nekterih paragrafov omenjenega zakona bil je daues rešen le še predlog imunitetnega odseka, da naj se privoli v sodnijsko preiskavo zoper poslanca V e s e 1 y a.
Prihodnja seja bo v petek in prvi predmet dnevnega reda bode nova nagodba z narodno banko, ki bo za rešitev zahtevala kake tri ali štiri seje. Drugi predlogi, med njimi tudi bolniške blagajnice, bodo med tem časom počivali.
Čez dvajset let.
Dne 7. marca minulo je dvajset let, ko je leta 1867 še jako mladi grof Taaffe vstopi! v tako zvano meščausko ministerstvo in sicer na čelo ministerstva, kakor je tudi sedaj. Razloček je le ta, da so tedaj v Avstriji drugi gospodarili, ki so za to čas imeli. Danes je pa ministerski predsednik grof Taaffe ob enem tudi dejanski gospodar v vseh notranjih političnih zadevah v naši državi. Kdor bi tajil, da mož ni skušen in prav spreten gospodar, bi mu že morali reči, da marsikaj ne ve. Velikanske so bile
med tem časom v Avstriji spremembe, odkar je prišel grof Taaffe v prvič na krmilo leta 1867 in odkar je postal minister v drugič leta 1879, kar je še dandanes.
Centralizem umaknil se je po Beustovem prizadevanji dualizmu, ob enem morala se je pa Avstrija iz Nemčije umakniti, kajti Prusija oglasila se je za dedščino ondi in odkar se je ta skitala s krvijo in železom v sedanjo zjedinjeno Nemčijo, nastopile so v Evropi čisto nove politične razmere, ki so potisnile Avstrijo v nov, do takrat popolnoma preziran tir. Bismark opozoril jo je na iztok, rekoč: „Lej ga, ondi je tvoje bodoče poprišče, na zapad se ne oziraj!" Še celo stolnico je hotel spremeniti ter nasvetoval Budapešt. Marsikaj videli smo med tem ministrov priti in zopet oditi. Mudili so se različno, ta več, oni manj časa, kakor je imel ravno kdo srečo. Toliko časa se pa ni še nihče obdržal na ministerskemu stolu, kakor grof Taaffe, ki ga ima od leta 1879, odkar se je bil že v drugič nanj vsedel, še neprestano v svoji oblasti, če mu tudi nasprotniki ob njegovem nastopu niso več obstanka prerokovali, kakor le šest tednov. Iz šestih tednov nastalo je šest let, sedem let, osem let iu Taaffe-jevega ministerovanja še ni konec. Ravno nasprotno. Se celo vtrdil se je, kakor bi bil prirastel na stolico notranjih zadev in bi moral že precej hud potres priti, da bi ga končal kot ministra notranjih zadev iu ministerskega predsednika.
Slovenci pod Taaffejem sicer nismo dosegli, česar smo se nadjali, toda: kje pa je porok, da bi bili pod kterim koli drugim ministrom, naj bi bil tisti tudi slovanske krvi, to ali kaj več dosegli, kakor smo pod Taaffejem? Mi smo nesrečen narod, ki nam je že od rojstva usojeno boriti se za košček kruha, kakor tudi za košček političnih naših pravic. Še to malo pest zemlje, ki smo jo po naših dedih dobili, nam hočejo po sili vzeti nasprotniki naši Nemci in Lahi, kakor bi ne bila izključljiva le naša last, naša dika in naša čast. Taaffe je bil prvi, ki je rekel našim nasprotnikom: „Ne bodite presilni in dajte mir, saj niste sami v Avstriji!" Vbogali
ga niso radi, nasprotniki naši, toda kaj so hoteli — morali so se kolikor toliko, če tudi vedno ner-gaje, po njegovi volji ravnati, dobro vedoč, da je vendar-le res on ministerski predsednik v Avstriji. Ce bi bil imel glas grofa Taaffeja v nekdanjem meščanskem ministerstvu toliko veljave, kakor jo ima dandanes iu če bi ga bila Avstrija tedaj tako poslušala, kakor ga mora poslušati dandanes, bi bili mi pač vže zdavnej imeli svoje pravice v javnem državnem življenji, za ktere se nam je še dandanes puliti, Avstrija bi si bila pa tudi marsiktero britkost prihranila. Pa tudi nemško-liberalna stranka bi se ne bila zahomotala v labirint zmot, iz kterega se še danes ne more rešiti. Grof Taaffe je bil vže v meščanskem ministerstvu za ravnopravnost narodov, ker je bil trdno prepričan, da tista Avstriji ne bo skopala groba, pač pa, da jo bo od vseh strani podpirala. Zato pa je v zvezi z ministroma Berger-jem in Potokcyjem podpisal spomenico, ki jo je so-stavila iu vladarju izročila tedanja manjšina. Ondi je stalo zapisano: „Mi smo teh misli, da brez spo-razumljenja z narodno opozicijo napravljena volilna preosnova opozicije no bo upognila, pač pa še le zdatno okrepčala; mi mislimo, da državnega zbora ne bo okrepčala, temveč polagoma na to delala, da se bo taisti razpustil. Glede tega smatrajo si n aj s p o š ti j i vej e podpisani za svojo domoljubno dolžnost izjaviti se, da bi bila ena najnujnejih zadev vlade Vašega Veličanstva skrbeti zasporazumljenjez narodno opozicijo, da se tudi ta udeležuje skupnega dolovauja za blagor narodov po ustavnem potu. Saj tudi narodna opozicija priznava potrebo, da morajo vsi narodi Avstrije na to delati, da se Avstrija ohrani. To mnenje se bo še zdatno utrdilo, če se bodo vsi narodi ob enem vdele-ževali po svojih poslancih razprav v državnem zboru, ter se bo vsaka posamična sija v krepki jednoti cele države brez sledu zgubila."
Kdor se je od tedaj pečal s politiko in kdor se domisli, da se je vse to skoraj do pičice spolnilo, reči bo moral, da je Taaffe že pred dvajsetimi leti
LISTEK.
0 Bolgarski.
(Dalje.)
5. Vzroki cerkvenemu prepiru grško-bolgarskemu.
Desetletja že se polastuje Bolgarov veliko hrepenenje in napiranje po narodni samostojnosti, vzdi-govaje se na novo duhovno življenje. Težkega pritiskanja, stoletnega tlačenja se je ljudstvo slednjič naveličalo. Vzdignilo se je, da si pribori poprejšnjo svojo cerkveno samostojnost, ter ni odnehalo, dokler ni doseglo svojega namena. Najlepši sad teh pri-zadev je bil priklep enega dela Bolgarov na katoliško cerkev. Natančnejše razpravljauje teh razmer, kterim je sledil tako srečen dogodek, jo toraj namen temu sostavku.
