aadslj la iHMd Mr dajn and Holidajs. l EXO—YEAR XXIL iLim -olamm^vensk Mji M m i I 11 lil Jmmmt* M. It M, al 0» *■!—• •» Oi— »M W M»r«h I. liti. VETA narodne podporne jednote UradnHki to apravslftl proatorl: MIT Lawndsie Afi. Offtee ef Pabb^tkmi BMT South Lavndale Aia Tel.phone, Kockwel 410« Chicago, IUn sobota, 30. marca (March 30), 1929. »akeeriptioa M Yearly STEV.—NUMBER 76 Boj med delavci in nagnati zaradi delavnika Učenec nazarenskega teoareke ga delavca vodi opozicijo proti skrajšanju delavnika za delavke. ' Harrisburg, Pa. — Sile organiziranega delavstva in progre-aivnega elementa so udarile druga ob drugo z močnimi silami podjetnikov pri zaslišanju pred legislativnim odsekom glede predloge za uvedbo 44 ur tedenskega dela za delavke. Opozicijo vodi rev. James T. Brown, ki ni le učenec nazaren-skega tesarja, ampak je tudi predsednik Mount Penn Trust kompanije. Svaril je z milim in sladkim glasom, ala ženske ne bodo delale več v industriji, ako ae skrajša tedenski delavni čas na 44 ur. Točil je solze in zavijal oči proti nebu, češ, da delavke le takrat lahko uspašho konkurirajo z delavci, ako delajo po devet ali deset ur na dan. Gospodična Thereza Wolfson, ki je precej prebrana glede ženskih industrijalnih problemov, je naglasila, kako učinkuje utrujenost na mlade delavke. Sedanja jazna doba je poznavalka žene v industriji, je le revolta proti enoličnemu, telo in duh vbijajo-čemu strojnemu delu v tovarni. Rekla je, ako delavka dela v tovarni za izdelovanje tečajev, pobere z roko napol izdelan tečaj, ga porine v stroj in hitro umakne roko. Teh gibljejev izvrši petdeset v eni minuti ali 30,000 na dan. Koncem deset ali deveturnega dela je tako trudna, da zgubi vso svojo fizično moč, preden mine ted?n. Nato je Wolfsonova menila, ako telefoni*tka odgovarf sto ali tri sto klicev v uri, tkalka pazi na 16 ali 24 statev vsak dan, hodeč gorindol, vdeva-joč niti in opazujoč produktivno možnost svojih strojev, je koncem tedna telesno ubita in se nahaja v nevoroznem stanju. Ako delavka, ki izdefuje cigarette, izdela na dan petdeset tiaoč cigaret, dan za dnem dela vedno ene-inste gibljeje, opazujoč stroje in nevede vsesajoč vase ritem hre-Ačanja in brenčanja strojev okoli sebe v tovarni, da se izmuči popolnoma. VVolfsonova je nato razložila, kako utrujenost vpiiya na zdravje delavk in kako se tuberkuloza ftiri med tovarniškimi delavci. "Kakšno je življenje mlade delavke v Pennaylvaniji, je vprašala s povdarkom, ako je delavka izpostavljena takim boleznim? Delavka je priklenjena skosi deset ali devet ur ns dsn k stro-i« ni, ko ps pride domov, mors opravljati še hišno ali pa drugo delo, pomagati dokončati družinske dolžnosti. In če ima ksj prostega čaas, tedsj ni čudo. da gre v kino, aH pa na plesišče/' Končala je pa z besedami: "Združene države so najbogatejša dežela ns a vetu. V njih več producira in njih bogastvo je veliko večje, kot katere druge dežele. Vzpričo tega se prav lahko vprsšs. Ksj nsm !">maga nsrodno bogastvo in to ekonomsko procvitanje, ako ob čaau ustvarjajo razred delavcev, ki ao fizično In živčno razvaline, in če morajo delavke, matere bodočih Američanov, prinašati Uko velike irtve industriji?" V D« Poslovi tovarni , Jo lo nitja mezda V tej tovarni se producira okoli 12,000,000 funtov rajonskega prediva na leto. Nashville, Tenn__Delavci v tukajšnjih velikih DuPontovih rajonskih tovarnah zaalužjo povprečno na teden po deaet dolarjev na teden, a za to beraško mezdo morajo delati šestdeset ur v tednu. Ta mezda je se nižja kot se je plačevala v Glanzatof-fovi tovarni pred stavko v Eliza-bethtonu. DuPontove rajonske tovarne so zgrajene ob strani tovarne "Old Hickory" za1 izdelovanje razstreliva. Ta tovarna je dvanajst milj od Nashvilla. Tukaj se je tratil denar in materijal v vojnem času, da je bila groza. Od tega čaas je vlada skoraj darovala DuPontovim interesom preostanke tovarne za razstrelivo. Zapuščene hiše, ki so bile v letu 1927 skoraj podrte, se zopet rabijo. Kemikalije, ki so se rabile pri izdelovanju razstreliva, ao skoraj popolnoma uničile rastlinsko življenje. Te pokončane rastline, Črne, umazane in nepo-barvane bajte nudijo čleveškemu očesu sliko veliko bede in mi-zerije. Tovarna "Old Hickory" za izdelovanje streliva je bila ena izmed največjih vladnih tovaren te vrste v Ameriki. Stroji so stali milijone in milijone dolarjev, a tu so počasi zarjaveli in se pokončali, da niso vredni, da gredo mefl staro in obrabljeno fe podrtint .gpvore jasno eli dan. kako ss je zapravljal ljudaki denar. Končno bodo pa imeli dobiček od tega, le privatni interesi. Jigealavlja la Urška tla tt tdpnvtdali vtjnl _____ 4 Obvezni arbitražni pakt podpi- k Chieaga v St. I/>uta v 90 minutah. St. Ix>uls, Mo., 29. msres. — *>ank M. Hawk, ki ja napravil ukord v transkontinenUlnem F*»letu z aeroplanom. Je včeraj "»pravil nov letalni rekord med Hi agom in St. Louisom. Vo Je preletel daljavo 280 milj r eni "H in tridesetih minutah Štirje obtoženi pošt negi ( hicago. — Zvezna veleporota j« izročila obtožnico proti štirim <'"bam radi poštnega ropa v Aubura Parku, ki Ja bil izvršen !*rrd par tedni. Med obtoženimi »ta tudi dva bivša poiitaja. Mailing *t apecial rate of Vtika tftnziva btk- > je storilo^počusl, skoraj neopažno in končno je delavce tako priklenila k strojem, da so delali pri 72e/kcit ao povzročili agitaotjski st/oški sa organizacije ln podpora fctav-karjom v rasnih krsjih. Zadušil as s plinom. Chicago. — Wllllam K hode, star M let, Je bil v četrtek najden mrtev v svojem stanovanju. 7857 NI les Center rd. Zadušil ss je s plinom. Za vzrok samomora se navaja dolgotrajna bolesen. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE r rHOBTfT* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cmm oflssov po dogovora. Rokopisi oo m vračsjo. Naročnina: Zodlajono drU»o (tava© ChkagS) |8.00 na loto, sa Utai Chicago ia Cicoro |7.60 aa loto. 88.78 ta pol lota, la aa taooosa- | aa vso, kar faa otlfe a -PROSVETE 888748 So. Lsvašola A "THE ENLIGHTENMENT" Orfaa of tho Slovoao Ni OvaoS bf tho Slovaao Notioaal Etaoflt Sadotj. Sohaeriptioo: Ualtod Statoa (oaeopt Chicago) and Caaada S« 00 r; Chicago 87-88, and fordg« coontrloo pA0 por yaar. MEMBER OP THE PEDERATED PRESS 188 Datum v oklopojo a. pr. (Fob. 28-182») polog vašoga imena na naslovo poaMni. 