Ubftj*
^elj ta prssaiksv.
du,ly
d„y» ud Hobdajs.
—.. * ' " ' ■ . -— ■■ -
CMcago, JU., sobota 28. februarja (Feb. 28), 1925.
IV TIHOTAPSKI ŠKAMAL1 PRIHAJA
)UCAJSKI KAPITAN IN BANKIRJI ZAPLETENI VANJ.
»veduje prohibicijoni ški detektiv. .
Chicago, 111. — Prohibicijoni-detektiv Patrick Roche, ki je jeljen davčnemu oddelku, pra da bo svet kmalu javno izve-mahinacije največje tihotap-zarote za razpečavanje opoj-pijač, ki je bila izvršena v odkar poatoji prohibi-
Aretiranih je lest oeeb, ki so ipletene v Sibleyjevo akladišČ-, afero, pri kateri gre za en mi-dolarjev opojnih pijač. Kopra vi, da so.aekateri izmed ■ napravili izpoved. Pri tem imenovali nekega policijskega itana, tri bankirje in člane libicijoniškega štaba. Roche ni hotel navesti imena litijskega uradnika, ampak po formacijah, ki jih je prejel on, Šest godov žganja, ki je vred-$1,400, spravili v njegovo et, potem ko ao njegovi ljudje stregli nasilno odvažanje o-Djne pijače po tihotapskem cu.
Pri razpečavanju žganja se je •k posluževal vsakovrstnih iotapskih metod, da je dosegel }j namen. Služila so tudi po-ejena dovoljenja za odvaŽa-kje opojnih pijač. Prvi so bili aretirani Walter brat polkovnika John Clinnin se je priznal glede Sibleyjeva afere.
' i.
Amerika.
Protesti so pomagali! Hughes je dovolil Karolyiju, da sme odgovoriti na napade. Istočasno je Hughes pojasnil senatu.
Nov tihotapski škandal prihaja.
Tudi pri gradnji spomenikov nastajajo spori.
Po svetu.
Pogoji rusko-japonske pogodbe.
Anglija bi rada imela Nemčijo v ententi.
Nemiri predsednik Ebert je umrl. '
Anglija zgradi največjo floto.
Amerika poslala križarko nad rebelne Indijance v Panami.
Vstaja Kurdov v Turčiji postaja resna.
il pri gradnji spomenikov nastaja prepir
NESTRPNOST seveda MAR-
Sira tudi v takih zadevah na prvem mestu.
Y««rly
UrmiaOM ta u^.vmlikl proctsH. IttT fto. Lawadalo Avo. *
Office of Pabttootloa: »«67 80. UwmIsU Avo. To)»bH| Huckwvll 4V04.
IhM|——»■■»■T——IW—
STEV.—NUMBER 50.
1S1T. oolboriBMl m Jim 14. 1111.
PROTESTI POKARALI; KAROLTI SME GOVORITI
Državni tajnik Hughes mu je dovolil, da sme odgovoriti na napade reakcijonarjev. -t- Hu-gheaovo pojasnilo senatu.
J New York, N. Y., 27. febr. — Grof Mihael Karolyi, bivii prVi predsednik ogrske republike, sme deloma odložiti nagobčnik. Državni department mu je včeraj dovolil, da sme odgovoriti na napade v reakcijonarnih madžarskih časopisih v Združenih drŽavah. Protesti so torej pomagali.
Karolyi in njegova žena, Id je že okrevala, bosta gosta na banketu, katerega priredi Unija sa ameriške civilne svobodščfae nji-v čast y hotelu Astor v
od šest mesecev rta šest-
Bt dni.
Sheridan "Red" Clinnin, Wel-rjev brat, ki je to doživel gle-Sibleyjeve afere kot njegov
it.
Abe Levin, mešetar, ki ima jo pisarno v poslopju Mar-uette. Ta je baje "napravil" s otapskimi kupčijami dva mina in pol dolarjev. Alex Louia Greenberg, prednik Roosevelt Financing panije, ki ima svojo pisarno drugem nadstropju Indepen-ce State banke. Morris Smith, znan tihotapec. Gus Goodman, alias F. Jun-terman, ki je napravil precej cupčij z žganjem, ki je bil vzet is nepostaven način iz vladnih kladišč.
Kupovali so^žganje samo do-idevno na legalen način po ce-»ah, veljavne za^ganjs* ki slu-i za zdravilo. Imeli sa ponarejena dovoljenja. Kadar so pa žgar »je prepeljali, takrat po jih napeli dozdevni roparji in jim od vreli žganje.
KAJ DEU KOMRES
(26. februarja.)
SENAT: — Poročilo konferenčnega odseka o povišanju pla-& poštnim nameščencem in povijanju poštnih pristojbin sprejeto. — Resolucija, ki pooblašča zvezno trgovinsko komisijo, da preišče vzroke podražitve gazo-Nna, sprejeta. — Debata o poročilu konferenčnega odseka gle-d<* ^proprijacij za department notranjih zadev. — Senatni člani konferenčnega so se zedinili 7Jl novo poročilo o predlogi glede Muscle Shoalsa. — Senatorji ■o ne udeležili pogrebnih ceremonij za umriim senatorji Mrr«rmickom iz Illinoiaa.
poslanska zbornica:—
Dic kinsonova predloga o farmarjih tržnih kooperaUvah spre je-u — Aproprijacijaka predloga •prejeta. — Predloga, ki določa, d* vohuni v carinarnicah prejmejo $125,000 nagrade, sprrje-u - letalski odsek je nadaljeval zasliševanje prič.
Karolyi posluži svobode govora in pove, kaj misli o Hortyju in njegovi banditskl vladi v Buda-pešti.
Washington, D. C., 27. febr.— Državni tajnik Hughes je sinoči poslal pismo senatorju Borahu, načelniku senatnega odseka za zunanje zadeve, glede Karoljrlje-ve zadeve. Hughes pojasnjuje v .pismu, zakaj je zavezal usta ogrskemu grofu Karolyiju za časa njegovega obiska Ameriker
Hughes najprvo citira vojni zakon iz leta 1918, ki daje predsedniku oblaat, da omeji gibanje inozemcev, ki pridejo v Ameriko. Po odloku kongresa v letu 1921 je ta zakon še danes v veljavi. Na podlagi tega zakona je predsednik sporazumno z državnim departmentom odredil gotove omejitve vselej, kadar je kateri inozemec hotel ogtožati interese Združenih držav. Grof Karolyi je v Londonu prosil za vizum potnega lista v edino svr-ho, da začasno poseti svojo ženo, ki je bila bolna v New Yorku. Karolyi je bil obveščen, da vizum dobi, ako se zaveže, da se vzdrži vsake politične aktivnosti, dokler bo tukaj. Karolyi se je zavezal. .
Nato Hughes piše: "Članom Vašega odseka (senatni odsek za zunanje zadeve) je gotovo znana zgodovina Mihaela Karblyija. Povem Vam le toliko, da državni department ima informacije, ki opravičujejo korak, kateri je bil storjen napram njemu. V javnem interesu je, da se te informacije ne objavijo."
Informacije, katere omenja Hughes, niso nobena tajnost. Karolyi je obdolžen, da je bolj-ievik. Reakcijoname vlade mu ne bodo nikdar odpustile strašnega greha, ki g» Je storil v letu 1919. ko Je prepustil ogrsko vta-do Bela Kunu, nakar je sledila kratkotrajna ogrska sovjetska republika.
TRK M K.
Chicago In okoUca J*«x> in gorko. Soli *aJde <*> 6:37.
V nedeljo takle ob
1 viharji v Evrop Pariz, 27. febr. — Vihar, ki je v zadnjih 24. urah divjal angleški ožini in «« Atlantiku ob francoski in špsnski obali, Js povzročil mnogo nesreč. Več ladij je utonilo. Silen vsi morske vode je pljusknil preko otoke Sein, 28 milj od Bresta. Vse hiše na spodnjem delu otoka so um-čaoTtoirtotioe ljudi js brez stre-
t* ---
■SI a . ..	A • *
Tolerantnost Je Ae daleč proč tudi od takocvanlh "proevltlje-nih" krogov.
A t lan ta. Ga. — Na SkalnaU gori (Stone Mountain) nameravajo prijatelji konfederacije postaviti velik spomenik, Id naj bi spominjal bodoče generacije na dogodke v civilni vojni in na žrtve, ki so jih doprinesle južne države v interesu konfederacije. V začetku je Šlo vse gladko od rok in delo je bilo poverjeno umetniku Gutzon Borghumu.
V južnih državah so klanovci največja politična sila. Nestrpni so in kmalu so se pojavila nasprotja. Nasprotstva so seveda verska. Katoličani in židje so pričeli pritoževati, da So prezira-nl. Boj se je vršil v društvu, ki se je organiziralo, da zgradi spomenik. Boj se je poostreval od dneva in končno je postal oseben. Samuel Venable, ki je dal prostor, na katerem bo spomenik, se je pričel pritoževati, da so plače umetnikov, ki delajo na spomeniku, previsoke. Obtožnica je bila Jzgovorjena javno in razvila se je pravda, ki je bila končno ustavljena. Napravil^ se je kompromis, ali kmalu je zojpet pričel boj med umetnikom Bor-glumom in njegovimi prijatelji na eni strani, in mod Holllns Randolphom, predsednikom P® W
n________ Jk
Borgiumu, oi dtlo počasi napreduje, da živi v velikih domišljijah in Randolph je prejel nalog, da dobi drugega umetnika, ki bo nadzoroval delo.
Borglum je zopet dejal, da i-majo njega na piki, ker ne prihaja iz južnih držav in je doma v severnih drŽavah. Stvar Je zopet šla na sodišče, zahtevala se je sodnijslca prepoved proti Borgiumu itd. Medtem je Borglum odredil, d* se uniči vse izvršeno delo, modeli in načrty. In to se je zgodilo. Delo je bilo dovršeno, preden so prišli advokati društva s sodnijskimi prepovedmi. Zdaj so bile izdane tiralnice za aretacijo Borgluma in njegovega superintendenta j. G. Tii-ckerja.
Amerika zdrobi h- f
diiaatko vstalo
Rrlžarka "Clevelaad" Je odplula v panamske vode nad rebelne Indijance.
, Colon, Panama, 27. febr. — Ar meriška križarka "Cleveland" Je včeraj popoldne odplula proti o-brežju Sen Blas, kjer so panamski Indijanci ♦ revolti proU domačim oblistem. Dvesto panamskih policijev je tudi odšlo v vstaško cono. Kolikor se Je izvedelo. Indijanci še vedno oblegajo otok Narangano, na katerem se nahaja peščica uradnikov s družinami vred.
Ameriški mornariški častniki so baje dobili povelje, da aretirajo raziskovalca R. O. Marsh s, ki Je obdolžen, da Je on nahuj-skal Indijsnce k vsUji.
JUVUOAU V ZRAKU
JVičrt četvorne entente — An-gf ja. Francija, Belgija in Nemčija—predložen Herriotu.
Pirta, 27. febr—Cetvorna en-tenta. obstoječa is Anglije, Francije, Belgije in Nemčije, je naj-novqj&i načrt angleške vlade, ka-terejra je včeraj angleški poala-nik *€rewe predložil "SEarriotu, kakor se glasi poročilo. Načrt ima ovojni namen. Prvič bi ime-cija . toliko zahtevano vo na Reni, drugič bi bila alijanca Nemčije s o in Japonsko, katero taki strahotna slutijo. Angleški načrt pomeni, da en-tenta opusti kontrolo vzhodne nemške meje in prepusti Poljsko ji usodi. Doslej je Poljska pod Francije. Poročilo se tu^ i, da je Anglija vprašala dijo, če hoče vstopiti v noten to.
di
H
vo
šsfHja U rada vide-
dala limiilln v antnnll ,, ' MM RVwvl|0 V VRMTO
Nalrt, predložen zbornici, as glasi, da mora Velika BriU-mja Imeti največjo letalsko floto na svetu. '
London, 27. febr. — Stara angleška patrijotična pesem " Britanca vlada morake valove" ae kmalu izpremeni v "Britanija ozračje", ako se obnese nalrt angleške vlade, ki je bU včeraj predložen zbornici. Načrt Sa, da Velika Britanija v pri-ijih petih letih zgradi tolt-ijnih letal, da bo imela naj-zračno floto aa svatu. Samuel Hoars, minister
potrebno radi "obrambe". Je tudi. da je Francija danes dvakrat močnejša od Anglije v zraku In vzelo bo nekaj let, prodno bosta obe sili enako močni. Isdatkl za gradnjo letal v nastopnem letu so preračunani na «106.596,600. Zbornica je odobrila načrt z 270 proti 101 glaau.
