-----   350   -----
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Marburga 25. okt. A Ker niste drage „Novicea že dolgo nič novega prinesle iz našega mesta, iz kterega se bodemo skoro v Pariz in Carigrad mogli peljati, #) nate tu nekoliko verstic.
Tergatva se ravno sadaj naj lepše opravlja. Možnarji pokajo od jutra do večera in skoz celo noč, kakor tadaj, ko je Lavdon stal pred Beligradom. Vina bode dosti in dobrega, al cena pada. Goričke vina se kupujejo po 30 goldinarjev štertinjak. Vaš grajšak, baron Laza rini je v tukajšno vinoprodajavno družtvo svojega Marburžana prodal za 50 gold. štertinjak. Kupci bežijo v Zaverče in v Luto-mersko. Tukaj se malo ustavljajo. Letina je dobra, tudi so veseli in z repatico celo zadovoljni. Ali kaj bode drugo leto? Enemu streže repata zvezda na boj, drugemu na pomor, tretjemu na veliki sneg, — pa pustimo Najvišjemu svet ravnati! — Škofovska cerkev je večidel dogotovljena. Pervega listopada bode se spet v njej farna služba Božja obhajati začela, ktera se je do sedaj v cerkvi sv. Alojzija obhajala. Posebno lepo bodo orgije v gotiškem slogu, kakor je lepa tudi slikarija na stenah tudi v gotiškem slogu. Veliki oltar je ves na novo pozlačen, tudi prižnica lepo popravljena, in tako bodo o mladem letu naš novi škof našli lepo hišo Božjo, in gotovo bodo z veselim sercom v njo stopili. Tudi škofovo poslopje je pripravljeno in lepo se vzdiguje na cerkvenem tergu čez druge hrame. Sadaj se še ima pripraviti semenišče, in tako se že čez leto in dan utegnejo učiti v Marburgu svete vede Bogoslovja. Ker ravno o vedah govorim, naj omenim, da letos je privrelo sila dosti šolarjev v ljudske in latinske šole. Na gimnazii je 330 dijakov, toraj je treba razporednic napraviti v pervem in drugem gimnazijalnem razredu. Pa med temi je tretjina siromakov, kterim novo utemeljeno družtvo za podporo ubogih dijakov dobro koristi. To družtvo je nabralo glavnico od 1300 gold. razun tega še šteje čez sto členov, kteri vsako leto 2 gld. plačujejo. Začelo je delavnost svojo 4. oktobra na dan slavnega godu presvetlega našega cesarja Franca Jožefa. Pred slovesno peto mašo je stopil gospod profesor Terstenjak na prižnico, in je o besedi sv. Frančiška „Paupertas mater meau (ubožtvo mi je mati) tako milo in serčno govoril, da nobeno oko ni subo ostalo. Omenil je gosp. govornik, kako tudi marsikteri dijak reči more „Ubožtvo mi je mati", in kako keršanska ljubezen jim pride na pomoč po miiodarih. Po tem je oznanil, koliko premoženja ima družtvo in prebral dijake, kteri dobivajo bukvice, kteri papir, kteri oblačilo, kteri denar za stroške od družtva. Kakor je izperva vse bilo solznega očesa, tako so se sedaj   solzice  svetliti  začele  pa samega veselja.    Al
v
*) Stajarska dežela je res srečna z železnicami: na Dunaj in tako dalje se peljemo po eni strani, po drugi v Terst in na morje; železnica iz Horvaškega in Koroškega se bo stikala z našo 5 poverh vseh teh pa se bomo iz naše železnice v kratkem času peljali v Zemun, in od tod v Serbijo, na Turško  in tako dalje.
komaj je govornik dokončal z branjem imen, že je spet nastavil svoj govor in je vprašal: zakaj se ubogi dijaki podpirajo? V tem nastavku je živo svojim učencom na serce naložil sedaj že skerbeti, da bodo enkrat svoje dolžnosti do Boga, cesarja in domovine zvesto spolno-vali, in je opominjal posebno zvestost cesarju ohraniti, kterega slavni god danes obhajajo milijoni zvestih podlož-nikov. Po pridigi je bila peta maša, in tako se je 4. okL spet obhajal v cerkvi sv. Alojzja lep praznik keršanske ljubezni in vročega domoljubja. Učiteljev ima gimnazi Zv vodjem vred 15, med temi je 5 Slovencov. Slovenski jezik letos učijo trije učitelji, gospodje Raič, Majciger in Lipež. Za rojene Nemce je odločen poseben oddelek. Kadar bo-demo spet kaj važnega doživeli, bodem Vam berž oznanil, ljube „Novice".   Z Bogom!
