FIIOLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO.1972. £»t*r*4 m [M^ ittH Mit«. D*c. 1 1M7, At thr pmm.i rnMtcrn mt CImcm«, IU. Um Act «f C «n|t(M u4 Maicli S. U n. (IIICAGO 23, ILL., 27. JUNIJA (June 27), 1945. fublinhed We«sly m 2301 8. Lawndal* A v*. • i« I.KTO—VOL. XI« DOMAClNSKI DEČKI NA OKINAVVI, ki so se poskrili pred ameriškimi vojaki v dupline. Od Japoncev so slišali, da Američani vse pomore. Toda naši fantje so jih pobrali ix skrivališč, jih umili in jim dali hrane. Japonci so bili na Okinawi docela premafani koncem julija. Problem Poljske za enkrat rešen, a ne še izravnan SOVRAŽNIKI MIRU SE UMAKNILI.-NOVA POLJSKA NE BO VEČ "CORDON SANITAIRE". - SOCIALISTI IMAJO V VLADI VODILNE POZICIJE. - PREVLADA RUSIJE NAD POUSKO GOTOVA STVAR Od sestanka med Roosevel- vojne so bile Sovjetski uniji tom. Churchillom in Stalinom neprijateljske. Za take so si jih je minilo že precej časa. Tam zamislili francoski in angleški so se domenili tudi glede palj- državniki na mirovni konferen-skega vprašanja. Stalin jima je ci v Versaju. dejal, da Poljska ne sme bltii Ko se je spomladi leta 1939 več "sanitarni kordon" med So- ^ točno vedelo, da Hitlerja api-vjetsko unijo in zapadom, kot zanje ne bo potolažilo, so sr. je bila po zasnutku versajske zbrali francoski in angleški za-mirovne pogodbe po prejšnji upniki v Moskvi v nameri, da vojni. Churchill in Roosevelt sklenejo proti Nemčiji obram-pa sta mu rekla, da bodoča bno zvezo. Toda Staiin jih je Poljska ne sme na noben nacln mrfco gledal, kajti iz Berlina so postati podložnica Sovjetske mu namigavali o spletkah lon-unije. donske in pariške vlade proti Rešitev na papirju njemu — češ, ne pusti se jima Ta nesoglasja so med sabo vara"-rešili tako, da naj bo Poljska, Poljska vlada je k tem nami-v bodoče zares samostojna, to-gom Berlina pripomogla z zada prej naj prepusti del svoje- htevo, da če Anglija in Franci-ga ozemlja Ukrajini ter Belo- ja skleneta z Rusijo obrambno rusiji, kot so si to razdelitev{zvezo nji v korist, naj se v po-zamislili na predlog angleške- godbi določi, da ruska armada ga državnika Curzona že v Ver- ™ sme na poljsko ozemlje, pač raju. Poljakom to ni bilo všeč, pa naj ga brani le sovjetska le- Cehoslovaška se hoče Nemcev iznebiti, ker so se ji izkazali nezvesti Hitler in Mussolini sta pričela, drugi nadaljuje-jo. Nasilno preseljevanje narodov je znova v teku. Zmagovite dežele v Evropi so se te metode poslu-žile vsled skušenj, da Nemcem ni zauoati. Vzemimo za orimero Čehoslovaško. Nemci v nji so imeli vse narodnostne pravice. Njihov jezik je bil priznan v uradih povsod, kjer je nemško prebivalstvo štelo določen količnik. In zares, veliko nemškega ljudstva se je počutilo na Češkem kakor doma. To je bilo do poletja 1938. A že tedaj je med Nemci na češkem valovelo tolikšno nagnjenje za zrušenje te demokratične republike v prid Hitlerju, da se je pisec teh vrstic kar čudil, kajti one dni je bil tam in vpraševal češke in slovaške politike, kaj mislijo o romanjih angleškega in francoskega premier ja k Hitlerju. Nič niso mislili, kajti obup je bil tolikšen, da je premagal vse upe. Čehoslovaška je bila izdana, Beneš je moral stran in se potikati po svetu kot da je v no pot je vsaki deželi, ki si je želela "mir" s Hitlerjem. Sedaj je Beneš spet v Pragi. Ni mu vse po volji, kajti Čehoslovaška ie še zmerom "okupirana" dežela in se mora ravnati po navodilih svojih osvoboditeljev. Toda eno jq jasno: Sedanja Čehoslovaška vlada se je zavzela iztrebiti Nemce iz svojih mej, namesto da jih bi "apizala", kot je delala po prejšnji vojni. Kajti čim so Nemci na Češkem začeli verjeti v Hitlerja, so raiše riskirali vse demokratične svobodščine, samo da so izrazili svoje simpatije nacizmu. Beneš — v imenu Čehov — si ie to zapomnil. In sedaj bo moralo iz Cehoslovaške do tri milijone Nemcev, ki so tam živeli rod za rodom. V uri preizkušnje so bili s Hitlerjem in čehoslovaška republika smatra to za zadosten razlog, da jih kaznuje. Blizu tri sto tisoč malih kmetij, v posesti Nemcev, bodo dobili sedaj Čehi. Za izgnane ljudi je to nekaj strašnega. Ampak Hitler in Mussolini sta pričela in zmagovalci imajo sedaj vzrok, da jima, na stroške njunih ljudi, vračajo. Ako bi narodi rajše za popadli načelo mednarodnosti namesto da so se v mnogih deželah tako navdušeno oprijeli fašizma, pa ne bi bilo vojne, ne njenih posledic. Ampak kar so pomagali sejati, to sedaj žanjejo. Novi predlogi za nadziranje unij in uravnavanje sporov SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD V JOLIETU BIL FIASKO Čim se bo vrnilo par milijonov vojakov v civilno življenje, bo v zveznem kongresu precej pritiska za sprejem postave, da naj zanje zaprta delavnica ne velja, ifelodajalec bi jih smel najeti ne da hi jim bilo treba "nii" ako se ji sami nočejo pridružiti. Ampak predloga s tako očitno protunijsko tendcnco hržko ,ie ne hi dobila dovolj zaslomhe v kongresu. Več pa io ima tista ki so io dne 20. junija predložili senatorji Ilurton iz Ohia. Bali ii Minnesote (oha republikanca) in demokratski senutor llatch iz N. Mex. Njihov načrt loloča odpravo sedanjih vc»jnih lelavskih odborov in drugih bi--ojev. ki imajo opraviti s spo--i med delavci in delodajalci. Namesto teh se ustanovi nov federalni odbor, ki bi imel moč ivojf odloke tudi uveljaviti, ho-lisi napram delodajalce^ kot inijam. Vsak industrialni spor e bo moralo predložiti tej ko-.nisija v presoio in rešitev. Kna najvažnejših točk v pred-ogi ie postavka o zaprti delavnici. Komisija jo lahko razve-javi, če ugotovi, da unija, ki je nogodho sklenila, ni dobila pooblastila zanio najmanj od 75 jdstotkov delavcev, in če ni za sprejem pogodbe glasovalo najmanj 60 odstotkov delavcev. Dalje, unija v zaprti delavnici ne sme hraniti pristopa nobenemu delavcu. Ako člana izključi, mora vzroke točno navesti in mu nuditi pravično, demokratično obravnavo. Določbe same na sebi se glase mikavno in bilo bi prav, če bi se v unije res uvedle več demokracije. Toda mnogim kongresni kom je več za zatiranje in blatenje unij kot pa za demokracijo v nji.h In ako bi tako postavo imeli v oskrbi sovražniki unij, bi našli v vsaki zaprti delavnici toliko kršitev — ali pa bi jih sovražniki unij sami ustvarili — da bi bilo lahko najti dovolj vzrokov za razveljavljenje pogodbe. Združeni narodi se zedinili za t vzajemni mir PRVIČ V ZGODOVINI RES IZGLEDA, DA BO NOVO DRUŠTVO NARODOV ZMOŽNO FUNKCIONIRATI. AMERIŠKI SENAT SE PRIPRAVLJA RATIFICIRATI POGODBO. - ŠPANIJA POD FAŠISTI NIMA VSTOPA Konferenca združenih narodov v San Franciscu je končana in predsednik Zed. držav Tru-man ji je osebno čestital na uspehu.----------- . . ,— Zborovanje je trajalo nad 80 dni, kar je za tako ogromno nalogo malo, čeprav je čestokrat izgledalo, da se bo razbilo, posebno še, ako je kdo preveč verjel onim, ki so za zavlačevanja in za ovire metali vso krivno na Rusijo, oziroma na njeno delegacijo. Veto ie hil najtrši oreh 2e na Jalti so se Churchill. Roosevelt in Stalin dogovorili, ia naj v bodoče prevzamejo temeljno odgovornost za mir v )rvi vrsti Zed. države. Sovjetska unija in Velika Britanija Zato naj dobe te tri velesile druženih narodov trajna me-;ta v mednarodnem koncilu in ob enem so se zedinili, da naj imata trajne sedeže v njemu vudi Kitajska in Francija. Teh pet držav bo torej po tem načrtu odločevalo. V vrhovnem svetu imajo le one pravico-do veta. To se pravi, ako štiri izmed njih nekaj sklenejo, peta pa ugovarja, je sklep neveljaven in začeti morajo spet od kraja toliko časa, da pride med njimi do soglasnega sklepa. Veto so v polemiki v časopisju in v radiu različni ljudje vsak po svoje tolmačili. Najbolj so se spotikali nad Rusijo, kot da je bil veto samo njena zahteva. A znano je, da ko je šel Roosevelt na sestanek na Jalto, se je o vetu posvetoval s člani kongresa, ki so mu rekli, da naj si Zed. države v bodoči ligi narodov pridrže pravico veta, drugače je nevarnost, da senat pogodbe ne bo odobril. In za odobritev je potrebna v senatu dvotretjinska večina. Rusija Midi zahtevala veto Ko je Roosevelt na Jalti uvi-dcl, da tudi sovjetska vlada zahteva veto, je iniciativo nji prepustil. Tako je izgledalo, kot da sta morala Roosevelt in Churchill Stalinu popustiti v tej zahtevi, ali pa ne bi prišlo do konference združenih narodov. Rusija se je bala, da bo večina vlad v bodočem društvu narodov proti nji, pa bi lahko z večino glasov brodarile v njeni vnanji politiki, umešavale se bi v vprašanje baltiških dežel in Poljske, spletkarile bi proti sovjetskim ambicijam v Aziji in sploh nagajale že iz principa proti "komunizmu". Da ^ bi tq nr moglo vršiti, je ruska vlada zahtevala, da se sme razpravljati o zadevah kake izmed petero ustanovnih držav združe-nin narodov edino z njenim privoljenjem. Ako ona reče "ne", morajo delegacije vseh drugih dežel molčati. Stvar je sedaj Uliko izravnana, da bodo preiskave in razprave dovoljene neglede če bo to prizadeti vladi izmed peterih velesil všeč ali ne, le v vprašanju oborožene akcije pa veto ostane v veljavi. Koliko bo ta točka zalegla v praksi, bo po-(Konec na 4. strani.) pa so dvignili po svetu veliko vrišča. češ, da se je na Jalti zgodila njihni deželi neizmerna talska in pomorska flota. Odgovor na vse to je bil pakt med Berlinom in Moskvo in krivica. Moskva je seveda po- Hitler je udaril na Poljsko in si iasnjcvala, da če so zavezniki jo razdelil z Rusijo. Poljaki to že v prejšnji vojni, ko so bili v svoji propagandi pridno po-boljševiški Rusiji docela sovra- udarjajo in tako je bilo baš ž ni, priznavali, da gre ozemlje preko Curzonove črte v resnici Rusiji, čemu bi to sedaj zanikali, ko je Sovjetska unija nji-hna zaveznica? Poljska zamejna vlada v Londonu je hotela od kraja kovati proti sporazumu na Jelti ves r.voj kapital na podlagi odvzema teritorija Poljski, češ, Rusija jc s tem kršila atlantski čar-ter, pogoltnila je tretjino poljskega ozemlja in zasužnjila bo par milijonov Poljakov. Določitev oblike poljski vladi Zaeno s teritorijalnim problemom so člani velike trojice razpravljali o obliki bodoče poljske vlade. Churchill in Roosevelt sta Stalinu rekla, da mora biti bodoča Poljska demokratična država, torej ne bosta dovolila, da bi Jo pogoltnila komunistična sekta v svojo vrečo in jo podarila Moskvi. Stalin poljsko vprašanje posebno poslednje mesece najtežja ovira trdnemu sporazumu za zgraditev miru. Carska Rusija še v spominu Narodno zavedni Poljaki so Za katoliški dan v nedeljo 24. Ijeni so bili zastopniki Družbe govoru dotaknil notice v Prole junija v Jolietu je bilo veliko sv. Družine, Slovenske ženske tarcu. v kateri je bilo rečeno oglašanja v vseh katoliških li- zveze, KSKJ |n raznih drugih da se je udal "pritisku" in za stih. organizacij, med njimi Anton stran tega obrnil hrbet SANSu Kaj so udeleženci razmotri- Ordina v imenu Zveze sloven- Dejal je. da je to neosnovano. vali na svojih privatnih sestan- ^ih župnij. Ta je udrihal po kajti pritiska nanj ni bilo in kai kih, poročevalcu ni znano. Shod svoji stari navadi po mlačnih dela. dela zgolj po svojih nagi-popoldne se je pričel uro po- katoličanih, ki podpirajo proti- bih Dvomljivo je, če so mu to zneje kot je bilo oglašano, nam- verske liste, privoščil si je tudi navzoči gospodje res verjeli reč ob 3:30. Otvoril ga je žup- urednika glasila KSKJ. Sloven-j s jcli so nekaj resolucij-mk Rev. Butala, ki je ob enem sk, narodni dom v Clevelandu >no 'tudi lcde Pnmorjat a dru-precital tudi brzojavne pozdra- j m sploh vse drugo, kar mu je če jp bn VPS shod zelo pri-ve. Zvočni sistem jim jc jako j neljubo. ^ ^ . |h tflm nagajal, ker ga menda tisti, kij Glavna govornika sta bila ne morejo zagovarjati, za San-so ga najeli za to delo, ni znal Rov. Gabrovšek in Jos. Zalar. I sa pa tudi nočejo biti. Torej ni-instalirati tako, da bi funkcio- Rev. Gabrovšek je prišel sem ^ nikjer,ali pa nekako tako kot niral. Besed Rev. Butala se vs- skozi prejšnjo zamejno jugo- m krščeni otroci, v predpeklu. led tega ni razumelo, in ne kaj slovansko vlado v Londonu in Dasi so govorniki pravili o carsko Rusijo neizmerno sovra- kor prej Rev. Butala, žili. Z avstrijsko vlado so dobro ie čital. Butalu je sledil new- bil tu udinjan v uradu takrat burski novičar župnik Oman, ne jugoslovanske vladne propa-ki jo bil v predstavljanju go- gandne. Sedaj je on menda ka-vornikov prav tako neroden ka- plan pri sv. Vidu v Clevelandu ali kjer že. On je govoril naj-Ljudje so prihajali in odha- več zoper Rusijo in proti par-izhajali. Nemčija jih je ponem-i jali. V dvorani jih ni bilo no- tizanom seveda. (Konec na 5. strani.) I benkrat več kot 300. Predstav-1 Josip Zalar se je v svojem vse sorte dogodkih tekom te vojne, izvajali svoja mnenja o Sloveniji, se dušali proti komunizmu in grajali mlačneže v katoliških vrstah, ker so se pustili "zapeljati", navdušenja ni bilo in zato je bilo tudi ploskanja prav malo.