PREDLOGA ZA DEPORTACI« JO TUJEZEMCEV JE MRTVA.
VVashiagton, d. C. — Predloga za deportlranje tujezemcev radi najmanjših vzrokov, ki je bila sprejeta v zbornici in je zdaj pred senatom, Je mrtva. Kampa^ njo za poraz te predloge je pod-vzela Unija za Civilne svobod-ščine. Predloga je bila izročena pododeeku, ki postoji iz senatorjev Royal S. Copeland lz New Yorka in David A. Reeda Is Pennsylvanije. Unija za civilne svobodščlne in druge organizacije so zahtevale javno zaališanje. Čas Je kratek in pred zaključkom kongresnega zaaedanja se ne more vršiti zaslišanje. Večina članot v senatnem naaeljenl-škem odseku nasprotuje predlogi v taki podobi, kot Je bila sprejeta v zbornici. Oni zahtevajo Uke izpremembe, da je nemogoče predložiti predlogo v tem zasedanju. Največji ugovor proti predlogi je v tem, da preveč poveča moč delavskega departmen-ta. da lahko deportira tujezemce zaradi malenkostnih vzrokov.
VLAK SKOČIL RAZ TIR.
Moekvtlle, On«. — Osobnl vlak na kanadski paciflčni železnici. ki vozi med Chicagom in Montrealom. Je skočil ras tir tri milje zapadno od Pertna.
TUDI MINNESOTA JK ZA OTROAKO Kl ZNOHT.
ZAMOREC LINCAN V LOUIHIANI.
Hhrevenport. lad. — fierifovl deputlji so ujeli zamorca Joe Al-ryja. ki Je bil obdoižen, da Je u-bil »»Ucaja N. A. Jarbrougha. Preden so ga prijeli, Je bil ob-pireljen. Takoj ae Je zbrala cestna drhal in Je linčala bllzo Bentona. La.
minneeotake legislaturo 9 HCrtek odklonila amsmlK sa odpravo otroškega dela s
pegodha veljavna.
Peking, 27. febr. — Sovjetska
Je. SovJeUki poslanik Karahan St. Paul, Minn. — Nižja fbor- Jn japonski poslanik Joilzava sU
■ llsrmajno Izmenjala naznanili, da Je bila rusko-japonska pogodbe
pogoji sovjet-sko-japonske pogodbe
o militari8ticni alijan CI NI duha Nfe sluha v nji.
Notranje sadove urejuje država po svoje.
Washington, D. C. — Ugibali in pisali so veliko o sovjetako-japonski pogodbi, ki je bila podpisana dne 20. januarja t. 1. In po kateri je Japonska priznala Sovjetsko Unijo. Zdaj se lahko reče, da so bila ta plsarenja res samo ugibanja in nič drugega, ko je bila pogodba priobčena v Časniku "Russian Review" v VVashingtonu. Vsebina pogodbe Je tale:
Diplomatične in konzularne zadeve in razmere ss takoj postavijo na normalno podlago.
Pogodba, konvencije tn sporazumi rasen portamouthske po-•godbe, Id je bila sklenjena pred oktobersko revolucijo 1917, se revidirajo kasneje.
Dokler se ne revidira konvencija glede ribjega lova isza leta 1907, ostanejo veljavne aovjet-ske odredbe izza leta 1924 za oddajo v najem ribjega lova japonskim podanikom.
Nerešena pogodbe glede trgovine In navigacije, rasmerje med Japonsko in Sovjetsko linijo se bo uravnavalo po teh principih:
1.	Svoboda vstopa, potovanja in prebivanja ^ s polno zaščito življenja In lastnins sa vse državljana obeh dala) na teritoriju
na SS prizna v soglasju a poli ja
vstopilo. t
2.	Pravica lastovanja privatna lastnine in poslovanja v trgovini, navigaciji, industriji in dru* gih mirnih obrtih in poslih se prizna državljanom obeh na teritoriju drugs.
6. Na ds bi ss omejevala pravica ene aH druge delele do tt ravnavanja tujesemske trgovine v soglasju r lastnimi zakoni, garantirata dsšsll druga drugi, da ne bodeta delali takih raslilL ki bi škodile vzajemnim gospodarskim razmeram.
Pogodba pravi dalje glede propagande, da Ja namen Sovjetaka Unije in Japonsks, da živita v miru in medsebojnem prijateljstvu. Uravnavali bodeta svoju notrsnjs zadevo v soglasju svojih postsv. Dovolili ne bodeta. da bodo ljudje, ki so v Javni službi, prejemali finančnp podporo od ene ali druge vlade. Ravno tako na bodeta dovolili delo-vanJa, ki bi mogoče ugrožalo mir na kateremkoli delu teritorija na Japonskem ali v BovJetakl Uniji. Razume se, da ne bo nobena država trpela na svojem teritoriju organizseljs ali skupine, ki bo trdila, da tvori vlado na kateremkoli delu teritorija druge dr-žave,
Izdelan Je bil posebej zapisnik, ki govori, kako smejo Japonci izkoriščati naravne zaklade na Daljnem vztoku. Japoncem je dovoljeno, da lahko izkoristijo petdeset odstotkov povrilM^'auU nega polja na tovemi strani otoka Sahaiina. ki Je bilo razvito po Japonrlh. Pravico imsjo Iskati tudi olje ns vzhodu ns severnem delu Sahaiina. Ta površina znaša Maoč štirjaških vrst. Koncesija so veljavne od pet do deset let. Dovoljene so tudi koncesije na zapadni obaJi otoka za iskanje In kopanje premoga. Od premoga pojde od A do 6 <*Motkov, od olje pa od 6 do 16 odstotkov, od kosmatega dohodka državi. Kjer prihaja olje samo Iz zemlje, bo pa t roba odračunltl državi do 46 odstotkov največ od koeaute-ga dohodka.
V pogodbi Je dogovorjena, da
Kusija in Japonaka sta včeraj _
vzpostavili diplomatične odnoša- Japonske čete zapusto sever, dal
otoka Sovjetska vlada Je Ifre-kla obžalovanje, da Je bila v letu 1020 pobita Japonska vojaška poaadka v Nlkolajevsku.
Vladi izroHtodruga drugi vso
ia aspreajp^Od
- ......*
VSTAJA KURDOV V TOR-
Selim, sin bivAega sultana, okli* ean aa kalifa t veliko gibanje turških Čet na vzhodu.
Pariz, 27. febr. — Po najnovejših poročilih, ki prihajajo v Pariz iz turških virov, je vstaja Kurdov v vzhodni Anatoliji veliko resnejša afera kot pa javlja Angora. Vstaja Je neki splošna, in prve turške čete,, ki so bile poslane tja, da uduše revolto, so bile poražene in deloma sajete. Kurdi so fanatični mohamedanc! in njihov bojni kilo se glaai: "Smrt brezvercem v AngoriP
Brzojavka sporoča, da je bil princ Selim, sin bivšega sultana Abdula Hamida, proklamiran za novega kalifa ali mohamedan-skega papeža. Kurdi niso sami v tem gibanju, pač pa jih podpira« jo roakcljonarjl — pristaši Izgnanega sultana in kalifa — ee», le TurČijf, Kakor porodajo, se je n vstaja zasnovala med monarhi-sti v Carigradu, ki so salolili Kurds s orožjem in strelivom, katerega so vtihotapili Čes Kav-kasijo. Uradni vodja revolte js nskl hodža (duhoven), toda pravi voditelji so nasprotniki Kamala paše, predsednika turške republike, med kstorimi je Kaslan Ka-rabekir paša glavni vodja.
Vesti iz Carigrada se glase, da ao vstaši okupirali važni mesti Harput in Diabeklr in močna četa rebelev ogroža v tem momen* tu črnomorsko pristaniščno mesto Trebizond. Vstašem poveljujejo bivši turški oficirji, katere je Kemal odslovil, ker so bili nasprotni republiki. Medtem pa hodie romajo od vasi do vasi in osnanjujsjo "sveto vojno" proti turški vladi. ,
Kemalova via4a Je mobillalra-la močna vojaška oddelka In ras-glaaila obsedno staaje v Kurdi-stanu. Po vsem vzhodnem delu Turčije ss vrši veliko vojsško gibanje. Uradno poročilo is Angors prsvl, da turški letalci uspešno uničujejo vstaške postojsnke s bombami, ki Jih mečejo is sraka.
Eborti protfoodaik ao »•
.........
Pojavila ss Js saatrupljenje. — Lloyd George Ima inflaeneo. Museollni As vedno |riklaajaa na postelje.
Berlin, 28. febr. — Friderik Ebert, predsednik nemške repu-bliks Je danes umrl.
Berlin, 27. febr. — Bolezen predsednika EberU se JO obrnila ns slabše. Ravno danei se nahaja Ebert v^najvaMi krizi. Prof. Krueger, eden njegovih zdravnikov, Jfc seto pesJmietiflst. Strup vnetegs slepiča, ki Je počil tik pred operacijo, se je raa-lil po trebušni votlini; bolnikova temperatura je v prejšnji noči zelo naraatla.
London, 27. fsbr. — David Lloyd George Je zelo bolan na influenci in vnetju grla.
Itlm. 27. febr. — Benito Mus-solini Je še vedno v postelji.
no, ki ^prlpsda poslanikom la konzulom. n -
Riuprava o dolgovih, ki Jih ie napravila r^jAnja ruska vlada pri Japonski In japonskih podanikih, se bo vršila kasneje. Japonci zahtevajo, da Jim sovjetska vlada poda ravno tako ugodne pogoje, kskeršmt M prejele druge vlade pod enakimi pogoji.
Zastonj se iščejo v pogodbi določbe, o kakeršnlh ao poročali monarhlstični uskoki v Berlinu, po katerih sovjetaka vlada odstopi Japonski severni del Sahaiina, z«kar ji Japonska vrne bojne lad!je In vojni materija!,, da s«* napravi Vojaška alijanca med Novjet4o Unijo, Japonsko In Kita Jem. Sovjetaka vlada Je na-pravil« js|*oiiftk»mM kapitalizmu koncesij«, kakor Jih Jo podala kapitalistom v drugih državah, e katerimi ie vzpostavila dipio-metične stik* BU Je Isvriea kompromis, da s« Rusija darsko rszvlje.

VETI
prosveta
GLASILO SLOVENSKE KABODNB PODPORNE JEDNOTB^
LASTNINA SLOVENSm NAEOPN« POPTOini
Pa. — Ko so d jo operatorji zaprli dva rova na Triadeiphiji, W. Va., smo se pU
Cm* Ogbvr, po dofoToru. MmU m m	__|nfa*i razkropili kot piike, ko pU-
' __	■ ■ '"* ■ ■ >1*2 ne mednje požrešni jastreb. V-
ll^^ftPLfifLSJ1^	resali smo jo vsak -
I $1^6 w tri
Chlcato ta Ctoero |SJO as Isto. SSJf ss pol
N»»lo» u Ta* Ur tps «tJk s IMoaii
-PROSVETA"
2«57-5t So. LowaJslo A»
^T1
-THE ENLIGHTENMENT"
/	6rc*» ot tko
Ovud bf tkt Slovoaic NatloMl BmmTK
Advertiting rotor oe
SubocripUon; Unltod Stator jroor; Chleofo |6A0, »nd U
(•zeept Chicofo)
MKMBER of Tbr FEDERATED PRESS"
UNION LABEL APPUED POR
Dat u« f okteMta S*« Ciaa. SI-ltM) »okf viiifi
i« ■ uro Smvosi potekla aarstalaa. PmotUo Jo pra
Is as
ft
OBIČAJNE VOLITVE V CHICAGU.
SOBOTAH. FEBRUARJA 1925.
