amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage 1 glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu} s. p. družbe sv. mohorja v chicagi, zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 51 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. MARCA — THURSDAY, MARCH, 15, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII AVSTRIJSKI, OGRSKI IN ITALIJANSKI DRŽAVNIKI V KONFERENCI. — MUSSOLINI HOČE OHRANITI NEODVISNOST AVSTRIJE IN OGRSKE, DA LAHKO ZAVIRATE PRITISK NAZIJEV. — OBE DRŽAVI POTRE-~ BUJETE ITALIJO ZA SVOJO ZASLOMBO. JEČA, IZ KATERE JE DILLINGER UŠEL Rim, Italija. — Kakor se u-radno izjavlja, bo imela tridnevna konferenca, ki se je pričela v tukajšnjem mestu v sredo, predvsem in edino ekonomski značaj. Neoficijelna poročila pa vedo povedati, da se bodo na konferenci podrobno razmotrivale tudi razne politične zadeve. Omenjena konferenca se vodi med-visokimi zastopniki treh BORBA ZA ŽIVLJENJE Pri reševanju ponesrečenca bile tri druge osebe v smrtni nevarnosti. Fox River Grove, 111. — Raz- jburljiva borba za življenje se Ije odigrala pretekli ponedeljek zvečer na Fox reki, kako miljo , ., ,in pol severno od tukaj. Obu-mm. predsednik i . . . , . „ , , 'pen boj pa ,ie ostal, zal, brez- držav. Italijo zastopa Mussoli-1 ni, Avstrijo kancler Dolll'uss, Ogrsko pa Gombos. Že dolgo časa skuša Mussolini igrati vodilno vlogo v srednji Evropi, in sicer s sko- j raj popolnim uspehom, v kolikor se tiče obeh malih držav, Avstrije in Ogrske. Ti dve državi potrebujete kake močne sile, da se naslonite na njo, in Mussolinijeva pretkanost ju je znala pridobiti; zaveda se namreč Mussolini, kako važno pozicijo zavzemate ti dve državi. Politično ste Avstrija in Ogrska Mussoliniju skoraj popolnoma že vdani. Potrebovali ste Italije, kajti osamljene bi težko zadrževale pritisk iz nazij-ske Nemčije. Nasprotno ju pa tudi Mussolini iz istega vzroka potrebuje, da namreč tvorite nekaka trdnjavo, da se naziji preveč ne približajo Italiji. Zato mu je veliko ležeče na tem, da ohranite obe svojo popolno samostojnost. To pa bo mogoče doseči le s tem, ako se jvr privede tudi do ekonomske neodvisnosti, oziroma, da se jima pripomore do tolikega blagostanja, da jim ne bo treba iskati kje drugje finančne in ekonomske pomoči — razen v Rimu. In to je glavni namen konference. Mussolini bo skušal na konferenci doseči, da se sklene *ned vsemi tremi državami ekonomska pogodba, potom katere naJ bi druga drugi bile v po-m°č. Med Avstrijo in Ogrsko Se naj bi upostavila carinska llr>ija; da bi bil med njima blagovni promet popolnoma neoviran; na drugi strani pa Italija uvažala v nju svoje blago v zameno za njuno. Govori se t,udi, da bo konferenca razpravljala o povratku Habsburžana na prestol, vendar to ni dosti verjetno, kajti vse tri vedo, da bi bil proti te-mu zdaj še premočen odpor v sosednjih državah, zlasti v Če-hoslovaški in Jugoslaviji. -o- Na napaCna vrata trkal phicago, 111. — Iz hiše na Chicago Ave. je v pone-Skjjek policija dobila telefon-naj pride na pomoč, prispeli tja, so policisti ' 1 nekega moškega, ki je p 'ino razbijal po vratih. ^ ovedal je, da želi kupiti pija-p 11111 noče-i° odpreti vrat. 0 lcUa je možakarja poučila, c a trka na napačna vrata. V Poslopju namreč ni salun, mar-VG£ glavni urad neke ženske suhaske organizacije. uspesen. | Na drugi strani reke je živel s svojo sestrično 581etni Wm. Williamson. V ponedeljek popoldne se je odpravil peš preko zamrzle reke, da si kupi raznih potrebščin v tukajšnjem mestu. Kadar je bila reka za-mrzla, se je vedno posluževal bližnjice preko nje. Nastopilo pa je južno vreme, ki je otaja-!lo led na reki, in to je bilo za moža usodno. Ko je Williamson na povrat-ku zvečer napravil polovico pota preko reke, se je led pod njegovo težo udri in mož je padel v vodo. Oprijel se je robov ledu in klical na pomoč. Njegove klice je zaslišala njegova 521etna sestrična, Mrs. Hanson, ki je živela z njim. — Ženska pograbi zavoj vrvi in steče po ledu ponesrečencu na pomoč. Toda stopila je preblizu. Ravno, ko mu je vrgla vrv, se tudi pod njo vdere led, in tako sta bila oba na istem. Njune klice zasliši neki pis-monoša, ki prebiva ob reki. Pokliče svojega soseda in oba vzameta mali čoln ter ga porivata po ledu do kraja nesreče Ko sta prišla do tenkega ledu,i je čoln zaplaval in odveslala sta na pomoč obema ponesrečencema, ki sta se že z zadnjimi močmi oklepala ledu. Spravila sta najprej moža v čoln. Ko pa sta skušala še žensko dvigniti, se je čoln prevrnil in tako so bili vsi štirje v vodi. Med tem pa prihite na lice mesta tukajšnji ognjegasci. S pomočjo dolge lestve se približajo ponesrečencem in spravijo vse štiri na varno. Vendar pa je za Williamsona prišla pomoč prepozno. Potegnili so ga iz vode že mrtvega. Ostali trije so sicer trpeli vsled premra-ženja, vendar bodo okrevali. -o- te Jugoslavije* SILNA BEDA JE PRISILILA OČETA IN MATER, DA STA IZPOSTAVILA NOVOROJENČKA, DA ZANJ SKRBE DRUGI. — NAPOL ZMRZNJENA TIHOTAPCA V SNEGU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI. Beda in pomanjkanje Vransko, 18. febr. — Pri Vranskem nekje stanuje delavska družina, ki je pred meseci dobila v hišo novorojenčka. Gmotne razmere so v tej družini obupne. Stanovala je družina v koči, ki je precej vstran od izročil na policiji, kjer so spoznali, da je ponarejen. Iz več trgovin je tudi policija kmalu izvedela, da so bili zamenjani taki tisočaki. Sedaj iščejo ponarejevalca. Ozadje jetniškega poslopja v Crown Point, Ind., iz katerega je nedavno pobegnil prosluli bandit Jchn Dillinger. Okno označeno z A je bilo okno v njegovi fcelici. B kaže porč pri ku" kinji, skozi katerega se je pobeg izvršil. Vrata, označena s C, vodijo v klet, skozi katero je Dillinger prišel v garažo in vzel šerifinji karo. ZGODNJA OTVORITEV RAZSTAVE Chicago, 111. — Glavni ravnatelj letošnje tukajšnje svetovne razstave, L. R. Lohr, je v ponedeljek objavil, da se bo otvoritev razstave izvršila nekoliko bolj zgodaj, kakor je bilo sprva določeno, namreč 26. maja, namesto 1. junija. Ta izprememba se je izvedla v prvi vrsti zato, da se da> ljudstvu prilika, da lahko na praznik dneva Kinčanja grobov obišče razstavo. Vodstvo razstave je prepričano, da bodo do otvoritvenega dne vsa poslopja popolnoma dogotovljena. DIVJAŠKA _DRUHAL Španski socijalisti zažgali katoliški otroški vrtec -O- Madrid, Španija. — Radikalne elemente v Španiji je zopet pograbila blaznost. Skušali so izvršiti podoben čin sovraštva proti katoličanom, kakoršne so uganjali svoječasno, ko so po žigali cerkve in samostane. V ponedeljek Se je njih druhal spravila nad neki tukajšnji katoliški otroški vrtec in ga zažgala. Vrtec je bil poln otrok in k sreči so še pravočasno prihiteli čuvaji, da so otroke reši li. Ta čin je le eden več nasilij, ki so jih ta dan izvršili socijalisti. -o- SKRB ZA VARNOST USLUŽBENCEV Chicago, 111. — Tekom leta 1933 se je pri podjetju Public Service Co. pripetilo rekordno nizko število nesreč. Smrtnih nesreč sploh ni bilo celo leto nobenih in število delovnih ur, izgubljenih vsled nezgod, je bilo nižje kakor kdajkoli prej v zgodovini te družbe. Vsled tega rekorda si je družba pridobila prvo trofejo v tozadevnem kontestu, prirejenem od Chicago Safety Council. -o-- ŠOFER SE BRANIL SREBRNEGA DOLARJA Washington, D. C. — Senator Wheeler iz Montane je odločen zagovornik srebra, da bi se postavilo za podlago denarja, in da pokaže svojo vero v srebro, ima vedno pri sebi množino srebrnih dolarjev. Pretekli ponedeljek je hotel s takim dolarjem plačati taksi voznika, toda ta je tak denar odklonil. Svoj dogodek je senator povedal predsedniku Rooseveltu in ta ga je smatral kot izborno šalo, kateri se je od srca nasmejal. Povedal je senatorju, da se v Washingtonu tiska papirnat dolar in so tega ljudje navajeni. Nič čudno torej ni, ako se je voznik bal sprejeti srebrni dolar, kajti najbrž ga niti poznal ni. Jubilej drugih stanovanjskih hiš. So-> 19. februarja je praznoval 70 sedje niso tako mogli opaziti kar letnico rojstva