Kakor smo že rekli, je bila že prve dni turškega gospodstva v Carigradu cerkvena oblast nad kristjani prodana grškemu narodu. Grki so bili pa-trijarhi, Grki so bili večidel škofje. Po tem cerkvenem gospodstvu so hrepeneli, in ko so ga dobili, so si na vso moč prizadevali, da ga razširijo, to pa
iz dvojnega vzroka. Prvič, ker so imeli priložnost nasitovati svojo lakomnost, strast, ki se je v grški cerkvi vsled kupljivosti vseh cerkvenih mest posplošila. Koj v začetku turškega gospodarstva si je moral patrijarh svoje dostojanstvo kupiti od sultana za veliko ceno. Že leta 1573 je iznašal kup 6000 cekinov, pozneje se je kupnina še zdatno poviševala, in pri tem niso všteti darovi za ministre iu cesarske ljubljence. Ko je bil patrijarh tako v službi in dostojanstvu, je gledal, da se za take izdajke odško-duje, in se je tudi, ker je od njega odvisne škofije zopet tržil, kterih vsaka mu je vrgla poprek po 4000 cekinov. Ravno tako so kupčevali škofje zopet z župuijami in službami v samostanih. Kakošni ljudje so so silili v največe službe pri takih razmerah, kako da se je ljudstvo pohujševalo, posebno pa molzlo in stiskalo, je lahko misliti. Vkljub visoki ceni so mogli škofje vendar še sijajno dvorovati.
Cerkveno svoje gospodstvo so Grki porabljevali drugič, da so izvajali svoj najljubši načrt, namreč načrt, Bolgarom pogrčiti jezik in nravi. Grki niso pozabili, da svoje dni je njih narod sedel na vladarskem prestolu v Carigradu, in za prihodnost jim ni ugasnilo še vse upanje. Zatoraj so tolikauj koprneli, da bi grškemu narodu dobili premoč na
skorootoku, Bolgarom polagoma vtisnili znamenje grške narodnosti, in po mirnem potu dosegli, česar v poprejšnjih stoletjih orožje bizantskih cesarjev ni premoglo. Da vstvarijo svojo nakano, so po vseh uplivnih mestih nastavili same Grke. Le Grki so dospevali na škofovske stolice, in ti so le Grke posvečevali v mašnike, iu le grščina je bila učni jezik v edinem semenišču patrijarhovem; in veliko raz-kolskih duhovnikov ni umelo niti jezika izročenih jim ovčic. Z grškimi duhovniki so prišle tudi grške cerkvene knjige, ki so imele pregnati slovanske. Res, slovanska bogoslužba se je nahajala le še po vaseh, in še tukaj se je zmeraj bolj opuščala.
Do srede poprejšnjega stoletja ste se ohrauili še dve bolgarski nadškofiji, med njima patrijarhat Ohridski ob jezeru istega imena v Arbanski, ki je štel 14 nadškolij in škofij. S kovarstvora in zvijačami Grkov pa so pali tudi zadnji ti ostanki staro-bolgarske cerkve 1. 1747 v žrtev. Na povelje sultanovo je bila obema nadškofijama ob enem in zadnji samostojni srbski škofiji v Peči (Ipeku) vzeta neodvisnost in vse tri podvržene grškemu patri-jarhatu.
Od tega hipa je vsaki dan rasla premoč grštva. Grščina je bila jezik omikanim stanovom in zna^'
\ . ■
v k . . .«,■>
resnico govoril in Avstrijo takošno v duhu pred seboj videl, kakoršna je v resnici dandanes. Od kar so ob drugem nastopu Taaffejevem tudi Čehi v državni zbor prišli, jo Avstrija vsa drugačna postala. Avstrija je od tedaj v resnici Avstrija, kjer so v državnem zboru zastopane vse narodnosti. Taaffe s svojim programom, pripravljenim že pred dvajsetimi leti, je še danes tu, nemško-liberalua ali kakor so je tedaj s ponosom imenovala: ustavoverna gospoda G iskra, H e r b s t in H a s n e r so pa že zdavnaj na političnem kantu.
Ideja sporazumljenja med avstrijskimi narodi je grofa Taaffeja ves čas zvesto vodila, odkar je stopil prvič pred dvajsetimi leti v ministerstvo. Že prod dvajsetimi leti bil je grof Taaffe do dobrega prepričan, da je Nenemec v Avstriji prav tako zvest domoljub in Avstrijan kakor Nemec, da so toraj prvemu prav take pravice spodobijo, kakor drugemu, ker imata oba euake dolžnosti. Tako mišljenje je bilo pa pri Taaffeju le možno, ker on kot minister ne poznd nobenega strankarstva. Kot minister grof Taaffe ni Nemec, ne Slovan, ne Lah, temveč edino le dober Avstrijan iu zvest služabnik cesarske rodo-vine iu avstrijske države. In tak mora v resnici državnik v Avstriji biti, če hoče biti na svojem mestu, če hoče vsem narodnostim pravičen biti. Da bi pa ob enem tudi vsem vstregel, na to pa niti misliti ni, kar se pri grofu Taaffeju tudi vsak dan iz novega potrjuje. Le Nemce poslušajte, kako kriče, da so zatirani, od kar je grof Taaffe njihovo roko iz našega tilnika odtegnil, s ktero so nas pritiskali.
Ta nevtralnost je pa tudi grofu Taafleju omogočila, da je mogel oziraje se na razno narodnosti avstrijske veliko več za Slovane storiti, kakor vsak drug njegovih prednikov, če tudi ni kdo ve kaj storil. Toda, kjer stoji človek pred izvolitvijo: ali nekaj ali nič, se bo vendar vsak pametno misleči za „nekaj" odločil, ker ima nado, da iz „nekaju sčasoma vendar lahko „kaj več" postane, iz „nič" pa še svoj živ dan ni bilo druzega, kakor zopet nič. Res nismo veliko dobili, zlasti če se na vse Slovence sploh oziramo, a „nekaj" vendar. Oe dobra volja ostane, bo sčasoma že „kaj več"; pomisliti moramo zraven, da le razrušiti se dd hitro vsaka stvar, a pozida se in raste pa vse le polagoma, le sčasoma. Sicer pa grof Taaffe tudi znabiti nikdar ni mislil toliko storiti za nas, da bi bilo videti, da nas ima mož posebno rad. Da bi bil pa Slovanom k zmagi in na vrhunec pripomogel, na to pa niti misliti ni in tudi sam ni nikdar nameraval, kakor tudi se mu ne dii očitati, da bi bil Nemcem kaj takega storil. Pač pa si vedno prizadeva avstrijski državni ideji k zmagi pripomoči, kar je pri konservativnih strankah bodisi ktere narodnosti-koli že dosegel, pri liberalnih pa še ne in menda tudi ne bo. Liberalni Nemci pričakujejo rešenja iz Berolina, liberalni Slovani pa iz Rusije. Avstrijska državna ideja obojih ne briga. To jih pa tudi obsojuje; ker slepota je — in sicer ne mala — da bi se avstrijskim Nemcem, rešenim po Prusiji, ali avstrijskim Slovanom, rešenim po Rusiji, pod dotičnima vladama boljše godilo, kakor se jim godi v Avstriji. Zato: Živila Avstrija; živili avstrijski vzori!
Politični pregled.
V Ljubljani, JiO. mirta. Notranje dežele.
