Posamezna številka 1 K. PoStnina plačana v gotovini.
Slev, 247.	V Lilij)ijaoi, v tem, dne 28, ckloDra m
lbio xi va
»SLOVENEC« velja
•to pošti n« vse strani Jugoslavije ln v Ljubljani: <n oel® leto naprej. K 13D— pol leta „ .. „ 93-— sa eetrt leta * .. „ 45'-aa en mesec „ ,, „ 13'—
Safnosemsivo celoletno K240
U3 Sobotna izdaja: e= Sa eelo leto . . . , , K 30-
ra iBOOTMStTO .
33-_
i Inserati:
| HoSof I sjrreje
_ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itn. 6/111. Rokopisi ie isa vračalo; nelranklrana pisma se ne
sprejemajo. Urada, telet itr. 50, nprsvn. itr. 328.
Političen list za slovenski narod.
Knostolpn« petilvrsta (59 nuu slrob* in 3 mm vteoka ali aje
prostor) sa enkrat ... po K B*—
poslana Itd. . . po K S*«
Pri večjem naročilu popust
Kajmanjal oglas 59/9ma K1&.
Izhaja vsak dan izvzemat po* oedeljek ln dan po prazniki, ob 5. url zjulraj.
Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun postne hran. ljubljanske št. 690 sa naročnino is M. 348 sa up,lase, avstr. In ieške 24.797, ogr. 23.511, bosn.-bere, 7583.
Prepisani program.
Volivni program, ki ga je razglasila SLS po dr. Andreju Gosarju na shodu zaupnikov v hotelu »Union«, je po naziranju nekaterih politikov iz bližine »Jutra« nekak prepis — demokratskega programa. - Jutro- poudarja, da je dr. Gosar večinoma prepisal Žerjavov programatični govor.«
Ker je dr. Gosar iste misli razvijal že tla mariborskem taboru med našim delavstvom in so bile rcsolucije ■ Jugoslovanske Strokovne Zveze« objavljene, bi morali mi, ako bi res obstojala skladnost med programoma SLS in JDS, ugotoviti, da je dr. Žerjav prepisal svoj programatični govor iz naših mariborskih resolucij. To delo bi bilo naivno, kajti med načeli naše stranke in JDS je tolikšna razlika, koii-koršna jc razlika med belim in črnim. To sicer ve že celi svet, a potrebno je, da se še enkrat stvar razbistri, da bo vsako varanjc našega, javnega mnenja izključeno in v korenini onemogočeno.
Opozoriti moramo na novo našo javnost na jasne izjave ministru dr. Kramerja o avtonomiji »v zdravem smislu«. Zahteval je v imenu svoje stranke avtonomijo, pri kateri bi imele samoupravne oblasti Slovenije odločati lc v drugi instanci in bi Belgrad kol tretja instanca imel končno in odločilno besedo v vseh zadevali naše dežele. Zahteval je za Slovenijo pokrajinsko vlado, ki bi bila odgovorna belgrajskim ministrom, ne pa ljudstvu, iz katerega naj vlada izide in radi katerega je postavljena. O pokrajinskem ljudskem zastopu za Slovenijo v njegovem programnem govoru ni stala niti besedica. Ta : avtonomija« demokratske stranke je pomenjala neprikrit strog, brutalen centralizem, ki smo ga j lahkoto tudi razkrinkali.
S to nepremišljeno odkritostjo je dr. Kramer storil svoji stranki prav slabo uslugo. Ob razpoloženju naše dežele je namreč sila nevarno, oznanjevati centralizem in vsaka stranka, ki bi sc lotila tega oznanjevanja, bi bila takoj vržena iz našega političnega življenja. Zato je morala demokratična stranka, ako ni hotela samo sebe pomesti iz politične arene, na zunaj govoriti o samoupravi. Ker se je dr. Kramer zato stvar izkazal zelo nerodnega, je vzel avtonomijo v roke dr. Žerjav. Priznati moramo, da je imel dr. Žerjav spretnejšn roko in da bi utegnilo njegovo pisanje marsikaterega polizobra/enca spravili v zmedo. Da se njegov poskus ovrže in ugotovijo na novo absolutistično-centralistič-na načela njegove stranke, hočemo vzeti
v pretres oni del njegovega programnega govora, ki razpravlja o pokrajinski upravi. Nositelj demokratske kandidatne liste izjavlja, da je njegova stranka za samoupravo občin, okrajev in pokrajin ttr poudarja: »Pri tem bomo strogo izključevali avstrijski dvotirni sistem, ki jc dopuščal, da sta državni in samoupravni aparat drug drugemu izpodjedala avtoriteto.". To se pravi: demokratska stranka zahteva sicer samoupravo Slovenije, a noče, da bi naša dežela imela svoje lastno uradnike in peleg tega še uradnike, ki jih imenuje Belgrad. Demokratska stranka odklanja odločno in -strogo , da bi na našem ozemlju centralistični uradnik in slovenski uradnik izpadjedal eden drugemu avktoriteto. Mi smo tudi ie misli in nočemo dvojnih uradnikov, ki bi se med sabo le borili in škodovali tako naši upravi. Zato smo mnenja, cla mora imeti slovensko ljudstvo svoje lastno uradništvo, da ga more nadzorovati in ga imeti po demokratičnih načelih v svojih rokah. Ti uradniki, ki bi izšli iz srede ljudstva, naj bi opravljali tudi državne posle. Edino za te državne posle bi bili odgovorni centralni vladi, v vsem ostalem bi pa dajali odgovor ljudstvu, katero bi pa tudi ščitilo svoje uradništvo proti vsaki samovolji, ki bi prišla iz cenira.
Dr. Žerjav s svojo demokratsko stranko jc drugega mnenja. V svojem program-nem govoru poudarja, da odklanja vsak načrt, ki > hoče od deželnih zborov izbranim odborom poveriti tudi vso državno notranjo upravo v pokrajini Demokratska stranka je tedaj mnenja, da bi naši uradniki nc smeli opravljali državnih poslov. Državne posle mora opravljati uradništvo, ki je odvisno od centralne vlade. Človek bi mislil, da hoče tedaj demokratska stranka na našem ozemlju dvoje vrst uradništva; naše uradništvo in centralistično uradništvo. To je pa popolnoma izključeno, ker je dr. Žerjav prosi »dv o tirnemu sistemu : in zahteva le eno vrsto uradnikov. Tako bi bili vsi uradniki naše dežele I c centralistični, od B e1 g ra d a o d v i sn i, Belgradu odgovorni. Dr, Žcr ja v gre potemtakem mnogo dalje, nego njegov somišljenik dr, Kramer. Dr, Kramer jc zahteval, da bodi pokrajinska vlada z de/, predsednikom odgovorna mesto ljudstvu belgrajskirn ministrom. Gregor Žerjav zahteva, da bodi nele deželna vlada z deželnim predsednikom, temveč vsak uradnik odgovoren in podvržen belgrajskim ministrom. V - Jutru je napisa! dne L oktobra cclo stavek, da zahteva demokrat-
ska stranka »celo glede uradnikov, ki opravljajo počel tajnika za eno ali več občin ria kmetih, da se jih prevzame v drž, štatus.</ To sc pravi, da bi po načrtu njegove stranke sedel vsaki občini na vratu eksponent belgrajskega centraiizma, ki bi nadzoroval po ukazih iz Belgrada našo občinsko avtonomijo. Če bi sc uresničile zahteve demokratske stranke, bi sedeli na celem našem ozemlju nešteti uradniki, ki bi bili neodvisni ne le od ljudstva, temveč tudi od naše vlade in pokrajinskega zbora, j Uradnik, ki bi bil podvržen centralni vladi, bi moral pač ubogati svojega gospodarja, moral bi izvrševati njegove ukaze, nc pa ukaze avtonomne Slovenije in slovenskega ljudstva. Vsak uradnik bi stal visoko nad celotno avtonomijo naše dežele. Uresničenje tega načrta pomeni smrt slovenske demokracije, uničenje zadnjih ostankov naše sedaoje avtonomije ter uvedbo naj-brcrobzirnejšega, najbrutalnejšega crn-tralizma, ki si ga more človek mislili.
Sedaj naša javnost ve, kaj pomeni "avtonomija občin, okrajev in pokrajin« v ustih demokratskih voditeljev. Sedaj tudi ve, kako lepo je prepisal dr. Gosar Žerjavov programatični govor.
Imeli smo žc mnogokrat priliko zasačiti italijansko vlado pri prav nekavalir-skem veriženju resnice. Sedaj pred pogajanji si dovoljuje slavni Kvirinal novo neiskreno in celo nedostojno zahtevo.
Njegov brzojavni urad poroča, da ne more Italija preje pričeti s pogajanji, dokler ne izpraznimo Koroške in s tem do-kažemo, da dogovore tudi spoštujemo. Formalno ima laška zahteva gotovo delno upravičenost, ker po črki senžermenskega dogovora smo obvezni, priznati plebiscitnemu ozemlju avstrijsko pripadnost. Nikakor pa nima laška diplomacija vzroka, da bi smela nam očitati kršitev dogovora ali nas pa celo'vzporediti z vladami, ki ne izpolnujejo svojih obveznosti. Vse naše vlade so narobe bile tako uslužljive napram vsem zahtevam anianie, da so vsbd tega izgubile popularnost v deželi. Italijanska vlada je zato skrajno nehvaležna, čc ne prizna nam niti lega, kar vidi ves svet in osobito sovražnik, ki pazno presoja vse ngše delo.
Očitek pa postaja direktno nedostojen, če pomislimo, kdo nam očita neizpolnjevanje pogodb. Težko je namreč na sve
tu
sila,
o 01
tako klasično tepta'a
vse dogovore ko italijanska vlada. Žc vstop v vojno jc bil zvezan s čudnim poj-
movanjem zavezniško dolžnosti. V vojni sami ponašanje, napram Srbiii in Črni gori tudi ne govori v smislu za 2ay££niško poštenost. Uničenje bivše avstro - ogrske mornarice, zasedba tuje zemlje, celo preko določil famoznega londonskega pakta ter končno uvedba terorističnega režima na nelaškem ozemlju, vse to diskvalificira Italijane kot diplomate, ki uriajo pravico zahtevati točno izpolnitev pogodb.
Čc pa so žc postali Italijani tak® pravicoljubni«, da čutijo potrebo, široko« ustno igrati sc varuhe Nemcev, potem je njih dolžnost, cla tudi sami repektirajo pogodbe. Ali so pošteni in nauče D' Annun« zija in admirala Milla ubogljivosti — aH so pa neiskreni izkoriščevalci zločinskih dejanj laških avanturistov ob Adriji.
Z gesto patrona mednarodnega prava, sc šopiri Italija in poizkuša očitati nam ne« zvestobo. Nesramna bahavost s srakinim perjem, ki more imeti za posledico le eno, da ji povrnemo milo za drago. Ker stokrat bolje ko Italijani imamo mi pravjeo vprašati, ali je italijanska vlada sploh vredna, da se pogajamo z njo, ali se v jadranskem vprašanju ne ponaša ko njen nekdanji zloglasni zaveznik Viljem II., ki je dejal, »da je pogodba samo kos ničvrednega papirja!«
Oprta na svojo realno silo io prijazno paklonjenost antanto. sc varuje Italija pred tem očitkom in nam nudi pogajanja, Kot močnejši si dovoljuje z očitkom še izzivali našo dobro voljo. Mi sprejmemo pogajanja, ker hočemo mir — ali šc vedno je pro. pala neiskrenost in hinavščina in tudi naša zvestoba pride še do veljave.
Ponosni smo na njo. ker velja Primer-ju in pozdravljamo tudi nam uipno škodljivo laško perfidnost, ker nam da silo za končno trajno zmago, Tedaj pa kviiiramo vse z obrestmi.
D.:
m m sporam«
Svalopluk Čech:
Tiran!
Bak>. ic to takoj rekel, da ne pojde. In je njegova beseda neuotekljiv zakon? Upala sem trdno, da končno vendar odneha. Naročila sem si skrivaj za svoje prihranke ljubek kostum Psyche, nailjuboc njegove mitologične postave; hotela sem ga naposled v tem kostumu izn eno eliti, prepričana, da skloni tilnik pred nežno ljubico Amorovo in pred nekim dogodkom. O, nisem poznala neupogljivosti tega tii-nika!
Kostum mu je prišel danes predčasno r roke. Razgrnil j« brezobzirno nežno tkanino in zaklical; ,Kaj to? Maskeradna obleka?«
»Da, moj kostum na današnji pies, sem rekla s priliznjeno prošnjo v očeh. toda odločno.
Ti Psvchc?
Ton leg,-i vprašanja me je rosuič».o razzalil. Zakaj sc nc bi mogla preobleči v Psycho? sem ga vprašala razdražena. Sem morda za ta kostum preokorna, nerodna, grda?
Toda pomisli vendar, da nisi več deklica. Poročeni ženi tak kostum nikakor nc p ris loja. S h cr pa sem ti rekel, ko ci prvič omenila in pozneje nekohkokrui, oa »v; pojdeva n« današnji m;<i:kcr»dnj plot;
Rekel sem ti, da imam jutri važno d'do, tj. katero se moram danes pozno v neč pripravljati, cla —«
In zakrknjenec je ponavljal v--c to prazne izgovore, * katerimi jc hotel zakriti svojo trmo in zapovedovalnost. Zaman so bili moji ugovori, prošnje, solze — njegovo kameno srce »e ni omehčalo. Odstranila sem se končno v svojo sobo v jezi in piaču. — Goto\o jc slišal, kako sem znotraj glasno obrnila ključ — sva ločena — lahko se tam pripravlja na jutrajšr.o dele do rana — jaz ga ne bom motila!
Ob teh neprijaznih mislih jc stopah mlada gospa v sobi po mehki preprog, ki je dušiia odmev njenih trdih korakov. Hi poma je obstala ob naslanjaču, kjer jc ležal vabljivo razprostrt krilati kostum Psy-chin.
Ubogi kostum!
Naj si ga shrani za prihodnje leto. jo jc tolažil Ijubeznjivi soprog. Za prihodnje leto! Kakšcu sarkazem!