—L. Z. Več draginje in manj zaslužka za delavce V kongresu so špekulantski razvijajo v kongresu in v^iero- ke plače. Ko pa bodo spet dela- ho zmanjšala interesi, ki se jim zde sedanji dajnih vladnih uradih, ne^iorc, Ii po štirideset ur na teden, ali ameriškega de nakupna moč ______ _ delavca. Predsed- pn.fiti prenizki, dobili na svojo ljudstvo pričakovati drugega še manj, in ko začno stotisoči nik Wm. Green trdi na podlagi stran veliko poslancev, ker so kot še večje navijanje cen. In delati spet le po dva do tri dn! preiskav statističarjev in dru-pač dobičkarji dobro organizi- "black market" bo ie bolj us- na teden, sc bo to pri plači sil- liT*»»ka DaUfilu TMmvm GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE MAftOtftllNA v Zedinjenih drfavan sa celo leto |3.0u; za pol leU 11.16; u četrt let* $1.00. Inozemstvo: u celo leto $3.50; ta pol feta $2.00. /si rokopisi in oglasi morajo biti v naAera uradu najpozneje do pondeljka popoldne u priobčitev t številki tekočega tedna. PROLETA1REC mbllahed every Wednesday by the Jugoslav VVorknjen'* Publis.b»#g Co., IM. Establiaked 1900 Editor. Buaineaa Msnager fiUBSGRIPTION RATES: Jnited States: Ono Year 13.00; Six Montks $1.76; Tkreo Months $1.00. Fortign Countriea, Ono Year $3.50; Su Months $2.00. JOiKO OVEN: RAZGOVORI .........Frank Zaiti .Charles Pogorele« PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2364 PONOSNO NEM AKO MESTO MONAKOVO Je postalo v toj vojni večinoma razvalina. Nekaj predelov pa je nepoškodovanih. Te si Je zavezniško poveljstvo zbralo za zgraditev tabora, z dva tisoč petsto dvokrovnimi posteljami, kjer so dobili svoj začasni dom rešeni jetniki iz nacijske mučilne kempe Da-chau. Novi tabor so morali zgraditi nemški jetniki. ===== KATKA ZUPANČIČ: za konflkit s "komunizmom" vjetski uniji. Enakopravnost in žena Pod tem zaglavjem je v Pro- Evropski socialisti za zgraditev dobrih odnošajev s Sovjetsko unijo , Socialisti v Evropi $e popolnoma zavedajo nevarnosti intrig svetovne reakcije, ki stremi organizirati svet za novo vojno — , . ,. . * , ~ sveti (z dna 18. junija t. 1.) iz- ali bolje — za vojno proti So- . . „ „ ,J .. kl „„ J » i sel E. K.-ov članek, ki bi ga moral prav skrbno prečitati V sedanji volilni kampanji v Angliji, ki se konča 5. julija z|Vsakdo, komur je delavsko gi-volitvami poslancev v parlament, sta proti "rdeči nevarnosti" po-: banje količkaj pri srcu. Zlasti sebno glasna Lord Beaverbrook in Winston Churchill. Beaver-1 sadnU dva odstavka sta poseb-brook je nekakšen angleški Hearst, velik bogataš in med drugim nega priporočila vredna. Zakaj lastnik najbolj razširjenega lista v Angliji. Toriji ju v agitaciji še zmerom se dobe ljudje, ki pridno podpirajo. Maso svare pred »cializmom in ako te kata- vprašanja enakopravnosti ne strofe (socializma> noče,-naj glasuje proti delavski stranki. Mi- "»rejo, ali pa nočejo pravilno nule dni jim je bil glavna tarča v kampanji proti delavski stranki zapopasti. predsednik njene eksekutive profesor Harold Laski. On je slovit Nevedi ** prej ali slej pride teoretik in kritik ter eden glavnih propagatorjev socializma na,v okom' trsl oreh so Pa Pred" Angleškem. Bolj kot to pa mu toriji zamerijo njegovo pikro razgaljanje pravih namenov Churchillove-Edenove vnanje politike. Laski, ki ni član parlamenta, je pokazal v svojih razpravah na reakcionarnost Churchillove politike v Grčiji, v Belgiji, v »Franciji in na njegovo taktiko napram Rusiji, ki jo bodočemu miru najbolj nevarna. ~ Načelnik kampanjskega odbora angleške delavske stranke Herbert Morrison je volilcem v Angliji poudaril s svoje strani, da če hočejo po tej vojni mir in ako so za prijateljsko sodelovanje s Sovjetsko unijo, potem si morejo to zajamčiti le z zmago delavske stranke. Nobena tajnost ni, da je torijska kamarila spletkarila proti Sovjetski Rusiji od kar je nastala in da tudi če med vojno v teh spletkah ni bila tako očitna, prenehala ni z njimi nikoli. Vse niti ima razprežene, da jih potegne čim se ji bi zazdelo, da je prišel čas za organizirano svetovno propagando proti Moskvi. Tudi socialisti v Italiji se dobro zavedajo, kaj pomeni angleška torijska nevarnost za njihno deželo in vso Evropo. Zato so toliko za strmoglavljenje dinastije, ki je sedaj lutka v rokah angleških in ameriških ter drugih torijev, katerim je za ohranitev starega reda. Prej pa je služila fašizmu. Pri zadnjem reorganiziranju italijanske vlade bi bil tajnik socialistične stranke Pietro Nenni imenovan za premierja, če bi Angleži, ki so sedaj pod imenom zavezniškega vojnega poveljstva resnična vlada v Italiji, ne izrekli svoj veto proti njemti> V Evropi se gre sedaj med Anglijo in Moskvo. Katera bo pridobila več strategičnega terena na tem kontinentu, več vlad in A . ... ... , .*.». . . . . . .. i - materin. jaz bi drugače nare- vec politikov na svojo stran, to je med njima glavno vprašanje -dila ♦ ali uka:o t "te si izyo. Anglija se pri tem zanaša na oporo Zed. držav. In jo je res im y ^bor?'/', toda vsi ti ma-toliko deležna, da se po poročilih mnogih ameriških časnikarjev evropska liberalna javnost temu preobratu kar čudi. V resnici pa ni to nikak preobrat, kajti Anglija in Zed. države—posebno slednje, sta danes še edina stebra kapitalistične uredbe. Obe deželi sta se zavzeli, da ta sistem ohranita. To je vzrok, čemu pritožbe v ameriških konservativnih listih, kako se masa v Evropi vse bolj z upanjem ozira proti Rusiji. Kriva temu je ameriška vnanja politika, ki brez skrivanja podpira m protežira konservativne etemente, pa če so se v "kolaboriranju" s fašizmom še tako diskreditirali. To je vzrok, čemu vidimo v Italiji, v Belgiji, v Avstriji in da — tudi na Poljskem, med socialisti in komunisti vedno več sodelovanja. Socialisti na Poljskem so zastopani v lublinski vladi, pa naj so to sovražniki miru z Rusijo še tako zanikavali, češ, tisti socialisti so le lutke. Ne bo dolgo, ko se bo res izkazalo, kdo so lutke in kdo so bili s svojimi simpatijami z eno ali drugo stranjo najbolj napačno pristranski. (Citajte o novi poljski vladi članek na prvi strani v tej številki.) Da, v delavskem političnem gibanju v ^Ivropi in drugje so razlike. Toda vsi, ki so za mir in za take ekonomske pogoje, v katerih bo demokracija v.obubožani, razdejani Evropi lahko dobila trdnih tal za svoje uveljavljanje, ne bodo kar venomer butali s propagando le proti vzhodu in se spotikali ob vsako vlado, ki se sporazume za sodelovanje s Sovjetsko unijo, ali ki postane njena "satelitka". Saj jih ima Velika Britanija že oddavna, in USA tudi ni brez njih. In satelitke imperialističnih sil nimajo med svojim ljudstvom običajno nobene zaščite, ker ne služijo ljudstvu, ampak tujim interesom — največ v korist privatnemu profitu. O državah, ki so se oslonile na USSR, pa se tega ne more reči, ker izvajajo socialni preobrat, čeprav ne tako, da se bi človek zabaval, kadar ga gleda, kot se zabava, ko posluša "Veselo vdovo". Zastopniki združenih narodov so se na konferenci v San Franciscu, ki so jo ta teden uspešno dokončali prepričali, da je mir mogoč le, ako se države ne bodo ščuvale druga proti drugi, ampak spoznale načelo, da le s sodelovanjem in s sporazumi je mogoče ohraniti mir na svetu. Se veliko boljše razume to resnico socialistično gibanje. In to ne šele od pričetka*te vojne, ampak od vsega začetka modernega mednarodnega socialističnega pokreta. IVERI sodki. Kajti s kroničnimi pred si>dki obremenjeni človek pobira iz čtiva po navadi samo to, kar se sklada z njegovimi nazori, pa bili že taki ali drugačni. Vse ostalo je pa seveda zanič, kar se njega tiče. V debatah ima za nasprotne argumente za maše na ušesa, nima volje, da bi poslušal, kamoli pretehtaval. In prav taki zaba-rikadiranci so tipični nasprotniki tudi ženskega gibanja. "Ženski dati glasovnico v roko je tako, kakor dati otroku mesarski nož v roko ..Tako se je po dolgi izčrpni debati oglasila neka "duševna veličina'*, ko je jugoslovansko žen-stvo zaman čakalo volilne pravice. Prvo lekcijo o tem ženstva se tičočem vprašanju sem prejela od neke moje starejše kolegi-nje. Prej se ga pa skoro zavedala nisem. Od mladih nog že sem bila vajena, da je le oče hodil na sodni jo, na glavarstvo,. v davkarijo, na občinske seje, na volišče itd. Slišala sem včasih terini komaj naglašeni protesti so se mi zdeli podobni protestom glede vremena. Ce je deževalo, je deževalo — požeta strn po njivi gor ali dol. Če so se občinski možje izrekli, da jim bo ta in ta poljski čuvaj, je postal ta in ta poljski čuvaj, pa čeprav je moralo bežati pred njim vse, kar je imelo žensko krilo na sebi. Nastavljena sem bila tisto leto v Črnomlju. Zaradi poslanskih volitev je bila šola zaprta, pa sva s knjigo pod pazduho mahnili s koleginjo Milko B. v gozd. Ali jedva sva ga dosegli, se je začelo vreme pačiti in namignila sem, da bi se vrnili. Ozrla se je po oblakih, ki so kakor velikanski napolnjeni predpasniki viseli nad nama ter odmajala z glavo. Ne, ona se jih ne boji. Meni pa, kakor mi drago, lahko sc vrnem. In sva rinili dalje v gozd. Visoka je bila in sloka, jaz pa narobe in zato me je nazivala kebrček. "Ti, kebrček, si komaj stopila na prag življenja, zato ne moreš razumeti, kaj me je danes, prav danes zvleklo iz mesta. Nič me ni zvleklo. Pobegnila sem. Ko boš imela tri in dvajset službenih let za sabo, kakor jih imam jaz, se boš tudi ti raje umaknila kamorkoli, nego da bi morala gledati svoje nekdanje učence, ki stopajo mimo tvojega okna na volišče, kamor je njihovi učiteljici zabranjeno. Ni- vprašanja, koliko je pod klobuki teh vsa-kojakih volilcev možganov in koliko žaganja Da je le glava na moškem telesu, pa je vse v redu. Tako sem včasih uzrla med njimi eksemplare, ki sem jim svoj čas prav trudoma zabila v glavo toliko, da niso izšli iz šole kot popolni analfabetje. Tudi ti imajo pravice, za katere smo prikrajšane celo učiteljice, nikar njihove matere. Sprva se mi je zdelo vse to le bedasto in smešno, polagoma me je pa bolj in bolj dražilo in bolelo. In če nisi putkarske sorte, bo kaj kmalu dražilo i tebe ..." Preden pa mi je ta krivična pristranost utegnila seči res do živega — je bilo Avstrije konec in politično ozračje je bilo polno upanja ter obetanja, da bo tudi avstrijskih zastarelih statutov za vselej konec. Klic po reformah se je razlegal po vsej derel). Učinkovitih reform je prišlo le malo. Nekatere, kakor agrarna reforma, so kar sredi procesa zastale in zaspale. Vprašanje političnih pravic za žene so prebrskali, pokimali in ga položili na polico — za poznejše rodove. Odpravili pa so za učiteljice celibat. Po avstrijski šolski postavi se je smela učiteljica omožiti edinole z učiteljem. Če si je izbrala moža izven svojega stanu, je bila ob službo. Ali že po nekaj letih so nesrečni celibat zopet upeljali. Nekateri "mešani" zakoni so namreč povzročili precej zmešnjave. Bil je slučaj, da se je mlado učiteljičino oko zataknilo ob žandarja, ki jo je že delj časa lovil z očmi in sta stopila pred oltar. Bil je vzoren mož — vsa čast mu! Toda meje med svojim in ženinim delokrogom ni poznal. Vtikal je svoj nos v njene, to je v izcrecno šolske zadeve. Če je prikolomastil v šolo kar sredi pouka, je bilo to po njegovem čisto v redu. Saj je prišel k ženi, ne? Napis na vratih "Med poukom je vstop nedovoljen" vendar ne more veljati tudi zanj?! In če ima