4a va mjo o Um dnevom potekla naročnina. Ponovita jo prav ' ia oo vam ao uatavi liat. >M KONCEM TEDNA. Policijski komisar Grover Whalen v New Yorku je gojil želje, da policija dobi več avtoritete, da bo laglje nastopal proti stavkujočlm delavcem in brezposelnim. Te želje je pokrivala kape, da je treba policiji več avtoritete, da izžene zločince iz New Yorka. Ali besedilo te želje je bilo Uko prozorno, dasi je bilo sestavljeno previdno, da so lahko tudi taki, ki niso izredno brihtne glave, razumeli, kaj se skriva pod skrbno skrpucanim pokrivalom. Vae je šlo po sreči, dokler ni zakonska predloga prišla pred le-gislaturni odsek in so jo čitali tudi delavci. Proti predlogi je nastal splošen odpor, ki jo je postavil v pravo luč. Ko jo je obsvetila prava svetloba, je prišel glas iz legisfeture, da predloga ne bo predložena v sedanjem zasedanju, ker imajo zakonodaje! dela čez glavo. Naj bo stvar kakeršna že hoče. Večna čuječnr * delavcev proti reakcijonarnim zakonom se izplača. GLASOVI IZ NASELBIN Kako bi taka predloga, po kateri bi policijski komisar imel pravico pošiljati osebe, ki jih smatra za vagabonde, v prisilno delavnico, učinkovala ob času stavke, pokazuje stavka levičarjev v krojaški industriji za izdelovanje ženskih oblek. V teku štiri tedne trajajoče stavke levičarjev je policija aretirala 1,350 stavkarjev. Unija za ameriške civilne svobodščine izjavlja, da so se njeni opazovalci prepričali, da za aretacije, katerim so bili priča, ne najdejo druge razlage, kot to, da je bila kaprica policaja, ki je izvršil aretacijo. V očeh policije je pa vsak »tavkujoči delavec vaga-bond, ker ne dela in stavke in ker nima denarja za pre-hranitev sebe in svoje družine in je odvisen več&limanj od podpore svojih tovarišev delavcev. To nas uči, kako bi policija nastopala proti stavku-jočim delavcem, ako bi bila sprejeta predloga za podelitev več oblasti policiji, ki jo je podpiral newyorški policijski komisar Grover Whalen. 0 0 0 Nov paradiž za podjetnike se odpira v Teksasu. Trgovska zbornica v Houstonu vabi podjetnike v to mesto. Izdala je letak, v katerem pravi, da je to mesto idealno za tekstilne tovarnarje, kajti tekstilni delavci zaslužijo po $2.62 na dan pri deseturnem delu. Neorganizirani stavbin-Hki delavci pa po trideset centov na uro. Delavne moči je lahko dobiti v tem mestu, saj delavk je brez dela okoli sedem tisoč, ki bi bile vesele, da dobe delo v tekstilnih tovarnah. Taki oglasi dokazujejo jasno kot beli dap, koliko se je toliko opevana prosperiteta razlila prek delavcev, ako se dobe delavci, ki no veseli, če delajo za 26 do 30 centov na uro. • • o Ko je Calvin Coolidge odšel iz Bele hiše, ne da bi podpisal Dale-Lehlhachovo predlogo za povišanje penzije zveznih uslužbencev, je mogoče mislil, da je to zahtevo pokopal najmanj za eno desetletje. /motil se je, kajti Dale-Uhlbachova predloga bo izboljšana in predložena zopet novemu kongresu. V stari predlogi je bila določena starost tri in šestdeset let, ko lahko poštni delavec vživa pokojnino. Novn predloga bo pa določala, da je uslužbenec upravičen uo najvišje po zakonu določene penzije, ko dosluži trideset let. t, • Coolidgeva poteza proti zveznim uslužbencem je bila le udarec po vodi. o • O Trajna revščina usnjarskih delavcev v državi Maa-sachusetts se zrcali v njih tožbah. Izučenih in izurjenih usnjarskih delavcev vedno več hodi od tovarne do tovarne vpraševat za delo, tovarne pa najemajo delavke. To se ne godi zaradi tega, ker se morala in etika vedno bolj dvigata na vedno višjo stopnico med usnjarskimi tovarnarji v sedanjem gospodarskem sistemu, ampak zato, ker se med njimi vedno bolj širita lakomnost in poželjlvost — cvetki kapitalističnega gospodarskega sistema—po večjih in mastnejših dobičkih. Dopis iz Peane. HenaMe, Pa^-(Subljev koncert v Claridgu dne 24. marca in moji spomini iz leta 1907 sa časa izredne konvencije SNPJ v Chlcagu, III.) Bilo je nekega jutra med konvencijo pri nekem bratu, kjer sem bil na stanovanju. Diskuzija je bila, da kdo je največ zakrivil, da se je morala vršiti izredna konvencija. Nekateri delegati iz Pfcnne smo pač želeli slišati oba zvonova in smo seveda zagovorjall nekoliko Kondovo stranko zato, ker smo ga skozi njegov Ust "G. S." najprvega spoznali kot liberalnega in za delavsko stvar poteguj očega moža. Med tem prerekanjem se je lzfcazil neki čikaški fant, "Kako morate od kolmajnarjev pričakovati, sploh iz tiste Penn-sylvanije, kakšne razsodnosti? Kakšno kulturo oni poznajo? Kaj oni vedo kaj je organizacija? Ker sem bil še mlad fant, se nisem hotel vmešavati veliko, ampak bolelo me je, ker sem že takrat poznal precej rojakov v Penni in aem vedel, da jih je bilo preecj med nami, Iti so poznali boj med delom in kapitalom. — LeU 1910 je izbruhnila stavka premogsrjev, in Slovani so pokazali, da se razumejo bojevati z njihovimi izkoriščevalci. Ako bi bili vsi narodi Uko trdni kot je naš in bi bili voditelji pravični in odkritosrčni, bi imeli danes 100% premoga rsko unijo in plače premo-garjev tU bile tudi lahko iste kot jih imajo naši uslužbenci pri SNPJ, ali pri drugih različnih strokah. Potem bi prav gotovo ne bilo "čenč" v Prosveti, kot Jih imenuje br. Berger iz Chleaga. Rsvno Penns ims danes največ boriteljev in članov pri organizaciji SNPJ. 2e v letu 1910 smo pričeli organizirati ne le podporna društva, ampak tudi kulturna, pevska društva, prirejali smo sestanke enega za drugim v korist razširjenja SNPJ, kot tudi JSZ. Vkljub vsem priganjanjam od strani razdiračev, ki ao se hoteli prikupiti družbam, stojimo Slovenci še danes složni za vsako kulturno delo, ako tudi je to zelo težko, radi slabih zvez, ker so naaelbine raztresene od 10 do 16 milj, kar povzroča precejšnje stroške. V mestu greš na karo za 10 centov z enega konca do drugega, tukaj v premogarskih naselbinah se pa ne moreš podati nikamor izpod $1, Poleg tega ao mizeme plače, ki jih se. .daj prejemajo premogarjl. Kam naj gospodinja da tistih $30, ki jih mo*. prinese kot 2 tedensko plačo? Razmere ao mi dobro snane. • Opazoval sem na Subljevem koncertu natlačeno dvorano našega naroda iz okroftja 80 milj (stlačeni v dvorani kot sardine v taki vročini In okrog 200 je moralo sUtl skoz ves program). Vsi smo z zanimanjem zasledovali ljubeznjivega slovenskega pevca. To je torej dokaz, da se Slovenci še zmerom ljubimo med seboj, da spoštujemo umetnost. Naša mila rodna zemlja nam ni mogla dati več izobrazbe, in kar jo imamo, smo jo morali pridobiti v tuji deželi s skromnimi prihranki, ki smo jih investirali pri naših sloven-skih organizacijah in liatih, ki naa navdušujejo sa kulturo, ki nam kaftejo luč, ki naa vodi iz močvirja na svetlo nas In naše otroke, proč od "škripanja zobmi", k bratstvu in slogi. To je naš ellj. Čim bolj ae poiurl-mo, tem