Nemcem v Avstriji, kar je namreč š& takih, da se niso še s pametjo skregati, jelo se je vendar dozdevati, da s tako skrajno silo, kakor do sedaj, nikakor ne smejo edino le ueiaško-uarodne politike dalje vgaujati, kakor so jo do sedaj, če ne-čejo na razpad Avstrije delati. Nemško-narodni fanatiki in nespravedljivi hujskači očividno že adavnej na razpad Avstrije delajo. Kako bi se v tem slučaju Nemcem samim godilo, j,ih jako malo skrbi. Oni sicer trdijo, da bi razpad Avstrije nikakor ne bil kdo ve kaka nesreča za avstrijske Nemce, ker bi jih nemška država vsako uro z odprtimi rokami sprejela. Je že mogoče, toda kdo pa ve, ali bi jim Bismark tudi tako stregel, kakor jim streže Avstrija? Oe tudi je silno verjetno, da bi se Nemčija prav nič ne branila avstrijskih nemških pokrajin, če bi taiste slučajno k nji pripadle, vendar to še ni tako gotovo, da bi ne moglo drugače biti. In kaj mislite, da bi Slovani v tem slučaju kar križem rok gledali, kako bi se nemška ošabnost po Avstriji širila in razprostirala? Nikakor ne! Prav s tisto vstrajuostjo borili bi se proti njim z avstrijci v Prusiji, kakor so se do sedaj borili s prusjaki v Avstriji. Slovani, ki bi, recimo, v tem slučaju med Nemce v nemško državo prišli, bi no bili osamljeni, temveč bi našli ondi mnogo mnogo zaveznikov, ki že sedaj niso zadovoljni. Da se to ne zgodi, boljše je v Avstriji nekaj prijenjati in mirno dalje skupaj živeti. Da bo pa to mogoče, morajo pred vsem Nemci opustiti svoj narodni fanatizem, morajo spravedljivi in zmerni postati nasproti ponižnim zahtevam slovanskim po zadržavanih pravicah. Naše zahteve so tako zmerne in tako ponižne, da se nam lahko kar brez skrbi dovolijo iu podpišejo in Avstrije pri tein ne bo konec.
Že zopet ogledulil Kolikor je sedaj iz Galicije novic, skoraj vsaka sporoča, da so tu in tam kakega ogleduha zasledili in prijeli. Dne 7. marca zvečer prijeli so v Krakovem na kolodvoru tujega človeka, ki ga imajo na sumil, da je v ruski službi za ogleduha. Pripeljal se je včeraj z Dunajskim vlakom in se je podal takoj k trdnjavi na Kosciu-sko goro, potem pa k vtrdbinam pri Mihalovcih ob ruski meji. Po njegovem obnašanju soditi, mora mož biti iz najboljših stanov in kak višji častnik v ruski vojski. Govori nemški, francoski, ruski in angležki. Ko so ga preiskali, našli so pri njem več obrisov, načrtov in popisov, kakor tudi priporočilna pisma na jako visoko Dunajsko gospodo. Krakovsko redarstvo je zatrdno prepričano, da je to rusk ogleduh. Takih ruskih oglednhov je letos po Galiciji toliko, kakor je bilo leta 1865 in 1866 pruskih ogleduhov po češkem, Moravi in Šleziji, ki so tudi prav marljivo pota ob meji risali, trdnjave si ogledovali, ter vgodnih prelazov ob goratih krajih ua meji iskali. Kasneje, v drugi polovici 1. 1866, prišli so pa za ogleduhi Prusi sami. Kdo ve, če nas vže letos na ravno tak način ne počaste Rusi v Galiciji, kakor so nas počastili Prusi na Češkem.
Finančni odsek ogerske gospodskc zbornice je imel v ponedeljek sejo in to prav razburjeno sejo. Na dnevnem redu so imeli budget za leto 1887. Poročevalec Julij Kautz je priporočal, da bi se predlog, kakor ga je vlada predložila, uespre-menjen sprejel. „Kaj Vam na misel ne pride", pravi takoj na to Koloman Ghyczy, „le po deželi se ozrite, pa bote takoj zvedeli, koliko je ura bila. NaŠ finančni položaj je tak, da res Bog pomagaj in vendar ni v kudgetu prav nikakega sledu, da bi kaj le količkaj na bolje kazalo, če hočete sami sebi in državi dobro, vbogajte me in odrecimo vladi budget. Jaz ji nič ne zaupam." Finančni minister
stvenemu življenju, ker v šolah se je podučevalo le grški. Naposled ga skoraj ni bilo v deželi, ki bi znal bolgarski brati in pisati. Da so izražali bolgarske glasove, so se posluževali grške abecede, da-si je v to povsem neprimerna. Še v tistih malo-vaških šolah bolgarskih so vtepali grščino, in ubogi vaški otroci so se morali katekizma učiti v jeziku, ki ga niti niso razumeli. Celo slavenskim svetnikom so Grki napovedali vojsko, tako n. pr. so sv. Cirila iu Metoda zbrisali iz koledarja.
Kar pa Grke postavlja kolikor mogoče v odurno svetlobo, je še sledeče. S posebnim črtom so grški škofje preganjali ostanke bolgarskega slovstva, te njim neljube priče slavenske preteklosti Bolgarske; in zlasti so ob času največe moči, ko se je bilo ustanovilo novo grško kraljestvo (1829), ko se je narodni čut Grkom mogočno prebujal, tačas so po osnovi pričeli uničevalno vojsko zoper vse slavenske starodavnine. Bolgarski rokopis, bolgarske knjige, srečno otete požaru in vojskam, so bile zdaj žrtva narodnega črta. Tako pripoveduje n. pr. Grigorovič, ki je pred 40 leti zbiral stare bolgarske rokopise, ter v ta namen mnogo potoval po Bolgarskem, da so malo pred njegovim prihodom (1845) v sv. Jurja samostanu na Svetigori (Athos) sežgali celo grmado
slavonskih rokopisov. Vrhu tega je slišal od oče-vidcev, da so v Ksepovu v morje vrgli cel kup sla-venskih folijantov. Enako so delali po drugih krajih. V Valozediju so s staroslavenskimi pergamenti kurili peči. Viši (grški) Nahumovega samostana je velel sežgati vso samostansko knjižnico slavonsko. Ko je v samostanu Menikeon potnik prašal po slavonskih knjigah, ogledavši si grško knjižnico, so mu mogli povedati le, da so vse knjige uničene z ognjem.
Včasih so ugonabljali bolgarska pisma celo očitno. L. 1823 je zahteval grški škof Joahim od kmetov v Ceroveniji pri Berkovici, da morajo uničiti vso bolgarske knjige in svete podobe, in namesto zadnjih jim je obljubil dati podob grških svetnikov. Kmetje so bili razjarjeni, in dasiravno so bili branja nevešči, so vendar čutili krivičnost takega ukaza; toda morali so biti pokorni. Le del prepovedanih pisem so mogli škofovim očdm odtegniti, zakopavši jih v zemljo. Ko bo pozneje, v prepiru med Grki in Bolgarji, trudili so dobiti dokazov zoper Grke, so kopali na kraju, kjer so po izročilu imele biti rešene knjige, iu res so našli tamkaj OBtanke pergamentov in koščeke okvirjev.
(Dalje prih.)
in ob enem ministerski predsednik je pa rekel, U-. ni še tako slabo na Ogerskem, kakor opozicija to trdi. Če bodo gospodje tako glasovali, kakor jim je Gbyczy nasvetoval, bodo s svojim glasovanjem kabinet razbili. Kaj bo pa potlej, naj pa le tisti odgovornost prevzamejo, ki bi s svojim nasprotnim glasovanjem krizo provzročili. Kriza ob tako kočljivem času, kakor ga ravnokar imamo, nikakor ni igrača in naj si to le dobro premislijo vsi tisti, ki jo mislijo na dan spraviti. Pavel Somsich sicer tudi priznava, da je denarni položaj države v resnici nad vse žalosten, toda gled<* silno resnega položaja v evropejski politiki vendar ne gre vladi za to kredita odrekati. Pač pa bi bilo dobro, če bi gospodska zbornica državnemu zboru naznanila, da se ji to, kar je vlada sklenila, nikakor ne zdi zadosti dobro za odpravo finančne bede v deželi in da bo kaj boljšega, kaj krepkejega treba za zboljšanje finančnega položaja. Konec debate je bil pa. kakor navadno, tak, da so dovolili budget.