njegova žena težave s paglavci, ji bo vendar on smel priskočiti na porpoč, ne? Mar ji ni mož? Taki so bili njegovi zagovori, ko je prišlo do sodne obravnave, ker je vkljub ženinim protestom našeškal par dečkov v šoli. Neka mladenka se je poročila z mladim trgovcem. Trgovina mu je šla na kant, in je odprl gostilno. Spočetka ni priklepal žene k svoji obrti. Sčasoma pa se je domislil, da ji ne bo "padla krona z glave", če tuintam postreže pivcem. Matere so se uprle, češ, kelnarica ne bo učila naših otrok. Trmoglavi gostilničar pa se je potegnil za ženin ugled, ki ga je bil sam pokopal in vložil tožbo za razžaljenje časti. Uradniki so bili v tem pogledu boljši. Pa i oni niso mogli razumeti, ne vpoštevati razlike med njihovim in ženinim delom. Bilo je precej trenja, preden so doznali, da otroci niso akti, ki jih lahko zakleneš v miznico. Dogodilo se je, da je mož uradnAt stopil po pouku v šolo, odpeljal ženo učiteljico ven — za kazen zaprtim otrokom po zaklenil vrata ter vtaknil ključ v žep. Žena je seveda nasprotovala. Razjarjeni mož pa v gostilno, da si poplakne jezo Pozabil je na ključ v žepu. Gostiln je bilo več in ga ni bilo mogoče najti. S ključavničarje-vo pomočjo šele je žena spustila svoje že glasno jokajoče jetnike na svobodo. Kdo je pokopal učiteljicam še ta košček priborjene svobode •— naj razsodi bralec sam. Ali bo premier Soong boljše oral V kitajski vladi se Je pred tedni iavršllo nekaj sprememb. Dovolil Jih Je kitajski predsednik Ciang Kai-šek. derejo proti komu. Kakega pol ducata takih radikalnih strujic — brez zaslombe med ljudmi, je tudi v tej deželi. In na drugi strani pa komunistična, ki je 22. junija javno priznala, da je bila v grehih in zmotah. Da-li Jih bo v bodoče popravila, je najboljše počakati, pe bomo videli. Nihče, ki je za socialne svobodščine in demokracijo, ne oporeka pravici do kritike. Ni je dežele, ne y]ade4 ne gibanja, ki bi | je ne zaslužilo. Ampak hujskati tako fanatično strastno proti Dobe se sicer struje, ki pod radikalnimi ali pa liberalnimi tako veliki deželi, kakor je Sovjetska unija, Je pa le brezprimer-gesli mislijo, da za demokracijo največ store, ako se na vse grlo | na zagrizenost, ki ne koristf nobeni dobri stvari. CIANG KAI SEK Ta moi, ki je na čelu Kitajske skozi ves čas vojne, demokracijo po svoje razume. Vlada večinoma diktatorsko in obklepa ga klika, ki jI je več za izmozgavanje mase in sa korupcijo kot za kaj drugega. Na Kitajskem je tudi precejšen del dežele pod komunistično upravo. Okrog KO milijonov ljudi živi pod njo. Ima svojo, takozvano komunistično armado, proti kateri je Ml Ciang Kai-šek s svojo armado dolgo v boju, pa tudi sedaj sta si nasprotni, Clang Kai-šek bi si Jo rad podvrgel, a noče pa sprejeti predlaganih socialnih ..reform za Kitajsko in demokratiziratl vlado v Čunkingu. T. V. SOONG 4 Setdanji premier T. V. Soong ima v * Is vnem nalogo zbližati ti dve vojaški struji aa Kitajskem In popraviti odnošaje n Sovjetsko unijo. Po dolgem jamranju je vendar nastalo boljše vreme. Se celo na Proletarčevem pikniku ni deževalo, čeprav se je to na prejšnjih kaj rado dogodilo. Vreme je bilo sicer na dan piknika 17. junija oblačno, a bilo je brez dežja. Se ve, z lepim vremenom se je odprlo tudi delo na vrtu in zato bo ta kolona včasi morda malo krajša. Dogodki po svetu V Evropi je še vedno vse v< vrtincu. Posledice petletne vojne so tako globoko zarezane v telo Evrope, da bo vzelo celo dekado, predno se rane saj malo zacelijo. Ne samo, da je bilo milijone ljudi iztrganih iz rodne grude — tudi cela mesta so izginila. Nihče ne ve, kakšne posledice še bodo iz tega. In nele, da je bila ekonomija centralne Evrope docela zrušena, ampak tudi politično se je vse predrugači-!o. Tega se danes skoro vsakdo zaveda, samo stari burbonei, ki še vedno bde v predvojnem času, ne zapopadejo teh sprememb. Da je njihno število precejšnje, je dokaz današnja politika velesil v Evropi. N. pr. tu je slučaj italijanske in belgijske dinastije, ne da bi omenjali še grško zraven. Stokrat je bilo tem ljudem povedano, da jih ni kdo ne mara. A bolj ko jih brcaš bolj silijo nazaj na trone. Človek se nehote vpraša, kje je, tista ljudska volja, o kateri se je toliko govorilo, kako bo upoštevana, Ne le omenjeni — je še celo krdelo drugih, ki bi radi ! zlezli na kak kraljevski stolček j Ne mislim Hohenzollernce, ali tu so Habsburžani, Karadžor-ževci,. Bourbonci, Orleanisti, Bonaparti, Zog itd. Ako bi imel Churchill proste roke in moč, bi marsikateri teh fantov dobil svoj tronček. V Španiji je caudilo Še na krmilu. Je sicer nekaj zlobnih ljudi, ki trdijo, da bi ta mali firarček ne mogel ostati na svojem stolcu niti 48 ur, če bi Anglija in Amerika hoteli drugače. A tu je vprašanje svete vere. kajti caudillo je — saj kot je rekel nadškof Spellman — zelo pobožen, vnet katoličan. A tudi nekak demokrat je ob enem. Moraš pa biti ali take sorte demokrat. ali pa ti rečejo, da si boljševik. Tudi tistih šestnajst Poljakov, ki so jih minuli leden imeli na obravnavi v Moskvi, ima o demokraciji precej zmešane pojme. Da je po svetu razplete-na res precejšnja zarota, katere namen je zaplesti svet v vojno proti Rusiji čimprej, se ne more več zanikati. V nji niso le reakcionarni krogi na Poljskem in drugje, pač pa je danes precej jasno, da je tudi veliko drugih ljudi naenkrat dobilo tisto križarsko navdušenje, kakršnega je tako vztrajno pridigal Jože Goebbels. Tudi v naši deželi jih je prilično število, seveda ne takih, ki bi se jim bilo treba v slučaju vojne aktualno boriti. Skoda, da ti ljudje ne študirajo nekoliko zgodovino Hitlerjeve bojne ekspedicije v Rusijo in ne pomislijo na tistih šest milijonov Nemcev, ki sedaj gnijejo v ruski zemlji. Pretepsti Rusijo ni otroško delo. Napoleon in firar sta jo poskusila in rezultat je znan. Vojna Krvavi boj na Okinawi je bil prošli teden dokončan. Japonci se bore do zadnjega in izgubljajo postojanke eno za drugo. Da, precej časa je poteklo od tistih dni, v katerih je Ciano v svojem dnevniku beležil notice o triumfu "osišea". Musso je sramotno poginil, zaboden kot merjasec na drogu. Firer je ali v večnih loviščih, ali pa kje v zatišju. Samo zadnje kolo osi-šča se še vrti — toda koliko časa še? Knjige Zadnjič sem omenil Koestler-jevo knjigo "The Yogi and the Commissar." če jo čitaš, te pusti v nekem popolno defitistič-nem stanju. Koestler — bivši komunist — se je boril v španski civilni vojni, sedaj pa je v propagandni službi angleške vlade in kot tak nima veliko vere v komisarja. Samega sebe imenuje "brezdomovinskega levičarja"; je neke vrste individualistični nihilist Indijski Yo-gi, kateri veruje v negotovo, mu je več, kot pa kar vidi v so-vjetih. Knjiga pobija vse, kar je dobrega v Rusiji. Se posebno pa se trudi dokazati, da ni resnica, da se je ruski vojak boril boljše raditega, ker je vedel zakaj se bori, ampak zato, ker je imel več materijala. Koestler menda ni nikdar čital o Leningradu, Sebastopolu in Stalin-gradu. Takih knjig s finim slogom, spisanih od bivših lakm-zvanih revolucionarnih levičarjev, bo še precej na trgu. Prejšnji teden sem omenil Lauterbachovo knjigo "There are the Russians." Kdor se hoče podrobneje seznaniti s statistikami ter o življenju v zaključnih letih vojne v Rusiji, mu jo toplo priporočam. Pri iias Poleg zavzetja Okinawe je bila najvažnejša novica tista o famozni brci, ki jo je 19. junija dobil na konferenci združenih narodov v San Franciscu el caudillo Franco. Prav je bilo, da mu jo je pritisnil reprezentant Mehike Louis Quintanilla. Mehiko je ena izmed treh držav, ki niso Francovega režima nikdar priznale. Quintanilla, star revolucionar, umetnik in aktiven borec za časa španske civilne vojne, je tega zadnjega predstavnika propadlega osišča obdelal z žgočim sarkazmom. Ugovarjal ni nihče. Rezultat: Španija pod Francovim režimom nima dostopa v to novo ligo narodov. Ponovna stavka tovornega prevoza (truckov) v Chicagu je ustvarila v dostavljanju in od-važanju raznega materijala, živil itd. precej kritičen položaj. To pot je posegla vmes vlada, da stavko zaduši z vojaštvom, ki je prevzelo ta promet v svoje področje. Vzrok vsega tega je odlok WLB, ki je delavcem odbil zahtevo po malem zvišanju plače in uveljavljenju delovnih ur, katere so si izvojevali v prejšnji stavki. Res čudno! Mestni očetje si lahko povišajo plače za petdeset odstotkov, istotako kongres-niki. Ali če delavec dobi v tej resnični draginji nekaj povišanja, je pa takoj inflacija. List Chicago Daily Nevvs jc začel 18. junija priobčevati dnevnik bivšega Mussolinijeve-ga ministra vnanjih zadev, njegovega zeta grofa Ciana, ki ga je dal po svojem pobegu v severno Italijo umoriti. Cianovi zapiski so zelo interesantno čti-vo, ker kažejo v pravi luči ki-love angleške in francoske državnike ter kolosalni napuh in domišljavost "slamnatega Cezarja" z imenom Benito Mussolini. Ko čitaš o brezmejni domišljavosti tega nadutega človeka, ki je hotel pretepsti Nemce, Francoze in Angleže, ter bil končno sam tepen od Grkov, ki so ga v svojih "kikljah" podili prav do konca Albanije, se nehote spomniš na tisto žabo, o kateri smo Čitali v šolskih knjigah. Hotela je biti velika kot vol. Proletarčcv piknik Čeprav ni bilo vreme za izlete posebno lepo, je bil piknik dobro obiskan. Naš list ima dosti prijateljev. Tole mi ne gre v glavo? Kako da tisti, ki so s tako gotovostjo trdili, da je bilo 16 aretiranih Poljakov od sovjetskih oblasti takoj likvidiranih, sedaj ne priznajo, da so *e prenaglili v svojem hujskanju? POVESTNI DEL VLADIMIR RIJAVEC: SLONČEK IZ 2GANE GLINE Kakšno veselje, ko je opekar-niška serena naznanila konec dtla! Hitel je očetu naproti, se mu obesil za roko in ga nestrpno spraševal, kaj mu je lepega napravil. Ni bilo dneva, da ni dobil kakšne nove umetnine. Veselil se jih je brez konca in kraja, — oče pa se mu je zdel strašno učen in pameten, posebno še sedaj, ko je sam izkusil, koliko spretnosti in potrpljenja je potrebnega, da se izoblikuje katerikoli izmed teh kipcev. Kar oboževal ga je! Po tistem večeru, ko je dobil v dar slončka, ni tovarna dolgo klicala na delo. Oče je ostal par dni doma, potem je z nekaterimi tovariši spet začel zahajati pod hrib. Spočetka so hodili sami, kasneje je Boris opazil, da jih spremljajo orožniki in jih varujejo pred drugimi delavci, ki so noč in dan stražili pred tovarno in niso hoteli nikogar puščati vanjo. Čudno se mu je zdelo to početje; ni ga razumel. Sele par let pozneje, ko je začel hoditi v šolo, so mu razjasnili, da so dogodki v tovarni pomenili stavko in da je bil njegov oče stavkokaz. Stavkokaz? Pa vendar! — Ne, tega jim ni mogel oprostiti! — Ali je bilo potrebno, da so ga nekega večera pretepli in se je komaj privlekel do doma ter se zgrudil brez zavesti in ves krvav, čim je odprl hišna vrata0! Mati je prestrašena zakričala, njemu pa je prišlo slabo, ko je gledal bledi očetov obraz. "Kdo ga je?" je vprašal tiho, preplašeno. • "Oni tam iz tovarne," mu je odgovorila in zajokala. "Vedela sem, da ga bodo!" "Zakaj so ga?" je ni razumel. Vzdihnila je. S hladnimi ob-kladki je spravila moža k zavesti in mu previdno izprala rane. Stokal je, da ga je bilo težko poslušati. Poklicali so zdravnika. • V žepu očetove suknje je našel Boris le za pest črepinj. Potrudil se je, da bi jih sestavil — — in jko se mu je posrečilo, so mu prišle solze v oči. Konjička, ki zadaj v repu piska, bi bil dobil danes, da niso pretepli očeta. Prav tak bi bil kakor oni, ki jih je občudoval ob nedeljah pri branjevcu pred cerkvijo in ki si jih je tako želel.--Nekaj grenkega mu je leglo v dušo; ljudje iz tovarne pa so se mu zazdeli grdi in zlobni. 