prej bodo padlle verige aušnoati. Pred letom sem poslušal na radio program, ki ga je proiz vajalo trltiaoč študentov v Ne* Yorku, iz rssllčnlh univerz Združenih držav. Profesor jih je nagovoril: "VI ste poklicani bodočo generacijo izobraževati In zabavati a pasmami ljubezni, katere ravno v tej deželi največ potrebujemo Dežela se doaedaj ni dosti zanimala za povsdigo umetnosti in razširjanja kulture. čas je padaj doeorel, narod te velike deAele vaa potrebuje, skladatelti peami. izrazite v vaših delih ljuba v. Mi potrebujemo več prijateljstva." Ko «*m opazoval našega rojaka Suhlja. mi Je prišel govor tega profesorja zopet na misel. Pes- bi je hitro minil kot bi ga bil ve- |i*aa ter odnesel. Imeli smo prijetne večere z nJim. Ura je minevala za uro in tako smo bUi sku- OPAZOVANJA mi iz ust ftvblja so polne ljubavl. L^j Vsak večer do dveh v jutro Precej v začetku nastopa v pes-1 fle «mem pozabiti našega ro- mi "Mili dom" šem videl precej solznih oči in tudi sam nisem izostal, ker mi je Uko dobra mamica preminula, ne da bi jo po 20 letih še enkrat videl. Kdor jo ima še živo in je v tej deželi, naj se jo spominja s kakšnim dolarčkom in s par ljubeznivimi vrsticami. Ako je pesem tuž-na, te napravi, da ti pridejo solze v oči; ako poje veselo pesem, te hipnotizira, ds bi za vriskal. Neki rojak ml je rekel: "Veš, Tone, nocoj prav gotovo bom posUl dober prijatelj in poln ljubezni napram moji ženi." fo je torej dokaz, da njegovi nastopi niso zastonj, njegov trud ni zastonj. Seveda se dobe rojaki med nami, ki so radi slabega znanja napačno razumejo ?n mislijo, da gre umetnikom samo za denar in ne za korist naroda. Taki ljudje bolj ljubijo izkoriščevalce in polju-bujejo palico, katera jih tepe. Tisti pa, ki razumemo, da so umetniki in različni intelektualci tiati; ki naa vodijo iz sužnosti, mislimo drugače. *iznala umetnoat, ljuba v in kulturo. Vse to mora mo pridobiti, le če dosti čiUmo in obiskujemo različne prireditve, kjer se lahko akupno zabavamo, spoznavamo in eden drugemu pomag^no Človeško življenje je kratko, torej zakaj bi ga delali grenkega eden drugemu? Vsi izgovori, da nič ne pomaga širiti civilizacijo, naj nam gredo iz naših misli. Bodimo pogumni, ne sedimo kakor kaka mila Jera kotih. Kažšmo pogum eden drugemu in v naših dsuftinah. U-čimo poguma in navdušujmo naše ! otroke/ za znanje in u-metnoetLi Te so peta« po katerih ae pride do blagosUnja za vse narode sveU. Vsa čast rojakom ir ttkridgu, kcfr ko se za vzeli povabiti Sublja v njih naselbino. Skoda, da ni bila večja dvorana, in Čudavredno za pevca, da je mogel Izvesti svoj program v tako natlačeni dvorani in vročini; se pozna, da je ain slovenske matere. Ako opa-zujemo ameriške pevce, ki za-poj o komaj dve do tri pesmi operah, kjer je sraka doati in prava temperatura, je torej nekaj izrednega sa našega pevca v takem zoduhlem prostoru. Pe je 14 pesmi, ki ao bile na programu, in še 4—6 za nameček. Videl je, da je narod zadovoljen In veeel, radi tega ae je žrtvoval In tvegal svoj glas v naše zadovoljstvo. Radi tega mu želim obilo uspeha v bodočnosti. Nadaljuje naj svoj poael doklej more obvarovati avoj glaa. Tone Zamik. Oder posUvljsjo za novo farso, cene? Zakaj jih je preveč? Za- I V Washingtonu posUvljajo kaj je nadprodukcija na smeri- h . . i j. i_11__»Lih farmah'' t a koncertov. Gtrard, Ofcio. — Sporočam vo-eelo novico. Povabili smo našega SuNJa na kratek oddih v našo naselbino in nam je obljubil, da se ia ChkaftB -potoma ustsvi v Girkedu. Tako je todi storil. Bil je goet naše hiše skosi ves teden. Naš pevec se je nam teko priljubil, da ga ne moremo poeabltl. Teden v njegovi druž- jaka Prevca, ki nas je popeljal na farmo v Salem, O., kajti Um živi bližna Subljeva rojakinja. Imeli smo jako krasno vožnjo in obilo zabave in dobro postrežbo. Hvala vam vsem! Nazaj grede smo se usUvili v naši bližnji naselbini Warren, O., in smo poseti-li gostoljubnega rojaka Frank Modica; imeli smo prijetno zabavo. Stopili smo za par minut tudi v hišo Petriča. Obiskali bi bili tudi ostale rojake, a ni bilo časa; ne zamerite. Prišla je sobota in treba se je bilo pripraviti na pot v Claridge, Pa., kjer je drugi dan imel Subelj koncert. Vožnja je bila prijetna. ' Prispeli smo v Claridge ob sedmih zvečer, kjer nas je čakal rojak John Jesenko, ki se je odpeljal z vlakom. Ko so zagledali naš avto iz Ohija, so nas fantje usUvili in vprašali po Sublju. "Tukaj sem,'" je dejal. Pričakovali so ga ves dan. Takoj se je raznesla po celi naselbini novica, da "Subelj je že tukaj". Odpeljali smo se na dom Antona Kosoglova; bili smo prijazno sprejeti; obilo zabave in dobra postrežba. Drugi dan zjutraj pogledam z grička po naselbini in vidim kako je že vse živahno po cesti, kajti vse je komaj pričakovalo ure ko nastopi naš pevec. Za stava je vihrala s Slovenskega doma in je oznanjevaia praznik naše slovenske narodne pesmi. Vsa hvala rojakom v Claridgu, ki so povsbili Subljs in tako pokazali tujcem v Claridgu kaj premore naš mali narod. Koncert je bil napovedan ob 3. uri popoldne. Občinstvo je bilo točno, dvorana je bila Uko nabito polna, da je moralo veliko občinstva osUti zunaj dvorane. Avtomobilov je bilo na cesti kot bi pričakovali prezidente. Godba je pozdravila našega pevca. Subelj je pel navdušeno, iz srca; občinstvo se je divilo lepoti naše pesmi. Marsikateremu je prišla solza v oči, ko je pel "Kje je moj mili dom", kajti poset-niki so čutili v tej pesmi kako smo zapustili naš mili dom, naše brate, aestre in vse, kdr "je bilo našega, in se podali v tujino. Občinstvo je z burnim aplavzom pozdravilo našega pevca. Se veliko bi napisal o tem, pa vem, da vsak, ki je bil navzoč, se čuti zadovoljnega ob melodiji divne slovenske pesmi. Kar/se tiče naselbine, moram omeniti to, da se je precej pre-drugačlla, kot je bila pred sedmimi leti, ko sem se nahajal Um. Sedaj pelje lepa tlakovana cesU skozi naselbino, ki ima dobro zvezo z drugimi mesti. Busi vozijo na vse kraje v okolici. Obiskal sem družino Joe Hrenčka, kjer smo se zadovoljno sesUH. Težko je bilo slovo od prijszne družine Kosoglovove, in od Subljs, v upanju, da se zopet kmalu vidimo. Pozdrav vsemi John Dolčit. Subljev koncert. Canonabnrg, Pa. — Drugi Sub-Ijev koncert v Canonsburgu bo v nedeljo 7> aprila. Vsi, kar nam jih je podarila lepa Gorenjska znamenitih pisateljev ln pesnikov, vsi razodevajo v svojih delih iskreno ljubezen in ne kako otroško vdanost do svojega rojstnega kraja. Naš veseli Valentin Vodnik navdušeno poje, da ga je rodila Sava in ljubljansko polje, na« nadarjeni