Vuaiije države.
Nekdo se je te dni na Dunaji pogovarjal z bolgarskim zastopnikom v Belemgradu, dr. S trans ky-j e m , o bolgarski politiki na sledeč način: „Kaj mislite o najnovejšem bolgarskem uporu in ali mislite, da bo zarad tega Rusija deželo zasedla?" Dr. Stransky na to vprašanje pravi: „ Vladarjem je bilo že nekaj časa znano, da Cankovci nekaj pripravljajo in so bili zarad tega na vse pripravljeni, kar najjasneje to dokazuje, da so upor tako hitro zadušili. Da bi Rusija sedaj deželo zasedla, ne verjamem ; obvarovati pred zasedanjem nas more pa le Avstrija." „Ali je bil Karavelov v tem uporu kaj prizadet in ali je prav, da so ga spravili pod ključ?" „Karavelov je popolnoma spriden človek, ki je vsega zmožen; nadjam se, da ne uide pravični kazni, ktero je že zdavnej zaslužil." „Ali se bo res sobranje že kmalo sošlo? Kaj bo sklepalo? „Sobranje bo volilo kneza; na Mingrelca kakor tudi na Leuchtenberžana se ne bo nihče oziral, če nam do takrat velesile ne dajo nobenega primernega kandidata, podaljšali bomo vladarjem oblast." „Ali je res, da mislijo vladarji Battenberžana nazaj poklicati ter ga oklicati za bolgarskega kralja?" „Da si vladarji in ves pošteni bolgarski narod Battenberga silno nazaj žele, je gola resnica, kakor tudi je resnica, da če bi velesile dovolile iz obeh Bolgarij napraviti jedno kraljevino, bi takoj kneza Batteuberga za kralja oklicali. Kakor je pa stvar sedaj, se je pa Aleksander odločuo zahvalil za to čast. Kraljevina bolgarska mogla bi nastati le po volji Evrope." „Kake pa so razmere bolgarske nasproti Srbiji, Grški in Rumuniji?" „Najboljše; vendar pa ua združitev balkanskih držav sedaj ni še misliti. Posebno veliko nadja se Bolgarska od Ru-munije. Rumuniji je namreč usojeno, da se bo prva Rusom po robu postavila, če bi nas mislili napasti po suhem, ter bi nas vsaj toliko časa zaslanjala, dokler bi se nas ne usmilili mogočneji prijatelji." „Kaj pa je z vojnim ininisterstvom, o kterem Turčija zahteva, da naj se izroči kakemu Rusu?" „Dokler bomo mi pri življenji, ne pride noben Cankovec ne v vojno ministerstvo in ne v ono za notranje zadeve."
Kdor opazuje nepristransko dogodke na Balkanu v dobi poslednjih desetih let, mora brez ugovora pripoznati, da se ondi narod za narodom skuša izviti Turčiji iz rok, in postaviti se na lastne noge ter da priborjeno samostalnost vsak oslobojen narod čudovito skrbno čuva in brani, kakor punčico v očesu. Rusija je tem narodom brez dvoma največ pomagala do slobode in se pač toraj ni čuditi, če je sedaj od dne do dne bolj nevoljna vidoč, kako da se ji odteguje narod za narodom, ki jih je oprostila s svojo krvijo in s svojim denarjem. Tako misli Evropa, Rusija in sploh ves svet. Balkanske državice pa, kakor n. pr. Rumunija, Srbija in Bolgarska pa zopet mislijo, da se niso zarad tega pod ruskim orlom proti polumesecu tako srdito bili na življenje in smrt, da bi z veliko težavo in smrtno nevarnostjo pridobljeno slobodo zopet temu žrtvovali, ki jih je pomagal oproščevati. Kdo ima prav? Nepristransko rečeno, da poslednji. Vsak narod, in naj bo še tako majhen, ima pravico do življenja tako zasobnega kakor tudi političnega. Iz tega sledi, da imajo tudi balkanski narodi sveto in nedotakljivo pravico do lastne državne samostalnosti, ali pa, če bi se jim bolje zdelo, do skupne zveze sorodnih si držav. Vredni so prvega kakor druzega, to so že večkrat na krvav in na nekrvav način dokazali. Bolgarom ni prav nič zameriti, če s tisto vstrajnostjo skušajo Rusiji odtegniti se kot gospodovalki v njihovi deželi, kakor so se vstrajno skušali otresti zlobnega Turka kot nestrpljivega jim gospodovalca. Rekli smo že in še trdimo, da Rusija balkanskih narodov ni zarad tega od turškega jarma oprostila, ker so kristijani, ker so Slovani in bratje njihovi, temveč zarad tega, da bi prišli pod njeno vrhovno oblast, da bi imela prosto pot do Carigrada. Rusija potrebuje Dardanele za prosto prevožnjo vojnih parnikov iz črnega v srednje morje, kjer si misli s časoma napraviti vojno luko. Za vse to treba bo pa deželA,, ki so med rusko državo in Carigradom iu to so dežele na balkanskem poluotoku. Kaj bo pa Evropa k temu rekla, ki ima nedvomno tudi besedo zraven? Lahko mogoče, da se boj ne vname zarad Bolgarije, ampak pozneje zarad Carigrada iu okolice.
Konservativna politika pridobiva si v EvrOpi čedalje več tal. Cel6 na Ruskem jela se je v najvišjih dvornih krogih, pri caru, utijevati. Nedavno prišli so namreč v vojaških krogih, ki so
bili J4'zvezi s prekucuhi, prav slučajno zaroti na sled, ki ni nič manjšega nameravala, kakor zopet tega cara umoriti. Car je sicer že od mladih nog vajen na vsakovrstne zarote na svoje življenje, toda čem bolj gre v leta, tem bolj postaja razburjen zarad tega, kar je lahko umljivo. Tudi zasled te najnovejše zarote vplival je tako nevgodno nanj, da se je od tistega časa večkrat izrazil, da za ohranenje s t a Ineg a redavEvropi ni boljše politike, kakor vzajemno postopanje s konservativno politično stranko Dunajsko in Berolinsko. Prav bi bilo, če bi se car res te politike z dušo in telesom oklenil, kajti le samo tej je mogoče Evropo rešiti pogubonosne vojske, ktera se ji že zdavnej napoveduje. Konservativna politika dala bi pa tudi Rusiji v notranjem več kreposti, kakor pa vsako drugo muholovstvo, o kterem panslavisti in njih listi sanjarijo. Konservativna politika je edina, ki zatnore svet osrečiti, vse drugo je le sleparija, ki se prej ali kasneje zgrudi v svojo prejšnjo ničevost. Sreča bi bila za Rusijo, če bi se prijela konservativne politike ; sreča bi bila pa tudi za celo Evropo in še drugi svet.
Izvirni dopisi.