2. Preccj časa je preteklo, da je okreval oče; — delat pa ni šel nikdar več. Ohromela mu je desna roka. Leto pozneje je umrl in tudi mati ga ni dolgo preživela. Boris je ostal sam. Na zemljišče pod gozdom, kjer so izkopavali glino, ni zahajal več, — pač pa je dan za dnem ležal v travi nad njim in 'opazoval od tam življenje v o-pekarni. Vsakega delavca je poznal; za vsakega je vedel, kakšno delo mora opravljati in kje mu je mesto. Opazoval je vrvenje pod sabo, zasledoval urne kretnje pridnih rok; — na uho mu je udarjala monotona pesem lopat in krampov ter škripanje natovorjenih vagon-čkov po obrabljenih tračnicah. Tovarna ga je privlačila, a od- bijali so ga ljudje v njej, ki so se mu zdeli zlobnejši od drugih in ki jih je gledal z neprikrito mržnjo. Kadar se jim je prevrnil že napolnjen vagonček, ali >e jim je pripetila kaka druga nesreča, mu je bilo, kot da je okusil kapljo sreče in srce mu je začelo utripati hitreje. Privoščil jim je vsuko nezgodo in nestrpen je bil, če se dolgo nobena ni pripetila. Ntkega večera, so že vsi odšli domov, se je splazil iz svojega skrivališča na poostor, kjer io izkopavali glino. Na dveh mestih je zrahljal vijake, s katerimi so bile spojene tračnice in se spet neopazen oddaljil. Drugo jutro je bil že navsezgodaj na svojem mestu. Trava je bila še rosna, malo ga je zeblo v bose noge, kar pa ga ni motilo, da se ne bi vlegel med zelenje in cvetje, ki se je osi-palo in mu stresalo rosne kaplje na obleko, mu močilo lica in se mu lepilo po rokah. — Doli pod njim se je že pričelo vsakdanje delo. Nekdo si je požvižgaval pesem v ritmu svojih zamahov; oni s svetlimi lasmi in modro srajco se je vzravnal, nekaj povedal, se zasmejal, si oljunil v pest in spet krepko zamahnil. .. zvok njegovega udarca pa se je izgubil v metkih tleh. V dvanajst vagonekov so nakladali; Boris je vedel, da jih 3red deseto uro ne bodo napolnili in težko mu je bilo čakati. — Ko je solnce malo posušilo iravo, se je vlegel na hrbet in se zagledal v vrhove smrek, ki so bdele nad njim, vse pozlačene s solnčnimi žarki, mirne in lepremične. s vest ne si svojega lostojanstva. "Se bodo vagončki prevrnili ali ne?" Nagnil je najbližjo marjetico k sebi ^n ji začel trgati cvetne lističe. "Bodo se, —ne bodo, — — bodo,--ne bodo.-- "Ne bodo," mu je povedala prva. "Bodo," je prerokovala druga. "Bodo!" se je razveselil. "In koliko se jih bo prevrnilo? — Se bodo prevrnili vsi?," je vprašal cvetne lističe, ki jih je zbral v pest, jih vrgel v zrak in jih poskušal ujeti na hrbet roke. Pet jih je ostalo na njem. "Pet se jih bo prevrnilo," je verjel. Nekje v smrekah se je oglasila šoja in par vran je kričeče preletelo nad njim. Od opekarn iškega zemljišča sem je zadišalo po mokri glini. Toplo mu je postalo. Umaknil se je s soln-ca pod smreke in se spet zagle-lal v delavce pod sabo. Ura na Gori je odbila devet. Pol desetih. Vagončke so napolnili; nekdo je pregledoval če so dobro sklopljeni, stari Martin se je povzpel na prvega in popustil zavoro. Tračnice so zaječčfle pod pezo, ki se je začela pomikati po njih, — sprva počasi, potem pa vedno hitreje in hitreje. "Pet se jih bo prevrnilo." Vzpel se je na prste. Prevrnili so se vsi. Ko so se jim tračnice razmaknile, so se Velika narodna slavnost Centralni odbor amer. Slovencev za jugoslovansko pomoč v Clevelandu priredi V NEDELJO 8. JULIJA na prostorih Društvenega doma na Recher Ave., EUCLID, O. SLOVENSKI »AN SPORED TEGA DNEVA JE SLfcDECI: 1. Proslava zmage nad fašizmom in nacizmom. 2. Petje, nastopijo skupni pevski zbori. 3. Govori: Nekateri tovorniki direktno Iz »tare domovine. 5. Zabava na prostem in plea v dvorani. ^ Rojaki iz Clevelanda in bližnjih mest, pohitite na to pomembno proslavo v obilnem Številu. za trenutek ustavili, Martin je zakričal, zakrilil z rokami, izgubil ravnotežje in padel z njih, — nato so še z večjo silo pritisnili drug na drugega, preskočili tračnice in se prevrnili raz nasip. Ob Martinovem kriku je Boris začutil kot da se je nekaj utrgalo v njem, — kot da ga je nekaj stisnilo za grlo in mu z vso težo leglo na dušo. Preble-del je, si zatisnil ušesa in zbežal domov. — Par dni pozneje je izvedel, da je Martinu zmečkalo nogo v kolenu. Postal je še tišji in še bolj se je umikal ljudem. Zdelo se mu je, da vsi vedo za njegov greh; — da bi vsak pokazal s prstom nanj, če bi ga srečal in mu očital: "Ti si kriv, — ti si to napra- vol!" Ob nedeljah se je v cerkvi stisnil kam v kot, vsem izpred OČi, — v tajinstven mrak nizkih obokov in ozkih oken z barvastimi stekli, ter se zatopil v prijetne akorde mehkopojočih orgel. — Prihajala so dekleta s sklonjenimi glavami in molit-veniki v rokah; nageljni so bili zataknjeni vanje. Suštele so jim obleke. Moški so se ozirali za njimi. Starke so že sedele na trdih, neudobnih kiopeh. molile očenaš ali se tiho pogovarjale s sosedami. Cerkovnik se je obzirno prerival med * ljudmi, od klopi do klopi, opozarjal z zvončkom na puščici nase in zbiral darove za novo cerkev. Soparno je bilo. Duhovnik pred oltarjem si je neprestano brisal znoj. — Boris se je bal zakaš-ljati; niti premaknil se ni, da ne bi opozoril nase ljudi, ki so stali krog njega in med katerimi je bilo tudi nekaj delavcev iz opekarne. Tiho se je oziral za slikami angelov, svetnikov, Adama in Eve. mučenikov—občudoval je mogočne in otemne-le stebre iz umetnega marmorja, lesketajoče se lestence, podobe na oknih, sestavljene iz barvastih stekel,--in imel je občutek, da s pesmijo orgel plava po s kadilom nasičenem zraku, pod ostarelimi oboki med solnčnimi žarki ki so se poigravali z odsevi večne luči pred tabernakljem med prižganimi svečami, ki so neprestano utripale, med počrnelimi slikami križevega pota. nad cvetjem in ljudmi.--a čim so utihnile orgle, se je znašel kot izgubljen pod krovom, v temnem kotu ob veliki kameniti posodi z blagoslovljeno vodo. In nehote mu je ušel pogled še nad njo, na sliko cerkvenega patrona svetega Roka, z ranjeno nogo. — — V misli se mu je vrnil Martinov krik, ko je padel z va-gončka. Oster je bil in dolg. Dolg. kot da noče prenehati. 2e si je mislil zatisniti ušesa, da ga ne bi več slišal, ... a prav tedaj so spet zapele orgle, krik se je izgubil v njih pesmi, ki mu je vzela breme z duše in ga potegnila s sabo v nov, nepoznan svet. (Konec prihodnjič.) VEČ PAZNOSTI BI BILO NA MESTU Pueblo, Colo. — Pueblski dopisnik Kaktus se je spet oglasil in modruje, kaj vse bi se moralo urediti, da bi se ta grešni svet poboljšal. Proletarčevi naročniki radi čitajo taka razmo-trivanja in poročila, dokler so v soglasju z dejstvi, namreč s stvarmi, kakor so se res godile. V številki z dne 13. junija je pa precej zašel s tira. N. pr. v tistem delu, ko opisuje delo na slovenskam dramskem polju v tej naselbini in ugotavlja, da je v zadnjih 20. letih pri društvu Orel SNPJ vse igre režirala Mrs. R. Cemu ne dati priznanja tudi drugim, namreč tistim, ki smo jih videli, kako so se trudili za "Orla", ko rojakinje, kateri je on dal vso hvalo, ni bilo zraven do malega 7 let? Zakaj pozabiti Robleka, Pečnika in še nekaj drugih, ki so delali in se trudili, da so obdržali društvo "Orel" na ugledu kot je še danes; Toliko na ljubo resnici, da ne bo omenjeno poročilo napravilo napačnega vtisa—Opazovalec. Ako vam je naroCafna poUkla, prožimo, obnovita jo čhapraj! HI K A SE JE ZA NEMCE ZAOBRNILA. Prej ho morali Zidje, vojni ujetniki in zasužnjeni delavci pospravljati nesnago z ulic in odmetavati ropotijo, sedaj je pa ta usoda zadela ljudi "vzvišenega plemena." In "barbarski" Rusi pa jih strašijo in jim ukazujejo. Gornje je slika s čiščenja slovite ceste Unter den l.inden v Berlinu. Zapisnik konference Prosvetne matice za vzhodni Ohio in West Virginijo lo navzočih le 13 zborovalcev, se je nabralo vsoto $10.25. Snoy se v imenu Proletarca vsem zahvali. Konferenca društev Prosvetne matice in kluba JSZ za naselbine v vzhodnem Ohiu in sosedni VVest Virginiji se je vr-1 šila v nedeljo 27. maja 1945 pri s. Joe Skoffu na Bartonu. O. Zborovanje je otvoril ob 11. , dop. tajnik te krajevne organizacije Prosvetne matice Joseph Snoy in v kratkih toda jedrnatih besedah pojasnil pomen tega sestanka. Nato priporoča, naj si navzoči izvolijo za boljši uspeh zborovanja čimboljšega predsednika in zapisnikarja. Predlagani za predsednika so John Vitez, Joseph Skoff in Peter Kroflich Slednja dva odklonita, John Vitez za predsed-; nika soglasno izvoljen. Za zapisnikarja naminirana Louis Pavlinich in Geo. Vucelich. Slednji odkloni, Pavlinich soglasno izvoljen. Zapisnik prejšnje konference ' je bil sprejet kot čitan. Prečita se pismo tajnika Prosvetne matice in JSZ Chas. Po-gorelca. K priporočilom in drugih izvajanjih v pismu govori s. Joseph SnOy. ki ob enem tudi obširno poroča o aktivnostih kluba Naprej št. 11 JSZ. Pravi, da mala skupina članov kluba stori vselej in povsod kolikor je v današnjih kritičnih časih največ mogoče. V povračilo za to delo pa so 'deležni več kritike kot priznanja in slišati morajo tudi marsikako grenko. Vsled velike zaposlenosti članov in somišljenikov v teh razmerah organizator pri najboljši volji nima toliko prilike priti v dotiko z njimi kot bi rad. Ljudje delajo vseStorte šihte, a ko ! se te okolščine spremene, bo šel klub na delo za JSZ in delavsko gibanje v splošnem s podvojeno silo. Nato je sprejet predlog, da se priporočila s. Chas. Pogorelca in Snoyevo poročilo sprejme. Poročila organizatorjev. — John Vitez, ki je glavni organizator, izvaja, da je od zadnje konference storil v korist kluba št. 11 JSZ, Prosvetne matice, Proletarca in naše literature kolikor mu je bilo v danih razmerah največ mogoče. Tajnik kluba št. 11 JSZ v poročilu o klubu omeni, da je nekaj o njegovih aktivnostih že omenil prej. Poudarja, da klub pomaga v vsaki dobri akciji in storil bi nedvomno veliko več, ako bi se mu pridružili nadalj-ni somišljeniki in pomagali pri delu. Ker je okraj velik, je še posebno potrebno, da imamo aktivne člane v vseh naselbinah. Delavsko gibanje jih bo potrebovalo, kajti pred nami je bodočnost vzlic zmagam še vedno zelo negotova in delavsko gibanje je še daleč od resničnih uspehov. Poroča, da šteje klub sedaj 19 članov, ki plačujejo članarino. Poročila društevnih zastopnikov — Za druš. št, 13 SNPJ poročata Snoy in Kroflich. da je društvo v Prosvetni matici, razpeta va literaturo Jug del. tiskovne družbe, sodeluje v re- l lifnih akcijah pri zbiranju ob-I leke in gmotnih sredstev za reveže v Jugoslaviji in sploh podpira vse dobrotvorne ustanove. Vucelich in Pavlinich od društva št. 258 SNPJ poročata, da imajo mešano članstvo (je raznih narodnosti). Sej se udeležuje do kak ducat članov. So pri Prosvetni matici, a za naše publikacije se zanima le par članov in to neslovenci. Ilovar in Vitez od druš. št. 333 SNPJ pravita, da so v Prosvetni matici, razpečavajo Am. druž. koledar in Majski glas. podpirajo SANS in kooperirajo s sosednimi društvi v vseh ozi-rih. Luketič in Mesar od društva št. 407 SNPJ pravita, da pomagajo za relif in SANS, so pri Prosvetni matici,, razpečavajo Koledar in Majski glas in sodelujejo povsod, kjer je potrebno. Jos. Skoff od druš. št. 562 SNPJ pravi, da je njihovo dru-| štvo sicer majhno, a po aktivnostih je pridno in stori za • SANS, za naš tisk in za vse naše druge napredne in relifne akcije kolikor mogoče. Nato poda J. Snoy k tem po-I roeilom jedrnata navodila za delo v bodoče. Navzoč je tudi stari pionir j Matt Tu.