Tako ravna z njo četrt leta po poroki. Vidi v njej do sedaj ono boječo učenko, ki jo je poučeval v hiši njenih staršev. 1 oda kako drugače, popolnoma drugače se jc obnašal tedaj! Bil jc seveda strog na prvi pogled. Toda izped resne maske častitljive (j;-. profesorja so s« kradli pogledi občudovanja. in teženj, pogledi zaljubljene možnosti, ki so ji odkrili n-egovo dušo veliko pepreje. kot je zdrsnilo odločilno prizna nio čez bojecV. ustnice . .. Spominja sc tega irtnotka ... Da, Psyclie, ravno Psychc mu jc razvez« 1» molčeč jezik. Biia shi -sama. -
sobi. Mladi profesor je se-.na.njol učenko i antičnim bajcslovjem in hipoma je obstal ob stavku, ko sc ljubka Psyche ?. lučjo v roki rahlo sklanja nad spečim Amoro.n, Pogledal jo je tako, da jc povesila oči in strašno zardela. Čutila jc samo svojo roko v njegovi in slišala vroč vzdih. ..'i i .« noj-krasnejša slika PsycHina, ki sem jo kdaj videl, o kateri sem kdaj sanjal. Ljubim te, sladka duša moja. In seda i? Leto je šele minulo o.l lega trenoika io iste ustnice govore, da nisem sploh sposobna, da bi predstavljala Psycho. In zakaj? Zalo, ker sem medtem postala njegova žena — nc, njegova služkinia, sužnja
Kakor rabelj mc zaklepa iu. medtem, ko se tisoči drugih srečnejših žen motajo v viru nedolžnega veselja, žareč radosti. Gotovo sc je tja pripeljala žc poslednja ekipaža, žc valovi pestra množica, plešočih, ščebelajočih, šaieeii:. sc mask v s;ollične jasni dvorapi — jaz nisem do sedaj lege razkošja okusila. Danes icm hotela iti prvič na maskeradni ples — prvič v svojem življenju! Da jc lo baje pis-.no dolgočasje, jc rekel, fn /.akni mi ga nt vsaj pokai-.ol?!
Ubogi, kostum! Bil si tkan zaman. Tvoja krasna metulja krila sc no fazpno v žarr.cm letu, nc ra/.vesele nobenega po. gleda človeškega z duhovim leskom. Ob lede m sprhne n.a podstrešju, med zaprašeno paro. locr-a nikoli, nikakor! Vsa' sa ma tc hočem videti v ^ tvoji slavi. Tcgu mi ne more zah raniti tiran.
In res mlada i?ospa nočnsi odlaga obli, k o in si oblači pi epov vdan kostum. Jc
Sprejeli smo in objavljamo kot uvaževanja vredni predlog is krogov ljudstva:
Listi poročajo, da se priči')o' neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Ali privedejo do pravične rešitve. ko smo ve.nclni v resnici še tako daleč, narazen? Italijani nameravajo pod jo riniti, na btotisočo nagega zavednega naroda ter nas odriniti od morja, da. nas gospodarsko o:-labc, — dočim zahtevamo mj svobodo za zreodreSenc
že. gotova. Vzame trin-iveri sceb.m v. cenik z. mize in ga. postavi na toileino mizico, nad katero sc leskeče na okroglem umetno izrezanem okviru veliko, kristalno-jasno zrcalo.
Resnično! V jasni plošči zrcala tre-peče divnokrafim >lika. Lebfci, z zlaioin pretkani pajčolan objendie, kakor lahen oblak vitko, zefiro"o nežno iu vendar krasno posiaVo hi za njo se gibljcta dve veliki rožnati metulji Krt ti. Vsako ima v sredi veliko, sinje oko. .in med njima se sklania nežna glavica, s katere or r-td padajo valoviti črni lasje ob podolgasfem, ljubkeiu., poldelinskctr obrazu z velikimi črnimi očmi. v katerih si blišče 'skozi roso žalit, iskre občudovanja in'radosti.
Krila dražestne P^vcl-e irepe.e.cjo čo* doviio ... Slišite1 Du-.: ■ . .. nalahno, zna^a sc piosio k stropu —- '-■!!, o1', leii! čarobna krila se liho gibljejo v v/duhu, O tiran 'am v sosednji sobi — ne. sl.ut.iJ, da jo žrtc tvojega nasilja prosta. Pelo so so-veda mogli prikovati k tebi'.; biivčeeim obročkom, tnds duša i7;umika hoji oblasti. Glej, psvthe cb>ga tu • obodna in poleti, kara n drago. ,;c ti pošlie -'ovg milostivo ta poljubček — tako — i a sedaj odp/ uino pogasi okno — že b-tini vi>o-kc n?d ' egaslinti strehami, pod zva..(Listo liebo. Seda i se spu-dim polagoma doli na bali-- \ vstopim v bliščečo dvorano. K c k -Sen ium in valovanje, kakšen št-,: t in gibanje' Ah. ah, zveni od povsod. Pestra množica rs .'.stopi ia !>r:.eč na ktiliK vonj jasmina in rož, jedvu dolikajc se 7. noi"-1
sorojake ter prosto pot na morje. Ali zapusle sedaj nevarno pot nameravanega nasilja ter krenejo na pot pravičnega sporazuma ?
Ali misli Italija, rla bo z nasilno rešitvijo jadranskega vprašanja, če se ji sploh posreči, dosegla mir? Nikakor nc Naš narod sc bo s sovraštvom, ki se ne bo dalo za-tre t i, otresal verig suženjstva, z vedno večjim pritiskom bomo zahtevali tudi za severni del države neovirano pot na morje, lako da bo vladala neprestana, neznosna napetost, ki bo pretresala ob vsaki priliki celo Evropo, dokler ne bo buknil na dan zopet grozen požar. In kaj bodo imeli od- lega Italijani? Tudi zasnovana strategična meja. jih ne bo varovala pred požarom, kajti ta ne bo posebno trdna; podminiralo jo bo naše nesrečno, nezadovoljno ljudstvo onkraj meje. Tega pa naj vendar nikar ne mislijo, da se jim kdaj posreči gospodarsko ali politična zagospodovati na Balkanu. Tudi temne spletke jim ne bodo več pomagale, za vse to je že prepozno, kajti na Balkanu se dani, posamezna plemena, odpirajo oči ter se vračajo na pravo pot. Balkan je hlap-čeval tuji politiki, a ne bo nikdar več.
Mi ne zahtevamo ~t'uje zemlje, hočemo le to, kar nam je odmerila narava in zgodovina. V spornem ozemlju med Devinom, Triglavom in Reko prebivajo izključno Jugoslovani, le mesta Gorica, Trst in Reka imajo mešano prebivalstvo, dočim je že njih neposredna okolica čisto slovenska. V Istri posedujejo Italijani le ozek pas njenega zahodnega dela. ostali so raztreseni v malem številu po nekaterih mestih. Kdo more stvarno in resno zanikati ta suha dejstva? Vsa ta zemlja je torej z njenim prebivalstvom vred v ogromni večini jugoslovanska, a vendar noče Italija te preproste resnice svetu pripoznati. Italijani imajo pač to pravico, da da Jugoslavija italijanskim naselbinam v kulturnem in gospodarskem oziru prost razvoj; to bi po pravični poti z lahkoto dosegli, ako bi se odrekli vsem drugim sebičnim, imperialističnim težnjam. Potem bi se jim ne bilo treba strastno oklepati ta-? ko strašno krivičnega načrta, da si radi onih redkih naselbin, ki se nahajajo tostran Jadrana, prilastijo našo Goriško in Primorjo ter podjarmijo ogromno število Jugoslovanov. Tudi nervozna skrb za bodočnost, za strate-gično mejo na naši zemlji, vsaj proti Jugoslaviji bi v veliki meri odpadla.
Italija se igra z neodvisnostjo Reke, mi pa bi morali stopiti pred svet z zahtevo, ki se bo vsaj nekoliko približala naši pravici do samoodločbe! Za-htevajmo neodvisno Goriško brez Fur-lanije. a z Vipavo do Nanosa, neodvisen Trst, neodvisno Istro! Edino v tej zvezi bi mogli govoriti tudi o neodvisni Reki. Vse to ozemlje skupaj naj tvori strogo nevtralno državo, v kateri bi bila oba naroda popolnoma enakopravna in ki bi nudiia enake trgovske in prometne pravice tako Jugoslaviji kot Italiji. Ta vmesna država od morja do Mangarta ter od Reke do Devina bi bila delo spoi-azuma, ki bi vsaj delno zavarovalo naše naravne pravice. Njena mednarodna zajamčena nevtralnost bi tvorila tudi za Italijo najboljšo stra-tegično mejo.
Taka rešitev bi gotovo značila za nas veliko odpoved, toda zagotovila, bi vsaj kulturno življenje našemu narodu
ter ga rešila strašnega, obupnega trpljenja. Morda jo je že kdo predlagal na mirovni konferenci, a. jo je Italija odklonila. Toda velika vprašanja počasi dozorevajo in tudi upajmo, da je vsaj delavske in trgovske italijanske kroge v Trstu in Reki že predramil mi-zol curek razočaranja iz prvotnega navdušenja. Zato je naša dolžnost, zlasti časopisja, da to misel krepko oživimo pri vseh prizadetih.
V pravični rešitvi narodnostnega in gospodarskega vprašanja bo zasidrana ponosna zavest svobode, ki bo boljše jamstvo za trajen mir med Jugoslavijo in Italijo kot mogočne gore, ki naj oklepajo zasužnjene. Ako bi bilo italijansko ljudstvo natanko pončeno o dejanskih razmerah in o naših poštenih namenih glede sporazuma,, ako bi ono odločevalo o svojih mejah, bi gotovo mnogo lažje dosegli spravo. Im-perialisti pač nimajo čuta pravičnosti in poleg tega se premnogi politiki pre-radi ozirajo na trenuten uspeh in na osebno slavo, ne vpoštevajo pa pri tem zadosti širših plasti ljudstva, ln kdo mora v zgodovini pregrehe in zmoto diplomatov prej ali slej drago poplačati s svojo gorko krvjo? Ljudstvo!
2
dsM m	las?
Celovec, 27. oktobra. »Freie Stim-men« poročajo iz Rima: V političnih krogih se glede jadranskega vprašanja in glede pogajanj z Jugoslavijo trdi sledeče; Pri teh pogajanjih se bo razvilo tudi vprašanje jeseniškega ozemlja v obojestransko zadoščenje Italije in Nemške Avsdrije, predvsem r, ozirom na železniški promet. Ti krogi zastopajo mnenje, da. po koroškem plebiscitu Jesenice morda no bodo dolgo ostale v jugoslovanskih rokah.
LDU Zagreb, 26. oktobra. (ZNU) »Narodno Djelo« javlja iz Belgrada: Po naj? novejših vesteh je pričakovati, da pride sredi novembra do pogajanj z Italijo. Trdijo, da se udeleže pogajanj na eni strani Bonomi in grof Sforza, na drugi pa dr. Trumbič in dr, Vesnič. Pogajanja se bodo vršila v gradu na Isoli Belli.
LDU Belgrad, 27, okt. (ZNU) Italijansko opravnik poslov v Belgradu, Galanti, je posetil včeraj ministrskega predsednika ar. Vesniča in mu sporočil odgovor italijanske vlade na zadnje naznanilo našega zunanjega ministrstva, da se pogajanj na naši strani udeleže dr. Vesnič, dr. Trumbič in minister Stojanovič.
LDU Belgrad, dne 27. oktobra. (ZNU) Včeraj popoldne je bila seja ministrskega odseka za zunanje zadeve, ki je trajala clo osemnajstih. V dobro informiranih krogih trdijo, da bo predložila Italija nove zahteve za podlago neposrednih pogajanj, na katere pa naša država ne bo pristala. Tako se bodo tudi sedaj pogajanja najbrže odgodila za nedoločen čas, Italija bo ponovno zahtevala to, kar poprej, namreč neodvisnost Reke in teritorialno zvezo Reke z Italijo ter da pripadela otoka Vis in Črez Italiji. Kar se tiče meje v Istri in Sloveniji, bo zahtevala Italija one meje, ki so določene v londonskem paktu.
ŽeSaznEca
Celovec, 27. oktobra. (Izvirno.) Železniški promet na državni železnici Je-senicc—Vetrinj prevzame s 1. novembrom avstrijska uprava, tako da vozi na tej progi zadnji jugoslovanski vlak dne 31. oktobra.
tal, drhti milostna Psyche k pripravljenemu prestolu.
Toda žal, da je vse to le sen! Mlada 5jospa stoji tu pred zrcalom v ječi — stoji seveda le na prstih drobnih nožic, toda te priklenja trdno k tlom neizprosni zakon teže. Toda poleg nje bdi ječar.
Bdi li še? Da, sliši šelest papirja, škripanje peresa. Grize ga li vest? Pogledam okrutneža skozi luknjico v ključavnici, Toda v tem trenutku se je ozvalo, kakor bi vpihnil luč in nastala je popolna tema. Mož jc ugasnil svečo. Kaj bo sledilo temu?
Psyche, stoječ na prstih, prisluškuje. Tcda ne sliši ničesar. Morda ekrutnež že Epi! Tidovratnež! Ni prosil odpuščanja, niti ni skušal, da bi se z njo spravil, niti ni segel na kljuko teh vrat. Seveda bi mu jih itak nc odprla, čc bi prosil na kolenih in sc kesajc butal s čelom v vrata. Ne, teh vrat mu ne odpre niti jutri, niti pojutra-rjem, nikdar! Prisegam, nikdar! Ta neusmiljeni, ledeni mož je nevreden moje ljubezni, varal je mlado, neizkušeno deklico. Siccr pa mc niti nc ljubi, ni ljubil morda nikdar! Raztrgam vezi, ki so se iz-premcnile v suženjske okove. Ni prišel! Spi! Gotovo spi. Kako, da ne slišim dihanja? Tam je jkoraj grobna tišina. Res, niti sc ne zgane, nili nc diha, Kaj, če bi šli pogledat?
Še trenotek je prisluškovala Psychc napeto. Vzela je svečnik, previdno obrnila kliuč. liho odprla vrata in sc po prstih
kradla v moževo sobo. Glej, spi tu na otomanu oblečen. Kocasta glava počiva na usnjeni blazini. Lahko bi ga umorila po zgledu junaške lzraelke in znebila bi se v trenotku brezčutnega tirana. Toda bilo bi prekruto. Glej, ima gotovo težke mučne sanje. Obraz je zastrt z žalostjo, ustne so bolestno zategnjene. Morda obžaluje svoj čin, morda se boji jutrajšnjega težavnega podjetja.
Usmiljena Psyche se je sklonila, morda bi preplašila s svojimi ustnami moreče sanje s četa spečega, toda v tem je kanila s sveče vrela kapija na njegovo roko. Mož je skočil pokonci tn si zmel oči.