duhovni svetnik na enkrat, kedaj je prenehal v Josip Vintar, v Šmihelu pri Pli-koči običajni vik in jok, s kate- berku na Koroškem, kjer pasti-rim si novorojenčki — posebno ruje že sedemindvajset let. Jubi-v revnih razmerah — izpolnju- lant Josip Vintar je bil rojen v jejo dnevni in nočni čas..V zad- prečenski župniji na Dolenjskem njih dneh so pa vendarle opazi-1 in je po končani gimnaziji vsto-li, da mora biti otrok izredno pil v celovško semenišče, kjer je ubogljiv, ker ga ni prav nič več'bil leta 1891 posvečen v mašni-slišati. ka. Skoraj istočasno so pa v dve ■ POSNEMAJO DILLINGERJA Pri kaznjencih našli pločevinasto pištolo. —o— Jackson, Miss. — Trije kaznjenci, nigri, obsojeni na smrt, so gotovo slišali o drznem pobegu Dillinger j a iz ječe v In-diani in so skušali posnemati j janje in izjavila, da nista mogla KRIŽEMSVETA — Rim, Italija. --— Vlada je ustanovila posebne ut-iiarne zavode, ki jih bo oskrbovala vlada, da se potom njih financirajo industrijska podetja. Banke se bodo smele v naprej baviti samo s financiranjem trgovskih podjetij. — Pariz, Francija. — Zamotan slučaj Staviskija je v ponedeljek zahteval zopet dve žrtvi. Prvi je bil neki advokat, ki je nenadoma zblaznel, druga pa neka dekle, ki je skušala izvršiti samoumor s skokom v vodo. — Moskva, Rusija, to zlato žilo so raziskovalci odkrili v Pamirskern gorovju v srednji Aziji. Do pokrajine se izdeluje nova cesta, ki bo kmalu dogotovljena in bo pripomogla, da se bo to poletje že lahko pričelo s kopanjem. — Rim, Italija. — Semkaj sta prispela kralj in kraljica v . . . , , , v . . . pa se grožnja, da ga bodo u azijske države Siam in pri do-il , .... j , , . . i •, t, k grabili, ,ie dala governerju hodu sta iu pozdravila Musso- „r, ., , , . , , . 1 White povod, da je dal posta- viti močno stražo okrog svoje palače. Dillingerja so baje nekatere osebe videle in boje se, da ne bo skušal ugrabiti svoje- uri oddaljenem Št. Juriju našli v hlevu posestnika H. malega otročička, ki je imel okoli vratu privezan listič z napisom: Otrok je krščen, ime mu je Franček. Domači so otroka takoj' prevzeli v oskrbo in ga negovali več dni, dokler niso orožniki ugotovili, da • je otrok, ki je bil položen v hlev v Št. Juriju, doma iz okolice Vranskega in na ime France krščen sin one revne družine. Starša sta takoj priznala svoje do- njegov vzgled. Ni pa se jim posrečilo. V njih celicah so čuvaji namreč našli število raznega orožja, ki so si ga sami izdelali. Med tem je bila tudi pločevina-Boga- sta pištola, ki so jo napravili iz škatlje za tobak. 'Vsi trije obsojenci imajo biti ta petek obešeni. -o--- GOVERNERJA V OHIO svojega dva meseca starega otroka vsled bede prehranjevati in oskrbovati ter da sta ga sama položila na mesto, kjer so ga dobri ljudje pozneje našli. --o-- Sneg iri mraz Iz Konjiča v Bosni poročajo: Pastirji iz vasi Bijela so pred dnevi zaslišali s planine Kiser j klicanje na pomoč. To so sporo-! čili vaščanom, ki so šli iskat na Columbus, O. — Dillinger je |planino. Po dolgem iskanju so v Ohio. Ta novica in poleg tega 1 našli v snegu polzmrznjenega STRAŽI VOJAŠTVO lini, kakor tudi prestolonaslednik Umberto in končno sta bila sprejeta tudi od kralja samega. Kraljevi par je na poti v Ameriko. -o- SMRTNA KOSA V Waukeganu, 111., je preminul nagle smrti rojak Mr. Frank Barle v starosti 62 let, lastnik slovenske mlekarne v Waukeganu'. Doma je bil od Sv. Vida pri Cerknici in v Ameriki je bival nad 36 let. Pogreb Se bo vršil iz hiše žalosti v četrtek zjutraj ob 9. uri v cerkev Matere Božje in od tam na pokopališče. Preminuli zapušča za seboj žalujočo soprogo, tri sinove in tri hčere. Blagopokoj-niku mir in pokoj in sveti mu večna luč. Preostalim pa naše globoko sožalje! jetnik želi biti bičan Vancouver, B. C. — Leo Be-langer, jetnik v tukajšnji kaznilnici, se je obrnil na sodnika s prošnjo, naj bi mu naložil več kazni s šibami, obenem pa mu znižal zaporno kaeen, ki se glasi na tri leta. Sodnik mu je odgovoril, da bo ponudbo pre študiral. moža. Ta jim je mogel povedati, da je imel seboj tovariša, ki mu pa je padel v prepad. Kmetom se je končno po velikem trudu posrečilo, da so našli in izvlekli iz zledenelega prepada še tega. Ponesrečena moža sta doma iz ga tovariša, ki je obsojen na okolice Sarajeva in sta po tiho-smrt in zaprt v ječi v Lima, O. -o—— KUPIL SI SVOJ SODNI STO-LEC Paterson, N. J. — Tukajšnji sodnik W. B. Harley je v ponedeljek javno priznal, da je plačal celih $25,000 republikanski okrajni organizaciji, predno je bil pred petimi leti imenovan sodnikom. Sodnik zdaj sam zahteva, da se uvedejo preiskave proti takemu rake-tirstvu. -o- OBSEDNO STANJE V ESTO NIJI tapskih potih tihotapila tobak. Pri tem sta obnemogla in se ponesrečila. -o- Nesreče Zadnje dni je bilo zopet pripeljanih v celjsko bolnišnico večje število ljudi, ki so se ponesrečili. Drame Jože, delavec, 62 let, s Spodnje Hudinje, je padel na poledeneli cesti in si zlomil levo roko v zapestju. Ivan Veršnak, posestnik, iz Št. Janža pri Rečici ob Savinji je doma padel in si zlomil desno nogo v stegnu. V bolnišnici se zdravi tudi mož, o katerem smo pisali v včerajš- Avtomobilska nesreča Na ormožki cesti blizu Ormoža je neki avto zadel v 29-letne-ga hlapca Jožefa Lehkca iz S p uhlje ravno v trenutku, ko je ta hotel prekoračiti cesto. Nevarno poškodovanega so spravili v bolnico. -o-- Vsi bi radi bili meščani Iz Maribora poročajo, da je nastalo tam nenavadno gibanje med prebivalstvom. Nenavadno število prošenj prihaja na urad mestne občine za podelitev meščanstva. Ljudje, ki so že leta in leta stanovali v Mariboru in se niso do sedaj brigali za pristojnost, so naenkrat zaželeli postati meščani. -o- Smrtna kosa V Št. Jerneju na Dolenjskem je umrla Tončka Majzelj, ki je skoraj vse življenje preživela na bolniški postelji, stara je bila 49 let. — V Ljubljani je umrla Ana Rupnikova, vdova gozdnega svetnika in mati brigadnega generala Leona Rupnika v Skop-lju. — V Podvincih pri Ptuju je umrl Franc Petrovič, ugleden posestnik star 58 let. -o- Žrtvi nesreč Terezija Lapornik, kuharica iz Laškega se je sankala in pri tem s sanmi vred priletela v obcestni kamen, kjer se je zelo nevarno pobila. — Pavlu Zušan-čiču z Rečice pri Laškem, ki je zaposlen v rudniku Huda jama, pri delu padel na nogo velik zaboj in mu jo zmečkal. —--o- Helsingfors, Finska. — Iz sosednje države Estonije prihaja poročilo o velikih nemirih, ki jih je tamkaj vprizorila organizacija vojnih veteranov. Vlada je bila prisiljena, da je proglasila širom cele države obsedno stanje. Veterani so pričeli z izgredi, ker je vlada u-kazala, da se razpusti njih organizacija. Proglašeni za mrtve Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Andre Justin iz Žirovskega vrha, ki je leta 1914 odšel na rusko bojišče. Marjana Puperjanova, roj. Pečnikova iz Puštala, ki je pred 30 leti odšla nji številki, da ga je neki voz po- 'na Koroško. Franc Jamnik iz vozil na Ljubljanski cesti. Piše se Kramar Jože, delavec iz Pe-trovč; dobil je poškodbe na levi nogi. -o- Kratka sreča Od veselja je poskočil neki mariborski dijak, ko se mu je na poti v šolo iz grma zableščal pravcati stodinarski bankovec. Fant poštenjak ga je pobral in Stare Loke, ki je 1. .1914 odšel na rusko bojišče. Odlikovanje S srebrno kolajno so bili nedavno odlikovani cestarji Franc Učman pri novomeškem oddelku, Ivan Jenko pri kranjskem oddelku, Franc Sergej v Ljubljani, Ivan Muhič v Mariboru in Mihael Primožič v Celju. »trail 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 15. marca 1934 AMERIKANSKI SLOVENEC frvi in najstarejii slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta 2Iti, Uhaja vsak dan razun nadel), pone-taljkov ia dnevov po praznikih. Izdaja in tiska S EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in oprava! IS49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: _$5.00 . 