S Krškega, 8. marca. Pri nas smo G. t. m. ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda za „Krško in okolico" s sedežem v Krškem. Za predsednika podružnici je bil voljen enoglasno preč. g. dr. S t e r b e n e c , dekan Leskovški, namestnik mu je gosp. dr. Mencinger, blagajničar gosp. Jazbec in tajnik g. Cernovšek, oba umirov-ljena c. kr. uradnika. — Kot ustanovniki so pristopili gg.: dr. S t e r b e n c , dr. M e n c i u g e r , župnik Ripšl, Lapajne, Cernovšek, Jazbec, Jugovic iu kaplan L e b a r iz Kri-ževega. Kot letnih udov se je že mnogo vpisalo in upamo, da bode število teh od dne do dne rastlo, ker porok za to nam je odbor, sestavljen iz samih vplivnih mož, ki bodo svojo nalogo gotovo častno rešili.
Z Notranjskega, 8. marca. Te dni sta dva
sumljiva Orijentalca beračila za nek pogoreli samostan Jeruzalemski. Njuna vnanjost ni nič posebno prijazna in prikupljiva. Moža sta zagorelih obrazov, dolgih, daleč čez ramo segajočih las, oblečena v dolge, črne halje. Enemu je poznati židovski tipus. Potovaje sta si prilastila nekoliko hrvatskih besedi. Pravita, da sta kaldejska katoličana. Imata seboj neke umazane legitimacije, toda za tako daljno potovanje nezadostujoče. Ljudje so jim dajali milodare le, da so se jih znebili. Vsekako bi bilo dobro, da bi se v Ljubljani kdo prepričal, je li prav, da se jima daje, ali ne. Namenjena sta celo do Dunaja. —• Govori se, da so orožje pri njima zapazili. — Težko, če sta res tako daleč doma.
(Posojilnica v Makolali), registrovana zadruga z neomejeno zavezo, izdala je ravnokar svoj računski sklep za tretje upravno leto 1886, iz kterega posnamemo sledeče: dohodkov je imela leta 1886 41405 gold. 61 kr., izdajkov pa 41581 gld. 80 kr., toraj vsega prometa 82987 gold. 41 kr. Udov štela je koncem 1. 1. 407, ki so imeli za 1021 gld. vplačanih deležev. Izstopil ni nobeden. Hranilnih vlog prejela je 28994 gld., izplačala pa 10844 gld. 30 kr. in je njih stanje koncem 1. 1886 s kapitalizovanimi obrestmi vred 32328 gold. 15 kr. Posojil dala je 26895 gold., ter jih je štela vseh vkup koncem leta 1886 danih 395 zadružnikom 47238 gold. Vrnjenih posojil prejela je 1756 gold. Čistega dobička imela je 588 gold. 48 kr. Razdelitev dobička predlaga se občnemu zboru, kteri je sklican na 3. marca t. 1. popoludne ob 3 uri tako-le: 1. za dijaško kuhinjo v Ptuju 30 gold. 2. katoliškemu podpornemu društvu v Celju 20 gold. 3. domačim ubožcem 20 gold. 4. 10% načelništvu 58 gold 80 kr. 5. ostanek 459 gold. 68 kr., vkup 588 gold. 48 kr. Ako se ta ostanek z 459 gold. 68 kr. pridene k izkazani rezervi 1462 gold. 77 kr., iznaša ves rezervni fond s početkom 1. 1887 — 1922 gold. 45 kr.
Domače novice.
(Češčenje sv. Jožefa) deželnega patrona Slovencev in sploh zanesljivega pripomočnika v naši katoliški cerkvi se po celem katoliškem svetu čedalje bolj razširja. Pogostoma se tudi bero zgodbe,
v kterih se je sv. Jožef tu pa tam ljudem pokazal v podobi starega častitljivega moža dušne in telesne potrebe deleč. V visoki starosti prekrasno in v resnici idealno naslikanega videli smo sv. Jožefa z božjim detetom Jezusom te dni v prodajalnici gosp. Peregrina Kajzela tu na Starem trgu v posebno lepem pozlačenem okvirju.
Sveti Jožef star častitljiv mož, skrbnih oči, iz kterih mu je brati velika odgovornost, ktere si je svest zaradi dragocenega zaklada, ki ga ima v naročji položenega, ima inteligenten obraz, iz kterega že od daleč iz nagubančenih lic odseva skrb, uboštvo in pobožnost. Obraz in roke te podobe so umotvor posebne vrste. V kakem živem nasprotji mu je pač nebeško dete, mili Jezušček; kako je živ in poln življenja 1 Iz obraza sije mu nebeški mir in rajska zadovoljnost. Podoba bi bila pri slepi ceni, ki jo ima — veljii z okvirjem vred le 15 gold. — v resnici prava dika vsake premožne slovenske hiše. Original te podobe je v Vatikanu; mojster ji je slavni B e r t i n i.
(Instalacije.) Te dni so bili naslednji čč. gg. župniki instalirani: 8. marcija č. g. Frauc Kun s tel j za Cirknico in č. g. Avgust Turek za Janče.
10.	marca pa: č. g. Matej Jereb za Dol (Št. Janž) in č. g. Janez Mervec za Stopiče.
(V katoliški družbi) je pričel snoči msg. kanonik Luka Jeran govor o lepoti sploh, najprej o lepoti po raznih dozdevkih človeških dokaj zanimivo, in potem o lepoti v ožjem ali pravem pomenu. Dovršiti hoče svojo razpravo prihodnjo sredo.
(Za domovje.) Pustne dni letošnjega leta je došla vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda poštna nakaznica iz Utovelj za 10 gld. Čudno se je hotlo dozdevati prvomestniku, kako da more s tako otročjo roko pisati duhovnik, kojemu je pri-dejanimi vrsticami bilo zabeleženo ime „Prim. Šubec" s pristavkom, naj bi se blagohotno potrdil prejem v časnikih. Družbin denarničar je tudi res prav ime „Prim. Šubec" kot zadnjega darovalca zapisal v zadnjem družbinem izkazu 28. febr. t. 1., a včeraj je pa si. kot3rskem sodu v Sežani prejela družba sv. Cirila in Metoda dopis sledeče vsebine: „UmirovIjeni duhovnik, č. g. Prim. Šubec, je za-pustivši to solzno dolino v Utovljah dne 6. marca 1887. leta volil v poslednji svoji volji družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 100 gld." Uganili ste, dragi Slovenci, vzrok zgoraj znamovanega ustavlja-jočega se peresa. S smrtjo se borečim telesom je namreč še sam pošiljal družbi dar 10 gld. isti č. g. duhovnik, ki je le nektere dni pozneje umirajoč zopet mislil na-njo ter jej volil iz svojega, morda skromnega, premoženja omenjenih 100 gld. — Njemu, ki je za večno seleč se od tod dvakrat si mislil ter želel svojemu rodu milejih dni, ohranimo v družbi sv. Cirila in Metoda časten spomin! — In še nekaj! — Ni dolgo, kar so stopile Tržaške dame za Slovenstvo očitno na dan. Neodvzetna jim je čast, da so prve med slovenskimi ženami ustanovile lastno podružnico sv. Cirila in Metoda. Te dni pa je že prejelo družbino vodstvo v Ljubljani njihov prav veliki donesek 221 gld. 18 kr. — Slovenske žene! Kadar bote mislile svojega naroda, ozrite se v duhu časih doli proti domoljubni obali Jadranskega morja.