Iz Savinske doline na Štajarskem 1. nov. — 1. *") Redki so sicer dopisi iz naše prijetne doline, akoravno se tudi pri nas še včasih kaj pripeti, kar je pisanja vredno. Naj mi bo dopušeno, ozreti se danes nekoliko v minulost. Preteklo je že dvanajst let, kar je naprava železnice, ktera se naše doline samo na vzhodnem koncu dotika, gibčno in neumorno življenje na veliki dunajsko-teržaški cesti zadušila. Iz pervega kmetje niso vedili, s čim da se bodo prihodnjič preživili, ker jim vožnja na veliki cesti ni več zaslužka obetala. Pa sila kola lomi. Tudi oni so primorani bili, se z vso močjo poljodelstva lotiti. Ker pa zemlja posebno v sredi naše doline ni najrodovitniša, je treba bilo, si še od druge strani dohodkov iskati. Cesar narava na eni strani nima, nam ponuja na drugi. Odperli so se mogočni zakladi izverstnega premoga (Steinkohle) na desnem bregu bistre Savine v Libojah, Bukovcu in Megojnicah griške fare. Stari in mladi so najdli zaslužek ne samo pri spravljanji tega neprecenljivega blaga na beli dan, temuč tudi pri njegovi razvožnji v Celje, Store in še dalje. In v resnici se tega imenitnega goriva taka sila razvozi, da se popotnik začuditi mora nad čemim prahom, s kterim je cesta od Petrovškega križa noter do Celja na debelo posuta. Al ne samo rudarstvo olajša poljancom prežitek, tudi po drugi poti si vejo sredstva najti za ložeje izhajanje. Od nekdaj sloveli so naši kovači in kolarji, posebno žavski, kot najpridniši izdelavci tako zvanih ;,parizarjevu in zlasti koles s širokimi šinami. Železnica je spodrila tudi njih rokodelstvo, vendar oni so si vedili kmalo pomoči. Izdelujejo sedaj z velikim vspehom dvokolesne gare (kolavte}, ktere delavci na železnicah za vožnjo persti in kamena rabijo, in jih pošiljajo daleč po svetu v Celovec, na Ptuj, v Kanižo itd. Kaj in koliko ti obertniki izgotovijo, priča dolga rajda ličnih vozičkov, kteri vsaki teden skoz celjsko mesto proti železnici derdrajo, in zdi se mi, da ne bo odveč, ako „Novice" tudi imena teh hvale vrednih in pridnih mož razglasijo; sta namreč med drugimi Jože Zohar iz Št. Lovrenca in Miha Žagar iz Dresi nje vasi, ktera se iz svoje lastne volje s tem delom pečata sebi in svojim rojakom na čast. Razun rudarstva in omenjenega rudarstva in omenjenega rokodelstva donašajo še velika pre-divnica v Št. Pavlu in obširna fabrika v Štora h, kakor tudi vožnja železnih šin iz Preval na železnico v Celje mnogo zaslužka. — Tako je dvanajstletna doba značaj naše doline celo spremenila. Nehalo je neusmiljeno terpinčenje uboge živali, utihnilo je gnjusno pokanje z bičem, omolknilo je grešno preklinjanje prevzetnih „stong-rajtarjev", vendar dolina stoji še lepše od nekdaj in vživa s hvaležnim sercom blagoslov Božji, kteri je posebno letos tako bogato čez njo razlit. Vse je veselo dobre letine, zerna je bilo veliko, zelenjava se je dobro obnesla, in tudi terta je rodila zopet žlahno kapljico, s ktero se krepčuje delatrudni in vpešani kmetic. Iz serca mu jo pri-vošimo in   z radostjo  terčimo ž njim   pri Kozarca,  kterega
*) Prosimo večkrat kaj!                                                 Vred.
-----   351    -----
za  toliko   dobroto   poserka   v čast  in  hvalo   —  Večnemu! Bog pomozi!