2.50 _ 1.50 £ a celo leto----- £a pol leta_________ Ka četrt leta____ Za Chicago. Kanado in Evropo: Ea celo leto _$6.00 Za pol leta-----3.00 Za retrt leta_______ 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper »» Amerie*. Established MM, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address oi publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___ For half a year - For three months__ _$5.00 - 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__$6.00 For half a year - 3.00 For three months--1.75 wc oo cur ml Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko t tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-piaa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. hovati druge. Končno je nato razorožil vse druge stražnike, se oborožil z dvema strojnima puškama, z municijo, osvobodil nekega močnega morilca zamorca, ki je vred z njim pobegnil v avtomobilu šerifinje. Oblasti ga iščejo že nad 10 dni in kakor izgleda, ga bodo iskali še precej časa, predno ga bodo dobili v roke. Ta fiasko, ki se je dogodil na račun varnostnih organov v Indiani, je vsekakor velik škandal ne le samo za državo Indiano in njene varnostne organe, marveč za vso deželo. Zadnje dni se pa še celo šepeta, da je pri Dillingerjevem pobegu sodeloval celo eden izmed pomožnih šerifov. Ako se bo to izkazalo kot resnica, potem ni nič čudnega, da je Dillin-ger pobegnil, čudno bi le bilo, če bi ne bil. X.: Postni čas Doba postnega časa se začne s pepelnico in traja do Veli-kenoči. Doba postnega časa je z verskega stališča posvečena dobi, v kateri cerkev vabi vernike k resnemu premišljevanju trpljenja Kristusovega. Kristusov štiridesetdanski post, Kristusov veliki, teden, Njegova Kalvarija in smrt na križu, je za vsakega človeka kristjana največji vzgled samozatajevanja in nadčloveškega trpljenja, ki ga je pokazal Kristus Bog-človek kot vzor, kako je treba ravnati človeku, če hoče, da bo duša gospodovala nad njim in ne njegove slabosti in njegova, skušnjavam podvržena narava. Postni čas je resen čas za vsakega kristjana. Je to čas, v katerem naj človek premišlja, zakaj in čemu je na svetu. Skozi cclo leto ima čas za rajanje in veseljačenje, v postnem času pa naj bi šel vase in ob spominu na Kristusovo trpljenje naj bi i:rejeval bilance svojega notranjega duhovnega življenja. Postni čas, resni čas! Žalostno je, da se velika resnost postnega časa zadnje čase tudi med nami Slovenci bolj in bolj omalovažuje. Po slovenskem časopisju se tolikokrat opaža vabila na plesne veselice baš v postnem času. Kakor, da bi skozi celo leto ne imeli -priliko za plese in zabave, ampak v postnem času morajo biti! Igre, zna predavanja, to naj bi že bilo. Toda plesne veselice, hrup vescljačenje, to je pa naravnost brez pravega povoda in prave potrebe. Skoro lahko se reče norčevanje iz resnega postnega časa. Marsikje se morda to stori iz nevednosti in ni vsled tega kakega slabega namena. Toda kjerkoli je le trohica prave krščanske zavednosti, se v postnem času veselic ne prireja. Vsaj krstjani naj bi bili. v tem ozira zavedni, saj brezverci že itak dovolj kljubujejo v tem oziru. Slovenci, kristjani! V postnem času spremljajmo Kristusa v Njegovem trpljenju. Za rajanje in veseljačenje je časa dovolj skozi vse druge dobe v letu. -o'--— BRIDGEVILLE SE ZOPET OGLAŠA Bridgeville, Pa. Končana je torej letošnja kampanja za list Amer. Slovenec in tudi prav dobro je izpadla. Veseli me, da je duhovnik zmagal, pa najsi bo že ta ali oni, saj imajo vsi eno in isto oblast in vsi so služabniki Gospodovi, zato jim moramo priznati toliko več spoštovanja in časti. Kot zastopnica tu iz Pennsyi-vanije čestitam Rev. Fathru Rogulju in obenem častitam vsem. onim, ki so zanj delali in mu priborili tako častno zmago. — Naj ob tej priliki še omenim, kako težko sem vsaki dan pričakovala lista v času te kam panje. Če ga nisem dobila dopoldne, bi se kmalu kar odpravila in šla listu naproti tja proti Chicagi. Zdi se mi, da je list v času kampanje še najbolj zanimiv. Kaj ne, drugod se nam morda smejite, češ, tako korajžni tie in marele s porčev, ker kam Pennsylvanci, pa le niso zma-1 panja je minila. — Detroit-gali. Nič ne de. Naš kandidat j skemu zastopniku pa sporo-se v takem vremenu, ko tako čam, da se naj le nikar preveč prijazno priporočil in opomnil, da si naj naroče katoliški list. — Bodite mi vsi lepo pozdravljeni. M. U., zastopnica. -o- NEWYORSKE NOVICE . New York, N. Y. Bazar v cerkveni dvorani na Osmi cesti vzbuja veliko pozornost med farani in rojaki sploh. Radodarnost faranov je omogočila to prireditev v korist slovenske cerkve. Med tednom ni opažati v dvorani kake posebne živahnosti. Toda konec bazarja, ki bo na nedeljo, 18. marca zvečer, bo obilno obiskan, ker bo takrat gospa sreča obdarila svoje prijatelje. Na belo nedeljo, to je 8. apr., praznujejo tukajšnja društva KSKJ., katerih je pet, slovesno 401etnico obstanka KSKJ., na katero- se že živahno pripravljajo. Velik kulturen pomen Jednote za ameriške Slovence dobi svoj povdarek v dostojnem praznovanju jubileja. Poseben odbor, sestavljen iz delegatov vseh društev KSKJ., bo tudi vse storil, da se bo slav-nost vršila kar najbolj slovesno. Poročevalec. -o- OD DR. SV. ANE ŠT. 173 K.S.K.J. Milwaukee, Wis. Vsemu' članstvu našega dru- Da se razumemo, jaz nimam lo, čeravno ne odgovarja res- ničesar proti jednoti sami kot niči, ali članici se izplača pod- podporni ustanovi. Toda njeno pora v teku 30 dni, ako ne da vodstvo pa lahko vsak vidi, da društvo boljših dokazov. Pote- bilo za nobenega kandidata. Zato prav lepa hvala vam, posebno novim naročnikom, ki nekateri lista še poznali niste, pa ste bili tako dobri, da ste si denar drugje pritrgali, da ste se naročili na list zato, da s tern podprete naše katoliško časopisje. Naj vam Bog povrne in naj blagoslovi vaše delo, da bo imelo dober uspeh. Odpustite moji nadležnosti, s katero sem vas nadlegovala. Morda mi pa boste še kedaj hvaležni, da nisem takoj šla iz hiše, dokler se niste naročili. — Menim, da je' . dobro in da človeku marsikaj sorodnikom m pnja prav pride, česar se v mladosti tel;1em. naznanjam nauči. Spominjam se namreč še z moiih otroških let, kako so j ^ i __ . , cigani okrog hodili in prosili za t(>. 14- apnla, v Maticovi dvo-moko in slanino. frako nekako ranL - Sosednim društvom ze sem jaz z vami postopala in v +khcemo dobrodošli in , n. , • um zagotovimo, da se tudi mi tudi ne zaman, ker sem spravi- I ■ 7, i la skupaj za en ducat novih "delezimo kaj podobnega ka-naročnikov. _ Kaj ne, johns-J^ oni kaj takega priredijo, townski zastopnik, sedaj pa |Ne Pozablte ™havP ljudje že lahko pospravijo me-' da zopet priredi naše društvo prijetno domačo zabavo in sicer v sobo- burja piha, sploh ne upa tako visoko. Ce pa pogledam in primerjam lansko poročilo o kampanji, vidim, da je naš kandidat Rev. Father Odilo dobil letos 34,667 glasov, medtem ko ne huduje nad Pennsylvanijo, ki ga je vprašala, da naj lanskega leta glasove povrne. Pač pa naj bo zadovoljen, da ga še za interes ne vprašamo. Da bi on vedel, koliko je naša gorata torej te zabave Vstopnina je samo 25c. Dobili boste pa na zabavi tri steklenice vina za $1.00, na drobno" se bo prodajalo pa po 5c kupica. Na veselo svidenje v soboto, 14. aprila, — Pozdrav. C. Centa. -o- MALO SVETLOBE NA "NA- jih je imel lansko leto samo Pennsylvania vredna, bi se pač Slaba reklama Ko je bil znani notorični bančni ropar in ubijalec Dillin-ger aretiran v Arizoni po dVeh tamkajšnjih domačih vaških policistih, je bil isti prepeljan v Crown Point, Indiana, kjer je obtožen umorov in drugih njegovih zločinov. Ko je.bil Dillinger nastanjen v okrajni jetnišnici v Crown Point, Ind., so drli tja iz Chcage in vseh večjih mest fotografi, ki so jemali slike tega glasovitega zločinca. Še celo okrajna šerifinja in okrajni državni pravdnik sta se čutila srečna in sta se dajala slikati v družbi glasovitega roparja Dillingerja, držeč roke okrog vratu, itd. Stvar je šla tako daleč, da se je vsakdo počutil za veliko počeščenje, če je mogel videti Dillingerja, kaj šele, če je bil z njim fotografiran. Kakor je afera smešna na eni strani, je žalostna na drugi. Kajti glasoviti