(Ljubljanski mestni oilbor) bode jutri v petek
11.	t. m. ob 6. uri zvečer nadaljeval predvčerajšnjo sejo, da reši tiste točke dnevnega reda, ktere zadnjič niso prišle na vrsto, ker je bilo že pozno.
(Dramatično I društvo v Ljubljani.) Predvče-ranjem napovedane dramatične predstave v soboto
12.	t. m. ne bo. Z ozirom na to, da je v nedeljo čitalnična „beseda" in v torek potem „Ondričkov koncert", ukrenil je dram. društva odbor, naj se napovedana predstava preloži na nedeljo 20 t. m.
(„Priče božjega bitja") izšle so ravnokar v III. zvezku v Blaznikovi tiskarni z naslednjo .vsebino: L Olaždh in potuhi. Bog je sodil! Laž za šalo. Laž se je sama poplačala. Bodi mož-beseda. — II. O postu in mesu. Veliki petek v Parizu. Meso na veliki petek. Klobasa na veliki petek. Pečenka na veliki petek. Rojakom. Spoštuj veliki petek. Zadavil se je. Zadnji trije dnevi velikega tedna. Trije „učeniu. — III. Ne opuščaj sv. maše. Ponesrečen lov na race. Krepiln volič. Cerkev mi ne uiide. Trije trgovci. Zamujena sv. maša. Pripomoček proti samomoru. Prepozno itd.— Prav toplo priporočamo sedanjemu času jako dobro došlo knjižico vsem prijateljem nabožno-zabavuega berila. Navedenih je v njej mnogo izgledov, kako slabo je teknilo ljudem meso na postne dni, kar
dandanes izvestno ne bo nikomur na škodo, če bo bral in se po tem ravnal.
(Vabilo) k javuim popularno-zuanstvenim predavanjem, katera bodo v Novomoški čitalnic in kojih čisti donesek je namenjen za uapravo gledališkega odra. Vrsta predavanj: 1. V soboto 12. marcija: O optimizmu in pesimizmu, predava g. prof. Rajko Perušek. 2. V četrtek 17. marca: O vinskem kipenji, (s poskusi), predava g. Rihard Dolenec, vodja kmetiške šole v Grmu. 3. V četrtek 24. marca: O Novem Mestu v prejšnjih časih, predava g. prof. J. Vrhovec. 4. V soboto 2. aprila: Zgodovinske črtice o elektriki (z različnimi poskusi), predava gosp. prof. Ig. Fajdiga. — Predavanja so vselej od 8.—9. ure zvečer.
(Z Dobrne) se nam 8. t. m. piše: Ce, gospod vrednik, sodite, da bi koga zanimalo, porabite sledeče vrstice: Pri nas po osojnih krajih ni snega videti več nikjer; danes je skopnel tudi po ravnicah v dolinah, beli se le še po senčnih kotih pod višimi griči. Po vinogradih si kopače lahko opazil že predzadnji ponedeljek, to pa le tam, kjer je zemlja lahka, težjo prst prekopavajo zdaj. In da je sedanje lepo vreme pripravno tudi za sejatev, pač ni treba še le praviti.
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) Vodstvo imenovanega zavoda je te dni razposlalo uradno okrožnico št. 3 z računom za mesec f e b r u v a r i j. — Ko je hranilnica začela poslovati, bilo je določeno, da vsaki vložnik mora vsako leto svojo vložno knjižico poslati na Dunaj zavoljo tega, da se vpišejo obresti. To določilo so pa odpravili še pred sklepom prvega leta ter so vpeljali takozvane obrestne nakazuice. Te začnejo razpošiljati po svečnici. Vsled tega so nekteri vložniki mislili, da se obresti obrestujejo še le takrat, ko se znesek z nakaznice prepiše v vložno knjižico. Obzirom na to pravi najnovejša okrožnica, da se obresti na Dunaji v knjigo k glavnici pripišejo dne 31. decembra in od tega časa se obresti obrestujejo brez obzira na to, kedaj da se odpošlje vložniku obrestna nakaznica, če bi pa kdo ne hotel ali ne mogel čakati ua nakaznico, naj knjižico pošlje na Dunaj, da se vpišejo obresti. — V minolem mesecu se je 355.641 krat vložilo za 43,701.793 gl.; od tega na Štajarskem 17.429krat za 1,712.461 gl., na Koroškem 4553krat za 449.116 gld., na Kranjskem 3407krat za 373.412 gold., na Primorskem 5343krat za 785.940 gold. Vrnili so 115.188krat za 43,757.342 gld.; od tega na Štajarskem 3338krat za 944.673 gld.; na Koroškem SOOkrat za 113.945 goldinarjev; na Kranjskem 6.36krat za 104.080 gld.; v Primorji 2438krat za 894.503 goldinarjev. Od 12. januvarija 1883 do konca letošnjega februvarija bilo je 10,402.027 vlog v skupnem znesku 929,635.846 goldinarjev in 3,047,579 izplačil za 889,175.803 goldinarje, v hranilnici je toraj čistih 40,460.043 goldinarjev. — Vložuih knjižic je v prometu 561.060, knjig-čekovnic pa 11.209. — Rentnih knjižic je 8616 >v vrednosti 5,616.050 gold. — Na račun vložnikov je urad kupil in na naznačeno mu adreso odposlal vrednostuih listin za 5,491.750 gold. — Novo pošto z zbiralnico dobila sta kraja: Kresnice in Capocesto. — Neuradni del okrožnice izkazuje številke glede poštne hranilnice na Ogerskem, Francoskem, Italijanskem in Kaplandskem.
(C. kr. ministerstvo za deželno-bran) naznanilo je trgovinski iu obrtnijski zbornici, da se bode nekaj stvari za c. kr. deželno brambo iu črno vojsko potom splošne konkurence preskrbelo. To se bode zarad tega zgodilo, da bode tudi manjšim podjetnikom in obrtnikom mogoče vdeležiti se dobave teh reči. Iz razglasila c. kr. ministerstva za deželno-bran od 28. februvarija t. 1. je razvino, da bi med drugim te-le reči rado preskrbelo potom splošnje konkurence obrtnikov: 11.500 jopičev, 11.500 bluz, 15.000 plaščev, 16.000 hlač, 30.000 srajc, 30.000 gač (spodnjih hlač), 30.000 obujkov (cunj za noge), 4500 opasivnic, 16.000 hlačnih jermen, 35.000 parov čevljev, 14.000 roncev (žakljičev za kruh), 11.450 raznih tornistrov, 47.000 raznih jermen itd. Splošnji in posebni pogoji se v uradnih ureh lahko pregledajo v pisarni trgovinske in obrtne zbornice, ktera vnanjim tudi pismeno razjasnila, ako se želd, daje.
(Vojska 7, Rusom) je skoraj da — gotova. Iz prijateljskega pisma, došlega iz Krakovega v Galiciji posnamemo sledeče: Žena podčastnika 9. topniškega polka Krakovske posadke piše svojemu očetu v Ljubljano, in ga prosi, da naj ji preskrbi stanovanje za njo in družino, ker bodo morale vojaške žene v kratkem zapustiti mesto Krakov, kjer se že vse na boj pripravlja. DotiČni topniški polk je že vse dobil iz vojaškega založišča, kar potrebuje z&
boj. V Krakovem se v vojaškem življenji vse giblje, kakor bi imel priti sodnji dan. Vojaki dovršujejo in spopolnujejo dan na dan tvrdnjave okoli mesta in povsod se govori, da se v kratkem vdarimo. Mesto Krakov je dobilo v poslednjem času čisto drugo lice. Toliko iz pisma. Dunajski vojni kor dobil je ukaz, da se pripravi na odhod. V južno Dalmacijo
došla sta te dni izredno dva polka.