doktor Ivan Tavčar s posebnim veseljem bplsuje sosede in znance iz priljubljenega mu Loškega pogorja. Naš gfobokočutni Simon Jenko ne more poiablti Sorškega polja, na katerem se je rodil in ae ga vedno s hrepe-njem spominja. Anton Subelj le popeva naše narodi* popevke — "Zngor ske zvonove", "Mornarja", "Kje je moj mlH dom*' in še veliko drugih. Njegov tfas naa popelje v domačo vaa, v prijszne vinske gorice — kako hrepeneče poromajo naie misli ob taki melodiji v naša brezskrbna lete. IVI tem se spomnimo na nafte gore in planine, na prostrane travnike in livade in naše dobre mamice. Koncert se vrti v nedeljo 7. aprila, pričetek ob S. popoldne, v dvorani društva "Postojnska jama" št IM 8NPJ. Rojaki in rojakinje po zapadni Penni, ne tam udi te tega koncerta. John KefcHefc. oder, na katerem bodo igrali no- *kih ^"nah? vo grandiozno farso. Farsa, ka- Zato, ker rfo že rtekaj let na de^ tero zdaj pišejo, bo imela naslov velike farmske korporacije s sto. "Farmska od pomoč. Stvar izvira iz iste sUre komedije, ki se odigrava v neštetih krajih sveta in pod neštetimi pretvezami vsak dan v letu z istim rezultatom: Volk sit in koza tisoči akrov zemlje, ki so aplicirale princip strojne produkcije tudi na farmo in ki na strokovni način in z manjšimi stroški pro-ducirajo veliko več kot more ka-teri posamezni farmar propor- cela. Nemogoče je, da bi bil volk *no. Te korporacije osvajaj., t sit in koza cela in živa ; mogoče in njihova konkurenca ubija farje samo eno, in to se dnevno do- mar ja. Bistvo krize je torej Um, gaja v vseh neštetih krajih: volk kjer je povsod v sedanji dobi je sit, koza pa ni cela, ker je v industrijske revolucije: v indu-volčjem želodcu. strialisaciji. Hoover je sklical kongres k iz- Zanimiva so razna "mazila," rednemu zasedanju, da reši ki jih politični demagogi ponuja-farmski problem. Vprašanje je, jo za rešitev farmske krize. Vla. kako rešiti U problem, Uko da -ograjčanke, katerih neka-so za civilni, katerih za ni in cerkveni, nekatere za ,o cerkveni zakon, ekako zmedeno izjavo je da-edsednica Ženskega Saveza, šteje okoli 280 društev po državi, ga. Lepoeava Petko-Izgovarja se in ne pove ni-neodločnega. Ne izjavi se za ta niti za oni zakon. Go-je, da je vprašanje zakona ,h, bodisi cerkvenega alirci-ga, silno delikatno vpraŠa-Kot oseba lahko reče, da je polno zaščito ženske. Topo-— tako govori sama — da civilni zakon lahko mudi lno zaščito žene, a smatra, e verski značaj našega za-tako prešel v tradicijo, da ilo zelo nepriporočljivo, raz-i ga. Na vprašanje, od kod Ija kriza zakona, je ta viso-ama odgovorila: Od krize le, povojne morale.... VeČ povedati ta voditeljica Zve- 0 ženskih društev, nogo bolje je govorila ga. ida Prodanovič, podpredeed-Kola srbskih sester. Ona 5: "Cerkveni zakon je bil e važnosti v dobi, ko je tonska pokorna možu, ko mu ila podložnica, zakaj cer-nalaga možu, ščititi ženo, a nalaga, da se pokori molu. nes mora biti zakon svobod-enakopravftk žma dVeh o-kjer ne more biti tfovora o u in strahovanju. Razen izreka cerkev načelo: vse e zvezano sporoko na svetu, ezano tudi v nebesih. Cas prinesel, da se zakoni raz-ajo celo tu na zemlji, ter talo cerkveno načelo V ve-Cerkveni zakon ni pre- 1 nezvestobo in slabo živ-e zakoncev, pač pa ovira in prepoveduje razporoke. Ra-ga postane v takih slučajih n naravnost ječa, kjer trpijo ci in delajo—naravno— [dale. Nazadnje cerkveni za-ne rešuje enega glavnih ■nj: materijalni odnošaji zakonci, dočim civilni zakon »rašanje pravilnp regulira. oHt lažje ločitve v civilnem |nu tudi pospešuje zvestobo trjuje zkaon. Zakaj: Ni luženjstva v zakonu 1 — je " i> vdarila ga. Prodanovi-| To izgleda paradoksalno, mnično, kakor je tudi resda svobodni delavec mno-Mje dela kot pa suženj aH lini delavec, dasi je tudi to alo nekaterim ljudem para-!'"> v starih časih. Po moje treba cerkev ločiti od ce-nij in naj se ne vmešava v kove zadeve. uge vprašaje Beograjčan I povečini govorile mevtasto, ta ne za oni zakon. 'Ta js i »a tudi oni ni napačen," Jaz nem za cerkveni zakon, ne dvomim, da je tudi ci-zakon mogoč'", — Uko pri-" bi lahko skrčili vae te iz-I VpraAane so bile same feljice" raznih ženskih dru t"r«.j voditeljice ftenakega i »a je kar žalostno, če »'»mo. kako plehke so v miš-' " tako važno vprašanje, P*«1 njih najbolj. ialiHtka Milica ^»govorila odločno In z ve-raziimcvanjem. Bila je do kratkim voditeljica aocia-neifa ženstva v državi in je *ivka Topaloviča. gaAe-^inika Delavakih H- -državi. Ona Je iz- | 'tojimo na stališču, da je ^ zakon zastarala in pre-u-tanova in da je življenje ' r'lo korak naprej. To M*Jatve, da j« veliko števi-f, • 7l*atl delavcev, nitjih u- Wj\ vasi, ki živijo izven zakona, ker ne morejo dobiti razporoke s strsni cerkve, kar je zvezano z velikimi težkočami. Na vasi se naprimer radi tega, ker se žena ne more razporočiti od svojega moža, veča kriminalitet. Smatramo, da je zakon popolnoma privatna zadeva, ki zavisi samo od osebnega pristanka in smatramo, da je aakon gospodarska ustanova. To je zveza ljudi, ki si pomagajo v medsebojnem življenju^ Vsaj pri delavcih in nižjih stanovih je tako. Tu sploh prav za prav nima k*kč velike ljubezni niti kake tajnosti zakra-r menta. Poročijo se zategadelj, da se čim lažje preživljajo. Za nas je tudi prejšnji zakon v predzgodovinski dobi in družina ustanova, ki je nastala iz gospodarskih razlogov. Poleg tega prihaja v ozir nagon, oplojevati in nadaljevati rod. Vsak mož in vsaka žena gledata, da dobita rod, a zarod se mora vzdrževati samo v rtkupni zvezi, v družini, ki mora sloneti na zakonu. Brez zakona ni družine. Stoječe na takem stališču, se za nas vprašanje cerkvenega zakona samo rešuje. Govorijo o svetosti zakona, a tu ni nikake svetosti, marveč navadna realistična podlaga, ki je naravna in tudi razumljiva, Če jo gledaš v luči civilnega zakona, in postane popolnoma komična, če s# hoče dati temu zakonu neka svetost in božanski značaj. Poleg toga obstoja v naši državi razlog, ki ne obstoja v drugih državah, da se uvede civHni zakon. Država, ki želi storiti iz treh narodov en narod, bi morala črtati vse, kar naj bi delilo te narode. Radi tega nismo me samo za civilni zakon, marveč tudi za posvetno šolo, ker smo mnenja, da vse ovira enotnost, ovira tudi napredek. • Z ozirom na gospodarske či-njenioe, na sociklne in kulturne, je zakon dandanes ustanova, ki je mnogo manj stabilna, kot je bilo to preje. Žena je dandanes mnogo manj odvisna od moža kot svoje čase, pa Jt ni treba več da tako trpi kdtf svoje čaee. Z UVfedenjem čivilnega zakona