Dillinger je v tem začutil priložnost za pobeg. Z brivsko klino je iz navadne deske izoblikoval revolver, ga počrnil z biksom za čevlje, in ko je prišel k njemu ječar, mu ga je nastavil pod rebra, ga prestrašil, mu vzel pravi revolver, s katerim je začel nato stra- 30,080. Lahko torej rečemo, da nismo slabši od lanskega leta, ampak za nekaj tisoč glasov naprej, kar je vsekakor dobro znamenje. G. uredniku se pa zahvalim za tako natančno poročilo o kampanji, kjer je vsak lahko videl, koliko novih naročnin je dobil. Kakor vidim V tem seznamu, je hotel g. urednik meni ime nekoliko polepgati, kot j naročnike in čitatelje, ki so po-ga v resnici imam. Tam je nam- nosni na svoj katoliški list. Ko ne jezil nad njo. Saj lepo po hribih raste trtica, ki nam daje sladko kapljico, katere se še Detroitčani veselijo. Upam, da ja ne boste zamerili Kranjski Miciki. Nikakor ne smem prezreti, da bi se ne zahvalila tudi starim naročnikom, ki so poravnali naročnino. Reči moram, da ima list še zveste prijatelje, reč zapisano A. (Ančka) Uše-ničnik, pa bom najbrže še kar naprej Marjana ostala,, kakor sem bila do sedaj. — Ko sem sprejela pisma g. urednika, kjer se mi zahvali za pridobljene nove naročnike, se mi je zdelo, da tista čast ne gre meni, ampak tem, ki so list naročili ali naročnino poravnali. Brez dobrih ljudi bi jaz ne mogla dobiti niti enega naročnika in tako bi seveda tudi glasov ne sem hodila okoli pobirat naroč nino, so se dobili ljudje, ki so mi naročnino takorekoč naproti prinesli. Seveda, je pa tudi nekaj takih,ki nikakor ne morejo poravnati naročnine, vsaj za enkrat še ne. Depresija jih je namreč preveč potlačila. Je namreč še vedno bolj slabo med nami kar se tiče dela. Dolžnost moja je, da se'tudi zahvalim našemu č. g. župniku F. Moder, ki me je v cerkvi je daleč pod vsako kritiko. Daleč od pravičnosti. Bom skušal dokazati s fakti, kako ti ljudje prakticirajo pravičnost in poštenost. Tako kriče, naročite se na naš dnevnik, ki vam daje kulturo, napredek, izobrazbo! Po-io kakšno, naj navedem samo par slučajev. Lahko bi jih navedel na ducate, pa naj zadostujejo samo nekateri, da vidimo kake vrste "napredni" ptiči so to. Ti ljudje se trkajo na svoja "napredna" prsa, mi smo "naprednjaki", ki čitamo našo tetko, ta nam da izobrazbo, ako ne čitaš naše tetke, si nazadnjak.. Dobro. Spominjam se, kako so ti "naprednjaki" tekali od hiše do hiše, kako ste dve dobro poznani osebi v naselbini spisali lažnjivo in obrekljivo izjavo in ste poiskale svojo žrtev, ki je enakega kalibra, da podpiše dotično lažnjivo izjavo. Kako ste te dve osebi opazovali, kedaj bo mož odsoten. Dobili so priliko in hitro pred notarja. Ko javni notar opazi tisti dve malopridni osebi, vpraša: "Ali veste, kaj podpišete?" Ker oseba ni znala, kaj bo podpisala, je molčala. Hitro sfopi k njej ena izobraženih in poše-peta: "Reci, da!" — In drugi, kako hitro jo je odkuril z dvorišča, ko je zahteval od člana podpis na lažnjivi dokument. Drugi član se zgraža, češ, kdo je podpisal moje ime, ki ga imajo na glavnem uradu. In zanimivo, kako je tretji hodil z rudečim nosom, iskal podpise, da se temu ne izplača bolniška podpora in glavna gospoda je že držala raztegnjene roke, kedaj dobi vse te "poštene" dokumente, da se more o-preti na nje. En gospodar pravi v zagovor, da je pisal po o-menjene dokumente, da jih ni pravočasno dobil. Seveda se razume, da laž se ne more kar tako hitro skovati. In kako ta gospoda blufa nevedno članstvo, da kako znajo gospodarit, da jednota premore toliko in toliko milijonov, kako je bolniški,sklad v dobrem stanju, ali pozabili so pa gospodje povedati, kako znajo stare člane ignorirati in jih spraviti iz jednote po 22 letih in to iz golega osebnega in političnega sovraštva, katerega so sloven- kakor berači uši! Kdor ne piha v njihov rog, že njdejo vzroke'za obtožbe in se ga izključi. Pravila govore, da kazen ne nastane prej, da višja instanca izreče razsodbo. Toda gl. računovodja je vseeno prepovedal vzeti asesment, čeravno ima član priziv. Suspendan boš in družina toliko časa, da gl. odbor izreče sodbo, kar je poteklo tri mesece. Ali član in članica sta bila med tem časom bol- če mesec, dva, tri — nič. Vpraša se za vzrok, zakaj se ne izplača nič, zopet nič. Potem se hoče zadeva pojasniti v glasilu, toda gre v uredniški koš. Odgovor: Vaša izjava se ne priobči — torej zaman! Torej ako se hoče član napredne jednote pošteno izrazit, PREDNE" LAWNDALSKE POLITIKANTE WiUard, Wis. Širokoustenje o naprednosti in o napredku opaziš vedno v lawndalski socialistični tetki "Presneti", katero članstvo jednote vzdržuje v korist peščici lawndalskih koritarjev iz golega vzroka, da je jednotino korito poleg drugih korit še malo večje, kakor je potrebno. Vedno kričijo, da so najbolj napredni, najbolj pošteni in na ski naprednjaki polni, to vabijo, da naj rojaki pristopajo v njih jednoto in naj v njo pripeljejo tudi svojo mladino. Ta lawndalska gospoda se proglaša, kakor da so nekaki od-rešeniki sveta. Obetajo ti vse dobrote. Tako so stezali roke pred nekaj leti in so dobili nekaj novih članov. Toda mnogi so kaj kmalu sprevideli, kaka "naprednost" se kuje v lawndalski kovačnici in kakšna naprednost se jim vsiljuje, pa so nehali pošiljati j na in zahtevala podporo. Pod-težko pridobljene cente na pora se ne izplača, ker imamo Lawndale. [listine, da je član opravljal de- se ne moreš v lastnem glasilu, pač pa se moraš poslužit resnicoljubnih časopisov, kakor je A. S. Ako pa to storiš, pa zopet vstanejo "napredni voditelji", češ, zakaj se poslužuješ nasprotnega časopisja, in začno ravnati s teboj, kakor kaki če-kisti (to so tajni policisti ruskih boljševikov). Tako je pri teh "naprednih" ljudeh. Kaj je glavni kolovodja pisal v svojem pismu, dobro znamo. Izraženo je bilo,znamo, da se mu godi krivica, da bi se vse še dalo kako izravnati, ali ker se je čl a n poslužil nasprotnega lista A. S., kateri je "lawndal-skim naprednjakom" največji trn v peti, pa pod nobenim pogojem ne. Ali niste "napredni" možiceljni s tem le povedali, da vas resnica v oči bode? S tem ste pokazali, da niste pravični! Tako poslujejo le kaki taki, ki nimajo čiste vesti, ki so s pravico in poštenostjo skregani. Amerikanci imenujejo take, ki so s pravico in poštenostjo skregani, tudi "kruke", kar je res edino primerno ime in primeren naslov za take, ki nočejo pravice in resnice poznati! Na tisto razpravo je bil pozvan eden izmed glavnih gospodarjev. Šlo se je za malo svotico $25 podpore. "Napred-njak", ki je prišel iz Chicage, je porabil pa najmanj $50.00 v ta namen, zato, da so članoma vzeli $25 podpore, do katere sta bila .upravičena. Zavzelo se je stališče: Člana, ki sie ne strinja z nami in z našimi nazori, je treba obtožit in ignorirat in se ga kaznuje s trimesečno su-spenzijo, zato, ker je resnico povedal v javnosti, kar mi, visoki gospodje, ne maramo la ne želimo. V tem času se je član ponesrečil in zahteva podporo, ker je dal priziv. Gl. računovodja zahteva z,a kaznovani čas cel asesment, cele tri mesece zaporedoma, ,a obenem je odklonil priziv, izplačala se je podpora. In potem so zahtevali, da član plača celo svoto nazaj. Ali ni to čedno poslovanje. Denar bi pobirali, podpore pa ne izplačevali. Pomislite čitatelji, kaki poštenjaki so to! In zopet so poslali enega izmed višjih v naselbino, kako da bi iztirjali svoto $30 od člana. In stroški iz Chicage v Willard in 'nazaj so gotovo do $50.00. Tako hodijo "višji gospodje" na luksuz in vlečejo mastne plače. Članu, ki je upravičen, se pa ne izplača podpore. Pa si pomagal, če hočeš tožiti, ti advokati dvakrat toliko računajo, kakor je vred-(Dalje na 3. strani) TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (25) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Letalo je v velikem krogu letelo nad mogočnim pragozdom in neznano deželo. Sedaj šele je Gridley opazil, kako težavno se mu bo vrniti k zrakoplovu 0-220. To pa zato, ker v deželi Pellucidar ni bilo nikakega obzorja in zato je bila orientacija silno težavna, celo