šek in Snoy ga^pozove, da nam poda kaj nasvetov v korist delavskega pokreta. Tušek izvaja, da če je bila solidarnost delavstva kdaj potrebna, je v teh kritičnih, negotovih časih. Toda namesto da se bi delav* stvo vseh strok združilo v eno močno skupino, se nekatere organizacije še bolj ccpijo in slabe svoj razred. Upa, da se bo to spremenilo na boljše. Predsednik konference se M. Tušku zahvali za njegove besede. Sklenjeno, da se poročila vseh zastopnikov sprejme na znanje. Nato sledi razprava v korist konference, Proletarca in delavske literature sploh. Joseph Skoff Nporoča o razpečavanju Proletarčevih dveh publikacij in knjig Prosvetne matice. Kolikor je v mali naselbini mogoče storiti, to napravijo. Jos. Snav ugotovi, da je Proletarec v naselbinah tega okrožja precej razširjen in razpeča se tudi mnogo izvodov Koledarja in Majskega glasa? Kadar pride sem kak potovalni zastopnik, mu gredo naši člani in somišljeniki radi na roko. J. Snoy kot tajnik konference poroča, da je v njeni blagajni $18.34 in od zadnje konference ni bilo nikakih dohodkov. V sporazumu z ostalim odborom je poslal oglas v Koledar in Majski glas. Vpraša navzoče člane, ako je odbor s tem pravilno ravnal. Predlog, da se mu sklep odobri, sprejet. Nadzorni odbor poroča, da so knjige in računi tajnika v najlepšem rodu. Predlagano, da se prispeva v podporo Proletarcu $5. Sprejeto soglasno. Sugestirano. naj se pobira v enak namen tudi prostovoljne prispevke. Dasi je bi- Volitve odbora. — Ker je navzočih le malo članov, je bilo predlagano, da naj se vse sedanje organizatorje znova izvoli. Sprejeto. Ti so: John Vitez, glavni organizator; Peter Kroflich za Bridgeport; Mike Smerdel za Blaine; Joseph Skoff za Barton; Louis Pavlinich za Bel-laire; Frank Kolenc za VVindsor Heights. W. Va. Tajnik-blagaj-nik Joseph Snoy. Sklenjeno, da naj se prihodnja konferenca vrši spet na Bartonu, dan in čas pa določi konferenčniodbor. Geo. Vucelich priporoča, naj bi se prevedlo iz hrvaščine in priobčevalo v Proletarcu zanimivi roman "Zmaj iz Bosne". Sklenjeno, da se to priporočilo sporoči uredništvu v pretres. S tem je dnevni red izčrpan, predsednik se vsem zboroval-cem zahvali in zaključi konferenco ob 1. pop. s povabilom, da naj ostanemo vsi na zabavi popoldne. John Vitez, predsednik, Louis Pavlinich. zapisnikar. List za listom pada Detroit, Mich. (Napisano v bolnišnici.) — Nebo je bilo pre-preženo s težkimi sivimi oblaki. Droben dež je rosil, ko smo se zbrali v pogrebnem zavodu, da spremimo našega vzornega člana. brata Johna Berlisga k zadnjemu počitku. Sredi ne-brojnega cvetja, ki je jasno pričalo. kako smo ga vsi ljubili in spoštovali, je ležal z izrazom nepopisna spokojnosti in blaženosti. Mehki akordi harmonija so tolažljivo vplivali na zbrane. Pogrebna slavnost se je pričela. Mladina je prva spregovorila zadnji pozdrav svojemu nesebičnemu pevovodji. V zbranih besedah je Adolf Koss, voditelj naše napredne mladine, nave- del velike zasluge blagopokoj-nika na socialnem in kulturnem polju. Dolga leta je bil John Berlisg neumorni pevovodja "Svobode". Znal je navdušiti našo mladino za lepo slovensko pesem. Po naključju sem zaznala, da je tudi uglasbil nekaj lastnih proizvodov. Poklonil mi jih je. Poizkusila sem jih na piano. Ljubke in mehke so, polne tiste nežne požrtvovalne ljubezni, ki jo je gojil do svoje družine, naroda in vsega, kar je lepega in plemenitega. "Vigred se povrne" je zapel zbor "Svobode" nežno — božajoče. Marsikatero oko se je oro-silo. Mnoge sestre so pa pritajeno zaihtele. Dolga vrsta po-grebcev se je začela pomikati proti Woodlawn pokopališču. Ko smo prispeli na lice mesta, se je vlila ploha. Nekaj jih je ostalo V avtih — drugi pa smo se stisnili pod šotor, da izkažemo poslednjo ljubav in obsujemo n-jegov poslednji domek s cvetjem. V imenu društva št. 121 SNPJ se je poslovil brat Jos. Smoltz, v imenu soc. kluba 114 JSZ pa sodr. Math. Urbas. Dragi John, odšfl si za vedno. Tvoja plemenita dela bodo živela! Postavil si si spomenik s svojo izredno plemenitostjo. Sladko spavaj v objemu matere zemlje v sredi zelenja, pestrega cvetja in krilatih pevcev. Tvoji obče spoštovani in priljubljeni družini naše iskreno sožalje. Za podružnico SANS št. 1, Lia Menton. Mnen/a o Majskem glasu Mnogi izmed onih, ki so prečkali ali pa pregledali letošnji Majski glas, so nam pismeno ali pa ustmeno izrazili svoje zadovoljstvo nad ureditvijo in vsebino. Enim se dopade, ker je v njemu toliko podatkov iz štiridesetletne zgodovine Proletarca in o osebah, ki so delale ali še delajo pri listu in v našem gibanju. Zelo je priporočila Majski glas svojim či ta tel jem v naroči-tev Prosveta. Anton Shular v tej številki Proletarca mimogrede pojamra nad barvo platnic letošnjega Majskega glasa in pripoveduje, kako "srečo" je imel, ko je nekoč poslal Majski glas v stari kraj v rdečih platnicah in potem še brez platrrtc. Dr. Kern piše: "Dragi Mr. Zaitz! V hitrici sem prelistal letošnji Majski glas. fjaj Vam čestitam na skrbni ureditvi in o-premi, Čeprav nisem ves Vašega "kova", sem z zanimanjem bral o zgodovini Proletarca in socialističnega gibanja med Slovenci zlasti še, ker so mi bile vse glavne v člankih omenjene osebe osebno znane. Zdi se mi, da ste in še imate kot urednik Proletarca in A. D. koledarja več vpliva na ljudstvo kot je mogoče aritmetično dokazati. Majski glas je vzlic temu, da je pozno izšel, že skoro ves razprodan. Hvala vsem, ki so ga pomagali razpečavati v društvih. na zabavah in kot pravimo, od hiše do hiše. Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" // English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročilo prejema PROLETAREC , i 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. Iz Slovenije prihajajo po osvoboditvi različna poročila. Tista, ki pridejo sem od beguncev iz Rima, so nadaljevanje stare storije o partizanskih grozotah. Druga kipe navdušenja nad zmago in vere v bodočnost naroda. Vmes pa bodo poročila o razočaranjih, o maščevanjih in novih nadlogah. V preobratih, kakršen se sedaj razvija v Jugoslaviji, ne more biti drugače. In vrh tega je vojna pustila tam grozne posledice ter vzroke za maščevanja. Kjer veje duh maščevanja, se marsikdo rad znese tudi nad nekri-vim. Sovraži ga, pa dobi priložnost, da se ga iznebi. A kar se nove oblasti tiče, se bo nedvomno zelo trudila, da pride dežela čimprej v normalne razmere. V Jolietu so prošlo nedeljo na takozvanem katoliškem dnevu precej govorili. Prišli so tja gospodje svečeniki in lajiki iz Clevelanda, Chicaga, Lemonta in še od kje. Glavna zaskrbljenost teh gospodov je bodočnost cerkve v Sloveniji in na Hrvaškem, namreč katoliške cerkve. Tudi papež je zelo v skrbeh zanjo. kar je svetu javno potožil. Maršal Tito je sprejel depu-tacijo višjih hrvatskih katoliških svečenikov, ki ga je obiskala. da od njega izve. kako jim bo od kar Paveličeve "nezavis-ne" ni več. Paveliča ter njegovih tovarišev tudi ne, ker jih je nova oblast "likvidirala". To je bilo neizogibno. Ampak katoliška cerkev na Hrvatskem in v Bosni je bila s kvizlingom Pa-veličem "z dušo i telom". Ni čudno, da se ti visoki gospodje sedaj počutijo krivim, kar je eno. Drugo je, da so ob svoj stari vpliv. Kontrola nad dušami, ki so jih pasli, se jim izmuzava iz rok. In Tito jih je posvaril, češ, katoliška cerkve na Hrvatskem je služila vse preveč (papeževemu* Rimu, ki je bil vsikdar naklonjen Italiji na škodo Hrvatski. Namignil jim je, da bo za Hrvatsko najboljše, ako cerkev v nji postane bolj narodna in manj rimska Poslušati to od Tita, kateremu so pred meseci ti gospodje rekli "bandit", ni prijetno. Posebno ako je človek, kateremu Tito pripoveduje, kako naj si sedaj uredi svojo cerkev, brez moči. Kajti znamenja so, da se bO tudi v katoliški cerkvi v Jugoslaviji res izvršil preobrat. Tisti hrvatski in slovenski svečeniki, ki imajo fare in službe v Ameriki, so lahko veseli. da nimajo takih skrbi kot njihovi kolegi v starem kraju. Mirko G. Kuhel poroča v Sansovi koloni v tej številki o osvoboditvi Ljubljane. Osvoboditev je bila kajpada spremljana tudi z neizogibno sveto ma nico, je predsedoval slavnostne-1 mu banketu predsednik HBZ Ivan Butkovlč, velik podpornik cerkva (tudi slovenske župnije v Pueblu), Član Kolumbovih vitezov in hrvatski narodnjak Franc-Jožefa, sedaj za Petra, Urednik "Zajednlčara" vse to sedaj za Aleksandra, nato za navaja, a ob enem z ogor-Mussolinija in * Viktorja Ema- čenjem ugotavlja, da vzlic nuela, pa je spet sprememba in temu nekateri hrvatski du-> se mašuje za Hitlerja. In po hovniki vsako nedeljo nazivajo vseh teh mašah, ki so se vršile izpred oltarja HBZ za kojnuni-skozi dolgo dobo, se je v Ljub- stično organizacijo in pozivajo ljani končno le vršila maša v spomin onih, ki so padli v borbi za osvoboditev dežele. Nedvomno se bo sedaj duhovnik v svojih mašah spominjal tudi maršala Tita in s svojimi verniki molil zanj. Upajmo, da pride nekoč doba, ko vse sorte teh maš več ne bo. Doslej so bile vedno v čast onim, ki so bili na vrhu, nikdar pa bodrilo upornikov in borcev za svobodo ljudi. vernike, naj se rajše pridružijo Hrvatski Katoličkl Zajednici. Kaj je jedro tega spora? Vodje HBZ so ob pravem času obrnili hrbet "Nezavisni Hrvatski Državi'*, ki je izhajala v Pittsburghu in se s tem oteli madeža, ki bi bil nad njimi, ako bi pomagali paveličevskemu gibanju, kot je hotela duhovščina od njih. Ko je šla ta dežela v vojno, je omenjena "nezavisna država" v Ameriki prenehala, Metod Mikuž je izjema. Tudi tam preko pa letos, prej so bile izjeme. On je hotel Hrvatski svečeniki v Ameri- maševati partizanom in umira- ki svojim tovarišem na Hrvat- jočim nuditi zadnjo tolažbo po skem ne morejo pomagati, pa- katoliških obredih. Toda škof pež tudi ne, Pavelič je šel za Rožman je temu duhovniku in Mussolinijem, pa se spotikajo vsakemu drugemu prepovedal nad Zajednico. Ta pa se komu- maševati in opravljati zakramente v partizanskih vrstah. Metod Mikuž se škofu ni pokoril. To je pomenilo toliko kot da je sam sebe izobčil iz katoliške cerkve. Časi se spreminjajo. Po osvoboditvi je v ljubljanski stolnici maševal prav ta Metod Mi-kuš, ki ga je škof Rožman izobčil. In cerkev je bila, kot pravi poročilo, natlačeno polna, kar se pod Rožmanom čestokrat ni dogodilo. Pravijo, da Rožman sedaj mašuje na varnem Rimu. nističnega pečata brani, a svečeniki si mislijo, nekaj se bo že prijelo, saj je veliko komunistov v njenih vrstah, in tudi vplim imajo v nji. Hearstov tisk si zelo prizadeva, da bi svoje čitatelje sfa-natiziral proti Rusiji. Z velikimi naslovi in debelo tiskanimi članki ter s primernimi kartu-ni dokazuje, da je z Rusijo sodelovanje nemogoče in da edina pametna pot za to deželo je edinstvena akcija z Veliko Bri-v | tanijo. Kartuni so v propagandi iz- Jugoslovanska narodno-osvo- borno sredstvo. V Hearstovem bodilna fronta je sklicala po de- dnevniku Chicago Herald Ame-želi shode z zahtevo na vlado, rican z dne 20. junija je na u-da razdeli veleposestva samo- rcdniški strani četrt strani ve-stanov med tiste kmete, ki se- lik kartun, ki predstavlja an-daj nimajo svoje zemlje. Ker to gleškega leva in ameriškega or-agitacijo vodi vladajoča struja ia. ko samozavestno, drug ob v državi, je gotovo, da bo taka drugemu, nadaljujeta pot proti agrarna reforma tudi izvršena, j cesti "of Russian Aggression". In enako gotovo je, da ljubljan- ln spodaj pa četrt strani obse-ska škofija svojih velikih pose- i gajoč članek z naslovom "Our stev širom dežele ne bo dobila Way Lies With Britain". Vse- GENERAL MARK CLARK, ki je poveljeval ameriški armadi v Italiji, je nedavno tudi dobil dopust. Ob povratku ga je čakala tu njegova sena ia gornje je prisor is tega njunega svidenja. SOVJ. GENERAL DMITRI SVIJATE/EV. v pomenku s ameri skitn generalom Wm, Simsonom nekje v Nemčiji, dba sta bila odlikovana. več nazaj. Nekoč jih ji je vzel cesar Jožef, vrnjena pa so ji bila šele pod knezom Pavlom. Potem jih je vzel Hitler in sedaj so nedvomno že prepisana bina članka je ščuvanje proti IZ KANSASA odgovornost za oportunistične grehe in zmote komunistične! r____ politične zveze v prvem redu j Kakih 25 milj oddaljeno far- Sovjetski uniji. Ta članek se- na Browderju. ki je bil glavni marsk0 mestece Lamar v Mis-veda ni izjema, kajti Hearstov arhitekt revizijonizma." souriju se ponaša, da je rojstni tisk je ves urejevan s stališča Sekretarijat treh, ki nadome- kraj sedanjega predsednika protisovjetske propagande. zavrženega Brovvderja. tvo- Harry Trumana. na ime slovenske vlade. Kadar! Ilearst ni bil vedno mnenja, rii*> William Z. Fostcr, Eugene ieli marsikateri tu- pa cerkev izgubi bogastva, ji je da naša pot drži skupno z Ah- Dennis in John VVilliamson. Kaj kaj^nji parček, tako na skriv-neizmerno hudo. Civilna vojna glijo. Dokler ta dežela še ni bi- neki si misli Brovvder o vsem nem ^ se oženit čez mejo v v Španiji je nastala iz strahu la pritegnjena v vojno, Hearst tem° Včeraj je bil še tako v Lamar v jezo in nevoščljivost za izgubo cerkvenih zakladov, do Anglije ni kazal simpatij in pravem, danes pa je poln gre- j goged Jeta 1919, ko vzroka. "Zajedničar" v Pfttsburghu se v uredniškem članku poto-žuje nad hrvatsko duhovščino Evropi. sta Reed in Ruthenberg zace- Earl Brovvder je tudi eden iz- s komunističnim gibanjem, __________________________ med onih. ki je spoznal, kako Pa do sedaJ> 50 dognali drug na;k eka pred poroko zdrav- ^ —-.....