bodo izostale tragedije zakonov, kakor jih je bHo doslej polno. V civilnem zakonu se bo razvilo mnogo več osebnešfi poštenja, mnogo več družinskega in družabnega poštenja. Tako je izjavila sodruŽica To-palovičeva. lojena izjava je vsekakor najjasnješa izmed vseh v tej anketi. Novice iz Beograda. O dr. Korošcu se prav nič ne sliši, zvedeli smo pred dvema mesecema, da je postal minister zs železnice. Od takrat pa do danes nismo nič slišali o njem. Danes pa čitamo samo to, da je bil včeraj v avdijenci pri kralju. To je prvi znak, da Korošec še živi v Beogradu. ... Vrhovni zakonodajni svet pripravlja več zakonskih načrtov. To delo vrši tajnik sveta. Ko se bo sestal zakonodajni svet, bo pregledal načrte, lažja bo debata in hitreje bodo potrebni zakoni sprejeti. Več zakonskih predlogov je že sprejeto, zakon o vrhovni centralni upravi pa za sedaj še ne bo predložen zakonodajnemu svetu v sprejetje. Uredbe e podpiranju ia upira-nju trgovin, radi katere se js vršila začetkom tega meseca anketa v Zagrebu, izdeluje sedaj istočasno trgovinsko In aoclalnopo-lltlčno ministrstvo. Iz avtentič nih virov se doznava, da se bo načelno izvedel deeeturni deUv nik za trgovinske la obrtne o-brate. Za težke obrate pa se bo določil izjemni čas. Kako se bo ta razlika uporabljala, bodo določali veliki župani. — Anketa, ki se je po vseh zastopnikih delojemalcev isrekls za osemuml delavnik ln proti podaljšanju delavnega Čass, je blis torej brez uspeha. Zdaj leta 1989. bomo torej dobili desetumi delsvnik prepovedani časopisi. Notra nje ministrstvo dan za dnem prepoveduje uvažanje teh ali onih časopisov: Vzrok: "Ker pišejo l>rati Interesom naše države ali kraljevskega doma. Nekatere potem spet dovdijo. nekaterapd ae dovolijo več. Usmla prepovedi uvažanja je zadela predvsem dunajsko "Arbeiter Zeitung", glasilo avstrijske socialne demokracije, katero je vlada kmalu po proglasitvi novega ra-žima p| sporeda la uvažati in je dojitj nfrlovoHla. Bržkone je in obrtnikov, četo na M bo dovolila kmalu, zakaj "Arbeiter Zeitung" je pač deiav-aki, socialistični list Drugim meščanskim časopisom p& se godi drugače. N. pr. takoj po proglasitvi novega rešima je vlada prepovedala uvažanje berlinskih časopisov "Berliner Tageblatt" in "Vossische Zeitung". To menda samo radi brzojavke, ki jo je "Berliner Tageblatt" prejel od svojega dopisnika iz Beograda: "Udeležil sem se dvornega plesa, kjer mi je bilo mogoče zvedeti od nekaterih politikov, da je ta režim zamišljen za dolgo časa." — Radi tega menda je bil list prepovedan v naši državi. Cez par dni Je bil spet dovoljen. Dne 6. tega meseca je bil spet prepovedan, dne 7. t. m. pa je bil spet dovoljen. Poneverbe v beograjski občinski upravi. Beograjska policija je v Beogradu 4. marca aretirala blagajnika beograjske občine Arseno-viča, ki je fingiral roparski napad, s katerim je hotel dokazati, da so mu neznsni roparji u-kradii iz njegove blagajne 50.000 dinarjev, ki jih je poneveril. O-benem ž njim je bil aretiran tudi občinski eksekutor Pantič, o katerem se je mislilo, da je skupno z Arsenovičem uprizoril ta napad. V preiskavi pa so dognali, da Pantič ni zapleten v to afero, pač pa da je sam poneveril okoli 40.000 dinarjev občinskega denarja. Spričo teh odkritij je občinska uprava uvedla energično preiskavo proti nekaterim občinskim službencera ter odre<|fla pregled vseh njihovih računov. /Pri tem so prišli do nepričakovanih ugotovitev, da sta poneverila občinski denar tudi Aleksander Petrovič in Niko-la Pavlovič, oba eksekutorja takšnega oddelka beograjske občinske ugrave. Odredili so takoj njuno aretacijo. Petroviča su takoj našli in aretirali, dočim so morali Pavlo-viča iskati po vsem mestu in so končno našli v neki gostilni ob Savi. Ko je policijski agent napovedal Pavloviču aretacijo, je začel ta ogorčeno protestirati. Celo dejansko se jb lotil detektiva, ga psoval, češ, kako si upa aretirati človeka, ki že toliko let častno in pošteno vrši svojo službo. Poklicati so morali orožnika, ki je nato od vedel Pavlovičaj zapor. Pri zaslišanju sta oba priznala, da sta poneverila večje sume iz občinske blgaajne, da pa ta vsota ne presega vsote 60.000 Pin. Domnevajo, da sta pone-verHa nad 200.000 Din. Bila sta ponovno zaslišana tem potem izročena sodišču, ki vodi nadaljnjo preiskavo proti njima. Vzrok: pertizanstvo, ki je bilo ujetnik volilcev. PETDESETLETNICA ALBERTA EINSTEINA. (Nadaljevanj« s 2. strast.) šal biti vselej pošten. Eden izmed prisotnih Rusov, ki je Lje-nina osebno poznal, je ugovarjal da je na lastna ušesa slišal Lje* nlns trditi, da v politiki ne gre brez laži in goljufije." "Glejte," je vzliknil Einstein, "saj sem vam dejal, da je Ljenin vselej govoril resnico." In je prasnil v svoj jasni, mladostni imeh. Od pesnikov In pissteljev Einstein najvišje ceni Tolstegs. Se pred neksj tedni sem ga opazoval, kako je govoril ves pod vtisom Tolstega novele "Smrt Ivana Iljiča," ki jo je pravkar pre-čital. "Na svetu je toliko tajin-stvenega," se Je neksj krat prekinil med pogovorom.^ Prav tako preprosto kakor njegova osebnost je njegovs življenje. Po opravkih se najrajši vozi v Četrtem razredu, As ne gre baS kot povabljenec v poset«. Oblečen je kakor boljši delsvec sli nižji uradnik in tudi počuti se najboljs med malimi ljudmi. Veslsnje mu je nsjlubši šport in življenje na vodi ljubi nad vse. To mu je zadnjič tudi nakopalo težko bolezen, med katero pe je vseeno neumorno delal ns svoji ns j novejši teoriji. Ko ps gs vprašali, ksko mu je, Je ves bo-len in trpeč, s z zadovoljnim nasmeškom ns obrazu odgovoril: "ftMeeen ima nekaj dobrega, človek se nsuči misliti; šele sedaj sem začel točno misliti." Baš U dan je dokončal svoje naj no-veiše delo io gs poslal svojim asistentom na ogled. Poepremno nismo, ki ga je priložil, se zače-Sjg z besedo -AMUja." Morda je priroda. da odkriva svoje tajne morda ljudem Ein-stsrinovega kova, ki v svoji pre- ANACON1U OOPPER KOM PANUA iflU P08LU21UE STARE ZVIJAČE. Organisirano delavstvo jo je posvarilo. — To je pomagalo. Butte, Mont. — Anaconda Copper kompanija je z ljubosumnimi očmi opazovala, da moč organiziranega delavstva v tem' mestu zopet narašča. In tako se je poslužila zopet počepi j evanja. da razbije enotnost delavakegs gibanja. Majhna skupina strojnikov lokalne organizacije štev. 83 organizacije Mili, Mine and Smeltermen's Union, ae je odcepila in ustanovila svojo organizacijo. % Centralna delavska organizacija v Buttu je pa odposlala k Anaconda Copper Mining kom-paniji, pri kateri so ti pocepje-valci saposljeni, veliko