nemogoča. Namesto- obzorja, se je cela pokrajina dvigala in se zgubljala v neskončni daljavi. Da bi zaman ne izgubljal časa in kuriva, je začel iskati primernega prostora za pristanek. Dve uri je tako krožil nad neznano pokrajino in skrbno gledal da bi kje opazil kako znamenje izgubljencev, katere je iskal, a zaman, zato se je sklenil obrniti v drugo smer. Ko je letalo okre-nil ie nad seboj opazil nekaj, kar ga je navdalo s strahom. Ne ravno visoko nad seboj je zagledal leteti strašno pošast, čije razpeta krila so skoro dosegla velikost letala in njena dolgost tudi ni bila veliko manjša. Kaj takega res ni pričakoval. Z grozo je opazil, da je strahovita pošast oborožena z groznimi zobmi. Kar ga je še bolj navdajalo s strahom je bilo to, da je opazil, da ga strašna pošast zasleduje. Gridley se je istočasno nahajal z letalom v višini nekako 3000 čevljev, ko je nteranodon plul ravno nad njim. Nobena prava misel, kako se rešiti mu ni prišla v glavo. Najhujše je pa bilo to, da se je počast pterano-don bliskovito zagnala navpično proti letalu in zadela v propeler. Letalo se je od silnega udarca skoro preobrnilo, Gridley je pa istočasno skočil z njega. Potegnil je za odpiralno vrvico padala, kg, ga je nekaj nenadoma silno udarilo po glavi ,da je izgubil zavest. . . Daleč spodaj je pa stala ljubka deklica, ki je gledala proti nebu. Opazila je, kakor je mislila, da sta zadela dva zmaja in iz enega je padel človek. Neverjetno je bilo to, a še bolj strašno. Tedaj se je Jana, Rdeča Roža Zorama, obrnila in stekla proč. WO<>0<>0^ 5 POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU 1 Ako Je poleg Vašega imena številka 3—34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi strošku AMERIKANSKI SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Priloženo vam pošiljam svoto $................. za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovetca*. Ime Naalov Mesto 00000000-0000000000000000000 ooooooooooo^ Četrtek, 15. marca 1931 AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran S kiiuifl.M...'iiiiiinin >UiiwiiwuiHnBiiwiiiiiniwiuuiiiminiiiuiiiiuiuimumiiiujiiuii»M;iimBiuwiuiuiuumiiniuui Iz življenja in sveta. S iiTiiHir","""""'"""""'""'"''iniMiunn'iiifmiiinnMiMiurmi TTtmnHH'rnn:;;ivimifi-iiimrmiunuJ PROTI PLINU NI POMOČI Nekemu francoskemu učenjaku se je posrečilo odkriti nov plin, ki po svoji učinkovitosti prekaša vse dosedanje. Pred tem plinom odpove tudi najmodernejša plinska maska. Zanimivo je, da je bil odkrit ta plin le slučajno in ne morda po dolgem vztrajnem preiskovanju. To strašno orožje je odkril Leonce Bert, docent za fiziko, ko je skušal s pomočjo svojega asistenta Pavla Dorierja sestaviti sintetično dišavo. Pri tem sta znanstvenika napravila majhno napako, ko sta sestavljala dve posebni dišavi za nov parfem. Plin je brezbarven in njegov vonj spominja na vzdušje v kaki mesnici. Ta plin prodre skozi vsako obleko in napade vsa trdna telesa, predvsem pa je nevaren suhi koži. Če pride plin tudi na najmanjši površini do živega telesa, napade celice, ki se prično takoj razkrajati in v nekaj urah nastopi smrt. Prve poizkuse sta francoska znanstvenika napravila na psih. Pes je že po nekaj minutah poginil, ko so spustili do njega plin. Le ena stran moti francoske vojne kroge, ki neprestano mislijo na obrambo svoje države in ki jim je to odkritje gotovo dobrodošlo. Stroški za pridobivanje tega plina so namreč zelo veliki. Morda je i-sreča v nesreči; sicer pa je znano, da so vsi smrtonosni plini navadno- zelo dragi. Zanimiva je izjava, ki jo je dal prof. Bert q svojem odkritju: "Odkrili srno plin," je dejal, ki v svojih učinkih prekaša vse dosedanje. V primeru potrebe bi lahko napolnili v osmih dneh bombe in granate v dovolj velikem številu s tem plinom. Sicer pa nisem niti obvestil vojnega ministra o svojem odkritju. Stavil ga bom na razpolago vojaškim krogom edino v primeru vojne; seveda pod pogojem, da vojno ministrstvo ne ,ukrene že zdaj dru gače." O tem plinu torej poročajo, da mu ne kljubuje nobena plinska maska. Če pomislimo, da je človek zelo iznajdljiv, je vsekakor upravičeno upanje, da bo prav gotovo izumil sredstvo, s katerim se bo ubranil tega strašnega morilnega sredstva. -o- PREPRIČAN SAMEC St. Paul, Minn. — Dan Eyre je v sredo praznoval svoj rojst- rn ^.tni dan .al sam,; -.izrazil, aki ži\Lti, bi s samsko ži-' :n celo 'iivljenie je Ob tej priliki s>: je b: mora i šc: enkrat zopet odločil na 'enje; ključ temu pa niti n--.;:ranje ne odsvetuje faitom zakonskega življenja, ."i O si £ix ž«■ Jijo. -o- SOCIJALISTIČEN LIST POSTAL FAŠISTIČEN Dunaj, Avstrija. — Znano glasilo tukajšnjih socialnih demokratov, Arbeiter-Zeitung, ki ga je po zadnji civilni vojni dala vlada ustaviti, je v nedeljo zopet izšlo, toda duh v njem jo popolnoma nov. Postal je namreč organ fašističnega Heim-wehra. -o- BIKI POVZROČILI PANIKO Boston, Mass. — V nekem delu tukajšnjega mesta je v nedeljo zjutraj ušlo trgovcem z živino več bikov, ki so nato razsajali po cestah in povzročili silovit strah med prebivalstvom. Več ljudi, odrastlih kakor otrok, je splezalo na drevesa, da se je umaknilo besnim živalim. Trije biki so bili ubiti, trije drugi pa so utonili v Charles. •-o- OTVORITEV KONFERENCE NRA Predsednik, kc je imel nsgovcr na delegate ob otvoritvi NRA konference. Pozival je delodajalce, naj znižajo delovne ure in zvišajo plače. NAJVEČJA URA NA SVETU Vsak Parižan bo poslej lahko natančno vedel, koliko je ura. Le na Eiffelov stolp mu bo treba pogledati. Na tem stolpu bo namreč takoj, ko bo napočil mrak, v zardevajo. Dekleta naj bodo kakor luna ki je vdana ljubezni — a spet ne reki kakor luna, ki roma vsak dan s prave poti. Dekleta naj bodo kakor zvezde, tako vzvišene in vendar tako mile — a vendar ne kakor zvezde: ki pomežikujejo vsem ljudem. | Dekleta naj bodo kakor cerkev, ki vzbuja spoštovanje — a vendar ne kakor cerkev, ki vabi kazalo ure z dvema Kazalo bo imelo 20 m v premeru in bo razsvetljeno s 600 žarni- zdi> Polni sladkega soka cami. Pač pa boš pod uro zaman višini 200 m zažarelo ogromno kazaloma. z vsemi zvonovi k češčenju Dekleta naj bodo ki je pa se ai dan. Torta '-.1an na mizi, dela ni iz cele ki so bile vtaknjene v •i" 1'amreč praznoval si. -ilc. pred se skoraj niti a <->; >7-d.i sveč, njo. svoj Mož 103. iskal kake skrinjice, v kateri bi bilo shranjeno kolesje. Uro bo namreč gonila elektrika. Kazalo je posejano z malimi žarnicami, ki so od sredine razvrščene v ravnih vrstah proti kraju, kakor žarki. Vsako sekundo bo eden teh žarkov zableščal v rumeni svetlobi, vsako minuto v rdeči in vsako uro v beli barvi. Vsako četrt ure bo nakazal širok žarek, ki bo zasijal vsake tri sekunde. Iz daljave bo to svetlobno mešanje videti kakor prava ura z bleščečimi kazalci. KAKŠNA NAJ BODO DEKLETA? Tako piše stara pratika'iz sredine prošlega stoletja: Dekleta naj bodo kakor cvetke, čista in nežna — a spet ne kakor cvetke: metulje naj drže od sebe. Dekleta naj bodo kakor hosti-je in naj čuvajo skrivnosti — a spet ne kakor hostije: naj ne prihajajo ljudem v usta. Dekleta naj bodo kakor sonce, edinstvena — in vendar ne kakor sonce: zjutraj in zvečer naj ne VZROK USODNE NESREČE Peč v kleti dijaške hiše v Hanover, N. H., v kateri je pred '.l*" na»tala eksplozija. Pri tem so se odmaknile cevi in aJ»ti je pričel strupeni plin, ki je umoril devet spečih dijakov kakor gro-a spet ne kakor grozdi, ki jih obirajo veseli ptiči. -d- MIŠKA RAZGNALA ŽENSKO SKUPŠČINO V Eotterdamu so imele žen ske veliko zborovanje. Neki humorist pa je prinesel s seboj v žepu miško in jo je spustil med zborovalke, ki so bile v najbolj vneti debati. Učinek je bil nepopisen: ko so zborovalke ugledale miš, je nastala med njimi velikanska zmeda, začele so skakati v zrak, kričati iz vsega grla, skakati na mize in stole, mnogo pa se jih je vrešče onesvestilo. Povzročitelja panike, ki se je bil vtihotapil na skupščino v ženski obleki, so oblasti prijele in zaprle. Najzanimivejše vesti so v Amcr. Slovencu; čitajte ga! "JUGOSLAV VOTERS