»Psyche!« je zaklical presenečen, •,.Psyche!--
>Da, Psyche!« je rekla gospa, ko se je zdramila iz strahu,
Najkrasnejša Psyche, ki sem jo kdaj videl!«
»Ah, nedavno si rekel, da mi [a kostum nikakor ne prisloja.«
Seveda ne na ples, Tam bi tudi ne mogla to mitologično ulogo tako natančno izvesti — s to svečo roki — nad ležiščem ...«
-Morda nečeš reči, za Boga, Amoro-
vim ? «
. 0, vem, da nisem temu bogu niti za las podobrn, toda zdi se mi, da tukaj nekje napenja svoj zlati lok —*
-Pusti mc! Ne pomeekaj ini krila, saj uubro veš, da mora ostati ohranjeno za nrihodnic leto —*
LDU Belgrad, 27. okt. (ZNU) Regent, ki jo bil včeraj ves dan v Iiupi-novu, je snoči prišel v Belgrad in jo danes zjutraj odpotoval s posebnim vlakom v Atene. Z njim potuje tudi vojni minister Branko Jovanovič kot zastopnik vlade. Regent ostane v Atenah dva dni, nakar se vrne v nedeljo v Belgrad.
PrSnc Borghese, TiroSska in — Koroška.
Princ Borghese objavlja v milanskem »Corriere della Sera« zanimiv članek, v katerem zagovarja priklopitev južne Tirolske k Italiji in zavrača nemške ugovore proti temu in posebno predlog, naj ljudstvo samo odločuje, V tem članku opisuje Trentince, ki znajo še italijanski jezik, a so odrekli Italiji ljubezen. Piše:
»To je skromno ljudstvo, navajeno na delo, brez obzorja, udinjeno nemškemu gospodiču, pod vplivom duhovnika, ljudskega učitelja in sodnika, ki govori le nemški; skozi desetletja in stoletja, vzgo-jevano v to, da se klanja pred vsako avtoriteto, kj se smatra za nesmrtno. Kako moremo zahtevati, da bi nas to ljudstvo ob prvem našem pojavu sprejelo z odprtimi rokami?!«
Gotovo je, da se takega prizora, ko sin odklanja mater v nje lastnem jeziku ne more prenašati. Treba rešiti duše Italijanov. A, kako naj jih rešimo, dokler verujejo, da svoje izdelke morejo prodajati edino le Nemcem?! Predvsem pa, dokler mislijo, da bi bila republika ob zgornji Adiži raj vseh privilegijev, začenši pri oproščenju cd vojaške službe, in da Nemci so in ostanejo gospodarji.
Nato zavrača princ Borghese nemško zahtevo o samodločbi takole;
Kako morejo Nemci govorili o samoodločbi, ko so ljudstvo lako otopili in zbegali1?! Naj dopuste le, da bodo Italijani iz Branzola in Ladini '• z Gardena združeni z Italijo le toliko let, kolikor stoletij so bili sužnji Nemcev! Tedaj šele — zaključuje Borghese — bomo čuli njihovo voljo!
Obrnimo vse te Borghesove besede in posebno ta stavek na Koroško, Naj bi pustili, da bi bili Koroški Slovenci združeni z nami le toliko let, kolikor stoletij so jim ubijali Nemci čut za skupno domovino — potem naj bi se vršil plebiscit,
Čudno je, da pozna vsak pravico samo zase. V istih razmerah so živeli koroški Sovenci kot tirolski Italijani, isti bič je žvižgal nad njimi, ista peta jih je tlačila, In vendar so priznali pri nas plebiscit kot pravično sredstvo in se je z italijanske strani storilo vse, da je poteklo glasovanje v prilog Nemcem, na južnem Tirolskem pa smatrajo plebiscit za krivičen, ln zopet smatrajo plebiscit na Koroškem za pravičen, a za Goriško je zopet — po mnenju Italijanov nedopusten. Strašna logika je to, usodna za narode in za človeštvo, Borghese pa je s svojimi besc/hmi obsodil tudi vse ententino početje v Koroškem vprašanju.
E^ira s

LDU Varšava, 26. oktobra. (Brezžično.) Ministrstvo za zunanje posle je prejelo iz Moskve depešo, v kateri se naznanja, da jc ruski centralni izvrševalni odbor sovjetov ratificiral dne 22. oktobra med Rusijo in Ukrajino ua eni strani in s Poljsko na drugi strani sklenjeno premirje in predhodno mirovno pogodbo in da se bo izmenjava ratifikacijskih listki izvršila due 2, novembra v Libavi. Nato je zunanji minister Sapieba poslal Čičerinu brzojavni odgovor, v katerem mu naznanja, da je poljski državni zbor ratificiral pogodbo in da pride poljski zastopnik z ratifikacijskimi listinami dne 1. novembra iz Libave.
LDU Varšava, 26. oktobra. (Brezžično.) Poljska vlada je dobila uradno poročilo, da je sklenjeno premirje med Poljsko in Petljuro.
trov in ima 1,2-10.000 prebivalcev, od kato-rik jo «10.000 Poljakov, 120.000 Belorusov 115.000 Litvancev in 190.000 judov in drugih narodnosti, torej ut> odstotkov Polja, kov, 10 odst. Belorusov, D odst. Litvancev iti 15 odst, judov. V glavnem mestu osrednje Litvanskc, v Vilni je med vsem prebivalstvom (128.000) samo 2100 Litvancev. V| Grodnu je vsega skupaj samo 23 oseb iit-j vanske narodnosti, v okrožju Osamiany prido na 180.000 prebivalcev vsega skupaj komaj 54 oseb litvanske narodnosti,
Prpratun iehoslovaSke za
leto 1921.
LDU Praga, 26. oktobra. (CTU) Proračun za leto 1921 vsebuje 14.104374.650 K vseh izdatkov; od te hje 9.172,265.936 K rednih in 4.932,108.714 kron izrednih izdatkov. Prejemki znašajo 14.107,979,550 kron, redni 12.057,436.370 iu izredni pa 2.050,543.180 kron. Investicijski program zahteva 3.052,600.000 kron.
LDU Budimpešta, 25. oktobra. (TKU) Finančni minister je predložil današnji narodni skupščini zakonski načrt, ki naj bi dosegel, da se preprečijo nakane gotovih ljudi, izogniti se plačevanju davkov* Zakonski načrt prepoveduje do nadaljnje« ga izvoz vsakega nepremičnega premoženja ter prenos tustranski zahtev na inozemske račune ter nakazila vrednot nad 500 kron v inozemstvo. Ta zločin se kaznuje z ječo do petih let in denarno globo do 500.000 kron, z izgubo službe, izgubo političnih pravic in zaplembe dotičnik vrednostnih predmetov.
Ptasšarji se shajajo z vlado.
LDU London, 26. oktobra, (Brczžič« no.) Po poslednjih poročilih so se pogajanja med vlado in rugarji razvila v »-mirovno konferenco-. Odbor dclavccv je po dveurnein posvetovanju o novih vladnih predlogih sklenil, da sprejme te predloge za podstavo pogajanj,
London, 27. oktobra, (Reuter.) *-Dailj> Express..< javlja, da so zastopniki rudar, jev v resnici sprejeli pogodbo, s katero sd jim samo začasno povišajo plače. Končnoveljavno zvišanje plač je odvisno od tega, kako bo napredovalo vprašanje premoga,
LDU London, 27. okt. (DunKU) Odbor rudarjev je sklenil, predlagati rudarjem, naj zopet prično z delom. Lastniki rudnikov so sc obvezali, z modernimi napravami zagotoviti in povečati produkcijo, kakor hitro gredo delavci zopet na delo.
LDU London, 27. okt. (DunKU); »Daily Express« poroča, da so zastopniki rudarjev sprejeli pogoje, v katerih sc določa takojšnje, vendar pa ne končnoveljavno zvišanje mezd. Končna ureditev mezd ostane odvisna od povečanja produkcije.
Želainižarska stav&a v
LDU Gradec, 27. okt. (DunKU) Radi slabega kruha so danes stopili v stavko delavci južne železnice v kurilnici. Tekom dneva so se jim pridružile tudi druge kategorije delavcev južne železnice. Radi tega je promet vlakov zelo nereden. Upajo, da bo stavka tekom jutrišnjega dne končana.
LDU London, 27. oktobra, (Dun. KU) »Times« javljajo iz Carigrada, da je general Gvurand ponovno pričel ofenzivo proti turškim nacionalistom. V bližini Do-raka in kolena reke Seihun jo očistil ozemlje sovražnika.
Amerika za zvezo na«
LDU Gdansko, 26. okt. Mnogo nemških vojakov iz vzhodne Prusijc in Osrednje Notnčije prestopa litvan-Siko mejo v skupinah in posamezno. Z njimi prihaja tudi orožje in municija. Čotc sc zbirajo na gotovih točkah na Litvauskem, kjer čakajo nemški častniki, da jih povedejo potem na poljsko fronto, baje proti generalu Želigow-skemu. Dne 18. t. m. je medzavezniška komisija zasledila velik transport čet iu municije, ki ga je poslala nazaj v Nemčijo.
LDU VarSava, 26. oktobra, >Kurjer Perniiny« priobčuje statistiko osrednje Litvanslce. Po tej statistiki obsega osrednja Litvanska 33.000 kvudralijjU ki lome-
LDU Pariz, 26- oktobra. (DuuKU) V intervju s poročevalcem lista >-Liberte< je izjavil kandidat za predsedništvo Cox, da. želi, da bi vsi kulturni narodi pristopili <?vezi narodov in prevzeli obveznosti, katere nalaga pogodba zveze narodov. Pristopila naj bi ludi Nemčija, ako bi se podvrgla določbam, ki veljajo za vse narode, in ako b ipokazala svojo dobro voljo. Na vprašanje, kako misli Cox o umaknitvi ameriških zosedbenih čet na levi breg Rena kakor predlaga to protikandidat Har-ding, je odgovoril Cox: .Ako je vojna končana fizično, naj bo končana tudi legalno.«
LDU Kodanj, 26. oktobra. (DunKU) »Berlingske ndende" javljajo iz Stock holma: Novo Ministrstvo je sestavljen Ministrski predsednik je Goer. Zumin; ministrstvo je. prevzel i«rui V/rangel
Belgafski minister o perečih vprašanlih svetovne politike.
LDU Pariz, 27. oktobru. Dun. KU) Iz Tournaya javljajo, tla jc iinel tamkaj belgijski minister Van der Welde govor, v katerem je razpravljajoč o vojaškem vprašanju izjavil, da se nasproti Nemčiji kot razorožcni državi nc sme več izvajati napadalna politika. — H koncu svojega govora je obsodil boljševizem, z ozirom na katerega je dejal, da je angleško delavstvo v tem času najboljši primer zanj.
Programne misli nemškega državnega kanc9&rja.
LDU Berlin, 27. oktobra. (DunKU) — Državni zbor je danes razpravljal o pokritju državnih stroškov. Državni kance-lar Fchrcnbach jc v svojem govoru izjavil med drugim, da je Nemčija danes vojaško popolnoma brez moči. Zastopnik militarizma jc danes Francija. Francosko oboroževanje pa nima napram Nemčiji nobene-
ga pomena več. Ravnotako naj bi razorožitev Nemčije bila začetek splošnega raz-oroženja. V nadaljnjem govoru je omenjal tudi Zg. Šlczije ter poudarjal, da so sile n i delu, ki hočejo izpodkooati dogovore mirovne pogodbe. Nemci na Poljskem pa bodo ostali trdni v svoji zvestobi napram Nemčiji. Vlada bo predložila državnemu zboru zakonsko predlogo, po kateri naj bi Zg. Šlezija dobila samostojnost zvezne države. V nadaljnjem govoru sc je bavil s priklopitvijo neodvisnih k tretji intertia-cionali, pri čemer je izjavil, da se bo vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila proti morebitni državljanski vojni. Svaril je komuniste pred kakršnimikoli izgredi, ki bi bili naperjeni proti obstoječemu državnemu redu.
LDU London, 26. oktobra. (Reuter.) Truplo corškega župana bo položeno na mrtvaški oder v katedrali v Southv/orthu, kjer bo tudi blagoslovljeno. Od lu bo prepeljano na kolodvor. Namestnik župana v Corku jc došel v London z 21 mestnimi svetniki in 10 pristaniškimi uradniki.
Minil hm ia konstitnanfo.
v Krvavi pretep v »Jugoslovanski tiskarni«. »Jutro« je včeraj priobčilo sledečo dogodivščino: »v Tajen zaupni sestanek so imeli včeraj zvečer v Unionu duhovniki, ki so jili na klerikalnem zaupniškem shodu kmetje izbrisali iz kandidatne liste. Pritoževali so se nad grdo uchvaležnostjo kmetov in jezili nad klerikalno svetno inteligenco, ker se med njo ni našel niti eden, ki bi se zavzel za duhovnike, s katerimi stoji in pade SLS. Med večino duhovnikov je prevladalo mnenje, da naj se duhovuištvo pri volitvah drži popolnoma pasivno in da naj ne poseza v agitacijo, temveč prepusti volivno borbo onim, ki misljjo, da morajo zmagati tudi brez cluhovništva. Definitivnih oklepov ni bilo, pač pa so sc prepustile vsakemu duhovniku popolnoma proste roke.« — Ugotoviti moramo, da ta vest »Jutra«, ni povsem točna. Duhovniki se niso zbrali v »Unionu«, nego v »Jugoslovanski tiskarni«. Nt: tem zaupnem sestanku ko uastali težki spori in. so duhovniki sklenili, da stopijo iz katoliške cerkve in se priključijo hrvaški narodni cerkvi. Ker so se duhovnikom »prepustile popolnoma proste roke«, je prišlo do pretepa z navzočo svetno inteligenco, in je bilo 13 ranjenih. Ranjence so prepeljali v »Leoni-šče«. Zborovanje se nadaljuje v petek v uredništvu »Jutra«.
v Umetna korajža. Sijajno uspeli zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke je prestrašil liberalce, cla so na shodu celo slišali stvari, o katerih se ni govorilo. > Jutro« n. pr. poroča, da je pro{. Remec na shodu zaupnikov poročal, da bo Ljudska stranka v voli vnem boju rešila šest mandatov, če bo spretno agitiiala. Prof. Remec o tem sploh ni govoril. »Jutro« si je tc besede enostavno izmislilo. Razumljivo pa je, da si mladi gospodje okoli Jutra ; na ta način delajo korajžo. Liberalna stranka je razbita, zadnji ostanki ji silijo v razne strančicc. Dr. Žerjav je mislil, da bo s samostojno in narodno socialno politično podružnico rešil svojo demokratsko liberalno tirmo konkurza. Sedaj vidijo, on ri njegovi, cla je s tem liberalcem pogin lc še bolj zapečatil. Odtod strah in groza, iz katerega sc rodi jutrovska fantazija, Ko bi bila lc malo bolj duhovita!