deputaci-jo, ki je kompaniji razložila, da bo organizirano delavstvo dalo primeren odgovor na to pocep-ljevalno delo. To je pomagalo. Počepi je valci so se zopet vrnili k pravi unijK_ ŽELEZNICA POV0ALA MEZDO SVOJIM USLUŽBENCEM. To mezdno povišanje Je selo mr-šavo In plftkavo. « > i IMilladcfphia, Pa. - IVnn«yl-vania * Readfng ^ejeznišk* družba ima svojo kpmpanljsko, unijo. Ta kompanijaks unija je ^ Željo od zgoraj, Izročila vodstvu železnice zahtevo za povišanje mezde od enega do štirih centov na uro za dvanajst sto brzojsv-nih in trinajst sto postajnih uslužbencev. Gospodar j i so seveda prošnjo svojih uslužbencev uslišali. Kompanljska unija se zdaj baha, kaj je vse stori Is zs svoje člane in mirnim potom. Ampak neprljfetno je, da se je poksaala smola takoj, ko js bila isgovorjtna. Glavni odbor Bratovščlhe železniških pisarjev in skladiščnih delavcev izjavlja, da Je mezda vzlic povišanju še nižja; kot organiziranih delavcev na želesnleahi in da se čez urno delo poetajfilm dslsvcem plačuje z navadnim Časom, medtem ko organizirani postajni že-leznižki delavci prejemsjo zs čezurno delo'Čas ln pol. Preveč Je bilo vere v hiši — |n deček Je zbežal. Council Bluffs, Iowa. — Štirinajstletni dedek Merwin Goodman, sirota bres staršev, je te dni pobegnil od starega očets in stare matere, pri katerima Je živel. Nastanil se Je pri teti. Stara dva sta ga dala aretirati in ko je bil pripeljan pred mladinsko sodišče, je deček dejal: "Doma je bilo toliko vere ln batin, da nisem mogel več prenašati. Drnžlaaka tragedija. Mount Angel, Ore., 29. marca. — Charles Stetter, 88 let star farmar, je včeraj ubil svoje dve mladi hčerki in sebe z dinamitom. Stetter je podtaknil več kosov dinsmita pod stol, se vsedel nanj, posadil deklici na kolena ter prižgal vžigalno nit ter čakal konca. — Stetter je bil zadokken in ni mogaš sm govati težksga brsmena, kar Je bil glavni vzrok aa obupno dejanje. ■ i ni t 4* bil' flkaškl jetnlkljpraaeljenl v novo Chicago. — Včeraj, na veliki petek. Je bila /plitev jetnikov Iz stara okrajne Ječe v novo. Jetnike so prevažali v desetih avtobusih In v spremstvu močne policijske straže otfž petih zjutraj do večera, prodno so preselili vseh 1800 jetnikov v nove proatorcnis 26. cesti in Sj(* Californla ave. Staro ječo bodo podrli, ker nI za nobeno drugo rabo. Zvetnl Industrijski svet predle- Razprave o pravilih S. N. P. J. Sew Vork C!ty. — Ameriška odvetniška zbornica iniciatira v kongresu ob prihodnjem rednem zasedanju v d«tc<*ml>ru načrt aa ustanovitev federalnega indu-atrijskega sveta, ki bo imel oblast legalizirati prostovoljne arbitražne pogodbe med delavskimi unijami in delodajalci. Chicago. — V Jesi, ker js njen soprog prišel prepozno k večerji, ae Je v četrtek Dorothy Morriaon. stara t* let in mati dveh otrok, ustrelita v svojem stanovanju, mm WIKon ave. Soprog J) Je *ušel odvzeti ra-volver. da prepreči dejanje, to- nroetoet T ne žali jo njene inrni- ">*fov trod Je bil ki »•> . Bellaire. Ohio. — kekova bi re-»ae n ladja na konvanciji uuala biti, t. j., da se delegacija smanji «Mm ja vite mofude, poito konvencije puno sta naju, taku as neko j i ntlAljenjs. A usprhos, ito konvencijo puno koAtaju, nakim dojducim glavnini odbornicl-ma s« pleva poviAavf. Dekla, mnenj iti delegacij u sa konvencij u i anta-njiti potrolak konvencije, ali satn povllltl plače natim dojdutlm gl. odboru. Jedni su mtiljsnje, da nam nije potrebno Sa dojde na konvenrl-ju 800 deleeata i vita, jer de konvencije kotla ju po $60,000.— salto ae nebi moglo sa pojpvicom od toga broja delegata I polovlcom troftkova, taki si neko j i semiftlju. ftto mislite daiuu, kade bi ramo delegata na svakih 100 članova, t. J. druitva koja broje 100 članova, mo-ie dh birs samo svoga delegata, a druitva lspod 100 moriju dase ujedk njuju, koliko je potetkočke, koliko je drulteve koja neče biti representl-rana na dojdučoj konvenciji, a blii^e ih i tekov i h koja nefe imati prilik« da čuvaju izvj«lč« d«l«gata sa koa-vencije, a mol« ae kaseti da če biti drultava, kola niti neče znati, da se, konvencija cbdriava, oslm Ito Člta]u u Prosveti, s raslogf, Ito su malena druitva. Sva sila ima drultava iapod 100 članov, koja moraju, da s« uje-dlnjlju, a ima jih na d«setke, koja. su ismedjv 15 111 50 članova, dako da ne d%natnjl način bi ran J a delegata potrebno ja 5—6 drultava, da se uje-din« sa Jednog delegata, a to je sva-kaKp nemofuče. Biti če na hiljade članova, koli ne 6e biti sastupana na konvenciji, aH Ipak more J y da u-plačuju po 8c mjesečno u konvon-clnski fond, kao i oni kojl če imeti po 2 delegata Iv jednog druitva, ali sa nekoje je i dpnalnjl način hiranja delegata preobilen, jer su mllljenja, da f* uapoatavl okrutja, 1 u svakom okrugu mora biti naj man je H00 čla-novaj a ne vile od SUH). Sada, kako je gore napomenuto ova msls druitva, a takovih Ima ava sila po majnsrskim kempama, koliko drultava trvba 1 raamaka daljin«, dok bi se napravlo jedan okrug od HOO članova, lako je okrug uspoata-viti ne samo Jednoga nego i vile, u Clevelandu, Chicago, itd. i onda kade bi ae napravlo Jedan okrug od :I00 članova, taj okrug hI imao pravo, da Isabere Jednog delageta, 1 kada bi se to dogodilo, daje laabrat I poslat na konvencija, ko bi dao isvjelč« onim svlma drultvlma, Ito au Isabrsls istog delegata, bili \>n htlo, ds Id« od drultvs do druitva, od kempa do kempa, kao Ito kod nas kada pop Ide od sela, do aela, od kuče do kuče, aa-hirati mllodar, jell to moguče, to mora daje svakom članu poansio ds Ja to neprsktlčno i na Ikodu članstva SNPJ. J oŠ' nlje mislimo nljeden član pno* Uvlo ee plačanju 8e u konvencinski fond niti mislimo da hoc«, Jer avakl član jedno organizacij« snade da konvencije koluju ali, da Js I kon venclja jfdna najvlla Instance u sva-koj orgsnlaacljl, konvencija Je jedno vrhovno tijelo, tijelo ko J« od red ju Je pravac i cilj, po kojem Ima da ista organisaclje Ide. Na konveneijl sastanu molemo kaseti ave naj l)o!je misli, koje trljesno I temeljito pte-treaaj u svako pitanje 1 točlfu koja dojdjf na dnevni red konveneije, I t« misli odrsdjuju pravae i cilj po kojem ima da ide u huduče orgaalsacl-js. Čim vilo ns Jednu konvenolju takovih vfilall dojd«, tlm se mole polotit! boljl temelj sa rad u huduče, 1 Ito vile brojna delegacija tlm Je članstvo boljo representlrano. / Ako hi na*u konvaneiju reprasen-tiralo 160 dalegets, dsll M to snačllo dasu avl Člani representl rani ni U daleka, 1 nemogu Mtl svi zainteresirani ss konv«nclJu, svakako da na hI danes, ako prisustvuje 800 delegata ni isdaleka