Iz Notranjskega 28. okt. — r. Kdaj so čez hribe to-minsko-loške tovorili vino, žito in blago, zdaj pa v tiste bregove tovorijo bolezni in beteže, in hočejo odnašati zdravje in polajšanje.   Tako se svet spreminja, si mislim, ko vidim na poti memo svojega stanovališča sem ter tje prenašati jerbase in korbe polne steklenic za čudovito zdravilno vodo. Kakošno vodo? Je li voda iz znane zdravilne Kopačnice, kamor so pred časi hodili iderski rudarji,  pomoči   iskat za svoje telesne slabosti?   So  li  znašli  kak  nov  vir   ogelno-kisle ali žveplene vode,  ki   bo našim krajem prinašala dobiček?   Naka,   ni voda,  kakoršno je  Bog stvaril samo na sebi,  in jo zemlja daje iz svojih odpertin;  temuč je voda, ki bi imela, če je prav, biti magnetizirana, ljudje pa, ki ne razumejo tacih reči, pravijo, da je žegnana. Razun vode pa večkrat ondi dobujejo tudi kruh po enakem magneti z iran ali že gnan, ki ima nekje tudi zdravilno moč. Jez v zdravilnih rečeh  nisem  toliko   premeden,   da bi to čudno ozdravljanje presodil in pretehtal po vsaki strani; le nekoliko  bi  si  upal  govoriti,   če  morebiti   ^Novice"   to reč po  tem   bolj   pojasnijo.    Toliko  sem  bral  iu slišal,   da magnetiziranje  ali ravnanje,   po  kterem  se   neka posebna moč v živem  telesu oživi  ali spodbudi,   večkrat pomaga v boleznih, kjer so udje oterpnjeni, ali čutnice napak zdražene. Toda to magnetiziranje se po navadi godi s tem, da  zdravnik  bolnika  pretegva  z roko,   ali  va-nj   diha  ali stermo gleda;  in zdravnik mora   o tem  moder  in previden biti, da s svojim ravnanjem ne bo le golih slepotij uganjal, ali pa bolniku še večjih težav napravljal. Za tegavoljo tudi cesarska  postava sploh bolj prepoveduje to ravnanje.    Tisti gospod, ki zdaj zdravi z vodo, je kdaj magnetiziral z roko in k njemu je vrelo ne le prosto ljudstvo, temuč tudi gospoda. Pa že takrat so možje, ki so nekaj hoteli razumeti o magne-tiziranji, djali, da on ne ve prav delati, da ne razloči raz-noličnega   ravnanja,   in  vse  bolnike   pretegva   po   enakem potu;   drugi so nasprot terdili,   da  je  vse   le   slepotija ali prazna besedarija.    Bodi si to,  bodi si uno;   slišal sem od žene, ki je bila slepa,  in ji je vse proti glavi vrelo;   šla je od tistega zdravnika  preč,  in še huje ji je bilo;   glavo ji je hotlo raznesti, in oči kakor sožgati. Zdaj pa ravna ta gospod  z vodo ali s kruhom;  je  to  li  boljše,   ali  bolj zanesljivo?  Kar se tiče vode, sem bral in tudi slišal, da nekteri zdravniki tudi vodo magnetizirajo in jo potem dajejo bolniku piti;  pa to se godi v pričo,   in voda se ne pošilja v daljave.   Kar se tiče kruha, še nisem poprej slišal, da bi  ga  magnetiziral  kak   zdravnik;   razun,   ko  bi  hotel to sem šteti, da tisti, ki hočejo kačji pik »zagovoriti", v kruh dihajo in govorijo;  pa to zagovarjanje je bolj slepotija kot resnica.    Bodi si  tedaj,   da  se voda  res   da magnetizirati, se vendar ne da lahko verjeti,   da bi taka voda svojo moč obderžala,  ko se daleč prenaša, pretakva,  pregreva,   pre-mrazuje.    Tudi  ravno   ena  in  tista  voda  ne  more biti   za vsako bolezen  pripravna,   razun  če  je  po  raznem  načinu magnetizirana;   sama   misel  ali  vera  o taki  reči  ne more biti zadosti. Pri zdravnikih se ne govori od vere, temuč le od zaupanja v zdravnika in njegove zdravila; beseda vera ima drugod svoje mesto, nar več v Božjih resnicah in postavah. Bodi si pa na tem ozdravljanji kolikor hoče, skušnja ga saj tukaj, kolikor sam vidim, ne poterduje. Nekaj ljudi iz moje domačije, kterim pa jez nisem bil dal sveta, je šlo k unemu gospodu zdravja iskat; ko so se vernili, so djali, da jim je pomagalo;   kmalo pa je bilo  slišati,  da jim je tako   kakor   poprej,   to je,   nič   bolje.    Celo  je   iz bližnjice neka ženska,  ki jo je metalo,   bi se bila pa rada možila,   šla   po   zdravja  v une  hribe;   verne   se tedaj,   in ravno hoče   iti   k duhovnemu   pastirju  s svojim  ženinom   k izpraševanju,   poprej   pa je   pri  sv. masi;   tukaj   pa jo je verglo,  da   še   nikoli   ne  tako,   in   da   se je   po vsi cerkvi razleglo.   Jez mislim,   da je to dosti spričevanja za
ljudi,   kteri  imajo   oči  in hočejo viditi,   in   imajo ušesa  in hočejo slišati!