LEAGUE" Chicago, III. Tem potom se naznana cenjenemu občinstvu v Chicagi in okolici, da smo dne 11. marca ustanovili nepristranski politični klub pod imenom "Jugoslav Voters League", katerega naloga bo spojiti celi jugoslovanski narod in podpirati v prvi vrsti svoje rojake na političnem polju. Naloga omenjenega kluba bo tudi izobraziti naše rojake in rojakinje v političnem življenju, kakor tudi pripraviti one, ki še niso državljani in jih v to svrho pripraviti. Prva redna seja te organizacije bo dne 19. marca ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Vsi Jugoslovani ste vabljeni brez razlike, h kateri stranki spadate, da se te seje polnoštevilno udeležite. Članarina z,a družino je samo $1.00 na leto. Plačuje se samo po 25c na vsake tri mesece. Ako se mislijo Jugoslovani sploh kdaj združiti, je sedaj zato najlepša prilika, da pokažemo drugemu narodu, da se tudi mi zavedamo svojih pravic in volimo samo take kandidate, od katerih bomo dobili priznanje ne samo ob času volitve, pač pa tudi pozneje. Brez izjeme pridite vsi na gori imenovano sejo. Odbor, ZDRAVSTVO. Strupeni! kuha Zgodilo se je, da je neka ženska težko obolela z znaki zastrupitve, ker ni vedela, da na videz nedolžnega peteršiljčka ne smeš kuhati z jedjo. Dodati ga smeš šele po kuhi, ker se drugače v njem razvijejo strupene snovi. Marsikatera gospodinja ne ve niti tega, da more zastrupiti svojo družino tudi s kuhanjem krompirja, ki je že dalj časa ležal na toplem. Krompir je treba hraniti na hladnem, dasi spet ne tako, da bi utegnil pozimi zmrzniti. Tudi hlajenje jedi v loncih na oknu ni povsem brez nevarnosti, ker se razvijajo pri tem v njih strupene kovinske soli. Sploh je treba kuhinjskemu posodju posvečati veliko skrb. Glinasti pi-skri z glazuro manjvredne kvalitete utegnejo povzročiti zastrupitve s svincem, zlasti če kuhamo ali hranimo v njih kisle jedi. Jedi bi v takšnih loncih sploh ne smele dolgo stati. Medeni in bakreni lonci morajo biti vedno bleščeče čisti, ker nastaja v njih drugače zeleni volk, ki je hud strup. Kašljanje Bolezni dihal prav cesto spremlja kašelj, ki v nekih okoliščinah lahko zelo pospeši bolez ni. Vsekakor je običajno zelo| mučen. Zato je* dostikrat potrebno zatirati kašelj sam na sebi, j kot simptom. To je tem lažje, ker ne zahteva nobenih izdatkov, samo nekaj vaje. Premnogi ljudje namreč ne vedo, da'je odprava kašlje običajno samo stvar vaje. Kašljanje nastane tako, da se goltanec zrakotesno zapre in potem eksplozivno odpre, pri čemer uide iz dihal zrak, ki je bil zaprt pod višjim tlakom. Zato se da kašelj preprečiti na dva načina, prvič tako, da goltancu preprečimo, da se zapre, drugič, če se je že zaprl, da mu za nekaj časa preprečimo odpretje. Če je dražljaj za kašljanje majhen, zadostuje običajno, da izgovorimo brezglasen pripor-nik, n. pr. "s", ker se pri tem goltanec odpre. V ta namen bi lahko tudi hitro zaporedoma in kratko dihali. Tretji način zadrževanja kaši j a izvajamo često nehote sami, n. pr. v gledališču. Pri tem pustimo, da se goltanec sicer zapre, a mu ne damo odpreti se, pri čemer prevzamemo funkcijo stiskanja. Goltanec o-stane namreč zaprt, če se vrši na njegov zapor močan zračni pritisk. Če manjka vsaka volja do zadržanja kašlja, se seveda le malo ljudi spomni na to sredstvo, ki je preprosto in učinkovito. Posebno pa bi se ga morali vaditi tisti bolniki, ki jim kašljanje šele prav daje občutiti bolezen in ki jo često poslabša, če ni, kakor v mnogih primerih tuberkuloze, naravnost smrtno-nevarno. -o- Ogrci Ogrci ali zajedalci nastanejo zaradi zamašitve lojnic v koži, ki izločujejo maščobo, da se koža obvaruje. Maščoba ali loj se izločuje skozi kožne luknjice, če so te zamašene, se začne nabirati. Na površini kože nastanejo Črne, kakor bucikaste glavice velike pike, posebno na nosu, na licih, čelu, bradi, ušesih, prsih in hrbtu. Če jih iztisnemo, je videti, kakor da bi iztiskavali črviče, od tod ime ogre. Mnogi ljudje si jih iztiskava-jo z umazanimi nohti in drugimi umazanimi pripomočki, pa ni čudno, da nastanejo potem z o-kužitvijo tvori in izpuščaji. Da se ubranimo zamašitve luknjic, si moramoo braz temeljito čistiti z vodo, milom ali milnim špiritom. Mesta, kjer so ogrci, odgrnimo z mehko ščetko ali z mramornim milom. Po o-braznih parnih kopelih postanejo ogrci mehki in se dado z lahkoto iztisniti. -o- Kdaj je vlaga koristna? Ljudem, ki jih nadleguje lahek katar, de dobro nekoliko vlage v spalni sobi. Vprašanje je, kako se da suhi zrak ovlažiti. Nekateri imajo navado, da obesijo v spalnici mokre rjuhe, drugi zopet vržejo več mokrih prtov na umivalnik in jih drgnejo z žlico. Pri tem se izloča vlaga. Nikakor ni priporočljivo namočiti mokrih rjuh ali prtov s terpentinovim oljem, ker eterična olja dražijo k kašljanju. IZ SLOV. NASELBIN lNadaljevanje / Z. fLrnni | Š1R0M JUGOSLAVIJE Žrtev pustnega, torka V ljubljansko bolnico so pripeljali z reševalnim avtom 20-letnega kamnoseka Jožeta Ravnikarja, stanujočega v Dravljah. Tega je v noči polnega torka na pepelnico neki razgrajač v Kosezah zabodel z nožem v hrbet. -o- Savski nasip se je peruši! Iz Siska poročajo, da se je tam porušil nasip ob Savi, ki brani pred poplavo severni del mesta. Ker Sava naglo narašča, se prebivalci boje, da bo preplavila bregove prodno bodo postavili razdrt nasip. -o-- Kcliko so Celjani iar>' popili Celjani so lansko leto popili 411.760 1. vina, 135.654 1. piva in 10.763 1. žganja. Vse to je stalo okoli 5,553.746 Din, da pride na vsakega prebivalca približno 700 Din. -o-- Usoden padec Mesarju Karlu Durfeldu iz Kočevja je na pločniku spodrsnilo, ravno pred neko trgovino, ko se je ta nahajal v Celju. Z glavo je priletel v šipo izložbenega okna, jo razbil in so nevarno porezal po obrazu in rokah. -o-- Ljudska univerza v Ptuiu Odbor za splošno izobrazbo trgovskega in obrtnega nar» ščaja prireja v Ptuju v.:ako sre-do in soboto poljudna predavanja, h katerim pridno prihajajo razni trgovci, obrtniki in tudi delavci ter drugi ostali sloji, katerim je do trgovske izobrazbe. na tista mala podpora. To vedo tudi "napredni" prafriganej, da se nobenemu ne bo izplačalo tožariti za podpore, zato pa ta-jko ravnajo! Te tiče je treba poznati ! | Tam se kupičijo milijoni, ko i pa revež član zahteva upravičeno podpox'o, se jo odbije, kadar jo član zahteva. Zato je dobro, da je človek previden, v kako organizacijo se vpiše, ker v mladih letih se plačuje, ko je človek star, se pa išče vzroke, da se ga iz organizacije spravi, če se slučajno tak član ne strinja z njihovo taktiko in politiko. Tako delajo z ljudmi le zakrkneni keritarji in blufači. | Se nekaj. "Uganka jc," mi jo rekel neki chicaški rojak, "kako da so ostali naši visoki 'na-prednjaki' še nadalje pri koritih. Ako bi bili odvisni od chi-caškir glasov na konvenciji, bi niti eden ne ostal na svojem mestu. Toda ko pridejo zuna-'nji delegatje, ki jih ne pozna-Ijo, te pa nablufajo, malo potri-tftjo z dobrimi cigarami in štamperlimi, pa glasujejo, kakor hočejo. Neki delegat je I pravil: da tako dobrih cigar še |v svojem življenju ni kadil, kakor jih v Chicagi, katere je dobil od koritarjev za trit." — Tako si torej obvarujejo svoje stolčke. Lawndaiska gospoda naj v kampanji pove članom, ki jih sprcjemlje, kaj jih čaka na stara leta od njene strani. Tu som le malo površno napisal to "napredno" delo. Ako so socialisti tako pošteni in napredni tudi drugod, kakor so naši na Lawndale, potem ni prav nič čudno, čc tako nazadujejo povsod. Njih lastna reklama dovolj govori o njih. Peter Žagar. "Dokler imamo svoj list, smo -nočni "m druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, fi-le Slovene! pa res niso kar tako. Svoj 'ist imejc. Čast jim'.