neč« biU potpuns repre zentacija, čim je člsnetv® potpunlje repreaentlreno tlm Je vile sa kon-veneiju saintareslreno, Ito brojnlja delegacije lin. uspjelnija konvencija. Zate avl kae Jeden da stojims, da svako drultvo koje breji 50 članove do 266 trel« posUli Jednog delegaU, I na svekoh daljnji 260 po Jednog delegate vUe Itd. Jer poslovlra ksft**, da svi ljudi e f snaju. Tu se gi»vorl de konvfncijc puno kolteju, ali član sivo oe govori piti J^ine riječi o pla čanju 3c u mjeeečul konveneiaski fond, salto tollkv govoriti, o potrolku konvencije, keda se na ifrugoj strani ne gte na tjedaa. Ako ee svlma rad nI rt m a I red ničema u eviai induetrljsma pe Mil oni "union tap" lil "open tap," akids plaču svaklm denom, I to d« nejnilog nlv«*, I gdj« l»ws na 100 » de*lke atotis famlllja I člaaievS »N PJ kojl n« ««alule niti 626jOO na t^e-dan, a i m togo menja kada hi ee go-dltnja I ».računalo, I us prkos avemu Umu. Ko se članovi SNPJ prisilni tivtti u mlsernom tlvotu, jer su israb I jI ven I do koetlju po kapiUlietlčk/.j klaai, na a odbor sa pravila pevMeje dojd očem glevnom ^boru plete, a aafcoji skres Prosvetu odobrava je. I to oi 666 na t jeden na 6C6 Iti ed 6611 ne dan ne 6I6J6 aa 4as. Koga M onda tej **m laveMtlvaeT dr ogoga Mga «»e|e čia^tve. jer te aa nekomu pAviaitl nehenaa se re prikraUti IU raepores g. Zor nI Je vodstvo American Podere Uee ef l^hor, leto tako III v!6« plače •e, kao I l'MW of A. S ko jej nife Mlo drugo nego borke sa posktje I leda jot ve eveg členelve, a njej alje bilo geate fedMi I graditi, nego va lili | terertairati svoje čiaaelvo, eo- dj« je bila borbe sa vlatču, bo H »a aa dolarima, ali keda bi bilo vodstvu plačano od I MA onako priblltno kako MU bili I>lsčeni članovi, ps kada bi posulo geslo aktivnost za gradili i gfelo svaki član junije, onda niti članovi SNPJ n« bi danae bili ovako Isrebljiveni po kapitalletičkoj klaai, a to prevllo vredl sa svaku radnicku org&nisaciju. pa pije isusetak ni na-la 8NPJ. U kojoj to bilo organl-sacije. gdj« je vodstvo plačeno U-venredno' viaok« nad niče, ondje postaji borite sa vlatču, ne sa rad u organizacije, nego sa posiciju, za dolarima, to ipor* da j« svajtome da-nas posneta stvar. Ako sa nal dujdučl Isabranl glavni odbor hud« pla6ao po novim pravlll-ma, njihova če plača Isgledati ovako: Ql. preda. $66.00 ne tjedan, Ito bi dollo na Jednu godlnu $3^MO.OO n gl. taj. $55.00 na tjedan IU na go-dinu $2,860. Gl. b. tajnik $2,704, gl. blag. $8.660 na godlnu dana itd-. Jeklen po ovlm novim pravilima bi na-tlm glavnim pdhornlcima isnalala plača na Jednu godlnu dana $I6.5MP. tto hi isnosllo sa 4 godtne $78,856, ako bi nall dojdučl glavni mlbomicl dobili plaču po $1 na aat, Ito je nala propoalclja, bes dase uklda oni pras-niči I otpusv na 8 tjedna aa potpunom plačom avakom«, potto u pravilima stoji da rade 8 saU na dan, 111 6H dana na tjodan, ill 44 sata na tjedan, hi iagledejo ovako: gl. preds. $44 ns tjedan, gl. podpreds., kao I prlje, gl. tajnik $44 ita tjedan, 111 np Jadnu godlnu $8,2b8 IM ukupna plača svlma sa Jednu godlnu dana $1,678 sa 4 go-dlne bi dollo $66£6I a |m> novim pravilima ova goraJs svota $7H,8&6; dekle odbimo $110,202 od 87R.MB6 pil-Itedimo $1,864 W J, aa 4 godlne, tto mislimo, da n«č* nlko od članova kaseti da Je mrtavs plača, a tih $1,H64 hI ujedno bilo Jedna trfčlna koifven-cijakos poirolka, I a Ume se nebi ni-kogsviirabljivsio niti ga Imoalo u mlaernl tlv«^. Sada da rečemo par beseda u pogledu plačanja bolnjlke potiaire. Veliki broj članstva pile kroa Proavetu, 1 predlatu da aa poprlml atarl sistem plačanja bolnlftke potpore, t. J. sistem kojl \v poprlmlt na 6. konveneijl SNPJ ml ae potpunoma alalemo sa svlma onima kojl saatupaju pravilo plačanja potpore aa eeukegan-ak« konvencije, potto je leti štetem dobar po eijelokupno članstvo, lil bar veltku večlnu. A .peeebno Ja korlatan sa nate buduče Članstvo t, J, članstvo koje čemo dobiti u nate redove. Svlma nam je posnato da Jednota a niti koja druga potporna organlaacija ne mote opstojatl, ako u nju ne pri-atupaju novi članovi, a toga amatra-mo d« aadelnji «Ul«m j«at skroa ne-praktičen in Hotan po ^lanatvo. U koliko a* pak tlBe oltats ml au« geriramo, ds dojduča pravila treba da budu takove dase bude plačalo i sa iagub |wj«dlnog preta na ruki ill nogi kad a« mol« platUi 6500 aa iigub 4 prsla, na vidimo vasloga salu. se ne hI mo^o platHi »a svakog Hedlnog, ovo a6 v«č ponavljalo ns vile nstlh konveadja I avakl put Je bilo sabačeno. Ali sada Je vet vrl-j«me da ae ovallovo n«lla poprlml, potto večin* drugih potpornih orga-nlsacijs plsčsju aa Iagub prsta na nogi (II rukl. , Hlutbeno glaalkt i druge publikacije. — Kaku je faavldne ia Ijetotnje aj«dnlee gl. oflbora, t. J, lavjetče u-pravitalja urednog glasila, br. Godi-n«, kojl Je dao lavjelte o Prosveti I Mledlnskom listu. Ur. Oodlna ia-vjelčuje, da srednje isdaja raste enako kao tto raeU I članstvo SNPJ aH brojno pretpletniki na dnevnik "Pro-avets" radi daprealje u svoj indu-atriji padamo, fjednlk ae isdSje sa 40,000 primjereke, dočim se tiska dnevnika samo 6,000, a to snačl da smo u jednom IJetu isgabill blisu aa Jednu tlsuču prptplaUilka, Uko br. Cjodina Isvjettuje, Ssds na isvjette br. Godlne trebg načl, k«JI Je upravo rasiog, da pretplstnikl tako «Hno ps-dsjk, k sds bi to blo prtvstni list, bilo bi sasma drugačijp, To nam js dokea, da kada n« bi po pravilima članovi morali plačati svog slulbenog organa, da k« moguče lato uko tjed-no isdanj« Tro«v«U apalo kae dnev-nik; deli Je tome krtva Induetrtjalaa k risa, t. J., da je redna klaea u Uko slabom a|anju, da nemote, de a« prvt plačuje na Jedan list kao Ito je "ProaveU", koj blo b) pogrelan; najvačs Je krivnja tU liet "Prosvete" aabeetva veliki dio svoga članetva t. J. politiki ge preslr«; j«dn«mu hroju tlan-atva a« usiupl inJ«ato u "Prosveti" ksda god s« to aahtljova pa bilo to u dnevniku ill tj«dnlku, doplsnlcima kojl osudjuju lljevo krilo, prave borbene unije, koja se bori sa intereao redna klasa I vedi borbu proti v pošlo-davsca protlv i sds J atva. proti v isdsi-nlčko-radničk« birokracij«, kojl au u redovima radničkih unija, sa Ukl dopisi.uvj«k su stup«! otvorenl u "Prosveti". Ako bi ae pak kojl redni k nsAso ds pite u prilog lijevog krila, lomu su slppci u "Prosveti" sslvore-ni. a to I nam nal brst Godlhs doka-auj«, kada govori ds smo u Jedhu godlnu dana skors jednu hlljadii pretplatnlka lagubill. Pa aar je to čudo Ito pretpleU padaj u, nlmal" Mi radnid I članovi SNPJ Jot nismo aaboravlU, kakovu je politiku "ProaveU" sastupnla U prollom