v Slabo poučeni »Narod«, Sinočnji j-Narod« v članku zopet napada -klerikalce« kot sovražnike Srbov in kliče na J. .',>? rablja in biriče. Posebno ve povedati o »klerikalnem: protisrbskem hujskanju v armadi. Mi moramo »Narodu-' lc reči, da ie zelo slabo informiran o razpoloženju med svojimi lastnimi pristaši, ako nevoljo med vojaštvom in ljudstvom piše na rovaš
• klerikalcem«. Mi »Narodu« povemo, da je nevolja proti metodam Pribičeviča in Draškoviča v vrstah demokratskih pristašev pravtako splošna, kakor v ostalem delu prebivalstva. Naj le povpraša med svojimi ljudmi, kaj mislijo o postopanju z našimi ljudmi v vojski, o premeščanju na ših častnikov v MacedonijO in Staro Srbijo, o postopanju carinarnic in sploh o vseh dobrotah, ki nam jih naklanjajo demokratski mogotci. Videl bo. da padajo tu vse strankarske meje in da sc ti; zopet enkrat vsi Slovenci strinjamo. Izjemo delajo le tisti demokrati, ki imajo samo v Bei-gradu, kakoišen jc danes, priti na svoj ■strankarski ali osebni račun. »Narod . naj Ic v) rasa med svojimi ljudmi, kaj mislijo u tem strankarskem laži - jugoslovanskem patriotizmu«! Ako je »Narod« do danes res mislil, da to vsi njegovi pristaši tako slepi in gluhi, mu bodi povedano, da se zelo moli in da jc zelo slabo informiran. Taka ncinformiranost jc za vodilno glasilo demokratske stranke jako žalostno, a za si. ran k o samo nevarna. Volitve so pred durmi, a demokratski vc^ik-lji :".c np vedo koliko jc med njihovimi livdmi ura bila.
v Shod v Pečarovcih. Tu je imel g. Klekl zborovanje Kmečke zveze. Kraj lezi žc ua Goriškem, kjer še dozdaj ni bilo velikih shodov. Prvi shod je imel zadnjozimo g. Pušenjak. Ljudstva je bilo veliko. Vsi so bili. navdušeni za program K. Z. Za gospodom Kleklom jc hotel mešetailt.i za liberalno samostojno kmetijsko stranko gosp. Vojsk, potovalni učitelj Kmetijske družbe, Ljudje se seveda ne poznajo teh različnih imen. Zalo je mislil, da jih bo kaj pridobil. Komaj pa jc izdal svoje liberalne namene, jc moral na zahtevo zborovalcev govor prekiniti in zaključiti svoje predavan,c o »samostojni kmetijski stranki za Prekmurje . Kmetijsko družbo pa spravlja ta gosp, Vojsk v slabo luč in ji le škoduje. Zato pa vendar ni plačan, da bi ji odtujeval Prekmurje!
v Iz Prekmurja, Komaj je bil v torek zjutraj razglašen imenik kandidatov, že napada »Jutro- v sredo zjutraj kandidata za Prekmurje g. Pintariča Ljudevita iz Beltinec. Iz tega sledi, da ga gg. od Jutra žc poznajo. Samo ne povedo, odkod. Zato jim mi naznanimo. Liberalci so že nagovarjali g. Pintariča, naj kandidira na njihov program. Celo g. dr. Novak, znani demokratski poslanec iz Medžimurja,- je prišel k njemu, da bi ga pridobil za liberalni program, in da bi sprejel kandidaturo na dr. Novakovi podlagi. »Jutro« zdaj piše, da je pristal na »klerikalni« program, ker jc popolnoma gluh . Res jc le, cla jc bil za liberalni program popolnoma gluh. Očita mu tudi, da nc zna slovenski. G. Pintarič je rojen v Prekmurju, zna torej toliko slovenski ko drugi Prekmurci. Cc zna tudi hrvatsko-srbski kot bivši hotelir v Sarajevu, mu to nc bo škodovalo. Prekmurci pa si bodo zapomnili, da liberalci prekmurščine nc priznajo za slovenščino. Očita mu tudi, da jc > znan madžarski agitator-. Da tega liberalci sami nc verjamejo, sledi iz tega, ker so mu slovenski in medžimurski liberalci ponujali kandidaturo. S takimi noticami pa liberalni gospodje najbolj agitirajo za g. Pintariča.
v Derookrali pred volitvami popuščajo, Obzor« pretresa volivni govor ministra Draškoviča v Zagrebu in piše: Drago nam je, da tudi demokratska stranka — vsaj po izjavi ministra Draškoviča — popušča v svojem centralizmu, ki ga jc na-glasila v svojem programu. Ali je pa gosc. Draškovič samo v Zagrebu tako ublažil Pribičevičev centralizem? G. Draškovič je govoril o oblasteh (pokrajinah), ki bodo imele svoje vlade in svoje sabore. Seveda jim g. Draškovič daje bolj značaj županij-skih skupščin, a vendar je pogaženo Pribl-čevičevo načelo, ki o pokrajinah noče niti slišati, marveč hoče, da se vsa država razdeli. na županijc. Demokrati polagoma spoznavajo. da iih njihov centralizem uničuje, da vsi narodni sloji jako dobro čutijo, da jih tak-i uprava vodi v pogubo, pa zato popuščajo, a upamo, cla bedo popustili šc več. Malo po malem večina strank sprejema načelo to ko zakonodajne kakor upravne deccntralizacije, samo da eni hočejo, da se pridrži centralni upravi čim več pravic, dočim bi drugi hoteli, da bi bih.: čim jače. pokrajine. Toda v tem nc bi bilo več nepremostljivih zaprek. Glavno je. da dobe Hrvati in Slovenci v ustavi \:>a jamstva, da bo i tej državi vladala popolna plcmcuska ra^nopravnosl. Tako sc v vo-livnem boju čistijo pojmi in zdrava avtonomiji ičmi misel si krepko dela pot v konstituanto.
v Iz slranke v stranko. Kakor pi l nas »e demokratje tudi na Hrvatskem lu-ve za kmetske rokave, cla bi jih volivna povoclenj ne pokopala. Ustanovili so si podružnico pod firmo »Seljačltega saveza . ki ie jiu pred svetom »samostojne kmetska stranka. Tej stranki pa niso mogli na iti prave glave, a brez te pač ne gre. IVnmgali so si pa lahko, ker ima denio-i;j'af!-kV. umnka soma glav na pretek, Od-
stopila je Seljačkemu savezu dr. Poljaka kot nositelja kandidatne liste. Dr. Poljak je v to svrho svoj izstop iz demokratske in svoj pristop v kmetsko stranko enostavno objavil \ listih — pa je stvar opravljena, A načela, programi? Nepotrebno vprašanje, Mandati, mandati in oblast, ki jo prinese, za to gre! Ali bodo hrvatski kmetje to prav umeli?
v Vse za večji ugled države. Povodom volivnega govora ministra Draškoviča v Zagrebu spominja Obzor« tudi famozni predlog o redu in radu in pravi; »G. Draškovič' menda pač ne misli, cla bo njegov diktatorski predlog o redu in radu dvigni! državi ugled in učvrstil njen ustroj. Gosp. Draškovič jc očrtal stvar preveč ua lahko roko. Dejansko bi bil s to uredbo vsak posameznik v tej državi izpostavljen samovolji žandarjev in policijo, dejansko bi bilo popolnoma izključeno vsako politično življenje, a državna oblast in njeni organi bi mogli brez kontrole odločevati o osebni varnosti in imetju vsakega državljana. Njegova uredba je najboljši primer centralističnega absolutizma, a žalostno je, da so sc našli demokrati, ki so ploskali tudi tem izvajanjem.«
a Pašič v Novem Sad«, V nedeljo jc bilo v Novem Sadu veliko zborovanje radikalne stranke, na katerega je prišel tudi Nikola Pašič, kateremu so na kolodvoru priredili prijazen sprejem. Razširjeni mestni svet je imel sejo, na kateri so g. Pašiča imenovali za častnega meščana. Na zborovanju jc govoril g. Pašič o delu radikalne stranke v preteklosti, o njenem delovanju za narodno ujedinjenjc in o bodočnosti.
v Za kanddaturo dr. Trumbiča. Pred-sinočnjim jc bil v Splitu sestanek meščanstva, na katerem sta bila glede dr. Trum-bičeve kandidature stavljena dva predloga: Ali da so v občinah Split, Kustel, K lis in Police postavi medstrankarska lista za vse volivno okrožje. Izvoljen je bil odbor, da stvar prouči, stopi v stik s strankami in da o tem danes poroča na novem sestanku,
v Baa Laolnja za Radiča. Kakor poročajo hrvatski listi, se mudi ban. dr. Lagi-nja te dni v Belgradu, da bi izposloval za Radiča pomiloščenje in le-temu tako omogočil, da s:c vdeleži volivnega gibanja in volitev.
v Kandidatura dr, Potočniak?. Bivši podban dr. Franjo Poločnjak priobčuje v zagrebških listih izjavo, v kateri navaja, da odstopa, od kandidature nad strankarske skupine v Primorju zato, ker kandidira poleg njega še druga nadstranska skupina, ki .jo podpira bivši Jugoslovanski odbor. Dr. Potočnjak je mnenja, da je la kandidatura naperjena proti njegovi osebi, pa zaradi tega odstopa od kandidature.
v Fronkovski pokret v Liki, Narodni Politiki« poročajo iz Like o razmahu frati-kovskega gibanja; Frankovska gospoda in bogatini so vrgli v volivno borbo ogromna denarna sredstva. Njihovi agit >-torji se vozarijo v njihovih kočijah, goste sc pri njih, a. listnice so jim polne novča-nic prav kakor bi se bili vrnili časi, ko so se s stotaki kupovali glasovi. Ljudstvo slepe s samostojno Malo Hrvatsko — brez j Srema, Bosne, vzhodne Like, Dalmacijo, Istre in Primorja — Hrvatska štirih županji. Sklicujejo sc na Italijane, ki da z gotovostjo računajo s Frankovo in Saksovo akcijo. Treba le počakati na dan 28. novembra, potem bomo videli! Na ta način so premolili mnogo Hrvatov. Frankovski prvaki čim dalje više dvigajo glave in odklanjajo vsako kooperacijo. Kdor jih vpraša za kulturno točko njihovega programa, izjavljajo, da so pripravljeni podpisati re-vers. da bo trojica njihovih kandidatov za krščansko kulturo v novi državi, četverica pa za odkrit liberalizem! Dopis zaključuje; Frankovska imena bo beležila hrvatska zgodovina s črnimi črkami, ker so oni tudi v novi državi — grobokopi hrvat-stva.-<
-■- Načrt vstave »Narodna Politika j javlja iz Belgrada: Ministrski svet je ua-| rocil ministru za konstituanto, naj izdela načrt ustave, ki bo predložen konstituanti. Menijo, da bo minister prihodnji teden gotov s svojo nalogo.
Volitve na Koroškem sc bodo vršile, kakor pišejo dunajski listi, šc-lc za-j četkom prihodnje pomladi,
—	Iz Prekmurja. Na prebivalstvo je ugodno vplivalo, da £-e je iz provizo-r i enega komisarijata no pravilo defini-livno okrajno glavarstvo. Madžarom so imeli v provizoriju še vedno podporo za svoje upanje, da bi jih prišel Horthy odrešit. V Sombotelju so madžarski agitatorji kazali monošterskini Slovencem tablo z napisom SHS, kar jim znači Siess. Ilorlhv, Siesa! t. j. 2liri se, Ilorthv, zuri! (da. prideš odrešit prekmurske Slovcnce).
—	Pojasnilo. »Slov. Narod.. kakor tudi njegov tovariš »Jutro« se zadnje čusc zopet večkrat zaganjala v Gospo-
darsko komisijo ter bivšega in sedanjega predsednika, Remca in Ogrin.?.. češ da sc blago oddaja le pristašem SLS. Večje množine blaga se oddajajo le pri sejah, kjer so zastopniki raznih korporacij, in kjer so gotovo tudi pripadniki raznih političnih strank. Ti bi so gotovo upirali, čc bi se blago oddajalo le pristašem ene stranke. Sicer pa se še nikdar iz ie strani ni utemeljevala od kogarkoli iz članov komisijo niti ena prošnja za oddajo blaga. Načelnik komisijo ali vodja ima le neznaten samostojni delokrog pri oddaji blaga. Ker nima nikdo od teh, ki vsak dan prihajajo radi oilclajo blaga v manjših količinah v urad. zapisano na čelu, kateri stranki da pripada in ker predsednik Ogrin tudi ne more vedeti, kateri obrtniki da so pristaši njegove stranke, je, to natolcevanj« zelo neumestno. Da .so pa dopisnik nekoliko potolaži, bomo' -ob priilki, ko bo več časa, pojasnili, katere stranke pristaši so dobili več blaga; če bo to komu neljubo, ne moremo zato. — Ogrin, ta-časni načelnik gospodarske, komisije.
—	Koledar K. T, D. za 1. 1.921 bo jutri v c.cloti izgotovljen in sc prične razpošiljati p. u. društvenim članom.
—	Samostojen razgrajač obsojen. Samostojni Franc Košenina jc na občnem zboru Kmetijske podružnice v Sori razgrajal in žalil našega predsednika podružnice in krajnega šolskega sveta g. Fr. Mlhovca. Okrajno sodišče v Škofji Loki jc prisodilo temu samostojnemu razgrajaču en dan zapora in povračilo pravdnih stroškov. Samostojna olika jc bila. zopet enkrat kaznovana. France Košenina jc bil žu dvakrat, predkaznovan, enkrat na pet mesecev radi pretepa, enkrat pa radi prepovedane igre, kakor se je pri tej priliki ugotovilo pri sodišču,
—	Pevski odsek izobr. društva na Črnučah priredi v nedeljo, dne 31. oktobra koncertno produkcijo, ki jo dirigira st. iur. Stanko Vurnik. Produkcija bo ob 3. uri pop. v prostorih Društvenega Doma z naslednjim vzporedom: 1. Schv/ab: Še ena; 2. Adamič: Vasovalec; 3. Schwab: Dobro jutro; 4. Prochazka: Moč ljubezni; 5. Pre-
' lovec; Jaz bi rad rudečih rož; 6. Andel: j Igra kolo; 7. Prochazka: Pomlad; 8. Ada-| mič: Večerna 1; 9. Andel; (J jesenske du-j gc noči; 10. Aljaž: No straži.