— — Hniflpmu z* mnoco erehov in ni;ko spričev«lo in nekaj dni Zdaj pa je ravno narobe. Ker zahteva država Missouri od vsa- minljivo je vse na svetu. Dne drugemu že mnogo grehov i v Ameriki, ker napada Zajed- 20. maja mu je v imenu odbora zmot' spreminjali linije in jih nico, čeprav hrvatski župniki CPA čestital v Daily Workerju ™>va zavrgli in spremenili. Ta vedo, da jim vsaka konvencija tajnik komunistične zveze John slučaj ne pomeni drugega kot HBZ nakazuje podpore za cer- VVilliamson. Med drugim je pi- da Je Brovvder svojo linijo do-kvene šole in za druge verske sal Browderju v čast: "Tvoja vršil in CPA v h°doce pod ustanove. Ko je lani hrvatska dozorelost marksističnega vodi- vodstvom W. Z. Fosterja neha-župnija sv. Nikola v Pitts- telja. tvoj pogum je pripomogel la učit|* da naj delavstvo rajše šo. Ta tam mora biti, sedaj za burghu praznovala petdesetlet- našemu gibanju doprinesti tej kooperira s "free enterprise _dežel» trajne vrednote." Potem kot da bi razdruževalo deželo z je našteval njegove neprecen- netenjem razrednega boja. Earl ljive zasluge, njegovo globoko Browder pa bo o svoji medvoj-razumevanje svetovnih trenj in ni vlo8l imel sedaJ cas napisati dogodkov, njegovo preudarnost, i kadar se je šlo za važne odlo-3 čitve, in izjavil — v imenu vse- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI | USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 5?: ČLANOV* IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO s> — »: 2?: st NAROČITE SI DNEVNIK 1 "PROSVETA" Naročnina sa Združena driava (iiTM Chicaga) In Kanado $6.00 na leto) $3.00 aa pol lala; $1.80 aa iatrt lata; aa Chicago in Cicaro $7.50 sa colo letoj $3.78 aa pol latai ma inotcmitvo $9.00. Naslov zo list in tajnrstvo je: 2(157 Luwndnle A vernic Chicago 23, Illinois i i ga odbora seveda, da je delav-I sko gibanje z njegovo pomočjo j postalo močna sila in da bo pod njegovimi razumnimi razlagami svoj prapor dvigalo višje in višje. A že 13. dni pozneje — 2. junija je isti odbor linijo o-I krenil s priznanjem, da je francoski komunist Jacques Duclos s svojim . kritiziranjem taktike ; ameriških komunistov v pra-I vem. Nezmotljivi, preudarni marksistični taktičar in mislec Earl Browder je postal v odboru hipoma osamljen. Čudno je, kako se lahko odbor trinajstih zmoti v trinajstih dneh. Dne 20. maja mu je bil Browder še veličina, človek ogromnih zaslug, dne 2. maja pa je isti odbor priznal, da je Browder zavel komunistično gibanje na kriva pota. Dailjr VVorker z dne 22. junija naznanja, da je CPA sklicala izredno konvencijo, do tedaj pa bo vodstvo CPA v rokah sekre- zanimivo knjigo in tudi zaslu žil bo precej z njo. Tržaško vprašanje je bilo končno do mirovne konference le izravnano, kot je poročala UP dne 20. junija iz Rima in AP istega dne iz Trsta. Jugoslovanska armada je dobila v področje Istro in Kras in pa tisti del Notranjske, ki je bil v prejšnji vojni podarjen Italiji. Trst, Gorica, Pulj, Tržič, Kobarid, Bovec, Trbiž in nekaj drugih obmejnih krajev pa bo pod an- ....................... gleško-ameriško upravo. Pod I r^e platnice. Slo" je.' Kma-jugoslovansko okupacijo je to- lu mi ^ sporočil, da je M. G. rej po tem sporazumu pretežni pre.el in ^ mu wlo ugaja Glej del jugoslovanskega Primorja,!^ spaka! Torej sem jih "po-toda za Slovenijo bi bila zares gruntai»" Rdeča barva je bila velika pridobitev KULTUR- krivfl so fe nošiliatev "iz- "colling off period", se paf posebno ob sobotah, prihajajo ženit sem čez mejo v 'svobodni" Kansas, kjer se da kar takoj narediti in se obenem izognejo domačim strogim zakonom, a No, letošnji Majski glas" pa nima priljubljenih rdečih platnic. Smo pač v vojni in mora biti vsaka barva dobra, ki se še dobi. Pri tem sem se domislil, kako sem pred leti poslal "Majski glas" svaku v stari kraj. Takrat ie tam gospodovala 'morda' čar-šija"\ ki ni bila doma samo v Belgradu, temveč jo tudi v Ljubljani ni manjkalo. No, Majskega glasa ni prejel. Čuje-či varuhi "javne blaginje" so pač poskrbeli, da njih "podanikom" ni prišlo kaj "grešnega" rdečega in pohujšljivega v roke. Svaku sem poslal drug iz-tis, kateremu sem pa prej odtr- nc izplača; posebno še ker je precej tiste mladine, na katero j smo računali, v vojni. a Nestrpno pričakujemo, kdaj bo spet odprta direktna poštna zVeza z Jugoslavijo. Marsikateri izmed nas željno pričakuje! glas od svojcev. Radi bi zvedeli, kaj je s sorodniki in znanci, če so še živi ali ne in pa tudi o splošnih razmerah, kakšne da so tamkaj po končani vojni. Da so žalostne, to si lahko predstavljamo. Vendar pa želimo direktnih poročil. Bo pač marsikateri prejel žalostno vest, da mu je brat ali sestra pad)a v boju za svobodo ali pa da so zgnili kje v koncentracijske!!^ taborišču, kamor so jih vlekle nemške in italijanske barbarske tolpe. a Narod, z "dvatisočletno kulturo" in fašistično bestijalnost-jo ima tudi v tej deželi veliko več zagovornikov kot pa jugoslovanski borci, ki so doprinesli neizmerne žrtve za svobodo. Pa skušajo zdaj spet opehariti Jugoslavijo za njene obmejne kraje. To je udarec v obraz vsem tistim, ki upajo v pravičen mir. a Vse tiste reakcionarne sile, ki so direktno ali indirektno odgovorne za vojne in pokolje, krize in mnoge druge nadloge, ki tepejo navadno ljudstvo, so trdno odločene, da mora po tej vojni ostati vse tako kot je bilo. Konkurenca za trge, izkoriščanje navadnega človeka, vse to spada k "free enterprise", o ka-l terem slišimo vsak dan, da je najmodrejša človeška uredba. Dolga in počasna je pot, ki bistri možgane navadnemu človeku. da bi doumel, kako se da urediti svet, ki bi nudil vsem mirno in brezskrbno življenje. Kljub izredno hladni in mokri pomladi — poletje je tudi že tu — se letos obeta v Kansasu drugi najbogatejši pšenič-ni pridelek v zgodovini. Tako saj poroča kmetijski urad. Ampak farmarji, posebno veliki ranči v zapadnem delu Kansa-sa. jamrajo, da bodo morali spet letos pšenično zrnje spravljati na kupe kar zunaj na polju, kjer bo izpostavljeno dežju in gnitju. Primanjkuje železniških vozov za odvažanje pšenice v žitnice ali elevatorje, in glasom poročil ne more temu odpomoči ne vlada ne železniške družbe. Sodi se, da bo do 70 milijonov bušljev pšenice čakalo železniških vozov več tednov, da jo odpeljejo v žitnice. Razumljivo je, da se veliko zrnja pokvari, ki ni potem dobro niti za krmo živini. Sicer pa mokro vreme zelo zadržuje farmarje, da ne morejo saditi koruze in opravljati drugih poljskih del. — Anton Shular. Združeni narodi se zedinili za vzajemni mir (Nadaljevanje s 1. strani.) kazala prihodnjost, kadar se spet dogodi kaka "agresija", kot je bila po prejšnji vojni japonska v Mandžurijo in italijanska v Etiopijo. Pa tudi precej drugih je bilo vmes. Skupnost dobro zasnovana Neglede na sporni veto je prevladovalo na konferenci v San Franciscu načelo skupnosti, ki je tudi zmagalo. Petdeset vlad je bilo zastopanih, in sedaj, skupno s Poljsko jih je 51. Ko si izvolijo enkrat še odbor, bodo dopuščene zraven tudi druge vlade, oziroma države, ki bodo pristale v čarter združenih narodov. N. pr. Švedska, Danska, Finska, Bolgarija, Albanija, Madžarska, Italija, Avstrija. Portugalska in Španija. Ampak pogoj je, da morajo biti demokratične in miroljubne, predno se jih sprejme. Španija dobila klofuto V razpravi o sprejemanju je mehiški delegat v izborno zamišljenem govoru k 1 o f u t a 1 Francovo vlado v Španiji in predlagal, da se takih držav, kot je njegova, ne sprejme, dokler se ne očistijo režimov, kakršen je njegov. Ta predlog Mehike je bil velika zadrega posebno za argentinsko delegacijo, pa tudi za par drugih. Predsednik zborovanja jih je rešil iz stiske z vprašanjem, "če kdo ugovarja predlogu?" Ugovarjal ni nihče in tako je proglasil, da je soglasno sprejet. Vsi, ki želimo svetu resničen mir in blagostanje, lahko priznamo, da to, kar so sestavili skupaj v San Franciscu, sicer ni idealno, a je saj začetek, ki lahko privede v boljše sklepe. Kako je s vašim znancem, sosedom, prijateljem? Ste mu kdaj priporočili, da naj si naroči Proletarca? Poskusite, morda ga pridobita! . kriva, da sc je pošiljatev NO in gospodarsko le, ako bi, gubila... Na to sem mu pa, iz prišla pod njeno upravo tudi radovednosti, kaj bo storil "mo-Gorica in Trst. Kar še ni, se — idr|» Cpnzort poslal posebej sa-upajmo, zgodi predno bodo me- mQ rdeC,e piatnice. Ne, ni jih je med temi kraji trajno poteg- prejci njene. | Upamo, da v bodoče tamkaj- ----- [šnje ljudstvo ne bo več pod ku- Tudi V Grčiji veliko Lidic Iratelo takih bedakov in da mu V Grčiji je bilo v tej vojni bo po tej vojni zasijala svoboda, porušenih in upepeljenih nad katere ni imelo stoletja, j tarijata treh, ki bo upravljal 1.400 vasi, po deželi se potikaj Včasi smo že skušali zainte-i strankine posle do konvencije, še vedno 290,000 beguncev in | resirati za revijo M. G. našo Isti "D. W." pojasnuje, da je to nad pol milijona drugih ljudi je mladino, v kolikor se je zani-sklep odbora CPA. ki je zboro- brez doma Tako poroča načel-] mala za socialne probleme, z val tri dni. V svoji izjavi pravi nik grškega relifa Spyros P. nekaj stranmi angleščine. V le-, odbor med drugim, "da leži vsa|Skeuras. I tošnjj reviji tega ni. Se menda Priporočite prijatelju, si naroči Proletarca. naj DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nor« knjižica, a poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vpraSanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo. Cana knjižici )m uao 50 contov • poitnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Laundale Avcnuc CHICAGO 23, ILL. Majski Glas 1945 POSVBCEN ŠTIRIDESETLETNIM - X PROLETARCA V njemu je zastopanih nad 20 tukajšnjih so-trudnikov in pesniki osvobodilne borbe iz Slovenije. Gradivo pestro, zgodovinsko, zabavno in poučno. Cena 3Sc izvod. Cena za vetja naročila je sledeča: 914.M 2100 27.00 10 Istisov 15 Istisov 25 Istisov $ 3.30 4.80 7.78 35 Istisov 50 Istisov 75 Istisov 100 Istisov 10.50 250 IsCtsov Naročila naslovite: PROLETAREC «5.00 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Slovenski dan v Clevelandu V nedeljo 8. julija se bo vršil na vrtu in v dvorani Slovenskega društvenega doma v Eu-clidu slovenski dan. Sklicujejo ga vse podružnice SANSa iz Clevelanda in okolice in sodelujejo tudi številna kulturna in podporna društva. Centralni odbor obljublja, da bo izvajan zelo pester program, na katerem nastopijo slovenske pevske skupine in posamezniki, kakor tudi prvovrstni govorniki. Radi tehtnih razlogov ne moremo objavljati imena predstavnikov nove jugoslovanske vlade, ki so bili povabljeni na to prireditev in ki se bodo odzvali. Omenimo lahko le tj, da bo najbrž nastopil kot govornik tudi eden izmed aktivistov Osvobodilne fronte Slovenije, kateri je bil navzoč pri svečani manifestaciji slovenskega naroda v Ljubljani ob prihodu prve slovenske federalne vlade. V imenu SANSa bosta govorila tudi častni predsednik Louis Adamič in predsednik Etbin Kristan. Slovensko občinstvo iz Cle- morje, vključivši Trst, Gorico in slovensko ozemlje v Furlani-ji in Reziji, je razdeljeno v dve coni, vzhodno in zapadno. Vzhodna spada izključno pod jugoslovansko upravo, zapadna pa pod združeno ameriško, angleško in jugoslovansko vojaško upravo. Dne 20. junija smo poročali v tej koloni, da je 80 odstotkov Istre in Slovenskega Primorja pod jugoslovansko upravo, 20 j ob Jadranu in loči 10 milj široki pas med obalo in linijo Her-poljc-Kozina I Erpella - Cosia >, Štanjel (San Danil), Rihen-berg. Sv. Lucija, Gorica, nato >b vzhodnem bregu Soče do Kobarida in Bovca, kjer prekorači Sočo in drži naravnost do vasi Rateče na italijansko-avstrijski velanda in okolice bo imelo pri- meji. Razen Pulja je ves ostali liko dokazati s svojo navzoč- dci Istre in Primorske v jugo-nostjo, da se strinja z delova-1 slovanski coni okupacije. Med njem naše organizacije v korist zavezniškimi četami je tudi 2000 Jugoslovanskih vojakov, ki bodo okupirali ozemlje ob Soči med Gorico