Iz Kraj na 31. oktobra. © — Ker ^Novice" posebne slovesnosti naše domovine rade omenijo,   naj  povejo svojim bravcom tudi  to,   da  smo obhajali   ta   mesec   perve dni in zadnje dni dve slavnosti tako, kakor jih pomni  naše mesto še malo:   ena je  zadevala  odhod ljubljenega   našega dekana prečast. gosp. Antona Kos-a za stolnega prosta v Ljubljano,   —   druga   prihod   novega    našega   dekana, preč.   gosp.   Janeza Reš-a.    Ne   bom  Vam popisoval  na drobno obojnih  slovesnost,   tedaj   tudi   obširniše   ne   govoril od razsvhljenja, bakljade, petja, pokanja možnarjev in zvo-nenja (vse   to   si   že   vsak  sam   lahko misli),   ampak le to hočem povedati, da unanje te znamenja dveh   popolnoma si podobnih   svečanost so   enkrat   pomenile neskončno   hvaležnost  in iskreno ljubezen  bivšemu našemu dekanu,  sedanjemu  proštu   prečastitemu   Antonu   Kos-u,   kterih   ime bode  v zlatih bukvah   našega mesta vedno zapisano ostalo, — drugikrat pa  priserčno udanost in živo zaupanje novemu dekanu preč. go*p. J. Reš-u,   ktere kot naslednika proštovega je naše mesto z resničnim veseljem sprejelo.
Iz Ljubljane. Unidan smo naznanili mestno raj-tengo letošnjega leta; naj povemo danes, kako so stroški in dohodki za prihodnje leto prevdarjeni ali z drugimi besedami, kako je preliminar narejen za leto 1859. V vsem skupaj se pričakuje 76049 goldinarjev dohodkov; stroški pa so prerajtani na 75839 gold., — tedaj bi konec leta utegnilo v kaši še biti 210 gold. gotovine. Povejmo posamno zdaj večje dohodke: Konec mesca oktobra je bilo v mestni kaši 6000 gold. gotovine; ur barski dohodki bojo donesli 2153 gold., dohodki desetega d na rja (laudernij) 1537 gold., dohodki mestnih cegelnic 866 gold, ledenice 200 gold., teržnih stan tov 2772 gold., cestnine za mestni tlak (flašter) 4524 gold., sej ms ki h ut in štantov 1470 gold., namestek daca za jedila in pijače, ki pridejo v mesto, 50,400 gold., čin ž od mestnih hiš 563 gold., činž od mestnih seuožet, njiv in vertov 2060 gold., od letošnjega leta na 10% mestni dokladi ostali dolgovi 1000 gold., poplačila posojil 1489 gold. itd. — v vsem skupaj tedaj utegnejo dohodki znesti 76049 gold. Stroški pa so prerajtani tako-le: za zemlji sni, hišni in dohodki ni davek 820 gold., činž od kupšine kapiteljske graj-šine 400 gold., za Štifta ne maše in druge zadušbine 4174 gold., za plačilo učiteljev 983 gold., realni šoli 630 gold., za mestno šolo pri sv. Jakobu 1260 gold., farnim cerkvam in šolam 976 gld., za uboge 600 gold., za plačilo mestnih uradnikov in služ-benikov 21643 gold., za penzijone 4410 gold., za dnino pisavcov 670 gold., za remuneracije in izredne pripomočke 1380 gold., za kancelijske potrebe in derva 2000 gold., mestnim zdravnikom 1197 gold., za zdravila ubozih 1470 gold., za bolnišnico 4400 gold., za ogledovanje klavne živine 290 gld., za policaje 3000 gold., za živež in druge potrebšine arestantov 1600 gold., za gasilnice 525 gold., za pometauje mestnih ulic 840 gold., za kidanje in odpeljanje snega 1575 gold , za mestno svečavo (ker se bo prihodnje lelo že ga zna svečava začela) 6600 gold., za oskerbovanje sprehajališč in drevesnice in za bo ta niš ki ver t 2600 gold., za love nje psov 158 gold., za postavljanje in odpravo mestnih u|t 262 gold., za popravljanje mestnih hiš in šol 525 gld., za popravljanje mestnih cest, mostov in deržajev 3800 gold., za popravljanje in novo napravo mestnih kanalov 1800 gld., za vodnjake 800 gold., za oskerbovanje mestnih senožet 200 gold., za ceste in mostove na mahu 2600 gold., mestnemu tesarju in zidarju 655 gold., za nov tlak na starem tergu od hiše Nr. 79 do hiše Nr. 165 in za tamošnje kanale 5000
-----   352   -----
golil., za spominek maršala Radecki-ga 3000 gld., za prostor živinskega sejma 96 gold., za pobiranje štantnine 210 gold., za pota na mah 160 gold. itd. Vsi stroški prihodnjega leta so tedaj določeni na 75839 gold. Ta prevdark leži skozi 14 dni pri magistratu vsakemu mestnjanu na ogled in za pretres.