(Ogromno slavo) priboril si je na slavnostni veselici za Erjavčev spomenik v Goriški čitalnici med drugim kvartet Ljubljanske čitalnice obstoječ iz gg.: Pribila, Štamcarja, Puciharja in Nollija s pesmima, s kterima so nastopili še le v poslednjem trenutku. Peli so: „Lepše rožice" in „Tičicagozdna", kakor znano dve prekrasni pesni, ki vsakemu, kdor ima le količkaj čutja v sebi, globoko v srce segate.
Razne reci.
—	Posvečenje Krškega škofa dr. Josipa Kahna vršilo se bo, kakor smo že sporočili, v praznik sv. Jožefa, 19. t. m., v metropoli-tanski cerkvi vSolnogradu po ondotnem knezo-nadškofu dr. Francu Albertu E d e r - j u. Kot škofa „assistenta" bodeta Graški knez in škof dr. Ivan Krst. Z w e r g e r in Solnograški pomožni škof Ivan Haller. Prekonizacija ali slovesno potrjenje cesarjevega imenovanja po Solnograškem nadškofu bode pa v dan pred sv. Jožefom, 18. t. m., ob 10. uri dopoludne v imenovani Solnograški stolni cerkvi. Pri tej priliki bo imel slovesni govor profesor Solnograške bogoslovne fakultete, dr. Matija Kaserer. — Posvečenje umrlega knezo-škofa Krškega dr. Petra F u n d e r - j a vršilo se je tudi v Solnogradu 26. junija 1881 v pričo knezo-nadškofa dr. E d e r - j a in škofov dr. Maksimilijana Stepišnek-a in Haller-ja. Slovesni govor je imel takrat prof. dr. Jos. S p r i n z 1.
—	„Katholisches Vereinsblatt", glasilo avstrijskih katoliških družb, izhaja od novega leta sem v Lincu ob Donavi v zalogi Jan. Heindl-a na Dunaji, v vredništvu čast. gosp. Jan. M i 11 e r-dorferja, župnika v Schwertberg« na Gornjem Avstrijskem. Nekoliko izvodov tega lista pošilja se menda g r a t i s tudi v naše kraje raznim katoliškim družbam, farnim uradom, samostanom itd. Pospeševati hoče namere raznih katoliških družb.
—	Dr. vitez Arlt, dvorni svetnik, slavno-znani zdravnik za očesne bolezni, ki je zdravil
1.	1881 tudi umrlega kneza in škofa Ljubljanskega, dr. Jan. Krizost. Pogačar-ja, umrl je 7. marca po daljšem bolehanji na Dunaji 75 let star. E. I. P.
—	„Tipografia del Vaticano", (Vatikanska tiskarna). Že dolgo sem bila je v Vatikanu mala tiskarna, v kteri so delali samo trije stavci. V novejšem času pa so jo sv. oče Leon XIII. jako razširili ter kardinalu Pitra izročili glavno nje vodstvo. Tiskala bo vse tiskovine, ki prihajajo iz raznih kongregacij: okrožnice, dekrete, resolucije itd.
—	Občni zbor nemških katolikov bo letos v Trieru in sicer od 28. avgusta do
2.	septembra. Pripravljavni odbor se je že sostal; do sto najimenitnejših Trierskih katoličanov se mu je pridružilo; na čelu mu je prof. dr. Schiitz, njega namestnik pa odvetnik Miiller, tajnik prof. dr. E c k e r. Dr. Schiitz in dr. Ecker sta poznana bogoslovska učenjaka.
—	Vodjem nemško- avstrijskega zavoda „Anima" v Rimu imenovan je od presvitlega cesarja Franca Josipa I. dne 27. februvarija t. 1. dr. Franc Doppelbauer, Linški konzistorijalni svetnik in ordinarijatni tajnik. V novejših dneh se je očitno pokazal z izdavanjem spisov zamrlega Linškega škofa Franca Josipa R u d i g i e r a.
Telegrami.
Bukarešt, 10. marca. Kralj in kraljica odideta v Berolin dne 18. marca. To se smatra za znamenje, da vzburljiva vprašanja nimajo pravega temelja.
Berolin, 9. marca. Centrum se je pri glasovanju po drugem branju razcepil. Franken-stein je rekel, da večina ne bo glasovala, na kar se jo Reichensperger oglasil v imenu manjšine, da bo glasovala za septenat. Stauffen-berg (freisinnig) ponovil je svoj predlog na tri leta. Septenat se je sprejel z 223 proti 48 glasovom. 83 poslancev ni glasovalo.
London, 10. marca. Večina jutranjih listov izjavlja se jako neljubo o ruskih uradnih listih nasproti poslednjim dogodkom na Bolgarskem. „Times" pravi, če imajo ruske grožnje kaj pomena, potem bodo imele evro-pejske vlade opraviti s silno resnobnimi rečmi, o kterih se ne da reči, kako se bodo završile.
Umrli »o:
8.	marca. Pavla Goršič, irevljarjeva hči, 2 raes., sv. Florjana ulico it. 46, božjast.
9.	marca. Marjana baronovka Zois, zasebnica, 63 lot, na Drogu it. 20, otrpnjonjo možgan. — Janoz Tomazin, provoiček, 50 let, sv. Petra cesta it. 44, jetika.
V boln iinioi:
5.	marca. Janez Zaje, dninar, 28 let, jetika.
6.	marca. Jakob Praznik, gosta«, 53 let, Carciraonatoso.
T u j c i.
8. marca.
Pri Mali&u: Weiner, Goldberger, Hoffmann in Deutsch, trgovci, z Dunaja. — Janez Kramer, trgovec, iz Inomosta. — Hofmann in Jaklič, trgovca, iz Kočevja. — Mali, posestnik, s lieerjo, iz Tržiča. — Buchler, zasebnik, iz Trsta.
Pri Slonu: Karol Kolmann, vinski kupee, iz Nemčijo.
—	Srečko Lewith, potovalee, iz Nemčije. — VVunderlich in Kraus, potovalca, z Dunaja. — Janez Fischer, posestnik, iz Beljaka. — Janez Brdar, posestnik, iz Ogerskega. — Jakob Vončina, postnik, iz Idrije. — Dr. E. Berger, zasebnik s soprogo, iz Kočevja. — Janez Vesel, posestnik, iz II. Bistrice.
—	Kraupa in Inoeente, posestnika, iz Postojne. — Valontinčič, posestnik, s soprogo, iz Divače. — P. Mlekuž, trgovec, iz Starega trga. — Karol Kerševang, sodnijski pristav, s soprogo, iz Pazna
Pri Bavarskem dvoru: Gust. Kari in Jož. Spinčič, trgovca, iz Celja.
Pri Južnem kolodvoru: Fr. Sinigaglia, trgovec, iz Trienta. — Ludovik Babič, trgovec, iz Reke.
Pri Virantu: Jakob Listavc, posestnik, s soprogo, iz Iga. — Josip Sedlak, učitelj, iz Kopanja. — Franc Bode, krčmar, iz Kamnika. — Janez Kolenc, posestnik, iz Mokronoga.