majnei-skom ttrsjku, a I dana« lato Mni. ŠU nije pisanj« u "Prosveti" uvjek atajalo us natih prljatnjih unlonskib isdfjnika, kao Itoje John U Lewii l njegova bratlja, aar nlje uvjek odobravala djelo i Isdajitvo nad članstvom učlpjeno po nallm prljalnjlm Vodjama, apr nlsu uvj«k bili a I de-nes jeeu otvorenl stupcl u "Prosveti" as blačaaje "Safoty Union Cmu-mlttee". lianaa nova organlairana Union, N. M. U., I avl doplfi, kojl au prollvp Sovjetske Rusija imaju mje-tu u "Prufvvti", aar nlja U borim protivu llj«viiga krila, l*orba preliv borlamoga naprednoga radnlltva, t ujedno borba pnuMv svoga člansira, herhe protlv jugoalavenskogs borh«-nogs radnlttva, kojl je u lato vrjjn-m« pretplainlk I člUUlJ natega glasila "Prosvete". To Je taj pravi varek padanju pretplaU na Proavetu a ne tlvutrte 111 ekonomake prilike, kao bi u rad prikaaal brat Oodlna, I na temelju tih člnjenlca mi eUjimo, da Prosveta oaUne, kao I da sada, aH bes Mlsdlnskega lieU, aamo da sprevodi u prpksu načelnu lajavu SNPJ, koja glaal ovako i "Jednota Jamči avim avojlm članovima ii^nu plobodu, vjerakog, flloaofakog,, etič-kog, I polHIČkog uvj«r«nja." Keda bude "Proeveta" lavadjala ovo gore naitomenuU, onda smo sigurni, da pretplate padati note, asgo na pvutiv če rasti, t samo onda če Proavets islasltl aa dobrobit članetva SNPJ I radnlčke klaae u uopče. Odbor druitva 61, 25«, Praha Neerak. Porodi v bolnišnicah ae mnoše. Chicago,—American Msdlcsl Aaaoelation poroča, da, je bilo v Združenih državah v letu 1988 rojenih 786,881 otrok v po-rudniških oddelkih bolnišnic. Htarooblčajna babica iaglnja la ameriškega življenja. 2sne odhajajo v vedno večjem številu v porodišnloe, kjer Imajo moderno adravuiško postrežbo in Izkušeno strežajks. Banka oropana. 8t. Louis, Mo., 80. marca. Trljo bandlti eo včeraj vstopili v prostore Cltizena State ban-ke, kjer so a orožjem ustrahovali uslužbenes Ur pobrali petnajst tisoč dolarjtv in pobegnili v avtu. ki jih Je čakal pred po-slopjsm, — To js še drugi rop v Uj banki tekom zadnjih šest mesecev. Folleijs nima aa drznimi roparji nlkakega slsdu. Morilec svoje žene umrl. Chicago. — Edwln MalHrire, ki Je pred dvema tednoma zabodel svojo ženo, ki Je bolehale nad trinajst Ist, in si sebi sada! več sunkov a nožem, Je v četrtek umrl v Oak Park bolnici. Pred smrtjo je žena izpovedala policiji, da je soprog storH dajanje v obupu in da jo reši trpljenja dolgu bolezni. STArsasNT or ___utmmmmn ouhmuaho*. ito. a f tss~act or bososess os auuubt m. mu rr«w(a." »U.H* tali« si C>1ilaM«. HSa«'laa»». I Slo«mm mu-** S*MfH SMtrtr. ast? 6» U»«^al» Afa ' Mtf a_l*ar«dsle f« . Ufmm. ||( III. SsuKea. asst a learSMi A«*. UeAlaa. ta*T a U»«ist* A*e. i«*M v«»»wa Tmmo,. mi S Uwe*Ue nu. Nr»i »-H.O atai a ^ A«e., CMaeiai. IS. •M «ahw > f gornji jambori. Naslednji dan sem bil ve* obupan. Zbral sem sprednjo jamboro. sprednji in glavni drog In sprednjo In glavno prečko In vse skupal svesal v plav. Veter Je bil ugoden; nameraval sem s pomočjo jadra vleči plav nasaj, a veter je nagajal In naposled prenehal. Valed tega ao nama najini napori jemali |>ogum. Ni bilo posebno prijetno, ko svs napenjala vae moči In vso pezo pri veslanju. |>n je težki plav oviral čoln. da ni mogel voziti. Nočllo se Je Še in nasprotni veter, ki Je začel med vožnjo pihati, je silno otežkočil najin položaj. Mučil sem se z vesli, dokler mi niso pošle moči. Uboga Maud. kateri nisem mogel zsbraniU, da ne bi dela!« do skrajne meje nje-- nih moči, je ležala vsa Izčrpana v čolnu. Veslati nisen« mogel več. < »tuljene in otekle roke niso mogle več držati \esel. Členki in lakti so me neznosno bolele, in dasi sem se opoldne pošteno najedel, sem od napornega dela medici lakote. Potegnil sem vesla v čoln in ae sklonil proti vrvi, sa katero je bil plav privezan. Maud pe je iztegnila roko ln me zadržala. "Kaj nameravate storiti?" je vprašala. "Vse skupaj vržem proč," sem odgovoril in odvil enkrat vrv. Prijela me je za roko. "Prosim, nikar," me je prosila. "Brez koristi je za naju," sem odgovoril. "Noč je in veter naju žene od suhe zemlje proč." "Vendar pomislite, Humphrey! Ako ne moreva odjadrati t ladjo, lahko ostaneva dolga leta na otoku — morda celo življenje. Ako dolga leta nikdo ni ojlkril otoka, ga tudi nikdar ne bodo." - "Pozabljate na čoln. katerega sva našla na obali," sem jo opomnil. "To je bil čoln lovcev," Je odvrnila; "prav dobro veste, če bi se bil! ti ljudje rešili, bi se bili vrnili na otok, kjer bi si spričo tolike množice morskih psov naredili premoženje. VI pa veste, da se niso rešili." Molčal sem neodločen. . , * "Povrh tega," je nadaljevala, "JA to vaša misel in Jaz želim, da uspete." Sedaj sem lahko zakrknil srce. Cim sc je pričela laskati, sem ji moral nasprotovati. "Boljše je ostati dolga leta na otoku kot umreti nocoj ali jutri ali pojutranjem v odprtem čolnu. Midva nisva pripravljana, da bi kljubovala morju. Nlmava živeža, nimava vode, ne odej, sploh nič. Brez odeje vi ne bi preživeli moči. Dobro poznam vaše moči. 2e sedaj se vsa tmete." . "To je zgolj nervoznost," je odgovorila. "Bojim se, da ne bi vzlic mojim prošnjam vrgli vrvi proč. — O, prosim, prosim, Hum-phrey, nikar 1" je prosila. Tak Je bil pač konec tega; vedela je, da je s to besedo Imela vso moč nad menoj. Celo noč sva trepetala od mraza. Zdaj pa zdaj aem malp zadremal, a mraz me je vselej zbudil. Kako je Maud mogla vse to prestati, sam ne vem. Bil sem preveč utrujen, da bi mogel mahati in udarjati z rokami, da bi se ogrel, vendar sem tupptam zadobll toliko moči, da sem ji drgnil roke in noge, da se ji je kri prav pretakala po žilah. Venomer me je proslls, naj ne popustim jambor. Okrog treh zjutraj jo je prijel krč od mraza; drgnil sem jo toliko časa, da ji je odnehsl, potem pa je postala kar odrevenela. Bil sem prestrašen. Dal sem Ji vesla in jo pustil veslati, dasi je bila tako slaba, da sem zdaj zdaj mislil, da pade v omedle-vlco. Napočilo je jutro in v naraščajoči svetlobi sva dolgo Iskals nsjin otok. Nsposled se je prikssal kot msjhns, Črna pika na obzorju, celih petnajst milj daleč. Pregledoval dbm s daljnogledom morje. Daleč na jugozspsdu sem videl ns vodi temno progo, ki je postals celo večja, v tem. ko sern zrl tja. o*oo e oe ooe e oo o ooe oooes « oooooeoeeeeeeeeoeooeooeoooeooeoaoooooooooooooooe oooooeooeeeeooo Knjige pofljtte na naslov: Mesto., pošljem Naslov. Država. | tudi naročnino zaliet Proeveta sveto $___ K. P. J. plačajo sa celo leto $4.60, za pol leta $2.40 in ne člani $3 00 ta naročnino. (To velja izvzenftl Chlcago, Claego država.) \