—	Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredev. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti jc iskalo v preteklem tednu od 16. do 23. oktobra 1920 dela 263 moških in SO ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 164 moških in 63 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 149. Promet, od 1. januarja do 23. oktobra 1920 izkazuje 24.153 strank in sicer 10,322 delodajalcev in 13.331 delojemalcev. Posredovanj sc jc izvršilo v tem času 6559. Dela iščejo: Pisarn, moči, stavb, in strojni ključavničarji, kolarji, peki, mlinarji, mesarji, irg. sotrudniki, sotrudnice, kovači podkov. in za orodje, krojači, šivilje, čevljarji, dninarji, dninarice, natakarice, služ« kinje, vajenke, vajenci itd. V delo se sprejmejo; Hlapci, poljski delavci, dekle, drvarji, zidarji, tesarji, mizarji za mešana cieia. pohištv., modelni, strojni mizarji, livarji. ključavničarji, železostrugarji, koii. kovači, strojarji, vzgojiteljice, služkinje, kuhaiice, sobarice, vajenci, vajenke itd.
—	Državna posredovalnica za delo, osrednji urad v Ljubljani objavlja; Pri drž, uradu za delo sc zgla.ša zadnje dni izredno mnogo beguncev s Koroškega, ki so morali vsled nemškega terorja zapustiti svoje kraje. Navadno so brez vsakih sredstev in sedaj nujno prosijo za delo, da sc rešijo vsaj največje bede. Po večini so to nekvalificirani delavci, ki prosijo zaposlenja v večjih skupinah pri večjih podjetjih. Vsa podjetja, Iri bi mogla te delavce vsaj za neka.i časa zaposlili, se nujno naprošajo, da prijavijo to z navedbo pogojev ljubljanski ali mariborski podružnici »Državne posredovalnice za delo-.
—	Organizacija občinskih uradnikov Hrvatske, Slavonije Jn Medjimiirja naznanja, da no bo ustavila dela, kakor jc sklenila, ker bi to v tel) časih imelo nedogledu« posledic,- na naše javno in upravno življenje. Kraljeva deželna vlada v Zagrebu sprejema to izjavo z velikim veseljem na znanje,
—	- Prebivalstvu ljubljanske okolice!
Dne 2. novembra f. 1. ob 15. uri (3. uri popoldne) ,;c bo razstrelilo ob Savi približno južno vasi Sv. Jakob in severno vasi Sne-berje 2 topovske cevi. Da sc preprečijo nesreče vsled eksplozije nastalih drobcev, kakor tudi, da sc ne vznemirja prebivalstvo Ljubljane in okolicc, čast mi je uredništvo prositi, da lo v cenjenem listu razglasi. — Zastopa upravnika: kapetan II. ki. Ant. R. Sablačan.
—	Pozor, lesni trgovci in producenti! Vsi lesni trgovci in producenti, kateri imajo les \ koroški plebiscitni coni A in bi hoteli vsled izida plebiscita les odpeljati v Jugoslavijo, se poživljajo, da pošljejo nemudoma natančen sc/uam lesa (desk, tramov v. m l in kie se isti nahaia. Odseku y.:r
lesno industrijo (Zveza induslrijcev v Ljubljani). Vladni komisar pri Odseku za lesno industrijo Zveze industrijccv v Ljubljani bo radi odvažanja lesa interveniral pri plebiscitni komisiji v svi' o, cla se ne b.o delalo težkoč pri odvo^i istega. Ker je zadeva zelo nuji*a, se zainteresirani poživljajo, da dopošlje; prijave za gotovo do dne 5. novembra t. 1.
—	Jad^auska banka. Upravni svet jc gosp, Rola.ida Kussa, višjega uradnika in revizorja, imenoval za centralnega pro-kurista.
—	Živčne bolezni. Profesor Krafft-Eting na Dunaju, sloviti raziskovalec na polju zdravljenja živčnih bolezni, je do-gual, da učinkuje »Franz Josef - grenčica« žc po malo minutah in sc lahko zavživa.
—	Kompleten telefon v dobrem stanji- kupi takoj invalidski oddelek poverje-nišiva za socialno skrb.
—	Ogrizen iant. V deželno bolnico sc fc prišel zdravit radi težke pokvare 15 letni sin gostilničarja Ivana Ramovža iz Stožic št. 51, katerega jc pred dvema mesecema popadel ob t-isu pasjega kontu-maca pes I, Buzzolinija Iz Stožic.
i; Poziv, V p«t k, n c 29, okt. praznujemo drugo obletnico našega narodnega osvobojenja. V ta namen se daruje ta dan ob 10. uri v stolnici sv. Nikolaja slovesna spominska služba božja. Mestna občina bo t krasila svoja poslopja z narodnimi zastavami ter \abi vse hišne posestnike in vse prebivalstvo, da store enako.
lj Predavanje v Rokodelskem domu. Danes ob 8. uri zvečer bo predaval v Rokodelskem domu g, dr, Kržan. Predavatelj bo obravnaval tvarino, ki bo jako zanihala mojstre in pomočnike. Po predavanju bo vpisovanje v strokovne tečaje, ki se bodo vršili v Rokodelskem domu.
lj Krapeževi vozovi. Od »Gospodarske komisije« v Ljubljani smo dobili sledeče pojasnilo: Gosp. Krapež se v »Slov. Narodu« pritožuje, da mu je gospodarska komisija zaplenila na prav nelep način več vozov. Stvar pa je sle-ideča: Policijski organi so pri nekem pogonu v Mestnem logu naenkrat dobili v neki šupi več vozov, ki so bili vsaj nekateri vojaškega izvora ter so to naznanili Gospodarski komisiji. Leta jc poslala svoj organ na lice mesta. Ker so bili vozovi res sumljivi, so se v navzočnosti g. Ivrapeža zaplenili. Gosp. Krapež mesto, da bi dokazal, da so vozovi njegova lastnina, jc po svojem pravnem zastopniku vložil priziv na direkcijo plena v Belgrad. Če se torej ni liotel ponižati, da bi sc h komisiji potrudil, in mu je bila krajša pot v Belgrad. naj čaka rešitve, dokler ne pride. Sicer sta pa dva voza med šestimi sigurno last bivšega, erarja, en voz našega domačega izvora, pa jo bil svojčas ukraden na dvorišču g. Bin-derja.
lj Služba stalnega šolskega sluge j c razpisana na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Natančneje je razvidno iz Uradnega lista št. 123.
lj Onesnažena hiša. Hišo Franca Ži-vica na Rimski cesti št. 17 so onesnažili neznani zlikovci s tem, da so z rdečo oljnato barvo napravili več ničel in križe v 20 do 30 cm visokih.
lj Moka za krmo. Mestno tržno nadzorstvo bo razprodaialo v sredo, dne 3. novembra med 8. in 11. uro v Mahrovi hiši večjo množin« zaplenjene pokvarjene krušne moke. Vsaka stranka dobi samo 1 do 2 vreči.
Dr. Korošec dosegel bistvene spremembe finančnega zakona.
Belgrad, 27. okt. Med železniškim ministrom dr. Korošcem in finančnim ministrom dr. Stojanovičem jc došlo v soboto do spolu. Dr. Korošec jc zahteval razne spremembe finančnega zakona. na katere pa minister Stojanovič ni hotel pristati. Končno je med obema ministroma došlo do sporazuma. Minister Stojanovič je sprejel nekatere spremembe finančnega odbora. Po teh izprememba li bodo davek na vino plačevali samo konsumenti. Trošarina na mošt od sadja se popolnoma odpravi. Žganjekulia bo prosta do 6 izlivov v malih, in do G izlivov v velikih kotlih. Zemljiški davek se zniža povsod od \ kratnega iznosa na trikratni iznos. Eksistenčni minimum se določi na letnih 4800 kron. Od električnih žarnic izpod 10 sveč sc ne plača ničesar. Od olja se trošarina ne plača ter se tudi ukine davek na kvas. Zakon o posebnih davčnih povišanjih v Sloveniji se ukine. Najvišje finančno sodišče za Hrvatsko, Dalmacijo in Slovenijo bo v Zagrebu.
LDU Belgrad, 27. oktobra. (Uradno.) Ker so odstranjene težkoče, radi katerih je g, Kosla Stojanovič predložil ostavko ko' finančni minister, je finančni minister umaknil ostavko ter je danes prisostvoval ministrski seji.
SMRT GRŠKEGA KRALJA,
LDU Belgrad, 27. okt. (ZNU) Smrt grškega kralja je zbudila žalost v vseh političnih krogih naše prestolicc, Tukajšnji grški opravnik. Diamandopulo jr- bil včeraj dopoldne pri ministrskem predsedniku, dr, Vesniču, da mu osebno sporoči tužno vest, Naša vlada je odposlala takoj sožalno izjavo grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu, isto ie storil tudi predsednik narodnega predstavništva dr. Stanojlo Vukčevič.
LDU Pariz, 27. oktobra. (Havas.) Grški poslanik v Parizu Ropianos je glede smrti Jrškcga kralja izjavil nekomu časnikarju nastopno: Grški kralj je imel nek > j psov pasme .-bulldog-, ki jih je -vedno jemal s seboi na izprehod. Kralj sc jc sprehajal navadno do male hišice, v kateri jc stanoval grajski čuvaj. Ko jc šel kralj mimo stanovanja višjega upravitelja, ki je služboval žc za kralja Jurija, sta naskočila oba psa opice višjega upravitelja, ki so sc zabavale na trati. Kralj je posredoval, pri čemur ga je eua opica ugriznila. Po treh dneh so se pokazali pri kralju sledovi za-strupljenja.
POTOVANJE REGENTA V ATENE.
LDU Belgrad, 27. oktobra. (ZNU) — Nj. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander jc odpotoval s posebnim vlakom v Atene, da prisostvuje pogrebu pokojnega grškega kralja Aleksandra. Kraljevsko vlado bo zastopal pri tej žalostni svečanosti minister za vojno in mornarico general Branko Jovanovič. Predsednik ministrstva dr, Vesnič jc spremil visokega potnika zjutraj na Topčidersko postajo.
LDU Belgrad, 26.' oktobra. (Uradno.) Danes ob 19. je Nj. Vis. regent prestolonaslednik blagovolil podpisati ukaz, s katerim se na podlagi*člena 53. ustave za kraljevino Srbijo pooblašča vlada, da ga za časa bivanja izven domovine zastopa v izvrševanju kraljevskih dolžnosti,
LDU Belgrad, 27. oktobra, (Uradno.) Nj. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander je podpisal ukaz, « katerim je za zastopnika ministra vojne in mornarice za čas njegove odsotnosti določen predsednik ministrskega veta dr, Milenko Vesnič.
ukaz ministra za vero, s katerim se določa, da so volivni zbor za volitev pa-trijarha srbske pravoslavne cerkvc sestane v Belgradu v saborni cerkvi dno 12. novembra.
POVIŠANJE OROžNlšKIH PLAČ.
Belgrad, 27, oktobra. Orožnikom v Srbiji in Črnigori se poviša mesečna plača za 350 dinarjev, za vsakega družinskega člana dobijo po 4 dinarje na dan, Orožnikom preko Save se povišajo plače mesečno za 300 dinarjev, za vsakega družinskega člana dobijo po 3 dinarje na dan,
STAVKA V OSJEKU KONČANA.
LDU Osjek. 27. okt. (ZNU) Včeraj opolnoči je prenehala generalna stavka. Delavci so sc vrnili na delo ter so listi pričeli zopet izhajati. Aretiranih je bilo več delavcev, ki pa so medtem že izpuščeni na svobodo. Mir se ni nikjer kalil.
POLJSKA IN MALA ENTENTA.
LDU Dunaj, 21. oktobra. Neue Freie Pressc poroča, da pristopi Poljska k mali ententi.
TAKE JONESCU V VARŠAVI.
I.OU Dunaj, 27. oktobra. Take Jcm.--scu jc dospel v Varšavo.
ADMIRAL MSL-LO
LDU Split, 27. oktobra. (ZNI ) Admiral Millo je bil poklican v Ritn in je v ponedeljek odpotoval,
SESTAVLJANJE NOVE VLADE V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 27. oktobra. Danes ie imel posvetovanje krščansko-socialni dr-žavnozborski klub glede sestave nov- vlade. Sodi se, da bo na vsak način do?lo do koalicijo med krščanskimi socialci in Velc-nemci.
PREUREDITEV CARINE V AVSTRIJI
LDU Dunaj, 27. oktobra. Avstrijska vlada se bavi z načrtom preureditve carinskega sistema. Avstrijska vlada namerava v bodoče zahtevati plačila za vso carino v tujih zdravih valutah.,
PONESREČENA ŽELEZNIČARSKA STAVKA V RUMUNLII.
LDU Bukarešta. 27. okt. (Damian) Po socialnih demokratih na 20. t. m. opolnoči proglašena železničarska stavka se je popolnoma ponesrečila. Del železničar,skega osobja je stopil v stavko že 19. t. m. Vlada je odredila mili-ta.rizaci.jo železnic ter so se danes vrnili že skoro vsi železničarji na delo. Vlada jc posaprla vso socialistično voditelje. Postavili jih bodo radi zločina proti varnosti države pred vojno sodišče. Obsedno siauje ostane tudi nadalje v veljavi, ravnotako cenzura, ki je vpeljana po vsej državi.
KOMUNISTIČNI ZAROTNIKI PRED SODIŠČEM.