in Tržičem. Ker je feldmaršal Alexander potom angleškega in ameriškega poslanika v Belgradu zahteval, da se morajo jugoslovanske čete umakniti nazaj čez jugoslovansko mejo, sedaj pa je pristal na zgoraj opisano razdelitev, je pač jasno, da so zavezniki pri kompromisu največ popustili. Brezdvomno je pri tem popustu vsaj deloma pomagala Amerika ter da naši apeli niso bili popolnoma zaman. Jugoslavija pa svojih zahtev po Trstu in Gorici ni opustila in se bo borila za vse ozemlje, ki je jugoslovanskega značaja in ki pravično pripada Jugoslaviji. Ce analiziramo besede, ki jih je izgovoril višji oficir britske trinajste armade, ko je opisal narodnostne, ideologične in gospodarske potežkoče na okupiranem ozemlju, lahko pridemo do mišljenja, da i vojaške obla-*ti smatrajo okupacijo Trsta in Gorice za neopravičeno. Dejal je namreč, da bo 'okupacija najbrž spravila zavezniško vojaško vlado (AMG) v veliko zadrego." Kako je bila osvobojena Ljubljana Prve jugoslovanske čete, ki so vkorakale v Ljubljano 9. maja, so bile — macedonske. To se nač čudno glasi, a je resnično. Ta armada, v kateri so bile tudi srbske, hrvatske in druge skupine, jc bila pod vtisom, da je mesto zavzela slovenska vojska VII korpusa (dolenjski), kot je sti hoteli pojasniti našim lju- bilo poročano po radiju. Radij-dem, da je sporazum glede oku- s^a vest je bila stratežkega po-pacije trga ozemlja le začasen, mena, da se razbije morala nato .se reče le za dobo med osvo- cijskih, domobranskih in dru-boditvijo in končno rešitvijo gib skupin v okupiranih krajih, novih italijansko - Jugoslovan- V bojih za Ljubljano je padlo skih mej pri zeleni mizi, sc nam nekaj nad 500 sovražnikov, to-zdi, da s svojim pojasnilom ni- da mesto samo ni bilo poškodo-so uspeli. Prava razjasnitev je vano- sledeča: Ljubljana jc sprejela zmago- Vsa Istra in Slovensko Pri- valce z nepopisnim navduše- ...................*........lil ........ svobodne, demokratične Slovenije in njenega naroda v demokratični, federativni Jugoslaviji. Ta manifestacija ameriških Slovencev, ki so neposredno podpirali veličastno borbo slovenskega naroda za svobodo in demokracijo, bo dokaz našim slovenskim in jugoslovanskim gostom, da mi ameriški Slovenci globoko spoštujemo in cenimo krvave doprinose slovenskih in jugoslovanskih junakov ter da se z osvobojeno Slovenijo radujemo njihove velike zmage. Osmega julija bo slovenski dan, slovenski praznik. O njegovem uspehu nimamo dvoma. Ameriški Slovenci, na dan! Seja eksekutive SANSa V soboto 7. julija se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. redna seja izvrševal nega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta Poleg rednih članov bo navzoč tudi častni predsednik Louis Adamič. Pričakuje se, da bo večina teh odbornikov ostala čez noč v Clevelandu in se udeležila proslave slovenskega dne. Se glede Trsta in Primorja Ameriški listi so 21. junija objavili začasno mejo med an-glcško-ameriško-jugoslovansko okupacijsko cono Slovenskega Primorja in jugoslovansko cono. Dasi so nekateri slovenski li- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ii ADRIA PRINTING CO. T.l. MOHAWK 4707 J 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL..t PROLETAREC SE TISKA PR! NAS ^ l H»»»H IHMIMIIIMIIIHMI DRŽITE CENE 2IVHOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljen je določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz urodnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATtON njem Ni ga bilo okna v Ljubljani, kjer bi ne viaela slovenska trobojnica z rdečo zvezdo, ko je prispela osvobodilna vojska Z njo je dospela tudi nova slovenska federalna vlada in prevzela administracijo. Kongresni trg je bil nabit do zadnjega kotička, ko je prvak slovenskih pesnikov Oton Župančič v svojem zgodovinskem govoru "izročil Slovenijo" novi narodni vladi. Istočasno je deklam ir al svojo pesem, ki jo je zložil baš za ta velikanski trenutek. Z balkona poslopja vseučilišča so potem nagovorili ogromno množico predstavniki vlade, predsednik Boris Kidrič in drugi. Narod je pozdravljal svoje osvobodilce s takim navdušenjem, kot se ga slovenska zgodovina ne spominja. Narod je vriskal in ploskal, jokal in se objemal ter z burnimi ovacija-mi dajal duška svojemu nepopisnemu čuvstvu. " Ko je množico pozdravil zastopnik ruske vojaške misije in čestital slovenskemu narodu za njegovo veličastno borbo in izrekel želje za srečnejšo bodočnost ter prijateljstvo in bratstvo vseh slovanskih narodov, je bil neprenehoma pretrgan z gromovitimi ovacijami. Ko je po končanem govoru ta utrjen vojak stopal z govorniške tribune, so mu lile solze po licih in svojega občutka ni prikrival. Med zmagovalci se je vrnil v Ljubljano tudi dr. Metod Mi-kuž, kateremu je ljubljanski škof prepovedal opravljati med partizani duhovniško službo Njegova prva pot je bila v škofijsko stolnico. Razume se, da ga izdajica Rozman ni čakal. Čakali pa so ga drugi duhovniki in predstavniki škofije ter mu navdušeno zatrjevali, da "prepoved" nič več ne velja Dr. Mi-kuž pa je gospodom kanonikom in drugim sprejemnikom odgovoril, da prepoved "nikoli ni veljala", ker je ni upošteval. Drugi dan je imel mašo zaduš-nico za vse padle partizanske junake v škofijski cerkvi. Ljudje so se udeležili tega cerkvenega obreda v toliki množici, da so napolnili vso ceste in prazne prostore okrog stolnice. To so pač čudni "komunisti", ko se spominjajo padlih tovarišev z mašo! Več dni po tej slavnosti si je morala večina Ljubljančanov zdraviti 'hripavico", ki jo jim je zavdalo izražano navdušenje. V Ljubljani izhajata sedaj le dva lista — "Slovenski poročevalec" in "Ljudska pravica". Prejšnji listi so "pomrli" z okupatorji in njihovimi slugami vred. Uredniki so pobegnili z Nemci ali pa zaključili, da nova vlada ne bo dovolila izhajanje listov, ki so spreminjali barvo po "potrebi'. V Sloveniji je sedaj glavni problem popravljanje cest, železnic in mostov, ter odstranje-nje min. To delo opravlja vojaščina in uporablja ujetnike, nemške, bele, plave in vseh drugih boj. To je izerpek poročila, ki ga je podal očividec Natančne informacije bomo objavili, čim jih prejmemo. Slovenski ameriški narodni svet še ni dokončal svojega dela. Na obzorju so se pojavili črni oblaki, ki nosijo v svojem o-zadju prikrito nevarnost za polje. ki ga je obsejal in obdelal naš SANS! Zbuditi je treba naš narod, da se obvaruje škode pred nevihto. Zvoniti je treba pred točo. Da nadaljuje svoje delo v korist svobodne Slovenije in svobodne Jugoslavije potrebuje vaše gmotne pomoči. Naše člane opozarjamo, da se zavedajo te svoje dolžnosti ter da ob vsaki priliki zrečejo dobro besedo za našo organizacijo, za one slavne sinove Slovenije, ki so priborili narodu svobodo in priliko do vesele bodočnosti. Mirko G. Kuhel, tajnik. Tudi črnci v boju za demokracijo v Evropi in Aziji V naši armadi preko morja služi pol milijona ameriških črncev, ki so se dobro izkazali, posebno v inženirskih oddelkih pri težaških in tehničnih delih. Mnogi izmed teh zamorskih vojakov. ki so se vrnili na dopust, p» se pritožuje, da se tu z njimi še vedno ravna kot z inferiorni-mi, nebodijih treba ljudmi. Pošta v Jugoslavijo sedaj odprta V Jugoslavijo je sedaj dovoljeno pošiljati pošto prvega razreda, to ie pifciita, do teže dveh unč. Za prvo unčo je poštnina 5 centov, za drugo 3 cente, skupaj K centov. Neilustrirane.. dopisnice. je tudi dovoljeno pošiljati in poštnina je 3 cente. SUKA IZ MOSKVE, ko so v nji prainovali zmago nad Nemčijo. V sredi je angleški častnik, ki ga je val množice odnesel s seboj in se z njo vred raduje image. KONČNI FINANČNI PREGLED PRIREDBE V POMOČ STAREMU KRAJU Nekaj o hujskačih, kritikih in o bodoči obliki vlad« Jugoslavije F. Carr, L. Kuhel, A. Jordan, A. Miško, Mr. Si Mrs. Skavich, J. Dec-man, J. Klancnik, J. Potokar, K. Triler, Neimenovana. F BenCina $4; društvo Nada št. 102 SNPJ $3 60 in potice. Po $3. A. Asich, F. Omahen L Kosel, S. Vrhovnik, F Mrgole, M Chicago, III.—Ze v prejšnjih Benedict. noticah je bilo omenjeno, da je Fo *2 J Dremelj, J. Mihelich. prireditev, katero so imela sku- L Verbek. Kristan, T Mosetich, V ! pna slovenska društva v nede- * J Gregorich, J. j ljo 29. aprila izpadla prav do- ^oc„hcvar' Miloaich. L. Rabe«, / i »• • ti • u * J Presen, P Beruer, J. Jurecich, bro bodisi v finančnem kot v „ . , . . « . | r Hsar, J Jazbec, A. Perne, A. moralnem oziru. Bezlaj. A Renar, F Proeen, L Ve- Cistri prebitek je bil čez dva \9el Y CeK, ar, A Slabe, M. Auein. tisoč dolarjev, kar je lep dokaz, ! Mr Pwibrvsek H Hode, J Fabian da kjer je dobra volja je lahko C. Po«orelee, M Racie, K Robavs. tudi lep uspeh. Da je bil tolik- F Stark. J. Alich, J Krek. S. Mo- sen, gre v prvi vrsti priznanje *«na podružnicam SANSa in podiuž- Po $1: A Stern, F. Kerzich, J. niči JPO-SS ter vsem sloven- Marinich Jr., A Udovich. J. Ker- skim društvom, katera so sode- zich« J Sta'er' A Jordan. A Na- lovala Prav iskrena hvala Mr rAob^ A7ur*r'J> AwSvi*el, A . ur i , , ., A. Movrin. S. Veselovjky, M. Sker- Antonu Koncanu. predsedniku janc M Pogačnik> j. Ribich, A. Badger Tool & Mnfg. Co. za lep Vo,k M Arue&h j Murmk M dar $500. tajniku Louis Zorko- paVec. P. Ruppe, J. Omerza, P. Ce- tu. kateri se je zelo trudil, He- maiar. A U., Cieero, m. Okoren. len Kusar, Katy Triier, Josephu J. Globokar, M Movrin, J Ovnik, K« »slami, sestram Mrs. Cerkov- L. Gradišar. F. Pečnik, V. Jurman, ny in Mrs. Simon, kateri sta po- T. Svegel, T. Garden, J. Koporch, darilo lep namizni prt, Etbinu F Stark, M Krušelj, M Cukale. Krisfcinu za lepe in vzpodbudne 11 Volk J Huahar, F. Zlokar, F besede, Mr. Tomažinu in njego- Bohar« M M^aeh, F Mauc, C vi soprogi, kjer imamo večino P„ / *?»ok> A - T: j j žokelj. P. Sobar, L Marcel. L. naših sej n dvorano pa nam da- ^ A g R Lu/ar A Ma sta brezplačno Enako gre pri- kovic M Andre«. M Pokoren. E znanje in zahvala tudi vsem u^h, A. Andres. T. Lukanich, ostalim odbornikom in zastop-,F Gradišek, M Grum. A Pogore- nikom, kateri so tako pridno lec, M. Vilson. A. Fabjan, L. Del-sodclovali pri tej prireditvi j movich. Mrs Gradišar, R Bakar, Uspeh je bil torej dober, toda J Koiak. V. Goshar, F Volk. T •veliko več bi se lahko naredilo. M^ketieh, M Hajnrihar. F Roblck. ako* bi bilo sodelovanje res sto R P»včar. M Church, J Vranicar, procentno. Toda žal. da imamo SmU' M Sutovich, J Bilish, M še organizacije, društva in po-j S' J- Lak'"*r , ' , , , r M knhal samezmke. kateri se vedno ca-. M ^^ ?5c kajo in .majo denar za vse, edi- Po 50c H Fabian M Pn5lavc, no košček kruha nočejo kupiti M> pcternel. Po 25c: J. Podbevsek. svojim lačnim bratom. Se vedno m. Kroscl, k. Vrbich, m. Persa. m imamo tukaj veliko ljudi, kate- Porenich. Hvalica. M Spajs ri nesramno kupčujejo za živ- V kuvertah brez imen je bilo ljenje in kri naroda, kateri tam 113.75, skupaj vseh darov $1,076 - strada in umira. Ko so Italijani 35 Skupni dohodki prireditve pobijali na tisoče nedolžnih Slo-' l^t^i $792 35, Cisti vencev, niso ti ljudje niti ust Preofltan<* $2.2»l 01 odprli. A danas pa na ves glas! ^^ tajn*a ^ blagajnika so vpijejo kakšna erozodeistva d J preg,edah m J,h naMl v soglasju s M^jejo, KaKsna grozodejstva da predIoienimi računi Anton Kra. Rus« pocenjaio. Kolikor imam j ^ Frank Volk in Frank Smith do sedaj verodostojnih dokazov. Vsem darovalcem, igralcem, pev- so Rusi pravi angeljčki v pri- Cem, delavcem in vsem, ki so na meri s krvoločnimi italijanski- katerikoli način pripomogli do us- mi fašisti in Nemci. Kje je torej peha te prireditve, sc v imenu gla-pravica? Zakaj tako zavijanje j ljudi v starem kraju prav pri- resnice0 Ako mi ubijejo brata sr*no zahvaljujem, in ob enem vas po nedolžnem, je prokleto malo ludi Pro3im' da ** vnaprej poma- razlikc, če ga je ubil katoliški gato' ker 1JudJr v Ju«osIf,v'Ji 150(10 Italijan ali pa ruski komunist *e do,K1° ,et oW^ili grozote vojne Bodimo tolerantni in nikar ne m ^ » ,. ., , . Skupna slovenska društva v Chi- želimo ljudem v Sloveniji sto- caRU sc teg|| dobro zavedajo. zato procentnega komunizma aH ka- je bilo na zadnji seji sklenjeno, da toličanstva, ker niti v enem