TEDEN SLOVENSKE KARITAS
Pred dvema letoma in lani je ccljska dekanijska Karitas organizirala dobro-delni koncert Klic dobrote. Po odzivu je koncert prerastel lokalne okvire in postal pomemben za ves slovenski prostor. Letošnji dnevi med 21. in 28. novembrom bodo tako teden Slovenske Karitas pod geslom Klic dobrote.
V tem tedmu se bodo odvijale ra-zlične dejavnosti med katerimi naj bi:
a)  seznanilii tisto širšo javnost. ki nima stika s Cerkvijo. z delom in na-ravo Karitas w Sloveniji in Cerkvi na Slovenskem ma nevsiljiv. stvaren in prijeten načini
b)  nagovoriili vernike in jih opozo-rili na eno od razsežnosti krščanskega življenja - soč-utje do človeka v stiski in dejavno poimoč.
Najpomemtanejši dogodek bo go-tovo romanje na Ponikve pri Celju, v rojstni kraj  škofa A. M. Slomška.
26. novembra. Ob 10. uri bo na Po-nikvi vodil mašo mariborski škof Franc Kramberger, predsednik Slo-'venske Karitas. Popoldne ob 16. uri bo za sodelavce Karitas v Celju v hali Golovec že tretjič dobrodelni koncert Klic dobrote. Druga predstava za iz-ven bo zvečer ob 19. uri.
V naši občini najbrž več Ijudi nima jasne predstave o Karitas, dobrodelni organizaciji, ki je znova zaživela v naši državi po demokratičnih voli-tvah.
Korenine Karitas segajo v sam za-četek krščanstva. Leta 250 je papež
Fabijan postavil organizacijsko struk-turo pomoči potrebnim. Rim se je razdelil na 14 okrožij in hiše, v katerih se je tedaj opravljala karitativna de-javnost, so imenovali diakonije.
Pozneje so skrb za uboge prevzeli samostani. Nastajale so karitativne družbe, bratovščine in redovi: bra-tovščina gostilničarjev je skrbela za bolne in potujoče, ob rekah so bile bratovščine tnostiščarjev, razni redovi so se posvečali ujetnikom. odkupu sužnjev, v Alpah so skrbeli za potnike s pomočjo psov bernardincev itd. Družbo bolniških strežnikov je usta-novil sv. Kamil; da bi se ločevali od ostalih strežnikov so nosili rdeč križ na obleki. Prvič se pojavi rdeči križ na bojnem polju proti Turkom pred 400 leti. Henri Dunant je sprejel to zna-menje, ko je ustanovil »Mednarodni rdeči križ« pred 130 leti.
Karitativna dejavnost v Sloveniji je obrodila obilne sadove. Ob potresu v Ljubljani so zbirali denar in naje-mali obrtnike. Med 1. svetovno vojno se je Vincencijeva družba zelo razši-rila in imela zavetišča za fante in de-kleta. Po letu 1918 je nastalo škofij-sko društvo za varstvo sirot, društvo sv. Rafaela za izseljence itd.
Po 2. svetovni vojni se je vse spre-menilo. V decembru 1945 je bilo Cerkvi prepovedano opravljati soci-alno delo, ustanove so zaprli in sred-stva zaplenili, ostal je le rdeči križ kot državna organizacija.
Kljub temu. da se je Karitas kot mednarodna organizacija s 120 člani-cami pojavila leta 1951, je preteklo še veliko let, preden je dobila v Sloveniji domovinsko pravico.
Da se nekaj premika, je bilo mo-goče opaziti leta 1970, ko je bil za vso Slovenijo organiziran izlet bolnikov z vlakom v Lurd. Čez tri leta je bila ustanovljena komisija za diakonijo in 1989 je bila posredovana vloga za ustanovitev Slovenske Karitas.
(nadaljevanje na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
Karitas je hierarhično urejena orga-nizacija: Slovenska Karitas skrbi za vso državo in ima stike na medna-rodni ravni. Škofijska Karitas deluje na področju škofije in župnijska kot osnovna celica v župnijski skupnosti. Veliko ljudi meni, da sta Karitas (ka-ritas lat. beseda, ki pomeni: človeko-ljublje, usmiljenje; ljubezen, miloš-čina) in Rdeči križ podobni organiza-ciji in da se delo le podvaja. Moramo pa pripomniti: Karitas ni samo pre-prosto organigacija za delitev iiv-Ijenskih potrebščin ali denarja, tem-več za prestavitev socialnega stanja kristjanov, župnij in sploh vseh Ijudi dobre volje v tej družbi. Posledica tegaje, da potrebuje sredstva, vendar ne samo za življenske potrebščine in obleko, ampak tudi za opravljanje drugih nalog. Socialne stiske Ijudi niso le denarne, za te že precej po-skrbi država prek socialnih progra-mov, mnoge druge stiske se začnejo ali pridejo do izraza šele po rešitvi denarnih. Karitas išče nove poti pri-merne pomoči, raziskuje vzroke oseb-nih stisk, obvešča in vzgaja Ijudi (F. Kissling).
Karitas si prizadca, da ljudje ne bi bili individualisti in živeli osamljeni. ampak da bi živeli v skupnosti. Skup-nostje prst, okolje, v katerem lahko vsak član raste, človeško in duhovno. Ljudi »nosi« in podpira v njihovi rasti in v njihovih temeljnih odloči-tvah. Skupnostje kraj Ijubezni, deli-tve in praznovanja, kraj bolečine in rasti, kraj pripadnosti, kraj, kjer po-stopoma odkrijemo, da ni nevarno,
če postanemo ranljivi, in da lahko podremo zaščitne ograje okrog svojih src; kraj, kjer nenehno iivimo skriv-nost smrti in vstajenja, kjer smemo biti to, kar smo (Jean Vanier).
V ljubljanski nadškofiji se je do se-daj organiziralo 103 župnijskih Kari-tas. Karitativna zavest tudi v naši ob-čini raste, vedno več ljudi je priprav-ljenih svoj prosti čas zastonj ponuditi osamljenim ali ljudem v stiski in deliti s potrebnimi ne samo, kar imajo od-
več, ampak to, kar imajo. Pomoči potrebni se lahko zglasijo na nasled-njih ŽK: Fužine: ob petkih med 17. in 18. uro, Kašelj-ZaJog: sreda med 18.30 in 19.30, Kodeljevo: med 16. in 17., Moste: torek med 17. in 18.30, Polje: sreda med 17. in 18. in v Štepa-nja vas: sreda med 17. in 18. uro. V omenjenem času se izdaja pred-vsem hrana in obleka, v Štepanji vasi pa imajo klošarji možnost striženja in kopanja.
Mirko Kovač