LDU Bmlinipašta. 27. okt. (DunKU) Kazensko sodišče, določeno kot preki sod, je razpravljalo o zadevi komunističnih zarotnikov, ki po razširjali komunistične letake, poslane od dunajskih emigrantov. Železniški sprevodnik Josip Lacher je bil obsojen radi zločina proti državi na vešala, strojevodja Goeroeg pa na 13 letno ječo.
novice.
r Žalosten spomin. Pri ustju reke Dc-laware sla ujela — tako poročajo ameriški listi — dva železniška usliSžbenca rešilni pas z ladje »Lusitanija-.'. Ves jc bil pokrit z morsko travo, ker je že pet let. ležal v r.orju t. j. od dne, ko so Nemci •/•Lusitanijo« torpedirali ter pokopali ž njo vred več kol 1000 ljudi v morske globo-činc. Na pasu so se še držali dolgi plavi lasje mlade ženske, ki sc je hotela na njem rešiti.
r V eni uri iz zrna kolač. V 55 rni-
nutah je bila na polju stoječa pšenica, pretvorjena v kruh. Harry Ruff, predsednik mlinarskega društva v Cham-belu v Ameriki je šel na polje, kjer je farmar žel pšenico. Vzel je dve meri uprav požetc in omlačene pšenice, jo peljal v svoj mlin in zmlel; moko jc nemudoma peljal domov in ženka mu je spekla iz njo kolač. Vse to je trajalo vsega, vkup samo 55 minut.
r Brezžičen brzojav godba. O brezžični telegrafiji kakor o godbi v vzduhu piše inženir ameriškega. MarConijevega društva. Ves je navdušen po njenih uspehih in očaran z njeno tehniko. To so vam zvoki vseh tonov od najfinejšega do naj-jačjega. Uradnik brezžičnega brzojava sedi v svoji celici, edin človek na ladji, ki je spojen z ostalim svetom, V zraku pojo gosli, tresejo se zvoki flavte in včasi kakor bi zabučal ves orkester, V dalji 5000 km je slišati odmev basovega glasu brezžične postaje iz Honolula, ki aajc ladjam okoli otoka časnikarska poročila. Poseben -. tisk pa tvorijo človeški glasovi iz tc nevidne mreže. .Glasovi so slišijo glas-
neje, kakor iz navadnega telefona. Včasi se začuje tudi bojazljiv šepet, ki kaže, da je kakšna ladja v največji nevarnosti. V večdnevni razdalji od San Frmciska jc mogoče slišati brezžično poročilo vseh ladij, ki plovejo tam, v istini koncert v zraku.
r Razmere v Palestini. Zadnji nemiri v Palestini, pri katerih je tekla kri, so nastali zbok tega, ker imajo do-šli Žid je razne ugodnosti pred domačim prebivalstvom. Sebična Angleška jih varuje in podpira. Židovsko vprašanje je v Palestini jako zapleteno. Krščansko-izlamski odbor prosi, da bi t\oriIa Sirija od Tavra pa do Rafaha — torej tudi Palestina — ono samo deželo. Obenem prosi, da bi uvoz Židov v Palestino prenehal. Prebivalstvo je krščansko, islamsko; zidov je pa samo 9 >o. Vsi katoličanje, ujedinjeni Grki in vnohamodani zahtevajo neodvisno, svobodno Sirijo. Boj za mandat nad Sirijo vodi Amerika, Angleška in Francoska. Francoska jc imela tam dlje časa protekiorat nad katoličani ter jc dosti žrtvovala za svoje zavode. Podoba. je, da ima Angleška že v svojih rokah Palestino iu da je ne be več izpustila iz rok. Francosko to hudo boli in dela na vse načine, da bi prišla do prejšnjega, vpliva, ob katerega je prišla vsled ločitve cerkve od države. Delat i iz Palestino narodno »židovsko ognjišče«, je zelo nevarno, zakaj vzhodno prebivalstvo pri svoji vročekrvno« t ti se da lahko razvneli proti varovanim Židom.
r Židi« in holjšcvikt. Olomuški -Pozor pojasnjuj« zakaj podpirajo ži-!je komunizem. »Samo za to. ker sc boj" za svoje zlato zaklade. V 50 letih pred lotom 1910 «o st nakupili žldje v mora.vsk.ib mestih za 20 miljonov kron poslopij ler zemljišč za 10 milijonov kron predvojne veljave. Na kmetih v ogr^kogradiškem okraju so imeli židje od 25 žganjarnic 20 žganje toče v v svojih rokah. V Brnu je biio izmed 1092 najboljših obrtov 148 v čeških, 278 v nemških ter (569 obrtov v židovskih rokah, ŽMjo hočejo, da jim komunisti ohranijo imetje prav tako kakor na Fusovskem«,
r O PHand'.j, krutem cerkvenem nasprotnika, francoskem ministru, se pripoveduje, da je bil krčmarjev sin. Kakor odvetnik je bil zaradi goljufije obsojen na dva. meseca težke ječo, na 200 frankov globo, vsled česar .i« prišel ob advokaturo. Pozneje jo bil iz Pariza izgnan. ALi postal jo socialni demokrat in urednik. Pisal je strupene članke proti vladi in armadi. Bil je izvoljen za poslanca, iu kot takšen jo postal pravosodni minister (!) ter 21 julija 1909 ministrski predsednik.
Prosveta.
pr Ljubimkanje. Igrokaz v treh d.<?.jč»niiE, Spisal Arthur Schnitzler. Prevel M. Skr-binšek. Režiser O. Šcct. To delo sicer igrajo po vseh nemških odrih, pisano jc vendar najbolj za Dunajčane in zdi se, da je zalo šlo pri nas mimo brez pravega uspeha* Vrednost lega igrokaza leži v posebnem dunajskem okolju, ki je izraženo v lastnem dialogu in nagnjenju do intimnosti, fabula pa jc dogodek, ki je v velikem mestu mogoč in verjeten. Tu je Dunaj prejšnje dobo, ekstrakt vseh narodnosti, ki ustvarja ljudi konciliantnosti v vsem, kar je človeškega. V tem ozračju utonejo ljudje od zunaj in postanejo aktivni, avtohtoni pa v svoji tradicionalni praktični romantičnosti pasivni. Njihovo življenje ima tudi od najbolj raskavc si rani s-voj lesk, ker jc polno čustvenosti, potopljeno v lepo, svetlo preteklost, kjer je nemoteno živela poštenost posebne vrste; malenkosti so tem ljudem velike in lepe, ker žive sami nezavestno v velikih okoliščinah, pa, naj so premožni ali ubogi, Muzika tridelnega takta jim je vse, ker ie njih nagne ni e fejaško, zato pa Dunaj v literaturi še ni rodil evropskega človeka in GriJlparzer sa v Nemčiji ni velik. Taki so ljudje Schnitz-lcrjcve drame, Lahkoživost, ki ni slučajnost značaja, temveč prepričanje, iu živ-Ijenski nazor, se sredi vrtinca prebudi, znanje golega imena, ki zadostuje za najgloblje intimnosti, postane tragično za vso euakovredno okolico. Dogodek, krut kot strela udari, a pri tej grozni luči vidiš isto perspektivo v bodočnosti, ker udari lc na živce taki); ljudi kot sta Teodor in Mici, Schnilzlerja bi imenoval v načinu izražanja nc. cga Grillparzerja; Seže v življenja gibala, pa nikdar dovolj globoko do čiste človečnosti, nikdar tako, da ne bi bil sentimentalen. Ta tragika je slučajna, mimogrede naslonjena na ctos in jc v vsej svoji solzavi krutosti osladna. Fric Lobheimer je v svoji ljubezen aktivnosti nepreračunljiv, zato pade v dvoboju radi znanja z omožcao žensko, Kristina, hči goslača Weiringa sputiroentalno, pasivno bitic, ki je verovala v Fricovo ljubezen mora izvedeti, da je bila le igrača, in skoči skozi okno, ko spozna, da je bila goljufana, — Vprizori-tcv. je bila posrečena, moč igre pa ie bila
Zahvala. Vsem, ki so pripomogli, da se je tako veličasno izvršil pogreb prvega mučenca o r 1 o v * k e misli br, Viktorja Novaka h- Oreiicvice, župnija Št. Jernej, se tem pntom najtopleje zahvaljujemo in obenem priporočamo Viktorja v molitev.
Družina Novakova — Orel St. Jernej.
Novi orlovski «?«!Ueki so : <: ustanovili v Šmarjah pri Jelšah, na Koroški Beli, v Gornjii Ponikvi in Galiciji pri Celju.
Dijaški vestmk.
Katoliško Jugoslovansko ak.* iemično društvo »Jug«. Na poslednjem občnem zboru, obdržanem dne 16. okt. t. L, je izvoljen za zim. semester šol. leta 1920,21 ilecleči odbor: Jože Rustja, predsednik; Vladislav Vlašič, podpredsednik; Ferdo Fuchs, tajnik; Jože Stupar, blagajnik; Edo Kušlin, knjižničar; Janez Triller, gospodar.
Turistlka "m šport.
Nogometna tekma. V petek, dne 29. oklobre se vrši na -o;-toni Ilirije nogometna tekma med	in Primorjem. Zaselek ob 15. uri p-.poionc. Tekma se vrši ob vsakem vremena (k)
PR. TRUMBIČ O POGAJANJIH Z ITALIJO.
LDU Zagreb, 27. okt. (ZNU) »Novosti« poročajo iz Belgrada, da jc snoči na soji ministrskega odbora za zunanje stvari izjavil minister za zunanje stvari dr. Trumbič, da z ozirom na poročila iz Italije izgleda, da se pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja ne bodo kmalu pričela. Zavlačevanju je kriva Italija.
MINISTRSKA SEJA.
LDU Belgrad, 27. oktobra. (ZNU) Danes jc bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 14. ure popoldne. Na tej seji se je razpravljalo vprašanje notranje politike, kakor tudi o vprašanju izpopolnjenja dela za konstituanto,
NAŠI ODPOSLANCI PRI ZVEZI NARODOV.
Belgrad, 27. okt. Naša vlada bo poslala na prvo sejo Zveze narodov, ki bo 15. novembra, tri odposlance, in sicer 1 Srba, 1 Hrvata in 1 Slovenca. Prvi seji bo prisostvoval tudi ministrski i predsednik dr. Vesnič.
PRAVOSLAVNI PATRIJAKE,
LDU Belgrad, 27. okt. (ZNU) Današnjo »Službeno Novine« uriuaaaio
Stev, 247.
SLOVENEC^, d.ne g-S. oktobra. iOJO,
Stran 5,
strani moških vlog. G. Šest kot Teo-aCr jc tehnično nerodna mesta I. dejania ..večno izpolnil s stilizirano igro, dal dejanju tcmpcramentnost; kot režiser je dal ;.'!asti I. dejanju lep tempo in tako ustvaril ■pravo občutje, Enako sigurna in pristna jc lila igra g. G a b e r š č i k a. Fric je bil jasen in resničen; kreacije g. Gaberščika dobivajo izrazitejše lice. G. R o g o z a Wei-ring je bil skrbno izdelana figura, in tuji gospod g. Danila siguren in zmerno poudarjen, Žal lc, da je vsaka finejša stvar vsled obnašanja občinstva, ki prihaja v gledišče na nek izvesten črkin red —- nemogoča, Če jim oder ruj poskrbi za smeh, smeše oder.	Fr, K.
pr Strokovno udruženje jugosloven-skih obrazujocih umetnikov. Dne 23., 24. in 25. t, m. sc jc vršil sestanek delegatov jugoslovenskih umetnikov (slikarjev, ki-
}>arjev in arhitektov) v Zagrebu. Po teme-jitem posvetovanju so se zedinili vsi delegirani umetniki v vseh glavnih točkah ter so sestavili načrt pravil, ki se bo predložil šc v odobrenje lokalnim organizacijam. Pri nas bo to nalogo — ker lokalne organizacije šc ni — prevzel sestanek slovenskih obrazujocih umetnikov vseh strok, ki se bo vršil v kratkem in na katerega že danes opozarjamo. Upanje je, da se bo zanimanje za to velevažno institucijo večalo od dne do dne in da bodo umetniki na ta in enake sestanke res prihajali v čim Večjem številu.
pr »Tehnički list«. Izšla je 19. in 20. številka »Tehničkega lista« s sledečo vsebino: Ing. Stjepan T3ella: O ve-likoj vodi brdskih vodotoka. — Ing. Miha Dimitrijevič: Državna elektrifikacij azemlje. — Dr. Ing. Antc Fran-kovič: Raznoliko gibanje stalne množine vode u otvorenim koritima pro-kaeija zemlje. — Dr. Ing. Aute Frau-mann: Izvadanje i obračunavanje betonskih radnja. — Stručne vesti: Elektrifikacija željeznice preko Velikog Gottharda. — Tankov i u službi gospodarstva. — Stakleni izolatori za električne vodove. — Kanal Majna-Dunav kao medunarodni vodni put. — Razne vesti: Riješavanje pitanja skupoče. >— Trošarina i porez na poslovni obrt. — Dozvoljen uvoz iz Austrije. — Ing. Štefan Damjanovič. — Imenovanja. — Bibliografija. — Vesti iz Udruženja. — »Tehnički list« izide dvakrat na mesec ter stane letno 80 dinarjev ali 320 kron.
pr »Narodni podmladek«, mesečnik za otroško vprašanje, začne v najkrajšem času izdajati. »Društvo za zaščito jugoslovanske decc<. v Belgradu, Uredništvo lista je potom ministrstva za socialno skrb razposlalo vabilo na naročbo, iz katerega posnemamo: »Časopis je namenjen sotrudni-kom pri zaščiti decc, dalje staršem in vzgojiteljem, V glavnem se bo pečal s te-mile vprašanji: Z zbiranjem podatkov r zdravstvenem stanju naših otrok, življenjskih razmerah, vzgoji in strokovni izobrazbi; priobčeval bo napotke in strokovne članke o posameznih važnih vprašanjih; vodil pregled naše in tuje strekov-ne književnosti o otroškem vprašanju.; pečal se bo z otroško zakonodajo, otroško bigijeno, s šolsko higijeno, s telesno in n ravno vzgojo mladine kakor tudi z vsem ostalim, kar je kakorkoli v zvezi z otroškim vprašanjem in deco sploh. Časopis bo izhajal v mesečnih zvezkih po 3—5 pc^, po potrebi tudi s slikami. Ker je ustanovitev takega časopisa danes zvezana z ogromnimi izdatki, zato se bo začel list izdajati še-Ie tedaj, kadar bo potom naročnine zagotovljeno pokritje vsaj večjega dela stroškov, Zato prosimo vse prijatelje našega narodnega naraščaja, da se potrudijo z nabiranjem naročnine kakor tudi posebnih prispevkov za list. Celoletna naročnina bo znašala okolu 30 dinarjev. Nabiralci dobe 10 % nagrade in sc prosijo, da se takoj prijavijo uredništvu, da jim pošlje tiskovine za nabiranje naročnine. Obenem prosimo vse naše strokovne, pisatelje: zdravnike, profesorje in učitelje, pravnike, ekonome in druge, da pri listu sodelujejo. Za izvirne spise se bo plačevala nagrada po J 50 do 200 dinarjev, za prevode 100 dinarjev za tiskano polo (16 strani). Za vse sc je obračati na -Društvo za zaštitu jugosl, de.ee , Beograd, Studenička ul, br, 62,
v pr Espcranto. Prejeli smo: Dolgo so se pečali učenjaki s tem, da bi sestavili uraet-n* .>ezik' naj bi se razširil kot posredovalni jezik med različnimi narodi po vsem svetu. Istega naj bi se vsakdo — poleg svojega materinega jezika — naučil, in tako bi bilo občevanje med narodi znatno omogočeno. To nalogo imamo že več let rešeno, le žal, da vlada med. nami tako malo zanimanja za ta jezik. Ne tako drugod! Esperanfski jezik napreduje po vsem svetu zelo povoljno. Isti šteje že več milijonov somišljenikov, nad sto časopisov, bogato književnost, vpeljan je že v mnogo šole, rabijo ga z uspehom v trgovini, industriji, prometu, v umetnosti in znanosti. Esperantu so nadalje naklonjene vso vlade in zadnje čase prevzemajo redno vladarji častno predsedstvo pri esperantskih svetovnih kongresih itd. Vzdramimo se tprej tudi mi Slovenci v lem oziru! Ali bi no bilo dobvo. ustanoviti v Ljubljani kroiM
s pomočjo katerega bi seznanili slovensko javnost s tem, tako priprostim jezikom? Esperanlski jezik je zelo poprosi. Nauči sc ga z lahkoto vsakdo še tako neučen človek. Treba jc torej le seme vreči, in prepričan sem, da bo našlo tudi med Slovenci plodovita Ua, saj sc štejemo k naprednemu narodu! Naj se torej še kdo, ki se za lo zanima, kaj oglasi! — Prijatelj esperant-skega jezika.