*'— ~ in ■ Jacob Gerend Furniture Co. 704-708 North 3th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 40B0-W KRASNE velikonočne KARTE v kuvertah velikost 81/2x51/0 s tiskanim slovenskim vošči-lom za Velikonoč, s krasnimi v več barvah tiskanimi podobami, se dobijo v Knjigarni Hmenkaiaski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. V zalogi imamo s tiskanimi voščili in prazne brez tiskanih voščil. Pri naročilu na i vsak omeni, če jih želi s tiskanim vošči-lom ali ne. Te velikonočne karte so nekaj krasnega, zlasti za one, ki bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj. Res novost. Prodajajo se Posamezen komad po . . . 15c Ducat po 10c vsaka. NaroČilom je pridjati potreben znesek. — Po poštnem povzetju teh naroČil ne pošiljamo. — Naročila se sprejema samo do 15. marca. Praktičen molitvenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 'SLAVA MARIJI9 katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci. Molitvenik "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in jc pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. Apostolstvo molitve, K. Srcu Jezusovemu, Posvetitev Materi Božji, Priporočitrv svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prva sv. maša, kratke mašne molitve. Tretja sv. maša, v korist vernim dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije Matere Božje (iavretan- ske). Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. Sv. križev pot. Spovedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za bogo-ljubne duše). Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj. Molitev k preč. Devici zoper hude misli. Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu varihu. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-natu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev ko se je duša ločila od telesa. Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. obhajilne blago- Pesmi: mašne, slovne. Pesmi cerkvcnega leta: adventne. božične, pristne, velikonočne binkoštne, telovc. Marijine pesmi. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno, moroško usnje, vatirane platnice z zlato obrezo stane ........................r......................... Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice zlato obrezo stane ......................................................... $1.25 $1.00 $0.75 Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ........................ To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovcncc 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS ' Stmn 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 15, marca 1934 ki jih priporočamo za Plošča štev. 23005 ^WS. "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" - 1. in ^ttS. 2. del. — Rekordirali "Adrija" pevci. \SSS Stane 75c. n Plošča štev. 23008 "POD DVOJNIM ORLOM" - "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici. Stane 75c. Plošča štev. 25130 VELIKONOČNA' I. in 2. del, moški in ženskli glasovi. Stane 75c, Knjigarna ^ Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD CHICAGO, ILLINOIS ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. I. s "Oče Lukašic, vstanite, vaša iskrena molitev je rešila vašega sina," reče Šef svečano Luka-šicu. "O prevelika bi bila milost," vzdihne obupani oče ter se dvigne, kakor mu je velel Šef. "Sedaj pa pojdiva takoj na vaš dom, da vidim sina,prepričali se boste,da vaša zaobljuba ni bila zastonj," reče skrivnostno Šef ter prime Lukašica za roko ter zapusti z njim kapelico, katero skrbno zaklene. Šla sta po isti poti, po kateri je prišel Lukašic, govorila nista nič, vsak je bil zatopljen v svoje misli. Prišla sta že blizu doma, v katerem je bil mrlič. Že od daleč se je slišal jok, znamenje, da vlada v hiši žalost. Nekako nestrpno se bližata oba hiši; z nekim posebnim čuvstvom vstopita v veliko sobo. Očeta preleti groza, ko zagleda svojega sina že položenega na mrtvaški oder. Koloman Šef se postavi ob mrliču ter veli domačinom, naj stopijo iz sobe, le oče in mati naj ostaneta. Počasno se odstranijo vsi ter začudeno gledajo. Zdajci stopi Šef k dozdevnemu mrliču, odkrije mrtvaški prt in pozorno gleda mrtvecu v obraz. Prime ga za obe roki ter jih dviga kvišku in polaga zopet nazaj. Da si nato prinesti nekaj očeta, v katerega pamoči košček platna in drgne z njim po čelu in prsih, katera je prej razkril. Nekaj časa dela tako, potem pa veli očetu in materi, naj oba ponovita to obljubo, katero je storil prej oče sam v kapelici. Pokleknila sta oba pred razpelom, postavljenim ob koncu odra, in svečano govorila za Kolomanom Šef, kakor jima je ta narekoval. Komaj sta spregovorila zadnje besede, se obrne Šef na nju s pogledom, ki je kazal vso napetost in neko posebno tajnost. Velel jima je, da stopita bližje. Z nekim strahom sta se temu odzvala. Šef je pokazal potrtima staršema na obraz njunega sina ter zašepetal: "Vajin sin živi, poglejta, kako se mu rdeči lice,'še nekaj časa moram tako ravnati in oživel bo." Z napetimi očmi sta gledala oba sinu v obraz, nič več se nista bala, zdelo se jima je zdaj, da je trenil s trepalnicami in zdajci, o čudo, ganile so se ustnice, saj ni zmota, čisto natančno sta to zapazila. Še nekaj časa se trudi Šef in glej, v tem trenutku dvigne mrtvi roko, ob enem počasno spregled a ter reče z rahlim glasom: "Kje sem?" "O moj sin," vzklikneta starša, "pri nama si, 0 usmiljeni Bog, uslišal si naju, kaka sreča!" Koloman Šef prime mrtveca za roke ter ga s pomočjo staršev dvigne z odra. "Takoj v postelj ž njim v drugo sobo, da o vsem nič ne vidi, sicer se prestraši," veli Šef napol glasno. Eekši primejo vsi trije dozdevno mrtvega in ga odnesejo v bližnjo sobo, ga slečejo in položijo na postelj in se trudijo, da se je popolnoma zavedel. Mati jo zletela takoj v kuhinjo, da pripravi sinu po Šefovem navodilu toplo pijačo, ta pa se je sam trudil, da nudi bolniku' vso udobnost, pri čemur mu je zvesto pomagal oče. Od veselja vsa razburjena mati se ni mogla zdržati, da ne bi takoj začela praviti, kaj se je zgodilo z njenim sinom. Prvotno so domačini mislili, da se materi od žalosti blede; ko pa pogleda sosed Valentin, ki je mrliča oblekel, v sobo ter zapazi, da mrliča ni več na odru, je bil prepričan, da govori gospodinja resnico. V tem stopi iz male sobe Koloman Šef in veli vstoplim, naj se zadržijo mirno, kajti sin, ki se je prebudil, potrebuje popolen mir. Strahoma so domačini gledali in se uklonili povelju, četudi težko, saj videli bi radi, ali je res mrtvi vstal. In bila je resnica, Martin Lukašic se je popolnoma zavedel, z rahlim glasom je pravil, da je zaspal in se mu je zdelo, kakor bi potoval v daljne kraje, pri tem ga je le mučila silna žeja, a naenkrat je začutil nek poseben hlad okoli glave in na prsih in v tem je tudi spregledal. Martinovo zdravstveno stanje je bilo od dne do dne boljše, ni se nič posebno prestrašil, ko pta mu starša povedala, da so ga imeli že za mrtvega in je oče šel v Sv. Lenart, da bi odredil vse potrebno za pogreb. V Št. Lenartu se je raznesla kot blisk novica, da je vstal Lukašicev sin od mrtvih, ker ga je njegov oče zaobljubil h kapelici božjega groba v Radehovi in dal znatno darilo. "To je laž," se razjezi Nuernberger jeva Katarina, ko ji je to novico povedala Zirngastova žena Terezija, "takega še ni bilo, saj je vendar le naš Zveličar imel to moč, drugače pa nikdo, najmanj pa še tak luteranec, kakor je sprijeni Šef, ki ljudi vara in jim krade denar iz žepa." "Nikar se ne razburjaj, ljuba žena," jo miri njen mož Caharija, ki je ravno prišel iz župni-šca domu, "to ni noben čudež, je čisto nekaj naravnega." "Ti pa tudi kaj veš, če pa tvoja velja, pa je <še večja goljufija, Šef je potemtakem nalašč naročil, da se mora Lukašicev sin napraviti mrtvega, da ga potem obudi, drugače bi njegova Antikristova vera nič ne veljala." 