SLIKE IZ MSELUH
V torek so bile nestrankarske primarne volitve občinskih svetovalcev. To se pravi, da nobeden kandidatov ni imel na volilnem listku zapisano, h kateri stranki pripada in Usti, ki so prejeli večino nad vsemi kandidati, so biH izvoljeni. 'Tisti, ki niso prejeli absolutne večine, pridejo še enkrat na volilni listek. In sieer prideta na volilni listek dva kandidata v vsaktem okraju, ki sta prejela največje število glasov. Volitve bodo dne 7/aprila 11.
Do tukaj je vse dobro. Ampak kdor je opazoval občinske volitve zadnji torek, se je prepričal, da Be je delovno ljudstvo prav malo naučilo od zadnjih volitev. Pred volilnimi lokali je opazovalec lahko videl delavce z žuljavimi rokami, katerim so blesteli na prsih trakovi % imenom kandidata starih strank, ki so prav pridno nagovarjali druge delavce v predpisani oddaljenosti od volilnega lokala,Jiaj volijo stebre stare stranke, to je kapitalizma. To je W1 sicer žalosten pojav, a ponekod so se odigrali ie žalostnejši dogodki, kjer so nastopali pobojniki, da s streljanjem ali na drug način terorizirajo volilce.
Izid volitev je bil tak kot druga leta. Izvoljeni so bili kandidati starih strank, zagovorniki sedanjega gospodarskega sistema.
Ma&ine starih kandidatov so bile na delu in se včasi tudi krvavo spoprijele. Zakaj! Ej zakaj, zato, da se odloči, kateri politični gospodar bo izvoljen. Agitatorjem, ki so delali za te politične "bose" starih strank, so bile obljubljene politične službe. Za to skledico leče so bili med agitatorji starih strank tudi voditelji strokovno organiziranega delavstva, ki so skozi vse leto ponosno izjavljali, da so organizirani .delavci, ko je pa bilo treba iti na voli&če, so pa politično stavkokazili.
Čudimo se, zakaj delavstvo ni politično organizirano? Kako naj pa pričakujemo, da se delavstvo razredno zavedno organizira politično, ako to delavstvo izvoli svojim voditeljem tovarifte izmed svoje srede, ki prav toplo priporočajo na dan volitev kandidate starih strank, o katerih je znano delavstvu, da zagovarjajo in podpirajo privatne interese in privilegije?
Vsega niso krivi voditelji, ampak precej velik del krivde odpade na delavce. Volitve so tajne in noben podjetnik, akoravno je stokratni ali ie večkratni miljonar, ne more dognati, Itako so delavci glasovali, ki zanj delajo.
'	' »'.'''j'1 t	*	JJsKje ^^^
Chicago je industrijalno mesto. Ogromno večino prebivalcev tvorijo ctelavci. ^Tujezemd, ki niso državljani, ne igrajo v ChicaguVelike vloge. *Iz tega sledi, da bi ai delavstvo z enim mahljejem lahko priborilo večino v občinskem svetu, ako bi glasovalo za kandidate socialistične stranke. Prav nič bi ne bilo treba ugibati, kako se bo rešilo transportno vprašanje, uničevanje fekalij, vpraftanje kanalizacije in več drugih za delovno ljudstvo važnih vpraftanj, ker bi socialistična večina v občinskem svetu že skrbela, da bi se ne pasli privatni interesi in privilegiji na telesu delovnega ljudstva.
v
Delavstvo p* tega ni hotelo izvršiti kljub tajni, enaki in sploftni volilni pravici. Prav udano je glasovala večina delavstva za kandidate tistih strank, čez katere skozi celo leto zabavlja.
resali amo jo vsak na svojo stran, največ po Ohiju ia Penni Lepo je sicer potovanje, ali sa delom hoditi ni ni* kaj prijetno, posebno se Človeku neumno zdi, ko se vozi po več ur od rova do rova, vpraša bossa za delo, ta pa samo z glavo zmaje, kakor bi o-ponašal mezg*.
Ko so nas povsod na tako lep način odslovili, smo imeli še eno naselbino, Marianno, ki smo se je prej ogibali kot vrag križa. Ne da bi čitateljl mislili, da je Marianna kako razvpito velemesto? Se mesto ne: razun premogovnika, Id pa je po mojem kamnolom, nima nobene industrije. ^	LX
Naselbina ima krasno lego, visi s vzhode proti zapadu in z za-pada proti potoku, ki žubori ravno po sredini ter prinaša in odnaša blato. Mestni prebivalci pa se šetajo po hodniku. Vem, da je bodo temu smejali.
Zabave in veselice so na vseh koncih.In knajih, da ne vemo, kam bi šli, tako torej hijši ostanemo doma.vRekli bodo znanci: "Že zopet dolgčas prodaja!" — Naka, motijo se, Jehova je imel v svoji sivi glavi še toliko pameti, da nam je poslal ono stvar, ki se imenuje — radio.
Ste videli, sedaj pa vas imamo!
Mnogokatera okrogla nam pfrl-brenči z Butler Streeta v Pitts-burghu kakor tudi iz "malega" Chicaga, pa tudi iz .slovenske metropole, Clevelanda. Četudi smo torej na kohcu sveta, novi cfe izvemo vseeno.
Zadnje Čase pokajo po nekaterih slovenskih časopisih granate, da je tudi v Marianni popokalo nekaj šip. Nisem temu nasproten: vsak ima pravico sagovar jati svojo stranko, v kateri je, vendar je pa najbolje, da bi se posluževali faktov, ne osebnih napadov, ki zelo ovirajo napredek med delavskim razredom. Delavci smo preveč razcepljeni po raznih političnih strankah, mnogo bo še treba truda in rfe-la, predno se bomo združili. Toda fdruženje pride prej ali slej.
Tega se današnji gnili kapitalistični sistem boji. Njega zagovorniki vedo, da se bo z združenjem delavstva zgrudil v že davno zasluženi grob. —- Michael Cheligoj.
In uro, hlače pa pO- m ur znanim namenom.- M \ju»pudarju so odnesli klo- nekomu je govoril, da misli naj-base. Na sličen način je tudi pri ti hišo in bo poslal po ženo, kate-nas v FarrsHii zmanjkala lanska ra je ostala pri svoji materi v
Virginia Cityju, Nev. Po njegovi glavi pa so-šle druge pogubne misli, ki so vodile do končnega .alontnegu dogodka.
Dne 14. ieb. je Juldč šel v hišo Meda k m ob treh popoldne in o-stal do 7:15 zvečer. Po pričanju fedakove žene in ostalih, ki so bili ta Čas v hiši, se je neprestano šalil in stavil vsakovrstna vprašanja ter odgovarjal na vprašanja Jennie Medak. Sedel e ves čas na stolu, a ob 7:15 se e postavil kraj peči in ko je Jennie z brisačo snažfla posodo za "lunč", je Stanko potegnil Miško in ustrelil mlado dekle, catera se je zgrudila, zadeta v srce. Tako je šla od nas ena najbolj priljubljenih mladenk. Ubfl ai bil še Medakovo ženo in njenega triletnega sinčka, pa mu je ponesrečilo.
Zdaj se Jukič* nahaja v okrajni ječi in čaka na sodbo, ki se vrši 24. t. m. Po sodbi bom poročal, kaj je na stvari. — Pred-
njih stili.
ura.
V Farrellu pri družini Novak ao dobili hčerko. Mati in hči sta pri dobrem zdravju. Castitam. | Cez sedem let, pravijo, vse o-4oii pride. Ravno sedem let je minilo, kar sem prejel neko žaljivo pismo. Vse se izve, da sta le dva pri eni stvari, tako se je tudi to. Tako se bo izvedelo tudi za osebo, ki je pisala letos 6. januarje v mojem imenu v Aliquip-po. Mora pač biti slab človek, cdor pima toliko kredita, da bi se podpisal s svojim imenom pod pismo.
Navsezadnje se moram še zahvaliti v imenu delničarjev slovenskim fantom, ki so imeli taco izvrstno vpeljano na veselici 81. januarja ter napravili lep dobiček za Slovenski dom. Hvala 1 Who is nest?
Okoliškim delničarjem se pa priporočam, da bi ml dal vsak svoj naslov, kar bi bilo važno za vse, da jim lahko sporočam, ka-
l-reč morali obrniti tudi do roja-Za zavedna delavce je to opomin, da je treba isvriitf kov v sosednjih naaelbinah. da
že veliko izobraževalnega dela, da ae bo delavstvo strgalo z duševne verige, na katero ao ga priklenili varuhi, zagovorniki in podporniki kapitalističnega gospodarskega sistema s napačnimi, lažnjivimi nauki, s praznimi obljubami in z raznimi verskimi in posvetnimi predsodki.
FarreU, Pa. — Veselica, ki smo jo priredili peharji dno 81. jan., se je precej dobro obnesla. Čistega dobička je bilo |68.35, katero vsoto smo izročili odboru sa novi slovenski dom.
Dopisnik nas v listu z dne 27. jan. daje v nič in da imamo slovenskega duhovna, katerega pa ne poznamo. Kajpada, farrellsk Slovenci vzamemo vse za dobro samo radi ljubega miru. Saj ae tudi rie vprašujemo kaj si ti In kaj je on po prepričanju. Drugače pa, kolikor je meni znano po 14 letih bivanja tu, da smo vedno delali skupno in složno, ko je šlo za delavsko ali našo medsebojno korist To se vidi tudi, ker imamo danes veliko društvo S. N. P. J., ki se vodi po najboljših močeh. Imamo mali V I dom že od leta 1014, za katerega amo tudi val pridno delali kakor čebelice, da smo prišli s sodelovanjem vseh do boljših financ, s čemur tudi hočemo dom povečati od sedanje vrednosti $3,000 na $10,000. Seveda smo tudi pri čeli s prodajo delnic in kogar smo šli vprašat, če vzame delni co, jo je na 'prvo vprašanje vzel, tako da ga ni med nami ▼ Farrellu, da bi ne lastoval delnice. Na roko ao nam šli še po drugih naaelbinah. Ker je mestece Far* rell mala naselbina, amo se nam-
pridemo do števila slo delničar* jev In začnemo s delom. To t*> prej prišlo, kakor smo se nad*. jaH. Najbrž bomo začeli s novim fte meseca staja, ako bo. mo tako složno delali aa cilja.
Delavstvo mor*znati aamo soditi, kaj je prav in kaj ni I mlnulo ^ ^ a^j,
n«' vemo.
prav, da bo znalo pravilno voliti in se ne bo udajalo njemu Okrog bottča in novega lota so I-ftkodljivfm sugestijam. Da se to izvriM, bo treba med de- roparji prvenstvo. Oglasili lavstvom širiti Hrte, ki učijo delavktvo, da se mora delav-j^ ^^ stvo organizirati politično kot razred, ako hoče iz voje vati J2J nekoliko večino v postavodajnih aborih. Agkirsti bo treba za ras» Udri! so
pri novem trgovcu Franku Novaku ia mu od-
dar je potrebno. — Anton Va- no kaj storiš, pomisli na konec,
lentinčič. tajnik Slovenskega doma, box 294.
je star pogovor. — Janko Reba, tajnik društva št. 527.
genih View, Pa. — Pri nas je tako, kakor mislim, da je povsod drugod. Pelo rudarja js v resnici najbolj težko, nevarno in nezdravo, pa tudi najslabše plačano, kar je del na svetu. Rudar se odpravi zjutraj na delo zdrav, pod zemljo, delati mora v prisiljenem zraku, ki ga poŠUJajo ventili za njim pod debele zemeljske plasti, da vsaj hitro ne podleže, temveč počasi. Od pri siljenega zraka ali pa od prisiljene ženitve živeti je isto.
Naš rov Montour št. 1 je zaprt od 7. decembra 1928. Od takrat nas vlači ksmpanijska lokomotiva z eno karo v sedem milj oddaljeni rudnik Montour št. 9. Zjutraj moraš vstati ob petih, da se okomataš s po potu in smrdljivi vodi prepojenim oblačilonL Ob šestih moraš že biti na postajališču in po kari skakati semintja, da ne pozebeš ude. Ob sedmih smo na mestu prav poceni, samo za deset centov, ampak če bomo tisti dan tudi zaslužili deset centov, še nismo gotovi, ker ta premogov rudnik je ravno tak kakor sito Čeprav nizko pod zemljo, gotovo vemo, kdaj pada dež odzunaj Tako zmrzujemo v vodi in dimu za borih $2 do $4 na dan, Ce gre po sreči, smo ob petih popoldne zopet doma. Ali je to osemumo delo? Od petih zjutraj do petih popoldne: v resnici delamo po dvanajst ur na dan, zapravljamo svoje zdravje. To je premogar ska prosperlteta.