•a abtt v.«, u.
BORZA.
LDU Safjreb, 27. okt. Devize: Berlin 194—195, Italija 508—510, London 455—465, Newyork 132—133. Pariz 835 do 840, Praga 162.50—103, Švica 2000 do 2150, Dunaj 31—31.60. Valute: dolarji 128—129.50, avstrijske krone 34.50 do 35.50, carski rublji 112—118, 20 kron v zlatu 0—460, francoski franki 860—865, napoleondori 455—457, marko 195 do 197, rum. leji 218—220, italijanske lire 500—505, bolg. levi 130—0, češkoslovaške krone 160—165.
LDU Praga, 27. okt. Devize: Belgrad 248, Zagreb 61.75, Dunaj l'J.30, Varšava 26. Valute: dinarji 246, avstrijske krone 19.30.
LDU Curih, 27. okt. Devize: Berlin 8.95, Holandija 194, Newyork 634, London 22.10, Pariz 40.55, Milan 23.75, Bruselj 42.60, Kodanj 87.50, Stockholm 123, Kristianija 86.50, Madrid 89, Buenos Aires 230, Praga 7.55, Varšava 2, Budimpešta 1.45, Dunaj 2.10, avstrijske, žigosane krone 1.65, Bukarešta 10.65.
LDU Dunaj, 27. okt. Devize: Amsterdam 12.000, Berlin 603.50, Curih 6600, Kristianija 5600, Kodanj 5650, Stockholm 7900. Valute: nemške marke 598.50, rum. leji 700, bolg. levi 500, švicarski franki 6575, francoski franki 2650, italijanske lire 1525. angleški funti 1383, ameriški dolarji 400, carski rublji 310. V prostem prometu: Zagreb 299—319, Budimpešta plačila v nakazilih poštne hranilnice 92—102, plačila v žigosanih kronah 92—102, madžarske žigosane krone 94—110, Praga 496—520, Varšava in Krakov 118 —140, češkoslovaške krone 5000aki 49i—518, češkoslovaške krone manjši bankovci 491—518, novi dinarji 1225—1275.
LDU Berlin, 27. okt. Valute: Dolarji. 72.20, belgijski bankovci 489.50, angleški funti 249.75, francoski franki
450.50, italijanske lire 261.50, poljske marke 22.87, češkoslovaške krono-83.40, avstrijske krone 16.70, rumunski leji 119.25, švicarski franki 1118.75.
g Slovaška ic njega bogastvo. Slovaško jc zakladnica raznih dragih rud. Severno-zapadno Zemplina so bogate plasti črnega premoga, rujavi premog kopljejo v ni-transki. tejiovski župniji, potem pri gtjav-nici, Šalgo Tarjanu, Ribarjih, Balaških Damolah ter v manjši meri v Plešivci in Vramu. Še večjega pomena so železni rudniki. petrolejski viri in solni rudniki. Največ železa je v spiškem in gemerskem okraju. Pa tudi bratislavska, novohradska, zvolinska in šariška okolica so bogate z železno rudo. Bakrene rude je obilo v Malih Karpatih, kjer so izsledili tudi obilo antimonove rude. Poleg antimona so našli tudi manganove in pa magnezitove žile. Zlato in srebro kopljejo v Kremenici, Štjavnici, Š. Dolini, Starih Gorah, pri Novi vasi. v Rudniku, pa tudi v abanjski, ge-merski ter liplovski župniji. Kobalt ia nikelj kopljejo pri Betliarju. svinec pri Štjavnici in Štjetniku, živo srebro pa pri Gelnici. Nafto pridobivajo v Gbelih. Pe-trolejevo bogastvo sc kaže posebno v trenčinski in šariški okolici. Sol kopljejo v Slanem, blizu Prešova, Ta rudnik cla vsako leto 60.000 centov soli. Solne žile se sledijo v veliki razdalji od zemplin-ske čez urgorodsko in. bereško župnijo. Drug bogat solni rudnik je v Slatini v Pod-karpatskib Rusih. Poleg omenjenih rud sc koplje tudi žveplo, malcc, dobiva krasen opal, topas, v trenčinski župniji pa asfalt. Na dobrem glasu je marmor iz bratislav-slte okolice.
g Špekulacije poljskih tekstilnih tovarn. Vse velike tovarne tekstilno industrije v Lodzu, ustavile so predavanje svojega blaga v Poljski, r. namenom, da prodajo to blago v Rusijo za zlato. Vsled tega postopanja industrijalcev, je prišlo v poljski javnosti do reakcije, ker se opaža veliko pomanjkanje blaga. Največ, trpijo vslecl tega širši sloji naroda.
g Kriza v belgijski tekstilni industriji. Položaj se je znatno poslabšal, predilnice bombaža delajo samo 5 dni v tednu, a v laneni tekstilni industriji pa samo 36 ur tedensko.
g Cena volni v Nemčiji je narasla od L julija do 1. oktobra od 70 na J tO mark na kilogram.
šž® in
,. Oglarju požgana baraka. Oglarju ['innou AV''!vešku jc ukradel v gozdu prt Sv,	■ ipric barake neki lopov vse,
kar je imel v njej, nato jc pa barako zaznal. Medvešek jc imel škode 3050 kron.
•• Aretirani tat Okoliški nadzornik Gruden jc v Ljubljani aretiral znanega iz Ljubljane izgnanega postopača Ivana Zupančiča, ki je osumljen, da je 4. septembra 1919 Pranji Skuljevi na Trati ukradel obleke v vrednosti 2399 kron.
s Vlom v Litiji. Alojziju Pretnerju iz Litije št. 82 je bilo ukradene iz podstrešja razne obleke v vrednosti 27J5 kron.
s Ukradeni konj. Dne 18. t. m. je ukradel Ivan Kremžar iz Spodnje šiškc št, 159 v Florijanski ulici v Ljubljani konja in voz in ?e je odpeljal proti Kamniku, Na cesti med Virom in Dobop so pa orožniki ustavili Kreinžarja, ga aretirali in izročili sodišču,
s Okrndeni hlapec. Hlapcu Leopoldu Novaku v Kranju št. 17 je bilo ukradeno
iz skrinje več obleke in drugih reči v vrednosti 3130 kron.
s Ukradeno kolo, Dne 9. t, m. je bilo ukradeno Francu Jenku iz Reteč št. 20 kolo vredno 3000 kron, Orožniki iz Škofje Loke so pa poizvedeli, da je kolo ukradel Jožef Ločniškar iz Sore, ki je tatvino priznal, nakar sc jc ukradeno kolo vrnilo lastniku.
s Vlom v Kovorju, V noči od 16. na 17, t. m, je bilo vlomljeno v trgovino Ivana šusteršiča v Kovorju št, 62. Vlomilci so odnesli moke in masti v vrednosti 720 kron. Tatvine so sumljivi cigani, ki so se klatili takrat tam okoli in sicer 18 let stari cigan srednje velikosti, brez brk, podolgastega obraza, in približno 20 let stara ciganka, srednje velikosti, s približno eno leto starim cigančkom.
s Tatvina na Vodiški planini. Delavcu Janezu Princu iz Sred. Dobrave št, 16 je bilo na Vodiški planini, kjer je pasel poleti živino, več reči ukradenih,
s Okradeni gozdar. Iz stanovanja vpokojenega gozdarja Mirka Vorniunata na Dobravi št. 68 je bilo ukradeno več obleke v vrednosti 2000 kron.
s Okradeni železničar. Ko se jc vračal železničar Avguštin Ankon iz Ljubljane domov, mu je postalo v Lanišah slabo in se je zgrudil na tla. Dobri ljudje so ga spravili na steljo. Ko si je opomogel, je zapazil, da mu je zmanjkala listnica, v kateri je imel 3000 kron denarja, in ura z verižico. Orožniki iz Škofljice so ugotovili, da je izvršil tatvino Ivan Bezeljak iz Lanišča St. 30, katerega so aretirali in izročili sodišču,
s Tatvina v Kuraltovem mlinu pred sodiščem, Mlinarski pomočnik Mihael Ce-rar jc videl, da je Franc eKlemenc v noči na- 20. aprila natehtal v mlinu svojega gospodarja Ivana Kuralta v Domžalah 3 vreče bele moke, katere je izročil Ludoviku Šimencu iz Rodice, ki je bil zalo dne 18. avgusta letos obsojen na 6 mesecev ječe poostrene z enim postom na mesec. Francu Klemencu je pa prisodilo deželno sodišče v Ljubljani dne 27. oktobra 1920 6 tednov težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na teden.
s Oprostilna razsodba. Deželno sodišče v Ljubljani je oprostilo po § 259 k. z. že 40krat predkaznovanega Iv. Reichman-na, oženjenega tesarja iz Šmarlnega št, 13, občina Rožck, ki je bil obtožen pregreška zoper domovino, vladarja iti ustavo po § 91 srbskega kazenskega zakona.
s Kot vojak je kradel na Koroškem kot pešec 37. povozni skupini v Ledeni-cuh pri Podroščici prideljeni France Starman Iz Zgornje Senicc št. 13. Dne 13. septembra 1919 jc ukradel desetniku Francetu Rudolfu in njegovemu bratu obleke v vrednosti S00 kron, dalje Jc ukradel orož-niškemu podstražmojstru Dominiku Skalarju v gostilni Valentin Krištof pod Petnico v gostilniški predsobi viseči vojaški francoski plašč v vrednosti 54 frankov in istotam Eichholzerju, vulgo Sabatu is Drave, kosmat klobuk vreden 93 kron in Antonu Romavhu iz Sp. Boroveij niklasto uro s srebrno verižico vredno 26 kron. Dežeino sodišče v Ljubljani ' ie obsodilo Starmana na 13 mesecev težke ječe dopolnjene s postom na mesec. V kazen seje vračunal zavarovalni in preiskovalni zapor v času od 15. septembra 1919 do 8. julija j 920 ob 13. uri.
s Nezvesti prenašalec vzorcev. Okoliški. nadzornik Gruden jc aretiral Ljubljančana Alfreda Toloviča, ki jc osumljen, da je ukradel g. Edvardu Schreiberju iz Starojinca v Rumuniji kombinacijo vzorcev raznih listnic v vrednosti 6330 kron.
s Aretirani Bošnjak. Okoliški nadzornik Cajnko in detektiv Kurent sta aretirala Hadžič Mustafo iz Prijedora v Bosni, ki jc osumljen, da je izvedel več tatvin.
s Tatvina v »Mladiki.« Zori Prašek, učenki II. razreda liccja, jc bila ukradena volnena jopa vredna 700 kron. Učenki Kristini Turkovi je pa bil ukraden črro-zeleni dolgi površnik vreden 1000 kron.
■ s Cin sumljivega izvora. Na glavnem koldvoi u v Ljubljani je bil aretiran samski tehnični uradnik Ferdinand Dambcrgcr, ker jc nosil 30 kg cino sumljivega izvora.
s Hitro prijet žepni tat. Posestnik Primož Košnik iz Huj št. 1 se je vozil v tramvaju in jc nameraval na Ambroževem trgu izstopili, v lisi cm Iremitku jo pa čuti],, du
mu je nekdo segel od zadaj v žep in da nm je iztrgal listnico, Košnik se je naglo obrnil in je videl za seboj nekega moža, ki je hitro izpustil listnico na tla, ko je videl, da je razkrinkan. Na Ambroževem trgu nahajajoči se detektiv Ant. Sancin je aretiral žepnega tatu, ki je povedal, da jc krojaški pomočnik Alojzij Ivan Nowy iz Most in da se je pripeljal iz Prage v Ljubljano z namenom, da bi si preskrbel pri ital, delegatu vizum za potovanje v Ameriko. Arogantno se je brani slediti g. San-cinu na inšpektorat 4. V listnici,je imel g. Košnik 2008 K denarja. Pri No\vyju so našli 1453.50 kron denarja,
s Okraden« tobačna delavka. Tobačni delavki Neži Bezek je bilo medtem, ko je delala v tvornici, ukradeno zlatnine in denarja v vrednosti 12.821 K, Osumljen je bil tatvine Hektor Travaglia iz Barbancev. pri Pulju, ki je stanoval pri Bezkovi. Travaglia jc na policiji prvotno tajil, končno je pa pripoznal g. polic, oficialu Jclencu, da je res okradel svojo gospodinjo in da jc zakopal ukradene predmete na Rejniku pod nekim drevesom. Na odredbo g. Jc« lenca je spremljal Travaglia detektiv Lc« višček na Rožnik, kjer je aretovan tat pokazal neko drevo, pod katerim so se res izkopali ukradeni predmeti.
s Prijeti tatovi. Tovarniškemu delavcu lloku Cilarju. iz Podgorja št. 2 pri Kamniku je bilo ukradeno pred približno 3 meseci obleke v vrednosti 1165 kron. Cilar jo pa zapazil pred kratkim, cla je nosil njegov sodelavec Ivan Močnik rojen 1. 1880 v Jaršah, njemu ukradene hlače iu da si jc prinesel v njemu ukradenem nahrbtniku kosilo, Cilar je zahteval od Močnika, naj mu vrne ukradene stvari, Močnik so jo pa odrezal: »Saj je bilo tudi meni 100 kron ukradenih, pa jih tudi nisem dobil nazaj!.; Cilar je na to naznanil orožnikom v Kamniku, kar je zapazil, (Rožniki so prisilili Močnika, kateri jim jo priznal, da je res okradel Cilarja in. da ga je napeljal lc. tatvini I. 1.884 v Gorenji vasi rojeni Melhijor Drakslcr, ki mu je rekel: ,Veš kaj Ti povem, Jolian: čisto strgan sem; vem pa za lepo obleko, Ti boš dal meni Tvojo, jaz Ti bom pokazal drugo, da jo ukrade«; ta človek je bogat in ima dosti obleke!« Močnik sc mu je udai in je okradel Cilarje: plen sta si z Drakslerjem delila. Orožniki so prijeli na to tudi Drakslerja, ki je potrdit, kar je bil povedal Močnik. Močnika ir Drakslerja so orožniki izročili sodišču.
s Nemi tat. Gospodu Vreniku v okolici Iga je bilo ukradeno obleke, perila in obuvala v skupni vrednosti 7000 K. Ljubljanska policija je aretirala 35 letnega mut-ca Ant. Žabnikarja, ki je osumljen, da jc izvršil opisano tatvino.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA
priporoča:
Odobreua šolska knjiga, Poverjeništvo za uk in bogočestje je z razpisom z dne 13. oktobra 1920, št. 4566, odobrilo šolsko knjigo Geometrija za nižje razrede srednjih šol«. Priredil Josip Mazi, ravnatelj državne realke v Ljubljani, Cena K 36.— z draginjsko doklado vred. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani,
Jugoslovanski skladni koledar z velikimi številkami za pisarne, gos-tilnc iu druge javne lokale izide v zalogi Jugoslovanske knjigarne najpozneje začetek novembra,
Fran Levstik, Poezije so izšle v treh zvezkih v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Zbirko je uredil Cvetko Golar, Cena vsakemu zvezku K 12.—, lično vezano K 24,—,
Meteorologlčno poročilo*
i Ljubljana 396 m u. ni. vlš.