Vremensko sporočilo.
G	~
g Čas Stanje	Sg
--Veter Vre in e i^S
ona7nvanift znlK'onlcra toplomera	o
opazovanja v mra p0 Colzij„	s g
j7. u. zjut.l 741 78 — 0 1 I	si. zap. megla
9.2. u. pop. 739 50 + 9 2	si. zap. del. oblae. 0-00
9. u. zvee. 738 48 + 5 6	„ jasno
"j.... >.j	..w.v....v	,w, u.v^u. ju,.
Srednja temperatura 4-7° C., za 1-9° nad nonnalom.
Dunajska borza.
(Telegraiično poročilo.) 10. marca.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka)	78 gl. 65
Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16% davka)	80 „ —
4% avstr. ziata renta, davka prosta	109 Papirna renta, davka prosta . .95
Akcije avstr.-ogerske banke . .	849
Kreditne akeije .....	280
London.......128
Srebro ..............—
Francoski napoleond......10
Ces. cekini.......6
Nemške marke . .	62
kr.
15 90
20
13 03 75
Katoliškemu podpornemu društvu	v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester
so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. čč.	gg. udje:
Mikuš Rafael, c. kr. davk. kont. v Šoštanju . .	2	gl. — kr. Solčavski farani za sv. leto 1886, po č. g. Fr.
Zdolšeku, župniku.........90	„ —	„
Ruški farani za sv. leto, po č. g. Burcarju, župn.	16	„ —	„
Erjavec Peter, župnik v Trbovljah ....	5	„ —	„
Jož. pl. Pol, kaplan v Trbovljah.....5	„ —	„
Marčink J..............10	„ —
Mastnak Jakob, župnik v Slivnici.....15	„ —	„
Dobovski farani za sv. leto, po č. g. J. Kuneju	14	„ —	„
Hribernik Jak., kaplan v Braslovčah ....	2	„ —	„
Janžek Edvard, župnik v Šmarjeti pri R. Topi.	2	„ —	„
Schellandor Alojzija, gospa.......2	„ —	„
Schellandor Ljud, uradnik v pokoji ....	2	„ —	„
Pfeifer Neža............2	„ —	„
Lampe Kari, dimnikar........2	„ —	„
Celjska fara za sv. leto........13	„ —	„
Pavlic Iv., kaplan v Galiciji......2	„ —	„
Župnija Makolska za sv. 1., po g. M. Lendovšeku	40	n	n
Ivane Martin, č. korar in dekan v Šmarji . .	3	„ —	„
BI. Mahovec............2	„ —	„
Lenart Janez, župnik v Tinjah......5	„ —	„
Župnija Artička za sv. leto............3	„ 45	„
Švinger Albin, dekan pri sv. Miki. pri Ormožu	5	„ —	„
Gmeiner Karol, župnik v Širjah.....5	„ —	„
Šmid Antonija, km. hči v Jurkloštru ....	2	„ —	„
Rom Ignac, kaplan v Št. Juriju ob j. ž. . . .	5	„ —	„
Ramor Ivan, župnik v Šmiholu......2	„ —	„
Žitnik Jora, zasebnica.........2	„ —	„
Prevorska župnija za sv. leto, po č. g. J. Vtičarju	15	„ 50	„
Klein Alojzija, vdova.........2	„ —	„
Župvnije: Uornjigrad, Ljubno, Mozirjo, Novaštifta,
Šmartno in Sinihelj polovico doneska za sv. 1.	65	„ —	„
Mikuš Valentin, mestni kaplan v Celji ...	5	„ —	„
Preinil. knezoškof Lavantinski Jakob Maksimiljan	15	„ — „ Bog plati vsem!
Blizo Ljubljane
v prav lepem kraju so ponuja duhoviiilcu v
polcojl lopo stanovanje s tremi sobami ter z drugimi potrebnimi shrambami in vrtom, čo bi zainogel in hotel kaj pomagati, se obeta tudi drugo plačo zraven. Kaj več se izve pri vredništvu „Slovenca". (1)
Poslano.
P. n. gg. udom „Matice Slovenske"!
,,Matica Slovenska" izdajo vsako loto navadno po trojo knjig. Te knjigo so broširano. Ali koliko jo vsaka knjiga veS vredna, ako je lično in trdo vozana, to vsak prizna. Posamezna vezana knjiga, ako jo količkaj lično vezana, pride mnogo več stati, kakor pa, če se jih več na jedon pot izdola. Na ti podlagi sklenil sem knjigo „Slovenske Matico", in sicor navadni format, kakor jih „Matica" izdaje, vezati v okusno trdo in lino uugležko platno po najnižji ceni kakor je mogočo. Platnice z vezanjem vred stalo bi za knjigo 40 kr. Ta vez prišla bi trikrat cenejo, nego bi se posamezna vsaj primeroma vezati dala. Da mi bode pa mogoče, platnice in vez po ti, gotovo nizki ceni izdelavatl, jo pa to, da bodem vso dela izključljivo v svoji knjigovozniei izdelal in pa, da me p. n. blag. udje z obilnimi naročili počaste!
Vez in platnico stalo bi za vso tri knjige, izdane po „Matici" 1 gld. 20 kr.
Prosim pa častite ude, da mo z naročili kmalu počaste, ter s tem pooblaste, da dobom pravo število nebroširanih pol od „Matico" in da tako moram v pravem času platnico prirejati in knjige brez zadržka izdelovati.
Naročnina na vezanje naj se direktno ntime pošlje: Ljubljana, Poljanska ccsta štev. 10, da opravništvo „Matiee" ne bode s tem mullcgovano.
Poštnina znaša do 10 milj 21 in čez 10 milj 36 kr. do pet kil teže, toraj so lahko trije naročniki skupno naroče.
V nadeji mnogih naročil, priporočam so z odličnim spoštovanjem
Ivan Bonae,
knjigovez.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani
se dobe:
upnapron
z dvema liapevama.
Drugi natis. Za mešani in moški zbor zložil
Ig. H laditik. Op. 4.
Cena 50 kr.
Ravno kar izšli 7. zvežček nemškega zabavnika „Deutscher Haussehatz" prinaša sledečo bogato vsebino: Toxt: Dor IConig der Naoht. Von A. do Lamothe. Aus dom Franzosisohen iiber-setzt von Dr. Josepli Bolim. (Fortsctznng.) — Zur Natur-gesehiehto der Zvvorgo, Riesen und Drachen. Von Josepli Dnekweiler. (Schluss.) — Die Friiulein von Ilutten. (Hessiscne Sage.) Gedieht von Ulrich von der Uhlenhorst. — Eine Fahrt diirch's Baskenland. Von Kari Kollbach. — Die Zigeuner. — VVintcrvergniigen in London. Von Dr. A. Heino. — Eino Militiirkneipe. Humoresko aus dom Kriegslebcn. Von J. T. Kujavrn. — Ein Ausflug auf das Plankcnhorn in Tirol. Von A. W. — Rundschau. — Allerlel.
Naročila na zabavnik: ..Deutscher Haussehatz" sprejema ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Naroča se lahko še za celi letnik ter velja za Ljubljano 4 gl. 46 kr., po pošti pa 5 gl. 36 kr.
I
TJiaietne
(12)
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobno operacije
zobozdravnik A. Paichel
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.