Trinajst Slovencev nas Je tu, ki lastu jemo svoja domovja, i-marao tudi S. N. Dom, katerega so zgradili delničarji; lep prija zen kraj. . . ' ■■
Rojaki, sebičnosti ne sme biti med nami. Zavedajmo se, da smo vsi delavski trpini, ki smo izdelali samo razred ljudske šole v sta* rem kraju. Glave držimo vstlj pako visoko, pa bo vse dobro.
Pozdrav čitateljem Prosveta. r—Poročevalec.

Rnth, Nev. — "Wild West wil remain wild!" — Naj bodo te besede za naslov dogodku, ki se je pripetil v tej dolini umorov. Med sfovepskijnaml je živel rojak Steve Medak Dalmatinec, s svojo družino, že-ao in štirimi hčerami ter sinom Naselil se Ji pred dvemi leti in pol iz Washingtona. Pri njem je bil na hrani naš rojak Stanko Juklč, ki je živel z njim do pred dveml meseci
Najstarejša Medakova hči je Štela 15 let. Ko je imenovan Stanko prišel stanovat k Meda ku, ji je bilo šele 18 let, ali to n branilo 30-letnemu Stankotu vedno je zatrjeval, da jo bo počakal, da dekle dovrši ljudsko Šolo, katero je res dovršilo pro-šlega junija. Mlada naša rojakinja ga je odbijala, da ga nikofi ne bo vzela, pa naj jo čaka tudi vse življenje, da ona ni za njega in da bi bila tudi rajša mrtva kakor bi z njim šla na ulico kot njegova žena.
Novembra je peljal Medak svojo hčer v Taoomo, Waah., da bi tam delala pri svojem ujeu, kjer je dekle ostalo do 5. februarja t 1. Tega dne pa je miss Medak prišla naaaj k svojim roditeljem v Kuth Kakorhitro jo bila mlada Jen-
St. Lotila, Mo, — Za kratko in mučno proletsrsko boleznijo sulico je umrl sobrat Anton Janko v starosti 46 let. Rojen je bil 17. januarja 1879 v vasi Zavod-nje na Spodnjem Štajerskem. Bil je zvest član društva Planinski raj št. 107 S. N. P. J. 11 let in en mesec. Sprevod je bil katoliški dne 2. februarja na pokopališču sv. Petra in Pavla. Pokojnik zapušča tu soprogo in sedem 'nedoraslih otrok ter brata, stari domovini pa sestro.
Kdo drugi je kriv prerane smrti brata kakor nikdar nasičeni kapitalizem, kajti dandanes 4e težko delavcu preživeti in obleči deset glav broječo družino. — Rojaki, ki še niste pri nobeni organizaciji, pristopite k dru štvu "Planinski raj", katero je pod okriljem S. N. P. J., našp pajvečje organizacije v Ameri-
Cenjeni sobrat, dokončal si trudapolno in mučno življenje, odšel od nas za vedno. Ampak os\pl boš v spominu svojih bratov in sestra. Počivaj mirno Pr. "Planinski raj" izreka soža-Ije pokojnikovi soprogi in cel družini. Za društvo "Planinski raj" št. 1Q7 — John Bertoncelj, tajnik.	J
Elm Grove, W. Va. — V bolnišnici v McKeesportu, Pa., je umrl dne 8. februarja moj oče Louls Zorko, ki je bil star 45 let. V Ameriki je bival 22 let Rojen je bil v srenji Art pri Sv. Duhu na Dolenjskem. Bil je član društva št. 829 S.iN. P. J in K. S. K. J. kakor tudi U. M W. of A.' Najlepša hvala gre društvu št. 829 S. N. P. J. krasni venec in članom, ki so se tako po>noš|evilno udeležili pogreba, za kar jim izrekam naj lepšo zahvalo.
Pokojnik je bil zelo priljubljen •med člani in poznanci sploh kar se je dokazalo z veliko udeležbo pri pogrebu. Hvala vsem, ki ste me obiskali in tolažili ob uri žalosti in smrti dragega očeta. Posebno hvala tistim, Id ste prlšl čuti k mrtvaškemu odru od daljnih naselbin, mojemu stricu Gregorju, družini Prime in Tonetu Siflerju za pomoč in tolaibo. Sel je od nas za vedno, le spomin nanj ostane. Naj mu bo lahka ameriška zemlja. — Lenls Žarko.
Collinwood, O. — Predvsem moram poročati žalostno vest, da je društvo "Mir" št. 142 S. N. P. J. izgubilo Članico in člana v tem mesecu. Dne 2. februarja je smrt ugrabila dobro znano članico Mary Sepic, staro 40 let, ki je bila že 18 let pri društvu in v vseh ozirih priljubljena. Zato JI je članstvo društva 'Mir" £udl izkazalo zadnjo čast, ko jo je spremljalo v obilem številu k zadnjemu počitku na pokopališče sv. Pavla v Eudid, O.
Komaj Je preteklo 48 ur po tiatem, je zopet prišla smrt in nam vzela iz naše srede večletnega člana Johna Maha. Po 6-dnevnem bolehanju je podlegel «m rti v starosti 41 let V naselbini je bil dobro znsn in sapo-slen pri N. T. C. R. R. Društvo teiko pogreša zvestega člana, ki
številu. Pogrebniku Sveteku en zahvala za lep sprevod in mladinski godbi, ki je igrala za „ stinke ter gs spremljala do R St. Clair. Najlepša hvala stvu društva "Mir", ki se je udi ležilo sprevoda v tako velikem številu. Pokazali so s tem lepim činom, da niso "živali", kakor jih v sVoji jezi imenujejo nekateri nazadnjaški elementi, ko so ]«> kazali svojo ljubezen do bližnje, gs brata in sestre svojega društva. Obžalujem, da niso mogli iti vsi na pokopališče, bilo je pre. malo avtomobilov na razpolago Presunil nas je govor, ki ga je čital predsednik društva "Mir" it. 142 v zadnji pozdrav pokoj, nemu bratu Johnu Mahu. S solznimi očmi smo se poslavljali pri odprtem grobu in ga zapustili za večno. Tu ima coMmvoodsko ob-Činstvo sliko, če smo res taki, ko nas opisujejo v raznih na nizkoten in nedostojen način.
V nekem listu sem čital, da i. majo v Collinwoodu izobraževal, no društvo in na drugi strani društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. Kako lepo da napreduje in da nabirajo vse dobre člane k društvu. Pravi, "vse dobre". Be. seda "dobre" je kajpada lepa, ampak vprašanje je, če so res vsi dobri" v Collinwpodu. Razmere so mi dobro znane pp 18-letneni bivanju tu in kot že štiriletnemu tajniku društva "Mir" S. N. P. j.
Kar sem tajnik, je umrlo pri našem društvu 18 članov. Vsa-kega spravimo, kakor zahtevaj« sorodniki. Dosedaj smo jih po cerkvenih obredih, kako*; so zahtevali sorodniki. Časi pa se spreminjajo. V Oo!linwoodu je ena in ista cerkev, eden in isti bog ter ena in ista zastava dru-štva "Mir" št. 142 S. N. P. J., ki je spremila 30 Članov svojega društva po cerkvenih obredih. Samo župnik ni vedno isti. Sedaj je peti, kar cerkev obstoji. Kakor vsak gospodar pa hoče tudi naš župnik po svoje gospodariti in uradovati v svoji fari po svoje. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, pravijo, ali ta je nasprotno: Svoje bližnje »o* vraži in želi jim slabo! Drugega ne govorite in pišete kakor da smo živali pri društvu "Mir" it 142. Svetujem tem govornikom in "pisateljem, da se potolažijo v svoji prenapetosti, drugače lahko Še pride kaka blaznost. Ni moj namen žaliti nobenega člana aH posameznega somišljenika, ali pišem pravično in nesebično: Bodite složni, v slogi je moč. Saj vidite, da trpini moramo biti organizirani v delavskih vrstah, ko nas vsemogočni kapitalizem ta-jko tlači dol. Tako nas očita S. /N. P. J. in list Prosveta. ' Cital sem piščevo spotikanje, da se kregamo pri nas. Ker ni član društva, mu ni nič mar. Ko bi jaz hotel pisati o njegovem društvu sv. Jožefa, kakšen napredek so imeli leta 1924 in o njega vodstvu, bi tudi lahko storil. Ampak ne bilo bi umestno, da pisarim kaj drugega, kar ne spada k našemu društvu "Mir". Naše društvo št. 142 S. N. P. J. naj stoji stran od takih dopisovalcev, ni umestno, da bi jim dajali odgovore; njih vss prizadevanja nas ne bodo premagala, da bi uničili naše društvo "Mir" št. 142 S. N. P. J., ki Šteje danei 580 Članov odraslega in 268 mladinskega oddelka, skupaj 783 Članov.
Dopisovalec piše, da imajo katoliško izobraževalno društvo. Ni čudno, če se je tedaj nsučil take izobrazbe, da je zmožen dopisovati s tako grdimi besedami katere ao nedostojne vsakega o-likanega človeka in našega somišljenika, posebno pa še za cd-linwoodske Slovence, ki mo napredni v vseh ozirih in ko «o od Časa do časa kampanje, se žrtvujejo v prid slovenske naselbine i vsemi svojimi močmi. Dssi ae nasprotniki drznejo blatiti društvo 'Ilir" in njega Članstvo ta-sramovati, ker ne spada k njih katoliškemu izobraževalne®* društvu, mislim, da imamo M vedno toliko izobrazbe kot ont Društvo "Mir" še nI bilo na m-jih sejah proti veri ali cerkvi, je pa proti osebam.
Naj zadostuje zaenkrat, v bodoče še bolj jasno. — Anten B+ kal. tajnik društva It 142.
redno zavedno politično organizacijo, širiti fte bolj mar-1 ~ tudi pri družini Spsck Ne^kjer Ijiv.i socialistične nauke, izvriiti bo treba ia te«
ritoega dela, in uspehi bodo končno le prišli — zunaj pr^ledaU ia odneali k! krat pase
oliko mesa ia sladkorja. I aie odšla v Waahin«ton. je Stan-1 se je ravnal po pravflih jednoti, I Lmt n 'ZTtisto v prodajalno akosi okna | ko Juklč šel v Virginia City,|ae udelefteval sej. kakor mu js iTVutudirfi
se je oftenfl s mladim dovoljevala služba. Dne 10. fe-ter ostal tem od 28.1 bniarja, bo smo » spremljali k
do 18. februarja. Ta-1 zadnjemu počitku, se je pa ss je vrnil sem s niko-ltudi udelei.lo sprevoda v
USTNICA UREDNIŠTVA. Kanaaa. — Takih stvari uredništvo Proevete ne priobčs. k"
is jsv-znsčs-nastav-bi bila V ss-_ Po-
ja. Tu tudi ni
ljenca, katerega a
i.,i__i„
j>rf\ajati pmain«
SOBOTA, 28-
DELAVSKE ww»«t
(Federated Press.)
lUtiMt poa^Učem. kicMHo. — Komisar sa javna ■ tedal ultimat 3000 cestnim odvaialcem sme-
UNDERVVOODOVA PREDLOGA BO SPREJETA V 1 TEM ZASEDANJU.
Vrnjena je bila zopet konferenč-v nikom.
metaiem in
ki stavkajo že blizu dva te-\a povišanje t^ače- Pozval ie da se vrnejo na delo naj-rieje 3. marca, ako ne, bodo Jovljeni. Pometaj ki so or-, nizirani, bodo na>brit nadalje,
li boj.	^
»otiunijske pekovske družbe.
Kew YoA. — Organizacija lovskih delavcev, ki pripada Zvezi živilskih delavcev (A-uamated Food Workers), je estila urbanizirano delavstvo Lm Amerike, dS sledečepe-vske družbe so na protiunijski Ward Baking Co., United
kerieft Co., G*™**1 Bakin* Cushman and Sons, Franco-nerican Bakery in Howard Ba-
Krojaška stavka. Stanford, Conn. — Tu stavka-krojaški delavci v tovarni inford Manufacturing Co., v £ri izdelujejo deške srajce.
Delavska solidarnost.
Utica, N. Y.—^Tukajšnja orga-■ija ceatnoželezniških usluž-si je naložila $1 izredne-■ascsmenla na člana v prid vkujoeim tekstilnim , delav, n. Vsota $470 je bila nabrana [izročena tekstilski uniji.
»lavska uprava skrajSala d* lavnfk.
Sydney, N. S. W., Avstralija. I Prvo delo delavske občinske lave v Sydneyju, ki je nasto-službo 1. januarja, je bilo ■je znižala delavnik vsem dedcem pri javnih delih z 48 na ■ur v tednu, dočim ostane sta-[plača. Uprava je dalje skleni-Ida se vsa javna dela opravd Ho podnevu in nobeno delo se^ odda kontraktorjem.
»lavska banka pomaga graditi
hiše delavcem. Ewaukee. — Nekatere delav banke delajo omejen dobi I tbda delavska Common-salth banka v Milwaukeeju, ki Biatira že 13 let, noče zase no-nega dobička. Banka financira lavce, ki si hočejo nabaviti stne domove. Pravkar je na-dila načrt za financiranje za-ttžne gradnje stanovanjskih 1 modela "bungalow court" je 8 do 16 enonadstropnih hiš tremi, štirimi ali petimi soba-I, ki ae drže druga druge v če-lerokotu in v sredi je vrt. Vse še imajo centralno kurjavo. I
Slabo v Detrottu. •< ■Detroit. — V detroltskih to-irnah je bilo v letošnjem fe-■uarju uposlenih 50,000 delav Iv manj kot v lanskem febru ju. Pred enim letom je bilo na ačilnih listah 241,402, letos pa ■207,107 delavcev.
ODLOK GLKDE flLKNSKO-PERUANSKEGA OBMEJNEGA SPORA BO KMALU PODAN.
Washlngton, D. C. — V bitki proti privatnim interesom, ki so stezali roke po Muscle Shoalsu, začasrto ostal senator Norria z Nebraske zmagovalec. Izvoje-val je zmago v interesu ljudstva. Jredlyga * za oddajo Muscle Shoalfea v najem je bila zopet vrnena konferenčnikom, kajti senat je a 45 glasovi proti 41 vzdržal ugovor senatorja Nor-riaa. Splošno se sodi, da nima predloga izgleda, da bo sprejeta tem zasedanju, ako jo tudi konferenčni odbor vso predela in zopet predloži senatu. Norris je s svojim odprtim nastopom povzročil, da niso privatni interesi dobili Muscle Shoalsa v najem za petdeset let.
Senator Cummins, ki je predsedoval, je vpoSteval govor senatorja Norrisa. Senator Under-wood je apeliral na zbornico. Senatorja Simmons in I^enroot sta podpirala senatorja Norrisa. lazprava je trajala tri dni in ko je prišlo do imenskega glasovanja, je tri in dvajset republikancev, dvajset demokratov in dva člana farmarske delavske stranke glasovalo za Cumminsovo od-očitev. Za Underwood6v priziv je glasovalo štiri in dvajset re-»ublikancev in sedemnajst demokratov.
Norrisa so podpirali senatorji Jall, Borah, Brookhart, Capper, Couzens, Cummins, Dale, Fra-«ier, Gooding, Harrold, Howell, riohnson iz Kalifornije, Jones iz ^ashingtona, Lenroot, McNary, JMosch, Norbeck, Pepper,-Reed iz Pennsylvanije, Smoot, Stanfield in Wadsworth na republikanski strani. Ashurst, Copeland, Dill, Ferris, George, Glass, Jones iz New Mexico, McKellar, Mayfield Neely, Overman, Ralston, Rans-deli, Shoppard, Simmons, Smith, 3wanson, Trammell, Walsh iz Montane in VVheeler pa na de mokratični strani. 9enatorja Shipstead in Johnson iz Minne-sote, pripadnika farmarske-de-lavske stranke.
\Vashington, D. C. Pritisk <>d strani južno-ameriških republik glede obmejnega spora med republikama Cile in Peru je povzročil, da je iz Bele hiše prišel mig!jej, da bo odlok podan okrog 4. marca, ko odide HuHiea iz dr-
marca, ko oauie uugnes iz ur- ."V?1'"" * " ;	Bn 101. Jotnatoon.
žavnega tajništva. Hughes je 1- Na Željo, da pismo objavimo, pri- BU« Novak; «L bl»f«)o mel odgovornost, da pripravi a-1 oWwRe kakor poslano).	o»rav<tot] t Usti« nu» (3
Prošnja ia stapti
v stari domovini
, (Od yredništva "Kola" v New Yorku smo prejeli pismo s pozivom od Glasbene Matice v Ljubljani, ki je naslovljeno na vsa bratska pevska društva v Ameriki, da prirejajo koncerte v pomoč slepim rojakom v domovini.
		
Skveasks Nsfodns		P»dp»T«i Jo4mU 1
iMlf		
		* ^ i iJ
odgovornost, da pripravi fero do zrelosti, o Coolldgu se pa pričakuje, da poda odlog na pod-sgi Hughesovih preiskav. Združene države so bile izbra-
'Olasbena Matica v Ljubljani,
1«. januarja 1925. % Bratsko društvo t Pred nedavnim časom je prl-
ne kot razsodnik v tej zadevi, ki redil pevski sbor Glasbene Matije povzročila že številne vojne cfe v Ljubljani svoj običajni kon-med republikama, ki se razpro- cert in povabil na njega tudi stirata ob Andih in ob obrežju slepce is tukajšnje šole za alep-Piu-nu negu oceana. Nsj bo raz- ce. Občinstvo je nemalo začude-eodba, kakeršna hoče, prav sa- no pogledalo ta nenavadni obisk nealjivo bo protestirala zelo gla- v koncertni dvorani, sno ena izmed obeh republik, Pevski zbor je začel s svojim mogoče pa tudi obe. Spor je zelo »porodom in njegovi izredni go-star in republiki ga nista mogli Lu so polagoma dvigali svoje ža-dozdaj poravnati z orožjem, k lostne obraae. Pesem sa pesmijo, Uru vzroka naataja mnenje, da n^^ %% umetno, se je vrstila razsodiščni izrek ne bo zadovoljil in v globokih očesnih duplinah obeh republik.	| naših gostov-alepcev so se začele
porajati solze, ki so naposled lile Arabci ubili 1000 Arabcev. I po uvelih, nemih obrazih. Niso
n„r«o.ir «,v!i.. vi	I*4 nile to solze Žalosti, tenivič
Damask, SirUa, 27. febr.	^ ^^
nostl, saj jim jo bil ta večer sve-tel žarek v njihovo sicer tako
tUAVfcl STAN i tStT-SS SO. LAWm>ALB AVE. CMICAOO, ILUNOUk
Izvrlcvalnl odbor:
UPRAVNI ODSEK t Pr^Maft VlMMt Cahikart poSprtŠMdsIk Asšr«« VMrkk. R. F. D. J, Bu 103. JoSmU««. P«.t it talaik Mat(k«w Tark; tajnik kolnlšk**« lihih i»lk Joka Voftkikt wUm\k fkadiš Jsšs hw«i.
POROTNI ODSEKi Mtrtla UtomfoT, sr«d*«dalk. Bos ITt, BarkMtaa. OM»| fnms 4» Taarkar,. 1SIT t. MiUii^.t Avo.. CklMfo, IILi Jaka KrWmaa*l*. 11111 Be* _ Hato^ W«ot l'»rk, Okiot Mar j UduvUk. MU B. KMfovaf Ave« CW-«SC% UL; Jaka TorMj, Bok It. mraka*. Pa.
BOLNIŠKI ODSEK t OSREDNJI OKROŽJU i Bki Novak, sroMalk. MST4S 1 Uvažala Afe.
Ckkago, lil
VEBODNO OKROŽJI> J »rob AmbrošM. Bos I«t, Mooa Ban. Pa.	.
.>«t*i»h /iitiku, KFD. t. Bas 114, Woat KiertlS Ba« KAPADNO OKROŽJE: Aalon Salar, Bu 1S4. Gi rraak^a.
__| fnak Aloš, 1114 Se. (>awford Avo^ Odaage, Itt.1 Joške
Ovoa, Ull W. Stik HU CkUovo, 111. i Joka OUa. MM Se. Olftoa Puk Aoe,
i kic«K<». IU. VRH
Rebelni Vahabi so invadlrall Transjordanijo in pobili tisoč do-
se zahvaljevali i^iredlteljem za
000 na pohodu, prodirajo proti
Ammanu.	prvi užitek v njihovem življe-
(Transjprdamja je nova arab- (J
ska dežela, ki meji s Palestino. To je bi| ^ ^ najv9Čjc reveie
Nominalno imasvojegakralja,na BVetu m najlep#egft vtseljs
je pa pod protektoratom Anglije. -n jftvlu 8<J J(j |oftnft |eljfc( dft
Pv vojna med arabskimi ro^ bi7o tem neareen^nm Ae
dovi traja že dve leti.) ^ lkrat nu ^	rAzjiHnjoVftii
njihovi tužni dnevi. Tu pu samo ob SjDbi nastane vprašanje, koliko isfcje bi bilo izvrševati to naj plemenitejše delo, ako bi imel slepci v Sloveniji svoj dom. Po raznih statistikah je v Slo-
OtfOČANI ZAHTEVAJO PO JASNILO OD GOVERNERJA.
it__mi i— a-^^a—n^
fosti iz iiagosiavije
V strojniško podofftelrsko službo k mornarici v Gjenoviču, Boka Kotorska, se spremljejo mla-	veniji okoli 500 slepih. Od teh deničl od 16. do 19. leta,-ki so	js okrog 80 vojnih slepcev, za jugoslovanski državljani, kakor	katere v lepi meri skrbi držuva je sklenilo ministerstvo za vojno	Vsi imajo državno pokojnino, poln mornarico in objavlja gene-	leg tega pa še trafike aH pa so ralni konzulat v New Torku,	izučeni, da pletejo razne pletar-Prosilci so morali biti najmanj	SkS izdelke, kakor koše, košare, dve leti zaposleni v kaki kovin-	vrtno opravo itd. Izdelujejo pa ski obrti kakor kovaški, klepar-	tudi krtače in slamnlce. Največj ski, klučavničarski, Šoferski, e- reveli pa so ostsll slepci. Pretež-lektrični, montersld in podobno, »s večins njih Živi na deleli Gojenci te šole se bodo po dye- nsjvečji bedi in kmeUke občine etnem šolsnju lahko posvetili | se skoro popolnoma nič ne brl
ILLINOISU PRIČNE BOJ PROTI PROHIBICIJI.
Chicago, 111. — Senator A )lph Marka iz Chicaga predloži ne 10. marca ilKnojskemu sena-
predlogo za prcklic postave, dovoljuje hišhe preiskave ps »jnih pijačahyfn zaplenjenje o-
jnih pfjač.
Marks meni, ako bo predloga jrcjpta, bo imela dvojen učiaek. illinojakega zakonika bo črta-poHtava, ki ljudstvu ni všeč, fnem bo pa kongres opozor-n, da država Illinois želi, da se jremeni Volsteadova postava. Zakonodajci niso po veČini pri-[telji opojnih pijač, ampak arks sodi, da se bodo zskono-»joi ravnali po ljudski volji. To ■ojo voljo je ljudstvo izreklo tU 1922 s splošnim glasova-j< m. Povedalo je jssno z gls-vnicaml, da je proti Volsteado-**mu zakonu in da zahteva lah-<> pivo in vino.
HavnoUko je prepričan, ako '*ta zakonodajna zbornica in enat aprejela predlogo, da jo »vernor Small ne bo vetiral.
New York, N. Y. — Kolonijal-ni svet na Virgin j skem otočju, zahteva, da govemer pojasni izjavo, katero je napravil policijski načelnik M. J. Nolan v St. Thomasu in ki se glasi: "Ti zamorci tukaj ne marajo reda in zakona." Informacije, ki jih Je prejela Ameriška unija za civilne svobodščine, govore, da se mornariška uprava ni ozirala na zahtevo domačinov, po kateri naj se policijski načelnik Nolan odstavi.
Kolonijalni svet je sprejel re-zolucijo, ki zahteva popolno preiskavo policije na St. Thomasu in da se preišče zakon o poslov-nici. Dalje je bil stavljen pred log, po katerem postanejo porotne obravnave obligatne, da ne bo vsak sodnik po svoje sodil. . Rezolucije je predložil Roth-shild FrancU, urednik lista "Vir gin Islands Emancipator", ki je jfl obsojen na trideset dni zapora na obtožbo obrekovanja policije, ker je kritiziral policijo na otoku." Obsodil ga je sodnik Washington Wllliams brez porotne obravnave. Unija za civfl-avobodščine je zanj vložila priziv na višje sodišče.
Kolonijalni svet je dslje sprejel resolucijo, ds ima otočje traj no zastopstvo v Wsshlngtonu.
ZABAVA CIKASKEGA DE 8KEGA KLUBA.
«N \T ZAHTEVA POBOCllX>
I <• \/.oltv98IU uumsnuJL
ua olja, petroleja 'i« v letu 1W4. kot v prej-r>' iHu. cene gssotins pa Is
llnajo kviiko.
^Issl 8. N. P. J.
Nad somi odbor:
Pasi
■ pradacdatk, 14» WWair 8t„ Tortaik. R. Ne. L MlaMUlo. IILi Praak Saj«. Ml« W.
IU.I
l^RkhaH J. Ry
Združitveni <k)bor i
iUi, ItM Se. Cravford /
RBOVNI ZDRAVNIK t Dr. f. J. Kara, Ull St Clak ŠH,
IpOEORI — Koraapoačoaea a sUvalal oikoratU, M šolajo f arada, m vrli takoloi	l^.^i;' ^ J
VVA PtSMA, M ao Mnalaio SS poalo gl. aodaMtvo S. N. P. J« MI74I So. Uwa4alo AvoH UMmu^, 1M.
VSE BADEVK BOLNIŠKE PODPORE SB NASLOVE« Štvo M. N. P. J„ iut4i Ho. Uwašalo A?«., Ckleaco, 111.
DENARNI POfilUATVE IN STVARI, ki ao tHa)s «1 olkora In i«d««>u »«>We M aaalsvei Tojalštvo S. M. P. ln Mftf-M Se, šalo A »e.. Ckkago, UL
VSE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSU
i BlagaMštvo g. N. P. K MIT-M So. Uvašala m prftoftbo gtodr
poslovanja v «1. Uvriovalnaai Pasi Borgorla, prriU»dnlWu mdvoraoga odkora, #l|tr Val prilivi na gl. porotni odaok sa ss) pošUja)o m alkar. IU>x 17«, iMrtortoa. Okla.
Vol doplal bi drugI aplai, noaaonlla, oglaSI. ao H v avvd a glaailom Jadaolo, noj ao pošilja ao MIT-II So. Uwndab Ava^ Ckloogo, III.
bil sbran od naših rojakov v Severni Ameriki. Ta denar hrani
Check" analiziral i ekonomskega' stališča ameriški žurnsltsem, v
še danes mestna občina ljubljan- ^Proflta of Religlon" verske or-
Chlcago, HI - Cikaški dešk klub št. 5 bo dal tri zabave in sicer dne 2. marca, dne 24. marcs iin dne 27. aprila. Na programu je petje, godba, kratke predata ve resnega in šaljivega značaja Klub Je občinska naprava in ima pet in dvajset rajnih«*-partmentov, v katerih se dečki uče Te zabave bodo prirejene za občinstvo, da se seznani s delom in namenom kluba. Odrsščeni ljudje lahko poeetijo te zabave, ravnotako pa občinstvo lahko obišče Idubove prostore, ae vTŠi poduk.
Vstopnice za odraščene
strojniškemu ali električarske- gajo zanje. Ti so brez dvoma naj m4 poklicu.	večji reveži na svetu in zadnj
fT__,, - „	:ann čas je, da se jim preskrbi s po-
Ju V ml^ rnhrn^ Mtte' ^ juvne dobrodelnoatl pri $ hA™' Iilo R(W mergn dom, kjer bodo dobivali
Otrok alužkinje. Marija Joaek, «0,^;
m tspetnika, Viktor Mantel, sin n J'^ .kto iztl i^^ ^f slaščičarja. V jsvni bolnici:	n ^tSTi
rolina Rojin, delavčeva žen. h Zabukovca, MarjeU Verder, po-
sestnica iz Velike Plrešice, BtS-1 SiOViMlJlBe zmorsmo vsegSMttl nislav Rezec, otrok delsvke i*]*"* ZfilT Spodnje Hudinje, Fanl W	dy° ^S^
brezposelna iz Teharij, Helens PfT^	L »fiSEL \
Satler, organistova žens iz Bra-
slovč, Jernej Mimik, delavec	^ m ^
ftkofje vssi, Adela Redi, zasebna\m<* »»ovensklm slepcem učiteljica v Celju. Franc Mirna, Bratske društvo! C rudar brez stalnega bivališča, Matica te IslRrtno prw Anton Sksls, nadučitdj v p. iz v svoje« kraj« in svojdm delo-Topolšice. Martin Oprešnik, dni-1 krogeveejblitn jem časevwj nar, Ana Pošebal, beračica iz.flt.len koncert, kojege vee dohodek Jurja ob Taboru, Franc Goručan, Js nSMeajen slepim v HlovenlJI. čevljar iz St. Vida pri Blobel- Glasbena Matica, ki skuša bi-nem, Marija Hožič, zasebnica iz ti z vsem svojim delovanjem slo-Olja, Jernej Pilko, prevžltkar venskim pevskim zborom rei iz Ix>ke pri Zušmu, Karol Vlzjak, prava matica, Te prosi in prepri nadučitelj v Celju, Avgust Mam, čans je, da njeni prošnji ne od-strojevodja iz Rogatca, Helena rečeš in to tembolj, ker je Ml Debeve, brezposelna iz Celja oko- tudi prvi denar, ki je bil sploh lice, Marija Pušnik, brezposelna sbran za Dom slepih v Ljubljani,
iz Hrastnika. Alojzij Kukevec, |	- — ' - -----------
trgovec Iz Celja,, Ana Haslinger, »lužkinja iz Celja okolice, Jakobi Voloušek, delavec is Iraškega, Franc Božič, drvar Iz Luč, Ivanj Hren, sin služkinje Iz PetrovČ; Ivan SBncer, zasebni uradnik te Celja, Tomaž Kolman, prev»lt-j kar iz Lok, Janoz Zavšek, dninar. | V invalidskem domu: AflMgtjj Kočar in I>ovro4 Musl.
^ku in na njen naslov naj se pošljejo tudi sblrke, ki se bodo zbrs-le na koncertih pevskih zborov v ta n^men.
Brat je, ne odrečite Vaše pomoči onim rojakom, ki so brez lastne krivde največji reveži na svetu. Bodlts u ver jeni, ds bode psr sto nesrečnih src blagrovalo Vaše delo. Hvaležni Vam bodo ti reveži in hvaležnost Vam bodo ohsanili tudi oni tisoči, ki ž nji mi sočustvujejo. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani."
Knjiisvne vssti
t
"Css", februarske števllks, ima sledečo vsebino: Frsnk Ker še: Trpinove plača, pesem Frank Korže: Kadar delo počiva, povest. Joaip Rodics: Pot v Avstralijo. Nsše navade. F. E. K.: Is polarnih krajev. Nekaj navo« dil za vrt. Janko N. Rogelj: pišiva v knjiko življenja, črtica. Dr. Ivan Cerne: Draginja in sa-ajužki v Jugoslaviji. Ni Boga razen Boga. — Priloga: M rs. K.: Gospodinjski del.
Naslov revije: Cas, 1142 Dal laa Rd., N. E., Clevsland, O.
Mammonart. By Upton Sinclair. An Essay In Economic In terpretation. Samocalošba. Pa-aailena, Calif.
Pod gornjim naalovom je Up-torj Slndnir apiaal In izdal novo knjigo, katero Je bil na povoda že zadnjo Jeaen. V "Mammonar tu" (mamonsks umetnost) re Šuj<* svtor vprašanje, v Čigav fdužbl je umetnost. Kakor Je flinrlair v svojem delu
gunlssclje, v "Goose Step" In "Goosllngs" ameriško šolstvo, tako je v tej knjigi vzel ns režeta umetnost, ne le ameriško, temveč splošno. Ob priliki ispre-govorimo več o tem epohslnem delu našega velikega ameriške« ga avtorja.
MATI BOLJflE SKRBI za de-CO kot zavod.
Da more mati mnogo bolj e-konomično skrbeti ss otroke nego vsi rssni zsvodl za dsoo, is-virs is nskih podstkov v sad-njem letnem jniročilu meatssgs Board of Chlld VVelfsre v New Vorku. Ta mestni urad sa otro-ško oskrbo je 1, 1188 oekrbovsl približno 28,000 otrok ia 1,500 udov v njihovem lastnem domu. Ta dskrba je stala nsksj čes Štiri- miljone in pol dolarjev, Nasproti temu Je mesto plačalo nekoliko čes štiri miijone dolarjev ss 13,890 otrok, oskrbovanih v zavodih. Z drugimi ksssdsmi» mesto Ne* Vork Js stal vssk otrok, nshsjsjoč se v oskrbovalcih, po ISS.40 na mtfssc, do-čim otrok, ki gs lastna mstl nsd-zirs doms, Js stsl le nekoliko dss 15 dolarjev ns mesec.
Trebuh SI je rsspsimi- V Zs-
loščah ns Goriškem si je posest nik Josip HareJ v blaxnosti ras-paral trebuh in se sabodel v 0» ee. Vslsd vinske krise je neereč-než prišel v težak pološaj, is ks-terega al ni vedel pomagati. Is obupa se Je udal pijači. OtRfsšil se mu je um In si je ns tako stra-"Brass 1 Šen način končal življenje.
Boljši bodočnosti nasproti
^nshington, D. C — Senat Shteva, da predsednik predloži toro^ilo o gazolinski industriji. J«" r.i \ noglaaju z javnimi Inte-
kadar
In za
jo po pol dolarje. Vstopnica ^tii zabavi stane od 20 do 40
tov.
Klubovi

aa štev.
2801 South Ridgeway Ave, Chl-
Odgovori aa vprašanja.
J. U^ ( hiaholm. — V svojem odgovoru nič ne navajate, kje Je dotična zemlja v Floridi, torej ne moremo vedeti, ali v dotflMR kraju nameravajo kaj graditi ali ne. Ce je zemlje v bližini kakega morskega kopališča ali ebrofja, kjer nameravajo zgraditi kopali šče, je gotovo, da njena cena ra. ate, kajti znano je, da ao zadnja Irta pričeli iz Floride napravi jati prvo kopališčno delalo na svetu Ako Imate prijatelja v ' ~ kjer je vaSa m
gre le tisti, kateri stalno varčuje — ker njegovi prihranki mu omaffoMjs oprijeti ss priložnosti In postati neodvisen.
AKO NAMERAVATE OBISKATI STARO DOMOVOfO
letošnje lels, zapomnite al to, da js v Vašem interesu, da si naročita S» znam s poeredovenjem našega parobrodnega oddelka, ka vse parobrodne črta. Pomagamo Vam tadi prssCoMI v«i
Is hitro.
Kaspar American State Bank
* 'ofMUvtio In dru». d*UI* Uvrlujdno Kapujamo Vala iUnt* v JuifO.loyan.klh
1906 Bfuc Ialand Ara, racal 1*. aHaa
CHICAfiO, Bi.
DIOVINA DVAiSST MILIJONOV DOLABJSV
SVOiS
Nemojte Poslati Novac
Jednoatavno iapunita i poialjit« pol-/Vf|l •on» dolnji Kupon —OO MAM SADA— p H). AVŽJl oafo	lita drucal To j* ava tto t rib« K>W 1
da~ oftnlta <U dob.j.t« Ifl Dn.vi« Coka.no Vjflf J Nw«a Ta— madlHn«. koto poti«« V7 M. tr»ma •tU i .tlmullra T)«Umm Funkcij«, m fclMfln pomalu«t mutant, da vrli ivo|u l/A ? h	i« tO Narav namlj.nlla /F^ft
Noga-Toae podajo novu onorgijo cri-^^^^H
ao Uomfaljuju m prirodan^^^H ooilo, lati potila kobaja krvi.
popravlja tak 1 pilili p robov«. Nuva-Teaa^^H ponala da aa aptfjatl I nadvlada nadimanj« t pUnovi u laluH. „ i oljavtm«. oaladjuj« aapu. nd-^^H atroojala oblo« aa Jan k«, odatranjuja glavobol j«. Wio I hO, RMatnu kol«, kada ia lata pojjadlrom^H /•tV >raooat( odno.no pocralno« ItluOvaaia. Nu.a-Tona jaat toda« od najAnUNi ličkov« m podavania^l vWa anaaa I ambicija. Ciimajt« «a kras nrkoliko V
Nufo-Tooa joat propia jadoofa Doktoro. it« g
l^r.tnUn po.h.d^ama kro« vila od trlda.at I pat «odln lom« IflJtlA m pravlienV rumaaa. r trava krvi. tal
POSTUPAJTE DANAS! teni^Sfitrta
PR08VETA
b prazgriovist zmHJ§
Spisal dr. Pavel Grošelj.
♦ (Dalje.)
!I.SUrotlvljenski vek. Kateri planet je to, ki zdajle hitiva k njemu »kozi »vetovni proator? Poglej te proetrane, dolgočasne pustinjske kontinente, to njih enolično rumeno-rde-čo barvo: brez zelenja, brez Življenja — brez barvnih kontra-atov! Ah, na tem svetu bi pač ne hotel živeti!
To je naša domača zemlja v kambrijski dobi svoje preteklo-stL Poglej ta ogromni pustinjeki pas,-ki kakor mogočen, rumen obroč oklepa skoro vso južno poiuto naše zemlje, to je največji kontinent kambrijake dober Od današnje Južne Amerike preko Atlantskega oceana in Afrike do Vzhodne Indije in Avstralije: na vsem tem prostranem ozemlju gospoduje ena sama enolična celina; "južni kontinent'
"Res čudovito! Tod Evropa in movina?"
oda kje je
K Ali vidiš tam na severozapa-t!u, skoro ob horizontu majhno celino? Tam, kjer se njeno Južno obrežje koplje v blestečem kambrijskem morju, tam leži danes severni del Anglije. In tudi tam na severozapadu rumene v daljavi obrisi kopne zemlje, tam nekje se širi danes Flnlan-dija. In ta prostrani morski kotel sredi kambrijskih celin, kipeč od razburjenega valovja: to je materinsko morje današnji Evropi. Daj, postojva približno sredi nad tem morskim kotlom in spustiva vanj ogromno skalo. •Glej, tam, kjer je pljusknila v morje in odkoder beže vedno širši vodni obroči, tam bo čez nekoliko milijonov let tekla najina zibel.
Samoten otok Štrli iz širnega evropakega morja ravno tam, kjer ae dviguje danes osrednja francoska planota. Tu hočeva stopi*! na zemljo. Na mestu ava!
Vseokoli naju mir in grobna tišina. Ni je bele peroti, ki bi
se zasvetila v. solnčnih žarkih, najina slovenska do- -kadar zareže ptica v zraku oster lok; nikjer ne čuješ tožnega kri-
ka povodnih ptic; tudi po morju ne vidiš požarevati srebrnega bleska, ki se sto barvno lomi ob bokih gladkih rib, kadar zigra-vajo po površju. In na našem o-toku — niti dreveaa, niti bilke, piti mahu, da ne vaš, kam ta bežal pred žgočimi solnčnimi Žarki. Da bi ne pljuskalo in ne Šumelo morje, bi se ti zdela zemlja kot širno grobišče. V morju, kjer se je rodil, leži še skrit ves mi-sterij življenja.
in kakor se lovec v gozdu le v zeleni obleki more približati svojemu plenu, tako se morava (udi midva malo bolj po kambrijski obleči, ako se hočeva približati življenju.
V Torej hajdi na kambrijeko pnaškerado!
Natekniva si na glavo povprek širok napoleonski klobuk, tako da nama sega preko glave do ramen. Roki si vzdolž prilepiva k trupu; tako da ae jedva poznata dve podolžni zarezi, ob katerih pe roki držita trupa. Nogi morava popolnoma odložiti, namesto njih pa nama kakor stonogi zraste po prsih in trebuhu nog na
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman.
K ' W M ■
Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Dalje,)
"Janezek, ponavljaj t" je dejala ter odhitela v vežo. Ondl Je že prežala Komarjeva nanjo.
"Pridna si, Marička! Tako je prav. Pridna dekletca imajo že na zemlji nebesa t"
Stara grešnica je pomenljivo pomežikovala.
Na uho Ji je šepnila: "Včeraj mi je pisal. Rad bi govoril s tabo!" Glasneje je dostavila: "Fantek se uči! Prav tako, prav tako!"
"Drevi ob šestih," je šepetala dalje, "ob šestih. Pri šenklavšld cerkvi te bom čakala!"
< Marička je vzdihnila: "Pa res nI oženjen? Drugače bi bilo grehi"
* Iz sobe se je začulo v tistem šolsko-pridi-garMkem glasu, na katerega slabi učitelji tako radi privadijo svoje učence: "Vier—mal—acht —eind—zwoelf."
Odprla Je vrata ter ga pokarala: "Janezek, vendar malo premisli!"
1 ."A—a M vem, Marička! Vier—mal—acht —eind—dressig! Kako je težak U ajnmalajna!"
Ko ga je podučila, da je štirikrat osem dva-intrideset, je hišna vrata zopet zaprla. Proti Ko-marjeyki pa je vzdihnila: "Sama ne vem, kaj bi napravila?"
"Kolikor vem, res nI oženjen. Neoženjenl p« ne morejo vsi biti. Samo "gospodje" niso oženjeni, ln še U se vselej greha no boje!"
"Ali jas ae bojim greha," je zaatokala Marička. "Ko bi že vedela, da me vzame?"
Magdalena se je raztogotlla: "Kako naj te vzame, če se prej ne seznani s tabo? Ob šestih torej. Ali prideš, ali ne prideš? Povej vendar! Piše ml, da neprestano misli nate, ti ga pa še videti nočeš! Kmalu bi ti rekla, da si prismoda. Točno ob šeetih pridi! Čakala te boirf pri vratih
tikškoM«. Ali prideš?" ,
"Bom pa prišla!"
"Drei—mal—acht—sind—zwoelf!"
Zopet jo odprla duri: "Premleli vendar, Janezek r
"Aha I že vem! — sind sechs!"
"Da bi ao me Mati božja s Šmarne gore uaraillla. Ta ne zna anjmalajnsa in jaz ne vem, kaj naj počnem t Kaj bo, kaj bo?" f
•Torej sva se vse lepo dogovorili 1 Prav tako, Marička! Za tvojo srečo gre in Še ob smrtni uri mi boš hvaležna! Loj, lejt Kdo pa tukaj prihaja? Prav kakor zaljubljen parček. In jaa o tem mč ne vem! To Je pa Čudno! Pa tako zgo-<UJ, lej, lej!"
Mavnalcna so je pritisnila k zidu, da bi jo ona dva, ki sta v zornem jutru prihajala po samotni Kravjedollnski cesti, ne opazila. Tem liveje H je opasovala Magdalena.
"Znana ml jo postava te ženske," je zamr-mrala, "kdo bi pač bila?"
Hipoma ao jI je zasvetilo: "Božja pomagal-1», Celkova Fina je!"
"In gospod, k! je ž njo?" je vprašala Marička.
"Goepod? Goepoda pa res ne pozham." In doetavila je: "Toliko vem. da Smole ni. Čeprav govore, da bode š njim kmalu na oklicih! Pa jo. ree Čudno!"
S temi besedami je Korenova Magdalena Izginila 4>ri zadnjih vratih Topolščakove hiše, da bi kje izza kakega kravjedollnskega plota izvohala. kdo je gospod, ki je bil tisto jutro v družbi O Ceškovo Fino.
Gospodična in gospod sicer nista vedela, da ju kdo opazuje, a vzlic temu se je videlo obema, da sta v velikih zadregah. Gosplca je hitela nekaj korakov naprej, a pri Topolščakovi hiši jo Jo dotekel. Bil Je mlad človek, temnega ln pikantnega obraza, iz oči pa mu je odsevala čudo-vita nedolžnost, da so je moralo soditi, da last-nik takih oči še ne pozna življenja, da Je pravo jagnje, prava lilija. V resnici pa je bil osmoj[en kakor trava po jesenskih slanah; bU je najnevarnejši zapel j iver ženakega spola, kar jih je poznal IJublJanaki kongres. Poleg nedolžnih oči ga je odlikovalo ljubko In prikuptjivo vedenje, da je gospem kar v srca leeel. Bil je lah; to se mu je poznalo na obrazu in na govorici.
Ko jo je dotekel. ja zažvrvolel: 'Tisočkrat hvala, gosplca. da ste usllšalt ponižno prošnjo nesrečnika, ki ni nevreden vašega usmiljenja P
"Knez — ln plaho se je ozrla na vse strani — prvič je in zadnjič P
Ni dopustil, da bi govorila. Objel jo je a evojtm pasje vdanim pogledom ln pr*plul jo je s fgy$dnijo »\ oje govprto.
"Gosplca! Prvič sem vas srečal na stopnicah vale hiše. Nikakor nisem tako predrzen, da bi si lastil toliko sreče, nepopisne sreče, da bi se vi spominjali tistega dne. Kakor od atrele zadet sem se pritisnil k steni, vi pa ste v zlati svoji krasoti stopali mimo in niti pogleda niste imeli za nesrečnika, ki bi se bil najraje zvijal v prahu pred vami. Od tedaj je globoka rana vsekana v moje srce!"
Vzdihovala je: "Ne smela bi vas poslušati!"
S tužnim glasom je odgovoril: "Ne pihajte me v obupnoet! Prvič in zadnjič je, da me poslušate ! In poslušati me morate! Od takrat, ko sem vas prvič videl, od tedaj ga ni imela mirnega trenutka moja duša! V vaše lase se je ujelo nemirno moje srce, kakor se ujame riba v mrežo. Kako sem obupava!, kako sem se boril sam a sabo! Zaman! Izročen sem bil vsem peklenskim mukami Končno sem vam pisal*.... t"
"Niti sprejeti bi no bila smela vašega pisma!"
"Bog vam šteje *v veliko zaslugo, da ste je sprejeli! Kaj naj bi bil počel tudi drugega? Hitel sem k zvezdi, ki je postala vodnica moji*trpinčeni duši! Naj se odloČi moja usoda, kako? je ljubo Bogu! Saj ne zahtevam vaše ljubezni. Prositi sem vas hotel, da me ne zaničujete, ker vaa ljubim!"	,
"Molčite! molčite!" je zakoprnela. V tistem hipu pa je Ceškova Fina primerjala plamtečo to govorico z govorico svojega zaročenca in morda je Že tedai padla v njenem srcu prva megla<na podobo Andreja Smoleta, ki ae nikakor ni mceel meriti z mladim knezom, ki je tisti dan lazil za njegovo nevesto.
Z emfazo je odgovoril: "Ne kratite mi pravice govoriti, gosplca! Vsaj toliko usmiljenja izkallte obupanemu človeku! Da sem kamen v globočini morja, bi kričal, da se čuje do neba! Z vami živeti pod eno streho, z vami dihati en in isti srak, hoditi mimo vas, kakor da ste mi neznani, — to Je bolečina, ki bi je niti bogovi prenašati ne mogli! Te bolečine polagajte na pravično tehtnico in ne ukazujte mi, da naj molčim!"
"V lstini! Mnogo preveč ste že govorili, knes!"
Kar čutila je, kako ji je dobro delo, kadar je (spregovorila besedico "knez".	,..
"In moje bolečine!" je sakričal knez.
Tu se je spomnila govoric, ki so o mladem tem možu še ravnokar švigale po mestu. Kadar ae jo ispregovorilo ime operne pevke gospodične Morenove ali pa primadone gospe Boronijeve, tedaj se je imenovalo v isti sapi tudi ime mladega laškega kneza. Obe, Morenova kakor signo-ra Boronijeva, sta bili glavna stebra takratne
laške opere. Antonio Cunibarti je načeloval tej	______ _
"stagione", pela pa se je Rosslnijeva heroična dobe. revno v svojem opera "Edvah! in Kristina", ki je danes že davno pocabljena.
Teh govoric se je spominjala Ceškova gosplca in nekako nagajivo je odgovorila:
Za bolečine, principe, dobite brez dvojbe • "boj in jih preobrazil veliki
izobdlico. Ce bi nama sedaj še dober prijatelj z ostro sekiro malo nasekal hrbet povprek na kakih dvajset, sicer zvezanih, toda med aeboj pregibljivih delov, pa sva se na videz dokaj približala najvišjim bitjem, ki so — in sicer v manjšem formatu — Živela
v	kambrijski dobi, trilobitom (triloboe, grški,— trokrp, tro-delen).
In sedaj Jtrbunk v morje!
Ni se nama treba bati kake požrešne morske ribe, kambrij-sko morje je varno pred njimi; vsepovsod naju srečujejo le naši bratje trilobiti, v vseh možnih varijacijah in oblikah. Vse polno jih gomazi po morskem blatu in tlidi v vodovju ti švigajo vznak kot dandanes vodne mokrice (vodne uši). Temu štrlita iz k 1 h ve dva podolžna, ostra trna, oni ima glavo zavito v obliki po-I u meseca, tretji pa ti je kot srednjeveški vojščak odet v trdo o-rožje; celo telu mu štrli aamih ostrih bodic — dokaz, da se je že ob zibeli življenja vnel ljuti neizprosni boj za obstanek.
Nekaj pa imajo vsi ti naši znanci, nakar sva pri maškeradi popolnoma pozabila. Na obeh straneh napoleonskega klobuka jima sedi dvoje vzbočenih o-gromnih oči — ne dvoje, na tisoče očesc — kajti veliki očesi sta zgrajeni iz nebrojnih majhnih očesc, vsako s svojo posebno lečo in vsako očesce upadablja od zunanjega sveta le majhen del v svoji sličici, ip vse te sličice se v notfranjem delu očesa družijo v predrobno mozaično sliko okolice. -
Ko pa potoneva nekoliko globlje v morske globine in obstane-
vi	na blatnem morskem dnu, tedaj vidno pojema moč solnčne svetlobe in slednjič se izgubiva v temi — in glej čudo: —- tudi tod rije krdelo trilobitov, ki so pa v večni temi oslepeli, od rodu do rodu so jim pešale oči in slednjič popolnoma pokrnele kakor sedanjemu prebivalcu kraških jam, Človeški ribici.
Tam pod gladino kambrijske-ga morja pa jadrajo kot prozorna utripajoča srca morski klobuki, meduze, in ves rob jim* je posejan z drobnimi očesci.
Te proste meduze, ki jim je mestoma telo kar posejano^ čutili in ki jim je širni ocean domovina, in naši boTni oslepeli trilobiti, ki jim poteka življenje na blatnem morskem dnu — ali nam ne pričajo jasno, da so se živa bitja že izza vsega početka priravnala svoji okolici, da je življenje akord, ki se z Sbdajajo-čo prirodo strinja v prekrasno harmonijo?
Par čudnih polžev plava oprezno skozi vodovje, semintja se zvija med morskimi spužvam reven črvič; in kot hiter podmorski čoln beži mimo naju ču-desna sipa, ortoceras; v ravni, tenkolupinasti cevki ji Ho skrito telo.	r
In tamkaj v groznih morskih globinah iztegujejo njene sorod-niče svoje polipaste ročice, iščoč si plena; kakor pravcati vrtovi so posejana morska tla z drobnimi, školjkam podobnimi škrgo-nožci, odetimi v dvoje roženih lupinic.
Tako je defiliralo mimo haju skoro vse življenje kambrijske ■^^^■^^^^^MrasvojuJ čudesno v svojih oblikah — in niti eden izmed prebivalcev kambrijskega morja ni učalcal današnjega dne, vse je potegnil
govorico na vlaku. Na zadnjo postajo Stražo sem dospel že v treh urah in voznik me je pripeljal čez dve uri v rojstno vas. Kar zjokati sem se moral, kot človek, ko zagleda'po dvajsetih letih svojo mater. Mati ni poznala svojega sina. Pa je zavladalo veliko veselje, ko smo se spoznali.
Zgodaj zjutraj sem drugega dne obiskal gmajno, kjer sem kot deček pasel ovce. Bili so takrat še mali grmiči, zdaj pa tam rastejo mogočni borovci in smreke. Kako velika sprememba v dvajsetih letih.
Radi gospodarskih razmer pa kmetje te okolice večinoma tarnajo, da jim skoraj ni živeti. Zadnje poletje jim je toča vse potolkla. Davki so neznosni, če pa kmet hoče Jcaj prodati, nima nobene cene. Ko ta' dopis zagleda beli dan, se že podajam v Ameriko k svoji družini.
Pozdrav članstvu društva št. 18 v Bridgeportu in vesel6 svidenje. — John Kocjančič, član društva št. 13.
PISMA NA POSTI
v Chicagu imajo: Bonač Marijana, št. 913, Celestin Drazic, št. 932, Milko Fabijanič, št. 937, Jožef Kolomar, Št. 901, Louis Ka-vic, št. 987, Jakob Kramer, št. 909, Lump Wencel, št. 1002, Matija Misetich, št 1016, Jovanka D. Papovich, št. 1035, Johan Ro-kavec, št. 1044, Jožef Rubic, Št. 1047. Pisma dobite na glavni pošti v veži z Adams ceste Poleg tekoče številke povejte kraj, od koder pismo pričakujete.
ARJA 192
*elik izlet
JUGOSLAVIJO
na parniku
'BERENGARIA'
pluje zi NEW YORKa
v sredo ?7. maja. ■
JiMroalovaai I Hutmlr h atni kraj. to poUtj«, toda; M iUrtoikom. ki bodo ^vll .
ai ivuj
p»r
»ari
CUNARD LINEI
MO N. Oaorkara 8t. ■^■■fl
Cklca«a. M.
i vine.
val razvoja.
Tudi naju poprime ta val in naju ponese s seboj v prihodnjo, silursko dobo zemeljske zgodo-
KONEC.
Pismo Iz Jacoslavij*
tolažbe pri signori Boroni jevi 1
Da ga je strela osmodila, bi ne bil močneje vihtel avojih rok, nego jih je vihtel v tistem trenutku. Ni ji mogel odgovoriti, tako je osupel, oziroma tako osuplega se je delal. Gosplca je vse to Imela za nekaj resnega in zategadelj je z zadovoljstvom pristavila:
"če ne pri signori Boronijevi, pa vaaj pri signori Morenovi P
Omahnile so mu roke. Z žalostjo, ki so popisati ne da, je vprl oko v njo, prav kakor bi ne I Trebča vaa pri 2užemberku. mogel umeti, da se mu od take strani dela taka Slovenija. — Po več letih biva-krivlca! Nato jo z umirajočim glaaom itprego-jnJ* v Ameriki sem se odločil o-vorll: : 'Torej do vas so že tudi dospela sotud|» biskati staro domovino. Dne 13. U obrekovanja! In v svojih mislih me tept£ januarja sem dospel v Sakserje-v grdo to blato! Kako nesaslužena usoda! Eno I pisarno v New Yorku, kjer jo, kar odgovarjam! Nedolžen sem, čist sem, ne- m uslužbenci uredili vse li-omadeževan sem! Zavrženi naj bodo vsi hudobhi 8tln* >n naslednjega dne sem se jeziid I Signoro Boronljevo pač poznam. Nekdaj, » drugimi vkrcal na parnik ko je pela na toekanskem dvoru, sem govoril ft I "France". Presenečen sem bil njo. 8!gnorc Morenove pa niti ne poznam ne! In^ nad toliko snago celo v tretjem radi vaega tega vam zastavljam večni blagor I »wedu. kakor je bila pred voj-svoJetfušeP	1------------------
Svoje telo je mladi grešnik imel tako v oblasti, da je brez težave privabil v nedolžno oko voden pajcoian. Deklica ao je hala, da se mu takoj utrnejo solze. Zategadelj ae jI je prav zelo smilil. Pri ženski je to vsekdar nevarno: usmiljenj«* je navadno koreninica, is katere požene ljubezen.
Skoroj ga je prosila odpuščanja: "Ne štejte ml v zlo lahkomiselnih besed, knez NerM or-siniP
JMJeprflMfeJtfj
POZOR, ROJAKI!
Na prodaj ali v ndjem imam trgovino (Service Station) in grocerijo, 10 sob za stanovanje, zidana klet \pod vsem prostorom, garaža za štiri kare in poleg je še 72 čevljev široka prazna lota. Vse to se nahaja na lepem prostoru ob trdo tlakirani cesti N. N. II. Prva trgovina v predmestju Muskegon Heights in Muske-gon, Mich. Na tem prostoru se je prodalo minulo leto 72,000 galon gazolina in 1250 galon olja. >Na prodaj imam tudi £0 akrov farmo, vse preorano iii pripravljeno za setev. Na farmi je 100 mladih dreves in 100 vinskih trt. Nova petsobna hiša. Farma se nahaja le 5 milj od mesta Muskegon in le 7 milj od Grand Ha-ven, Mich.; je ravno v sredini dveh mest in je le pol mi je od •cementno tlakovane ceste, kjer vozi omnibus. Kdor želi kupiti eno ali drugo, naj se zglasi pri lastniku na naslov: Joseph Zura, 101 Marion Ave„ R. 5, Muskegon, Mich—(Adv.)
DA SKUHAS DOBRO ] VO, PISI PO NASE PRODUKTE.
Imamo p zologt slad, kadj. ia v ao drugo potrebščine. Pa*k« ia ao prepričajte, da je doma pj] kuhani veda? lo aalboljU ki
nejii.
Grocerija*, olodčičarjom ia t m dajalae iolrsniao damo primera. , post-pri Mik nsrsčilih. Pilit.
HHhK 1
«401 Buporior Ataaao.
lil MM
TIPI
V ZAMENO!
Prodajalna železnine, mesar ja, grocerija, mlekarne in vsala vrstna imetja, farme in lote, vaq zamenjamo kakor vi .hočete, ti to kar vi imate/ Veliko razni! imetji po nizki ceni na prodaj u gotov denar. Oglasite se pri:
GEORGE CERNY & SPOL 2547 So. Spaulding Avenut CHICAGO, ILL. Telefon: RockweIl 8316
8 DNI DO LJUBLJANE!
Prako H A VRE—paritkefa prUtaniifa ogromnimi parnik t na aUa
- - 28. FEB.
- • - . 16. MAK.
Kabino tretjega rasroda s umivalniki in tekočo vodo sa 2. 4 ali « oseb. Francoska kuhinja in pijač«.
cfrenehJ&ie
19 STATE 8T. NEW TOU sli lokalni-agent je.
USTAVITE KAfiELJ TAKOJ; VZEMITE
SEVERA'S COUGH BALSAM
Prav! edpomoček — prijetne zdravilo — Žflo in 60c.
Severa'« Cold and Grip Tableto
poTiročo talilno od pomoč od prehlada. »Oc.— Poskusite najprej pri lakarju
1929 sa raspoSava^lo v Iskanj; aU ps od
w. f. 8evera c0.t - cepar raffl^ i0wa
* * -k * + Nima-Tone
2Q DNEVNO POKUSNO LUEČENJE
no v drugem razredu. Vožnja na morju je bila precej lepa. da smo že nekoliko ur čez šest dni vožnje prispeli v pristanišče Havre.
Drugega jutra smo se že peljali z vlakom naprej, tako da sem bil enajsti dan že na koncu poti is Bridgeporta. O., v Ljub-Ijano. Od tam pa v Novo mesta Človeka kar nekam spreletijo čudni občutki, ko za^lMa sio-xmk9 vasice, čuje le

ZefcoT

ž^^v^njl** dnsvni pokus-
KATION AL LAOOSATOav, Da*. Snia, • ~|01S S. Wakoafc Am O
iS^.T^J^r	" flmiS.
i kr. m a. r. d.......................................*.......................
............................................Piten.....................