ali bomo imeli na jesen prireditev, ka- drugem ne bodo vsi ljudje za- tere Cisti dobiček bo let v pomoč dovoljni in srečni. Kot dobri SANSu. enkrat prihodnjo pomlad ameriški Slovenci jim moramo pa bo zopet prireditev v pomoč lju- edino pošteno želeti naš sistem dem v starem kraju. Med priredit- vlade in našo svobodo, ker le na vami Pa ne P°zabite' da vse P°- ta način bodo lahko v miru ži- driJ*nic* SANSa. pomožne akcije veli kot bratje Slovenci oziro- in p°5amczni o^™*1 vedno P°* ma Jugoslovani. biraj,) dpnarnc Pr*»P«vke in obleko, katero ste pripravljeni daro- PKISPEVKI vati. Ne pustimo, da bi sedaj, ko so Sledeče je izkaz, prispevkov k ljudje dobili svobodo, morali umre- u spe h u priredbe 29 aprila: ti od glada. Badger Tool & Mfg. Co., $500 | Za skupna društva. Društvo Slavija It. 1 $25. Anton KraprnCt prcdsrdnik Anton in Anna Krapenc $15 Po $10: Louia Zorko, J Jereb " F Prebit, j Maroid, Mr a Mrs Število ietičnih v Nemčiji Klančnik, F Zvokel in družina. "ln Andrew Spolar, Frank in Minka nara»l0 »Oodstotfcov Ameriški zdravniški veščaki so s sodelovanjem nemških avtoritet dognali, da je velik odstotek jetnikov v koncentracijskih kempah v Nemčiji obolel vsled podhranjenja in nesani-tarnih razmer za jetiko, dalje, Alesh, J. Darovich Helen Vlcich $9, Po $6: Louia Stebkiy in A. Grum Po $9: A Garden, J. Erjavec, F Raznožnik. A Bernich, M Kosel, T. Urbane, C, Plchman, F Udo vleh, R Sedlar. R Skrinar, A Bas- r^zan da ^ T**'* i11"' kovieh, T. Kerkovc V I « vec M med 2,dl in ^suznJeniml de* Kuhel, r Zaitz. J Thaler, 'Mr ,avci' ki 50 bUi UKrablJeni v Hosh, A. Krosel, T. T»m»ak Mrs okupiranih deželah in poslani Rlazun, M, Lodej, m Spolar, M na garanje v Hitlerjev rajh Novak, F. Demšar, F Bucik, J Skupno so obolenja na jetiki Krajnc, F. Zupancich, K. Hrvatin, narasla v Nemčiji 10 odstotkov.1 Problem Poljske za enkrat rešen, a ne še izravnan (Nadaljevanje s 1. strani.) čevala, a je vzlic temu niso nikdar zamrzili niti z daleč toliko kot Rusijo. V prejšnji vojni so se poljski oddelki borili na nemški in avstro-ogrski strani in poveljnik ten cet je bil Pil-sudski. Ko je Poljska postala neodvisna. je dobila v svojo vlado ljudi, ki Se gojili sovraštvo tudi do nove Rusije. Nastala je vojna med njima, v kateri je bila rdeča ai^nada končno poražena in Poljska je potegnila svoje meje daleč preko Curzonove črte. Dočim se je Sovjetska unija razvijala v državo kolektfvnega gospodarstva, se jc v Poljski utrjevalo plemstvo, aristokracija in klerikalizem. Kar jc bilo demokratičnega na Poljskem, je bilo potisnjeno v ozadje. Ko jo je Hitler napadel, jc imela na pol fašistično diktaturo, ki se je sedaj tudi še tako reakcionarni Poljaki, ki so takrat držali z njo, sedaj zelo neradi spominjajo. Za dcmokratiziranic Poljske Na Jalti je predsednik Roosevelt glede Poliske med Stalinom in Churchillom posredoval s predlogom, naj se vsi trije izrečejo za demokratično Poljsko in za tako vlado v nji, ki bo resnična predstavnica velike večine, poljskega naroda. In pa da naj sc vse tri države izjavijo za svobodne, tajne, demokratične volitve v poljski državni zbor čim bodo mogoče. Vsi trije so pristali v ta predlog. Toda vsled intrig v Londonu. vsled trme poljske zamejne vlado, spletk v Vatikanu in pa ?aradi hujskanja poljske politične mašine v Zed. državah do sporazuma ni moglo priti tako kakor je želel pokojni Roosevelt. Moskva se je med tem odločila. da ker se poljsko vprašanje razen Poljakov Rusije pač i najbolj tiče. iti svojo pot. Priznala jc poljski začasni odbor v Lublinu, v katerem prevla-1 dujejo komunisti, a so v njemu tudi socialisti in nekaj drugih demokratov, in ta odbor se je potem oklical za poljsko provi-zorično vlado s sedežem v Varšavi. VVashington in London sta Moskvi sporočila, da vlade v Varšavi ne priznata, ob enem sta dala šc več podpore poljski zamejni vladi v Londonu. Ni bilo mogoče dalje Vlade vseh teh treh velesil so končno le izprevidele, da Poljska ne bo mogla biti kar naprej sporna žoga med njimi in tako se je dogodilo, da so se zastopniki demokratičnih struj sredi junija v Moskvi znova se-šli, v namenu, da napravijo konec mučnemu stanju, radi katerega Poljska največ trpi. Sporazumeli so se in svetu sporočili, da so provizorično poljsko vlado razširili tako, da bo zares ' rcpiezentativna. Glavni faktor v nji so tri stranke — kmečka, socialistična in komunistična, a zastopane so v nji tudi druge važnejše demokratične, protifašistične struje. Reakcionar-jem ta sporazum seveda ni po godu in rujejo dalje. A kar se Poljakov na Poljskem in pa Sovjetske unije tiče, je poljsko vprašanje načelno rešeno tako, da bo nova Poljska živela v prijateljstvu s Sovj. unijo, ne pa kot hladna, ali pa sovražna soseda, kot je bila do te vojne. Rudolf Skala umrl V Waukeganu je umrl znani narodni delavec, bivši učitelj, Rudolf Skala. Bil je deloven na dramskem, na narodnem, pa tudi po svojem nagnjenju na političnem, dalje na zadružnem in socialnem polju. Več o pokojnem Rudolfu v prihodnji številki. Prohibicija v Texasu V Texasu je izmed 254 okrajev (countiesl 139 takih, v katerih ni niti pivo dovoljeno, ako ima več kot pol odstotka alkohola. V McLennan Co., kjer so poskusili ^ prohibicijo skozi devet mesecev, so imeli nedavno volitve, da se jo odpravi. Pristaši piva so zmagali z 1,040 glasov večine. MANIFESTACIJA V POMOČ STAREMU KRAJU V CLEVELANDU 8. JULIJA V Clevelandu bo v nedeljo 8. julija manifestacijski dan v pomoč slovenskemu ljudstvu v starem kraju. Ta prireditev se bo vršila v društvenem domu na Recher ave. Več o tem je v oglasu v tej številki. PRIREDBA S. N. P. J. 4. JULIJA V STRABANU V dvorani društva Postojnska jama SNPJ se vrši v sredo 4. julija velik shod, na katerem bo govoril Frank Zaitz, in ^večer pa bo piknik v Drenikovem vrtu. At 99 i\aroriie knjigo My Native Land ki jo je spisal LOUIS ADAMIČ iz Proletarčeve knjigarne. Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah. ♦ ♦♦♦♦•♦'M t ; SLOVENSKI NARODNI : PODPORNI JEDNOTI ♦ PRISTOPAJTE K ** i NAROČITE si DNEVNIK ♦ : "PHOSVETA Stan« sa celo leto $6.00, pol lata $3.00 ' Ustanavljajte nova društva. ► De«»et članov (ie) je treba za !! novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: ;; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. ? POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Vodi io Georqe Marchan WGES, 1360 kilocycles. IM »MM BARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Bro« d Street JOHNSTOWN, PA. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street * Tal. Crawford 221S • OFFIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M. <£xcept Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Re». 2219 S«. Rid«awa? At«. Tal. Craarford 6440 If ao ansvver — Cs| • Au.tln 6700 A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers EDUCATION ORGANIZATION • CO-OPERATIVE. COMMONVVEALTH PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S.«F. and Its Educational Bureau Publitk«d W««klv «1 2301 So. Lawn«UU Av« THE MARCH OF LABOft CO-OPS AND POLITICS VVhile no one suggests that the cooperatives should plav partisan politics, it is nevertheless essential that efforts be made to elect representatives to Congress and State Legislatures who are favorable ta Co-ops, and also to continually be on the alert for proposed unfavor* able legislation. A čase in point is the recently defeated bili in the Minnesota legislature which would have prevented co-operatives from ctganizing medical service plans. This bili almost passed the legislature, but finaliy after a tou ih light. led by cooperative groups. vvas defeated by one vote. The cake also illustrated both the vveakness and the potential *trenght of cooperative interveotion in legislative halls. The bili almost passed before the people back home beeame organized and made their pressure felt at the Capitol, but when thcy did reach the legislators. tiie effect was immediate and awoke some of the lavvmakerj to the dan^ers inherent in the bili and caused its eventual defeat. This fact emphasizes the necessity of having some one charger vvith the responsibility of keeping members informel of pending legi* lution and instrueting them in what to do about it vvithout kundue dela v' As cooperatives grow in strength and inerease the (iolds of their activities, they will encroach more and more on the rich preservei o-special interest groups, and unless they inerease their alertness an will to fight in the political arena where thc main bout is to b^ held they will never be of championship ealiber. — From "Cj-op", >cw. organ of rfacine, Wis., Consumers Cooperative, Inc. 'Co -ops today handle almost evervthing used by consumers. Pro-dueing as vvell as dijtributing. they ovvn oilvvells. pipellnes, and refin-eries, farm implement plants. savv mills, flour^ and feed mills. can-r.eries, chick hateheri«*; they have ventured even into the fields of insuranee, health proteetion and rural electrificatton—ali this to as sure an adequaste supply to prevent monopoly and to lower prices held at unnece.;sarily high levela."—Locomotive Firemen and Enginnam Magazine. (?ARMC* TXf OS ARf oflrat>n(5 a tcrtal Of ovca. Tg* fHOv^AND ASAICC* l<2 ooč> OOO AMSA.CAN have *\&,ocooooooo godjf L»e • NSUAANCC <2>£AR HAKEAS cSf A PtCTuRESQof lAHimMCt As f KAMPtl iS THI TfiRM "VlAV HORt * ~TC iNCMCATf TmAT A vVORKfc* HAS NOT COMPlSUO W N^mBCR c* C»6AR6 THAT Hf HAS iN A2> HiS C*Y3 II »S 5 Al D THAT A CSRTAin CitoAR MAKER ^C*« THtOlV 3Y»TEM C* TAUCKJNO LET HiS 6tANT AtL */INTER. IM THE &PR»N<3 THC BO»S _ v PfiiVAlUr UPON H»M TC TA Ki A »ORS* Jf as *|S THi HORSf ftli DfcAO {rovi ON THE IT COST OOAR KjM\ MAkEA ^7. TO HAVE Tnf CAR£A*S ftjtf Ci RfMOVtO HfeMCf , THE TE-ftAA llSftt 11 * 0€Ar HOAS£ '-SOMETHING ISUK TO 6i MAP« UP. Bi s^ae t HAT t/HI0* MADE -iNSlST ON THIS LA&EL COO* FoQ »T -the SVVEATBAND Of TME HAT- FRANCO KAPUT The unanimous vote of the United Nations cjccluding Franca Spain from membership is a substantial beginning in international justicc against the Falange regime. It also means. vve trust. accelerution t»f international support for restoration of a democratic S^nish republic. To Mexico—vvhich never suilied her record bv recognitior. of th? Franco regime—vvent the distinetion of placing the exclusion derlan. tion before the San Francisco conference. AH honor to her for ini-tiating it. Tvvo circumstances vvere a good deal less than i«J» al. • Fdsiisi Argentina, vvhich should not be a United Nations Member. is creriit^ ' us one of the concurring states. Hovvever, she did not actually vete on the issue; vvhen objeetions %yere called for and none vvas offere.l, thc exclusion vvas declared approved by acclamation. The session a'.s might have been more inspiring had someone other than Assistant Ste cretary of State James C. Dunn. veteran appeaser of Spe.in. been chosen to voice the approval of the American delegat ion for the Mexi can declaration. Nevertheless the unanimous aetion agamst admission of regime? "established vvith the help of the forces vvhich vvaged vvar against the United Nations" vvas a ringing victory for democracy and simple de cency. It cannot fail to vveaken Franco greatly inside Spain and hasten his fall. But Spanish reactionaries must be given to understand that neither a Bourbon monarchy nor any other anti-democratic regime vvill be admitted in plače of Franco. May the membership of a demo iratic Spanish republic be early reality.—The Chicago Sun. THE M0NARCHY IN ITALY HAVE SOME P0WERFUL FRIENDS The Italian erisis has ended in compronuse that favors the resist-t.nce forces Delegates of the Committee of Liberation for North Italy olved the problem ef the Premiership by proposing Ferruccu* Varri or the post after Pietro Ninni had been rejeeted bv thc CHHrfin >emocratic Party. This vvas the only possible solution. sincc A- d« de It. peri, proposed by the right vving. vvas unacceptable to the S. .jl^* ^emmtinist. and Aetion parties. Unlike Bonomi, the nevv >»re»r.iey or.>paratively young and has opposed fascism from tbe beg.nni,^. A .