Ca s vanja	lili ' O- ! mtler v mm	Tcruio-motor .....T.°.	lJsih-om. dii-.-renoK v 0	No bo, Vetrovi	raiiaviuii v mir,
20./10. 21 ll	743'i	7	1-8	d. obl. j v.	
£7./10. 7 ti	742-0	2-5	" l	jasno sv,	
27./10. U li	1 ■< !	6	0-9	jasno s	
iffjflHjitfi ua prometnem kroju vzamem liSjuiliPJ v najem event. kuplin. Ponudbe pod »November 1920 poštno ležeče Šoštanj.	«365
Popolno- jj||V|lVfl drUfl vsuk0 ma snlia SJUiiUtli Ul VU žino sc dobe. Drva se dostavijo na dom tudi pri naro-c Iu vagonske množine. Abacijeva cesta »t. 10. rramvajska postaja: Sv. Petra c.
lioveoo i neiiiTsiifli
s kuhinjo se zh (itstinnvirana zakonca proti visoki najemnini. Ponudbo 1» naslovi ii piiil Sin" .oOGO" ir.i iiOf.iv -ulitvo tega Usta.	42(m
Eleoanloa sin
se oddn distingniraui pošteni dnmi, "katera ima stanovanjsko pravico. Ponudbe pod „soba '1369" na upravo lista.
išCcin ooslilno v kakem prometnem
kraju na deželi. Sprejmem tudi trgovino. Cenjene ponudbe na upravo .Slovenca* pod „gostUna".	4368
4000 K MORle
onemu, ki preskrbi stanovanje 2 ali 3sob t> kuhinjo in pritikliimmi. Ponudbe pod »Sila'1 na upravništvo lista.
Pol vagona drv Udor odda mlademu
solidnemu gospodu (trgovcu) eno prazno sobo lBkoj ali 1. novembra. Ponudbe se prosi na poštni predal 103.	4596
Prodajalna s stanovanjem
na prometnem
prostoru. že več let obstoječa, sc odda v najem. Pojasnila daje Katarina Pance v Gradacu, Belokrajina.	4374
Špansko vino
kupim. Vzorec in ceno je predložiti v pisarni hotela „Slon", Ljubljana.
— KUPI SE: —.
1 lepa srednje velika kredenca. 1 lepa srednje velika pisalna miza. 1 lepa miza in 6 stolov k mizi. 1 lepa srednje velika blagajna. 20—25 m preproge (Laufteppicb). 4 preproge k posteljam. — Naslov pove uprava .Slovenca* pod št. 4394.
ORGAN IS T.
ki bi bil objednem poslovodja kmetijske zadrug«, dobi službo v večji župniji no Dolenjskem. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 4282.
Preda s« za 100 hI praznih vinskih in alkoholnih, dobro ohranjenih, takoj rabnili
hrastovih sodov
Vprašati je pri: Rudolfu Kokalj, Ljubljana, Prešernova ulica 54/1.
Goslllna pri ,Be!em Kronfou'
v Florjanski ulici sc radi generalnega popravila prenočišč in hiše sploh zapre. Obrat se bode začel v popolnoma izboljšanem načinu in v lastni režiji. Postrežba bode izredno po ceni in prvovrstna. — Otvoritev se objavi v Časopisih. Priporoča se v naprej	A. Kajfcft.
zmožnega amerikanskega knjigovodstva, iSče velika družba. Zalczninarji irnaio prednost. Ponudbe na poštni predal 29, Ljubljana I.
Preizkušen stroji
za lokomobilo 15 k. sil se takoj sprejme pri gradbenem podjetju G. TSunies družba z o. z., Ljubljana.
Za ob vojni rekvirirane cerkvene orgle izdeluje
nove
ter izvršuje vsa popravila
Anton Dernič, izdel. orgel, Badovijka.
OVES
ima poceni na prodaj Sever & komp, LJubljana, Wolfova ul. 12
Zahvala.
Za mnoge izraze sožalja, ki smo jih prejeli o priliki sitni: r.ašcga dobrega soproga oziroma očeta in starega očeta, gospoda
Ivana Škerl
sc vsem iskreno zalivalj nemu g. zdrav
no zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo blagorod-,'niku dr. Sledita, velečastitemu q. župniku Fiužgarju, požrtvovalni sestri usmiljenki, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so v tako velikem številu spremili blagopokojnika k zadnjemu počitku.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1920.
Žalujoči ostali.
Ljubija»a — Maribor
i|l Dunajska cesta 20 » Podr. Jurčičeva ul, 9
priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, — golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah TeSeJon št. 470.



5
Cenjenim damam naznanjam, da prodajam
klobuke ra*W" 50% ceneje
Modistinje dobe šc posebni popust. 80 ZI HRIBAR, medni salon, Rimska cesSa Stav, 6.
I. S&NDRIN
LJUBLJANA.
Velika zaloga vsakovrstnega

Narodna banka ci. d. u Zagrebu.
i.■——..... ■!.— ■■	---------iiiii«.....i........... iinii-rrimniii ■inimi iiim»i»ii»«wti«mbiimiiiiiwhmimi»immiiiipiubwwmji.^
VI. Ltnisija.	Zagreb, mjesoca oktobra 1020.
Povišenje glavnice od K 50,000.000,— na 100.000.000__
Poziv na subskripciju.
125.0i.tl komada dionica, glaser.lh na flonos'oc;i ;io K 100 naslov, vrljcdnostl u ukup. iznosu od K50,000.001».
P. n.
Na temelju svojedobnog ovlaateuja izvanredno glavne skupštiue, a z bo g izvauredaog razgra-n.ienja poslova banke, te svcoce potrebe za daljnim kapltalima, odlučilo je ravnateljstvo Narodno banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisija novih diouica pod slijedečlru uvjetima:
1.	Dionička glavnica od K 50,000.000— povišuje se izdanjem novih 125.000 dionica po K 400— nom. dakle za K 50,000.000'— na K 100,000.000'—.
2.	Posjednicima starih diouica pripada pravo na l staru dionicu op tirati jeclnu novu uk cionu od K 625-— tel (juel.
3.	Subskripeija počinje 25. oktobra, a svršava 15. novembra 1920., a za sub-skripeije u Americi traje rok do 15. decembra 1920.
Nove dionice imadu kupon «a godinu 1921., te sudjeluju ua dobitku od l.ja-nuara 1921. Na ovu emisiju dionica bonificirati če sc u ime 6«/0 kamata za vrijeme od ID. novembra do 31. decembra 1920,, K 3— po kuponu.
Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odniah, a najkasnije do 15. novembra 1920, odnosno 15. decembra 1920.
0. Subskripeija odnosno opcija se obavlja:
U Zagreba; na blagajni zavoda; u Beogradu: Prometna banka: o Bjoiovara: Bjeiovur&ka Ste-dionica; u Brodu n. S.: Banka i mjeujaonica Brdarič i drug, kao afijilnclja Narodno banke; u Uubrov-nlku: Narodna banke d. d. Zagreb, filijala; u L-iubljaiit: Ljubljanska kreditun banka d. <L; u Osijenu: Banka J. t-.raus i drug i sve filijale zagrebačkih banaka; ua Rtjeci: H-.-v. centrala« banka d, d.; u Humi: brpska sremska banka d. d.; u Sarajevu: Hrvatska centralna banka; u Sptjetu: Ju'..-osla venska industrijska banka, d. d.; u Sabcn s Narodna banka d. d. Zagrob, fiiijala; u Varaždluu: Opča štcdiouica d. d.; u VtSuu: Narodna banko d. d Zagreb, filijala; u Zouuun: Zemunska štedionica d. d.; n W<enn: Bank-haus Milan llobert Alexander kao filijala Narodne banke d. d., — dok uplate uaogu usliieJiti tskodjer kod evih zagrebačkili zavoda le ujeuiti filijala.
U sjedlnjenim državama:
U New-Yorku: American Foreigu Banking Corporation; u Ckicayu: Itaspar Slatc Bank ; u PiUsbrnghu: Union Suvings Bank; u Akrou O.: Deposltors Savings & Trust Co.; u Farell Pa: Peontes Bauk of Farell, u Mc Keesport Pa: Jos. Botb i Co.: uYounstownu: Dollars Saving Bank; u Hoctaoster Pa: Ali Nat.Bank.	v JnŽMoj Amerlcl:
U Antolagasta, Punta Areuas i Valparaiso: Jugoslavcnska banka (Uauko Vougoslavo dc Cliito).
7. Posjednicl starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optiratt nove dionice. volja da pred« ložu kod gore označenih mje.-Ua subskripcije:
Točno ispunjenu i potpisariu prijavnicu uis na^oaku popisa broievo. starih dionica (u koliko msu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica.
S. Tečajni (ažljski) dobitak. koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korisl redovite pneuvne zaklade odbivai troSkove emisije i pristojbe. te dotuciie mirovitiskog savoda.
Za proveubu ove emisiie stvoren jo sindiKat koji zajamčuje uspjeU povlženja dioničke glavnice.
Išče se

ki je popolnoma vešča stenografije iu strojepisja, Prednost imajo reflektan-tinje, ki imajo prakso v želez, trgoviuab.
Strojne iovarne lo Mm i. d.
v Liubljanf.
W	se -»s
V•ff RC*
Nastopi takoj; vse prosto: plača po dogovoru. Kje, pove upravništvo .Slovenca* pod št. 4384.
W©te3ska	v <el|w proda velik dobro ohranjen
kompleten
p o r t a l
■/, železnimi za stori (Rollo). Visok je 3 iu. Želejsnjjb zaatorov je 12 deloma 1'50 do 240 m širokih. Prodajo se tudi lepe nove
stelaže
s krasnim hodnikom za manufakturo in konfekcijo. Interesentje naj se blagovolijo takoj obrniti na Hotelsko dražbo pismeno ali ustmeno na Ljudsko posojilnico pri Belem volu v Celju.
industrije arveae rob! 'i. Fotiveinife, dioničiio t ušiva Ravna gora.
Poziv na supskripcUu.
ii*. emisija ^^onica.
ene robe
ua 1920,
usnja
na debelo.
kož, podplatov, gonilnih jermenov in bo'csa
Mestni trg 6.
»»euiuaanruisiisrDiisiiafii-^riisaKsjujiiBjtiiiiicBjiiimjmii
9
v večjih množinah ima na razpolago
M. BERDHJS, veletrgovina, Maribor.
Izvanredna glavna skupština dioničara Tvornice kola i industrije drve L PoCivalnik dioničko društvo u Havnoj Gori. ko j a se obdržavala dne -28. rui zaključila je povišenje dioničke glavnico
od K 6,000.000'— na K 15,000.000--
ovlastivši ujedno ravnateljstvo društva, da ovo povišenje provetie prema potrebi i svojoj uvidjavnosti.
Na temelju ovoga ovlaštenja izvanredne glavne skupštine zaključilo je ravnateljstvo u svojoj sjednici obdržavanoj dne 28. rujna o. g. raspisati emisiju na komada 22.500 dionica po K 400 — nominalne vrljednosti u akupnom iznosu od K 9,000,000 —
čiiae če uplačena dionička glavnica doseči iznos od K 15,000.000—. Upis na ove dionice imade se obavljati pod ovim uvjetima: L Starim dioničarima pripada pravo optirati na svaku jednu staru. dionicu po jednu novu dionicu uz tečaj od K 500'—, te pribrojivši K 50'— po dionici u ime troškova. Opcija na stare dionice može uslijediti jedino na taj način./ da posjednici starih dionica doprinesu dionice ili medjutomnice 1, i 11. omisije, na kojima če se vidljivo naznačiti. da je opcija IU. emisije izvržena.
2.	Preostalih pak 7500 komada diouica izlaže se slohodnoj supskripciji uz tečaj od K 700— i K 50'— u ime troška po dionici. Pravo reparticije ovih dionica pri držaje si isključivo ravnateljstvo društva.
3.	Emitirano dionice participiraju več na dobitki prve poslovne godinc.
4.	Emisija započlnje dne 15. listopada 1020 i trajje do uključivo 20. studenoga .1920, te se cijela protuvrijednost upisanih dionica imadd u gotovom položiti kod upisa. Vrhu učinjenih uplata izdat če se medjutomnice, ko.j(o če se prema kasnijoj objavi izmijeniti sa dionicama. Za upisivanje potrebne tiskanice dobivaj u se besplatno ua
blagajnama upisnih mjesla.
SI L/	veletrgovina žganja družba z o. z.
jjflU, s\ \J LJUBLjnnp, Kolizej, telefon int. Jt, 535.
Naznanjamo našim ccuj. odjenmlccm, da je došlo novo blago in smo cene kljub novi trošarini, tako nizko računali, da smo v stanu, postreči našim odjemalcem najcenejc z dobrim blagom.
Mudimo: Slivovlto, brinjevec, rum, konjak in razne likerje. Prosimo, blagovolite pred nakupom za na*e cene vpraSati.
ilmw.ii„Mraqa Beresg^sge laaaiuj.agg »aSJiši
1/daja konzorcij Slovencn*.
li. Za provedoujc i osiguranje omisije stvoren je) posebni sindikat, koji pot-punoma zajamčuje uspjeh emisije.	j
Ravna <Jora, dne 10.listopada 1920.
Havoaleijslvo ivoroice kola i iiiouslrije drvene robe Počivalnik, tlioničko dro^tvo.
urodnik Mili»«?l Mosl-erc v LjuMioni.
)nyoslovansk» tiskavna v Ljubljani.

04227760