'To ni tako, "meni Nuernberger, "Lukašicev sin je bil že večkrat težko bolan, prijel ga je zopet močan krč in mogoče bi res umrl, če bi Šef ne bil napravil poskusov, da ga zopet oživi, zato ta stvar ni nič posebnega." "Le zagovarjaj ga, slepari in bogati se s tem,' vidim, da ste možje babe, sedaj pa jaz grem k škofu in mu vse povem, da bo enkrat te sleparije konec, razumeš?" Rekši dvigne svoj običajni piskerček ter ga nastavi na usta, da je stekla vsa vsebina dobre vinske kapljice po grlu v notranjost života. Nuernberger je u videl, da danes ni nič opraviti z ženo, zato se je odstranil in šel skoz trg na polje. Vsi drugi prebivalci v Št. Lenartu pa so bili prepričani, da se je zgodil čudež in ima Koloman Šef posebno milost božjo, da pokaže ljudem, kje hoče imeti Kristus svojo cerkev. In to mnenje se se razširilo po vsej okolici daleč po Slovenskih goricah. To je bilo za razširjenje skakaške sekte zopet velikega pomena in za prvo slavnost, ki je bila napovedana za prihodnjo mlado soboto, najboljše priporočilo. Izvršile so se že vse priprave, dekleta so ple-tle vence ter jih pribijale na kapelico in okrasile tudi notranji prostor. Moški pa so zasadili mlaje, da je bilo okoli svetišča kakor v smrekovem gozdu. Bilo je vse veselo razpoloženo, saj ta večer se bo pokazalo, kako se je že razširila ta verska družba. Maks Pernhard je res šel nekaj dni pred prihodnjo mlado soboto, kakor se je domenil z župnikom Morenusom, v gradič Štralek. (Dalje prih.) Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-ikem Slovencu"! Povestne knjige KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA". AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............$0.70 BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50s CIRKUŠKI OTROK, spis.'Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatclj ne odloži preje, da ga do konca prečita. V si trije deli skupaj ........................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ........................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................,.,.............................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, S3, zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika s'ocialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani.. $1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da . čitatclj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja .....................................,.......... 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-nienik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jci čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani.......... 60c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strani........$1.25 IZSELJENCI, roman spisal .To-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .................................................. 75c ALI BO PARIZ UNIČEN L. 1936? Nemški major von Helders lahko računamo z naslednjimi si- JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo' vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal II. Haggard. Brošura 30v strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Siiv kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — • — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$1-00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol...$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. ■— Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane .................................... 50c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er- mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 (Dalje prih.) je nedavno izdal knjigo pod na slovom "Kako bo Pariz uničen 1. 1936.", v kateri nemški vojaški strokovnjak popisuje, kako bo nemško letalstvo v naglem napadu razbilo Pariz in prisililo Francijo h kapitulaciji. Francoski mesečnik "Lectures pour tons" objavlja sedaj kot odgovor na omenjeno knjigo obširen članek francoskega vojaškega strokovnjaka polkovnika Brata, ki na temelju današnjih vojaških možnosti popolnoma drugače slika uspeh nemškega zračnega navala na mesto ob Seini. Bratov zanimivi članek priobču-jemo v daljšem izvlečku. Dne 15. junija 1936 si je dal nemški kancelar tik pred popol-dnevom poklicati v svojo delavno sobo generala von Hammer-steina, načelnika nemškega generalnega štaba. General je bil možak kakih 60 let, širokopleč, jasnega pogleda in okroglega, rdečega lica. Kancelar je poklical službujočega častnika in mu naročil, naj ne spusti nikogar v sobo. Prepričal se je, da so vrata dobro zaprta in pozval generala : "Sedite." Nato je sedel sam v širok, udoben fotelj in začel z ukazujočim glasom: "Danes je 15. junija. Cez mesec dni moramo podvzeti napad na Francijo. Naš narod si vroče želi osvete. Nisem opustil ničesar, da jo omogočim čim učinkoviteje. Smatram, da je vojska pripravljena. Je tako, general?" "Ze jutri," je preprosto dejal general, "lahko s čisto navadno pretvezo vojaških manevrov nagrmadim ob Renu 500.000 mož." Kancler je trenutek razmišljal: "Petstotisoč mož?" "Da, ako v ta namen lahko porabim policijo in državno hrambo." "Glavna stvar je, da svojih sil ne cepimo. Napad, ki ga bomo poskusili, mora biti odločilen in naperjen edino v eno smer: proti Franciji. To je edini sovražnik, ki se ga moramo bati. Ko bomo tega zmrvili, druge države ne pridejo mnogo v poštev. Vse naše sile morajo biti osredotočene na francoski meji. Ta čas bodo naši agenti v Alzaciji in Lo-reni dobili nalog, da izzovejo obmejne spopade, ki se pri količkaj dobri volji dado označiti kot razlog za napad." Popolnoma prav,'' je odgovoril general, "toda Francija lahko zaprosi mirovno posredovanje pri Društvu narodov in obvesti svoje zaveznike." "Ne," odvrne ostro kancelar, "za to ji ne damo časa. Pod pretvezo represalij bomo isti trenutek odposlali brodovje 250 letal, ki bodo v treh skupinah poletele nad Pariz, da ga obsujejo z bombami. Takisto bo tudi z nekaterimi važnejšimi točkami severne in vzhodne Francije. Evo vam zaupnega raporta generalnega inšpektorja zračnih sil: Za primer" nagleda napada lami, ki jih lahko takoj pošljemo nad neprijatelja: 1. Sto letal velikega tipa K-45, opremljenih z nekoliko težkimi strojnicami in topovi. Letala imajo povprečno hitrost 250 km na uro, dosežejo lahko višino 6500 m in ponesejo s seboj 1600 kg bomb na daljavo 500 km od izhodišča ali 1000 kg na daljavo 750 kilometrov. Dalje letala tipa G-38, oboroženih s topom in osmimi strojnic'ami s hitrostjo 180 km na uro, ki se lahko dvignejo v višino 6000 m in neso s seboj 5000 kilogramov bomb na daljavo 500 km ali 2600 kg na daljavo 900 km. Dalje letala tipa Ju-52-K, opremljena s štirimi težkimi strojnicami; njih nosilnost je 1200 kg na daljavo 500 km od baze. 2. Stoosemdeset letal srednjega tipa K-43, dvosedežnih, o-premljenih s petimi strojnicami, z hitrostjo 200 km na uro; dvignejo se lahko v višino 6500 m in ponesejo s seboj po 400 kg bomb na daljavo 500 km. Dalje letala tipa Heinkel-70 z brzino 325 km na uro, ki se lahko dvignejo v višino 6000 m in ponesejo 400 kg bomb na daljavo 450 km od izhodišča." "K temu lahko še dodamo pet ali šets letal," dopolnjuje general, "ki jih lahko porabmo kot pomožne bombarderje." "Mislim, da teh že več ne bo treba," se smehlja kancelar. "U-poštevajte, da že prvi dan lahko vržemo na Pariz čeze tisoč ton bomb. Računi naših inženjerjev so točni. Za porušenje kolodvora v Reimsu, v Trovesu ali v Dijonu je dovolj 50 ton bomb. Za tako ogromne kolodvore, kakor sta pariški severni ali vzhodni, bi bilo zadosti 250 ton bomb. Nenadni napad našega bombar-derskega letalstva na prestolnico bo celo državo vrgel v zmedo. Samo mislite si, kako bo prebivalstvo preplašeno in kako bo vsa javna služba zmešana. Nastala bo panika, smrt pa bo izdatno kosila še v Lyonu, Lilleu in Marseilles Vlada bo takoj padla, generalni štab bo čisto brez glave. (Dalje prih.) -o- 5IRITE "AMER. SLOVENCA"! Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Naročilom za Knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordrti, bančnem draftu ali čeku. \ : j A Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL VELIKA NOC bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERAJ SO BILE NAŠE CENE: Dinarji: Za $ 2.70.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $10.00...................... 400 Din Za $12.25...................... 500 Din Za $24.00......................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljte............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS