PoStni urad Celovec 2 — Yerlagsposfamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Letnik XVIII. Celovec, petek, 29. november 1963 Štev. 48 (1123} Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov p. b. Jugoslavija praznuje Dan republike ob 20. obletnici zgodovinskega zasedanja AVNOJ Danes praznuje nova Jugoslavija 20. obletnico svojega rojstva — svoj največji praznik, Dan republike. Pred dvajsetimi leti — 29. novembra 1943 — so se sestali v bosenskem mestecu Jajcu predstavniki vseh jugoslovanskih narodov, ki so se aktivno borili proti okupatorju. Zbrali so se v času najhujših borb in postavili temelje nove demokratične federativne Jugoslavije. Za narode Evrope, ki so bili v boju proti fašističnim silam, je bil ta zgodovinski akt nekaj posebnega: svetovna javnost je bila sicer delno če obveščena o dogodkih in odporu v Jugoslaviji, toda da bi jugoslovanski narodi v tistem težkem času hkrati polagali temelje svojemu bodočemu življenju — v času, ko je šlo za njihov fizični obstoj — je bilo za svet nekaj popolnoma nerazumljivega. Kakšne so bile osnove in dogodki v Jugoslaviji, ki so privedli do zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcuf Takoj po okupaciji so se začeli po vsej Ju-gaslaviji pod vodstvom Komunistične partije ustanavljati narodnoosvobodilni odbori, ki so bili nosilci odpora proti akupatorju, hkrati pa so v teku borbe preraščali iz organizatorjev borbe v oblastvene organe, v predstavnike nove ljudske oblasti. Pomen narodnoosvobodilnih odborov je rastel hkrati z vedno širšim delovanjem; postajali so nosilci oblasti in vse prebivalstvo Jugoslavije jih je kot take tudi priznavalo. Ostanki stare oblasti so se udinjali sovražniku in služili njegovim namenom. Novi narodnoosvobodilni odbori pa so delali za ljudstvo, za njegovo osvoboditev. Bili so organizatorji vsega življenja, postali so osnovna sila, ki je rasla neposredno iz ljudstva — za ljudstvo. Skoro triletne izkušnje dela teh odborov so dale trdne temelje zasedanju v Jajcu, na katerih je bilo mogoče že delati tudi sklepe o tem, kakšen bo bodoči razvoj v Jugoslaviji. In tako je AVNOJ pred dvajsetimi leti suvereno sprejel celo vrsto sklepov, med njimi tudi sklep o tem, da se bodo narodi Jugoslavije svobodno in prostovoljno izrekli o novi obliki države, o demokratični republiki, skupni domovini enakopravnih narodov. Politične osnove, ki so bile postavljene še med vojno, pa so bile po osvoboditvi podlaga za nadaljnji razvoj. Federativna oblika je odstranila vsa nacionalna nasprotstva, socialistična ureditev države pa je dala delovnemu človeku nesluteni razmah v njegovem osebnem udejstvovanju na vseh področjih družbene graditve in ureditve. Nenehna skrb za delovnega človeka in pravo vrednotenje dela je privedlo ta razvoj do tega, da so proizvajalna sredstva prešla v roke delovnega človeka, da z njimi razpolaga in gospodari in ustvarja dobrine zase in za družbeno skupnost. Ustanavljanje delavskih svetov, njihovo utrjevanje pravic v gospodarjenju z osnovnimi sredstvi neposredno na delovnega človeka je izzvalo pri vseh delovnih ljudeh zavest, da delajo zase in za družbo, da gredo vsi napori delovnega človeka zares v njegovo korist. Z nadaljnjim razširjanjem pravic delovnega človeka, da sam neposredno in osebno odloča o tem, kar proizvede, da odloča o višku svojega dela, je postavilo delavca v položaj, kakršnega delovni človek še nikdar v zgodovini ni imel. V zgradbi nove ustavnosti Jugoslavije, ki je prečrtala stari Jerivični družbeni red, pa je proklamiran nov, pravičnejši družbeni red, ki izhaja od delovnega človeka: in njegove oblasti. Z njo so v praksi uresničena ustavna načela, da je delovno ljudstvo edini nosilec oblasti in družbenega upravljanja, da samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka; v federativni ureditvi pa zagotavlja svobodo in suverenost vsakega posameznega naroda ter njegovo enakopravnost z ostalimi narodi Jugoslavije, ki živijo v neločljivi bratski skupnosti. Na temeljih, ki so bili položeni pred dvajsetimi leti, je torej nastala ponosna zgradba nove Jugoslavije, ki je uspešno zaključila svoj osvobodilni boj, ki je kljub velikanskim težavam prebrodila dobo obnove in pogumno zastavila sile za izgradnjo svojega gospodarstva in nove resnično ljudske družbe. Ob današnjem prazniku se jugoslovanski narodi ozirajo na velike uspehe. Ne le na tiste, ki so jih dosegli pri obnovi in izgradnji svoje domovine, marveč tudi in predvsem na one, ki jih je Jugoslavija dosegla in jih še vedno dosega s svojo dosledno politiko miru in prijateljskega sodelovanja v svetu. Nova Jugoslavija, ki se je rodila pred dvajsetimi leti, Ameriški predsednik Kennedy je postal žrtev zločinskega atentata Na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja je bil prejšnji petek izvršen atentat, ko se je med svojo turnejo po Združenih državah Amerike mudil v mestu Dallas v državi Tezas. Neznan atentator je oddal na avtomobil, v katerem so se vozili predsednik Kennedy z ženo ter guverner Tezasa Connally z ženo, tri strele: dva sta zadela predsednika Kennedyja, ki je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel smrtonosnim poškodbam, tretji pa je težko ranil guvernerja Connaliyja. Vest o žločinskem umoru ameriškega predsednika je globoko presunila vso svetovno javnost. Kennedy je bil na najboljši poti, da postane eden največjih ameriških predsednikov in bo ostal zapisan v zgodovini kot izjemna osebnost. Doslej najmlajši predsednik ZDA je zapustil globoko sled in mnoge komaj začete posle, med katerimi so vsekakor najpomembnejši njegovi gospodarski ukrepi in prizadevanja za izenačitev državljanskih pravic; Kennedyju pa je tudi v zunanji politiki uspelo v mnogih težavnih položajih najti ustrezne rešitve in videti tisto, kar je važno za današnja gibanja v svetu. Splošno prevladuje mnenje, da je ironija našega časa dejstvo, da so ubili človeka, ki je uspešno začel odstranjevati nezaupanje v mednarodnih odnosih, na notranjem področju pa se toliko prizadeval, da bi iz ameriškega značaja odstranil črte surovosti. Umorjenega predsednika Kennedyja so v ponedeljek z vsemi častmi pokopali na vojaškem pokopališču blizu Washingtona. Pogrebnih svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki iz vseh delov sveta in tako v imenu svojih držav in narodov izpričali zadnjo čast človeku, ki bo ostal zapisan v zgodovini kot eden največjih državnikov dvajsetega stoletja. Ob njegovi nasilni smrti so bile po vseh državah žalne svečanosti, na katerih je bil poudarjen lik Kennedyja kot človeka, politika in državnika. Po ameriški ustavi je bil kratko po umoru Kennedyja prejšnji podpredsednik Lyn-don Johnson zaprisežen za novega ameriškega predsednika. V svoji prvi poslanici, ki jo je naslovil na ameriško ljudstvo, je Johnson poudaril, da smatra za svojo največjo nalogo nadaljevati politiko svojega predhodnika — velikega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Enakopravnost ■ v ■ posebej zagotovljena manjSin v občinskih statutih Koordinacijska komisija za manjšinska vprašanja okrajnih odborov SZDL Koper in Pulj je razpravljala o tem, kako je v občinskih statutih zajet položaj prebivalcev italijanske narodnosti. Med drugim so ugotovili, da je v občinskih statutih omenjenih okrajev napravljen znaten napredek pri zagotavljanju dejanske enakopravnosti občanov obeh narodnosti. V statutih morajo biti posebej določena tista narodnostno mešana območja, kjer naj bi bila oba jezika enakopravna v celotnem javnem in družbenem življenju in kjer bi se v šolah obeh narodnosti obvezno učili obeh jezikov. Komisija je pregledala tudi položaj v italijanskem šolstvu ob začetku šolskega leta in ugotovila napredek v kadrovskem pogledu ter pri enotnem programu in šolskih knjigah. Komisija je priporočila nabavo šolskih knjig »n pripomočkov iz Italije ter nastavitev pedagoških svetovalcev za italijanske šole. Ameriška in mednarodna javnost ugotavlja: Dogodki v Dallasu zahtevajo najstrožjo in dosledno preiskavo Kakor je svetovno javnost pretresla vest o umoru ameriškega predsednika Kennedyja, tako so ljudje širom po svetu ogorčeni nad dogodki, ki so sledili umoru v Dallasu. Le nekaj ur po atentatu na Kennedyja se je namreč v Dallasu zgodil nov zločin: umorjen je bil »morilec« predsednika. »Naša sramota je po umoru Oswalda še večja,« je ta neverjetni dogodek komentiral največji ameri-ši list New York Times in s tem pred svetovno javnostjo ugotovil, da so se ob koncu tedna zgodile v Texasu stvari, ki zahtevajo temeljito preiskavo. In res: mestna policija v Dallasu si je zadevo »uredila« vse preveč enostavno. Kratko po atentatu na predsednika Kennedyja je prijela nekega Ostvalda in v presenetljivo kratkem času skonstruirala »dokaze«, da je on bil morilec, čeprav je to dosledno zanikal. Toda Oswald je nekaj časa živel v Sovjetski zvezi in je veljal za pristaša sedanjega režima na Kubi — torej jasno, da mora biti on atentator. Zadeva pa se še naprej razvija točno po programu: v trenutku, ko hočejo Os-svalda prepeljati v sodnijski zapor, ga sredi Štiri italijanske stranke — krščanski demokrati, socialni demokrati, socialisti in republikanci — so se po dolgih pogajanjih sporazumele o novi vladni koaliciji. Novo vlado levega centra bodo sestavljali zastopniki vseh imenovanih strank, vodil pa jo bo generalni sekretar krščanskih demokratov Moro. Pot do sporazuma ni bila lahka; treba je bilo najli program, ki bo sprejemljiv za vse vladne stranke, poleg tega pa je bila nova vladna koalicija deležna najostrejših napadov s strani ekstremnih političnih grupacij že za časa pogajanj. Sporazum, ki so ga dosegle štiri stranke, obsega 41 tipkanih strani, od katerih jih je 9 posvečenih političnim vprašanjem, 32 pa gospodarskim problemom. V političnem delu programa je rečeno, da bo vlada uveljavila ustavo in prilagodila ustavnim 'in demokratičnim načelom vse italijansko javno življenje. Demokratizacija naj bi zajela deželno ureditev države potom avtonomnih pokrajin (kar zadeva Gornje Poadižje, kamor spada tudi Južna Tirolska, „bo vlada pospeševala pravično in miroljubno so- sodi danes med glavne pobornike miroljubne politike in je zato upravičeno deležna splošnega priznanja. množice policistov ustreli neki Ruby, splošno znan kot napol ganster. Oswald je mrtev, torej je kot »morilec« našel zasluženo kazen in za krajevno policijo v Dallasu je s tem zadeva rešena. Vendar pa stvar le ni tako enostavna, nasprotno, po drugem umoru tekom nekaj ur se je le še bolj zapletla in na mah se je porušila tudi zgradba »dokazov«, ki jih je policija »zbrala« proti Ossvaldu. V okoliščinah, ki kažejo policijo v Dallasu v zelo dvomljivi luči, je bil dozdevni morilec z novim umorom obsojen na molk, torej se je moral nekdo bati, da bo morda nekega dne povedal več, kot bi bilo ljubo določenim krogom. Ni slučaj, da se je atentat na predsednika Kennedyja zgodil prav v državi Texas, kjer ga je krajevni list že ob njegovem prihodu »pozdravil« s črno obrobljenim člankom. V tej državi so doma najbolj zagrizeni rasisti, katere si je Kennedy s svojo politiko rasne sprave nakopal za smrtne sovražnike. Pred sto leti je bil umorjen takratni predsednik Lincoln, ker je odpravil suženjstvo, tokrat je doletela nasilna smrt ameriškega predsedni- žitje prebivalcev italijanskega, nemškega in ladinskega jezika"), izboljšanje položaja delovnih ljudi, obsežno reformo šolstva in kulture ter decentralizacijo uprave, sodstva in financ. Zunanja politika naj bi temeljila na lojalnosti do atlantskega zavezništva, pač pa — kakor je rečeno v sporazumu — Italija teži k stabilnejši in miroljubni ureditvi mednarodnih odnosov. Zato bo politika prijateljstva in sodelovanja z zavezniškimi demokracijami ter z vsemi narodi merilo sposobnosti in volje Italije, da se na konstruktiven način vključi v mednarodne odnose s tem, da se bo učinkovito zavzemala za mednarodno razumevanje in mir. Gospodarski del sporazuma daje poseben poudarek politiki načrtovanja in predvideva določene ukrepe za kratkoročno kakor tudi za dolgoročno plat. V okviru te politike bo vlada v prvi polovici prihodnjega leta pripravila načrt petletnega gospodarskega programa za obdobje 1965—1969 in ga uskladila z državnim proračunom. Poleg tega so predvideni konkretni ukrepi za stabilizacijo denarja in pospeševanje varčevanja, za uravnovesenje konjunkture, za davčno reformo in predvsem za utrditev kmetijstva, ki ima prednost pred vsemi drugimi področji. k?, v državi, kjer prevlad::i<*io '■■-'sledniki :■»-kratnih lastnikov sužnjev — rasisti. Paralela je le preveč očitna, da bi jo mogla izpodkopati tako prozorna teorija o »komunistu-morilcu«, kot si jo je skonstruirala tamkajšnja policija odnosno ljudje, ki so v ozadju. Vsekakor so dogodki v Dallasu sprožili v mednarodni javnosti silno ogorčenje in splošno prevladuje mnenje, da se kaj takega more zgoditi le na »divjem zapadu«. Pa tudi v Ameriki sami z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je vrednost ameriške demokracije in pravičnost ameriškega pravosodja utrpela veliko škodo, medtem ko nekateri celo menijo, da je bila v te dogodke neposredno zopletena tudi krajevna policija. Le-ta namreč ni bila že vnaprej opozorjena na nevarnost atentata na predsednika Kennedyja, marveč je bila posvarjena tudi glede nameravanega umora Ossvalda. Kljub temu sta se pred njenimi očmi in ob belem dnevu zgodila dva zločina, za katera varnostne oblasti odgovornosti ne morejo zvaliti na druge. Medtem ko nekateri listi tako v Ameriki kot tudi v drugih državah izražajo dvome o kvalitetah dallaške policije, pa številni drugi časopisi trdijo, da spadata umor predsednika Kennedvja ter likvidacija njegovega »morilca« v okvir širše zarote za razpihovanje rasističnega in proti vsemu naprednemu usmerjenega vzdušja v Ameriki. Boj v zvezi z rasno sekregacijo je hkrati boj med naprednimi in reakcionarnimi silami tako na notranjem področju kakor tudi na področju zunanje politike. Predsednik Kennedy je bil človek miru, zato pomeni njegova smrt udarec vojnih hujskačev in fašistov proti silam miru v Ameriki in sploh na svetu. Umor Oswalda to mnenje le še potrjuje, in hkrati pa se kot bumerang vrača nazaj v vrste tistih ljudi, med katerimi bi bilo treba iskati pravega morilca. Nejasnosti torej še niso izčrpane in dvomi se niso razblinili. Poskusi in prizadevanja, da bi krivdo zvalili na nasprotnike ameriških reakcionarnih sil, jih le še poglabljajo. Toda ameriška in sploh svetovna javnost ima pravico zvedeti, kaj se je v resnici zgodilo v Texasu, kajti: streli v Dallasu so zarota proti človeštvu in svetovnemu miru. Nov veleposlanik SFR Jugoslavije na Dunaju V spremstvu svetnika veleposlaništva Do-stala in sekretarja veleposlaništva Rožmana je novi veleposlanik SFR Jugoslavije v Avstriji Vjekoslav Prpič obiskal zveznega prezidenta dr. Scharfa, kateremu je izročil svoje poverilnice. Prav tako je veleposlanik Prpič obiskal tudi zunanjega ministra dr. Kreiskega, s katerim se je zadržal v prijateljskem razgovoru. Vladna kriza v Italiji Sporazum o novi vladi levega centra 2 _ Štev. 43 (1123) ■4 29. iovembsr ,963 V novem parlamentu Ob 20-obletnici II. zasedanja AVNOJ Za letošnjo 20-letnico zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ je izšla v Beogradu posebna knjiga spominov udeležencev tega zasedanja. Po-natiskujemo odlomke spominov slovenskega delegata na zasedanju v Jajcu Zorana Poliča, ki poudarja pomen tega zasedanja kot novega parlamenta, kakršnega zgodovina dotlej še ni poznala. Zbor v Jajcu je v bistvu globoka sprememba v življenju jugoslovanskih narodov. Predvsem je povezal staro generacijo poštenih Jugoslovanov z mladimi borci, ki so začeli splošnoljudsko vstajo. Člani nekdanjega Jugoslovanskega odbora v Londonu in predstavniki prostovoljcev iz prve svetovne vojne so jasno in odločno povedali, da vidijo v uspehih mladih borcev nove generacije uresničenje svojih velikih idealov. Zbor v Jajcu je poudaril, da je lik borca, neustrašnega junaka, poštenega politika in delavca, kakršnega je ustvaril osvobodilni boj, postal starim in mladim skupen simbol novega človeka, ki bo uresničil sanje naših največjih mož, od Prešerna naprej. Novi parlament ni izvoljen glede na politično pripadnost. Vanj so poslali jugoslovanski narodi najboljše ljudi, ki so se izkazali v osvobodilni vojni. Zaradi tega se poslanci niso razločevali po strankah. Ob samostojnega demokrata iz prejšnjega političnega življenja je sedel musliman, ob delavca krščanski socialist, kmet ob komunista, katolik ob pravoslavnega, Hrvat ob Srba itd. Tako različna družba, a vendar tako enotna, kakršne Balkan še ni imel priložnosti videti. Še mnogo stvari je, ki smo jih ugotovili v novem parlamentu. V njem niso nastopali samo civilni predstavniki ljudstva, temveč tudi predstavniki naše vojske. To je ljudski vojak, vojak, ki brani pravice ljudstva, ki te pravice pozna in zaradi tega sodeluje v političnem življenju, da bi čimbolj koristil svojemu ljudstvu. Novi vojak, kakršnega smo lahko videli na zboru v Jajcu, ni več zaščitnik posameznikov ali celo izkoriščevalcev ljudstva, temveč borec za pravice ljudstva. Zaradi tega ima polno pravico sodelovati v vsem, kar se nanaša na življenje ljudstva. V novem parlamentu so bile tudi ženske. Odločno so poudarile svoj delež v splošnem narodnoosvobodilnem boju, dokumentirale so svoje žrtve in z vso enakopravnostjo razpravljale o vseh problemih, katerih reševanje pomeni novo smer pa tudi nov polet v življenju jugoslovanskih narodov. Novi parlament pa je pred vsem svetom razgrnil še dve pomembni dejstvi. Prvič je potrdil in dokumentiral, kako lažno je bilo jugoslovanstvo zadnjih dvajsetih let. Pod krinko tistega jugoslovanstva so se dogajali najhujši zločini nad jugoslovanskimi narodi. Odvzemali so jim imena in so bili lahko samo plemena; iz šolskih knjig so morala izginiti dela najbolj naprednih narodnih mož; ljudski denar se je zločinsko stekal v roke carsijskih veljakov. Tako jugoslovanstvo je pripeljalo do hrvatskega vprašanja, do slovenskega odpora, do makedonske tragedije, do napetosti v jugoslovansko-bolgarskih odnosih itd. Novi parlament je izraz resničnega jugoslovanstva, tistega, ki ga je odkril skupen boj proti okupatorju in ki ga je ljudstvo potrdilo s svobodno izvoljenimi ljudskimi predstavniki. Novo jugoslovanstvo ni več samo privid, ni krinka, ki bi zakrivala zlorabo, temveč je resnična zveza, ki združuje vse narode od Jadrana do Črnega morja in ki bo edina zdrava osnova novega sodelovanja na Balkanu. Pod zastavo takega jugoslovanstva se je odvijalo zasedanje v Jajcu. Drugo, kar je prav tako bistveno za zasedanje v Jajcu, je potrditev njegove zrelosti in pravičnosti, ko je upravičeno izreklo priznanje prvim in najboljšim borcem za našo svobodo. Ko so iz ust vseh govornikov z različnimi pogledi na svet prihajale besede enotnega velikega priznanja tovarišem komunistom, ki so doprinesli največje žrtve, smo lahko ugotovili samo eno, namreč to, da je dokončno likvidirano staro strankarsko politično življenje in da je na njegovih ruševinah zrasla in prišla do izraza tudi resnično nova ljudska politika, ki prizna samo to, kar je zdravo, in odklanja vse, kar je škodljivo za ljudske interese. Nas novi parlament je naš prvi mejnik v novem političnem življenju. To, kar nam je dokazal, nam je vlilo vse zaupanje v našo boljšo dobocnost. V novem parlamentu ie spregovorilo ljudstvo. In tako je vse tisto, kar smo videli in občutili med zasedanjem, resnična slika razpoloženja ljudstva in pravi izraz njegove volje. To voljo bomo spoštovali in po njej ravnali vse naše delo. Delovna skupnost alpskih sejmov: Sodelovanje mimo državnih meja Za fri dni so se v Celovcu zbrali predstavniki petih alpskih držav — Avstrije, Italije, Jugoslavije, Švice in Zahodne Nemčije — na prvem velikem posvetovanju tako imenovane Delovne skupnosti alpskih sejmov, ki združuje 12 sejemskih prireditev omenjenih dežel. Ta skupnost je bila ustanovljena meseca aprila z namenom, da bi skupno reševali pereča gospodarska vprašanja in koordinirali priprave ter izvedbo posameznih sejmov; skratka da bi mimo državnih meja iskali čim bolj uspešno pot sodelovanja med deželami, ki že po svoji geografski legi predstavljajo močno izoblikovano enotnost, neke vrste „ma!o Evropo" prav na ozemlju, kjer je še posebno važno sodelovanje med Vzhodom in Zahodom ter med Jugom in Severom. Koroška na stikališču treh narodov in kultur je primer sodelovanja, ki poudarja skupne interese in tako sodelovanje je trden most dobrega sosedstva — je poudaril deželni glavar Wedenig ob slavnostni otvoritvi zasedanja, na katerem so obravnavali vrsto konkretnih možnosti, kako bi izboljšali sodelovanje med posameznimi sejmi in v skupnih prizadevanjih dvignili tudi njihovo kvalitetno raven. Na sporedu so bila predavanja znanih strokovnjakov, ki so pomen in naloge sejemskih prireditev osvetlili predvsem v perspektivi evropske integracije, ki se ne sme izčrpati v ustanavljanju več ali manj vase zaprtih gospodarskih skupnosti, marveč mora — kakor je dejal zastopnik trgovinskega ministrstva — zajeti vse države Evrope. V tej zvezi je posebej govoril o položaju Avstrije, o njenem članstvu v EFTA in prizadevanjih za dosego povezave z EGS, v katero se zaradi svoje nevtralnosti ne more vključiti, marveč more iskati le možnosti asociiranja. Zastopniki petih držav so na svojem zasedanju razpravljali o vseh oblikah sodelovanja, o medsebojni izmenjavi izkušenj in mnenj, o koordiniranju dela povsod tam, kjer so skupni interesi pri reševanju perečih gospodarskih problemov. Saj je glavni namen tega združenja, da bi alpski sejmi mimo narodnih meja sodelovali v duhu prijateljstva in tako s skupnimi prizadevanji koristili sebi, hkrati pa polagali temeljni kamen bodoče združene Evrope. Leta 1981 bo 23 milijonov Jugoslovanov Ob koncu leta 1981 bo imela Jugoslavija po predvidevanjih demografskih strokovnjakov nad 23 milijonov prebivalcev ali blizu pet milijonov več kakor zdaj. Ta prognoza je bila objavljena v reviji „Stanovništvo", ki jo izdaja center za demografske raziskave inštituta za družbene vede v Beogradu. Po tej prognozi se bo število prebivalcev Jugoslavije v obdobju 1961 do 1971 povečalo letno povprečno za 229.000, v obdobju od 1971 do 1981 pa za letno 210 tisoč 500 oseb. Predvidevanja na podlagi geometrične progresije pa kažejo nekoliko večjo stopnjo naraščanja. Po tej cenitvi naj bi imela Jugoslavija leta 1971 že 21,065.000 prebivalcev oziroma 162.000 več, kakor jih izkazuje analitična prognoza, v letu 1981 pa celo 23,739.000. Na drugi strani pa bo stopnja števila rojstev v vsem tem obdobju nenehoma padala, kar se ujema s težnjami pri drugih populacijah s podobnim razvojem. Statistika je tudi za zadnjih 15 let zabeležila zmanjšanje naravnega prirastka za 1,8 na 1000 prebivalcev. Kar tiče umrljivost, po predvidevanjih ni mogoče pričakovati znatnejših sprememb. V zadnjih 40 letih se je število umrlih na 1000 prebivalcev znižalo povprečno od 20,2 na 9,9 letno. V prihodnjih 20 letih bodo nastale spremembe v« starostni sestavi jugoslovanskega prebivalstva. Indeks staranja (razmerje med številom prebivalcev, starih nad 60 in izpod 20 let) bo narasel po predvidevanjih od 0,26 na 0,32. Čeprav bodo v praksi nastali nekateri odkloni, so prognoze centra za demografske raziskave za sestavljanje dolgoročnih planov razvoja gospodarstva, prosvete, zdravstva in drugih področij zelo važne. Svetovna razstava o prometu Bavarska prestolnica Miinchen bo leta 1965 prizorišče zelo zanimive prireditve — prve svetovne razstave o prometu. Čeprav je do začetka razstave še mnogo časa, so organizatorji že začeli s pripravami in je v grobih 605P0DARSK1 DROBI ® Posebni vlaki Avstrijske zvezne železnice so v letošnjem poletju odpravile 3.900 posebnih vlakov, kar je za 6,2 odstotka več kakor v prejšnjem letu. Na posamezne zvezne direkcije je odpadlo naslednje število posebnih vlakov: Dunaj 517, Linz 779, Innsbruck 1679, Beljak 615. Za avstrijski potovalni urad in RUEFA je v rednih turnusih vozilo Dunaj— Linz, Dunaj—Beljak, in Dunaj—Innsbruck 34 posebnih vlakov s 30.000 potniki, med Avstrijo in Jugoslavijo 33 posebnih vlakov s 33.300 potniki ter med Avstrijo in Italijo 59 posebnih vlakov s 37.000 potniki. V poletju 1963 je vozilo za inozemske potovalne urade skupno 2.183 posebnih vlakov s 794.300 potniki. £ Vozni redi Po letu 1964 se bo evropska konferenca za vozne rede sestala samo še vsako drugo leto in vsakokrat izdelala vozne rede za dve leti. Na evropski konferenci za vozne rede leta 1964 v Stockholmu bodo izgotovili vozni red za čas od maja 1965 do maja 1967. 0 Državni dolgovi Finančne dolgove Avstrije cenijo s koncem leta 1963 na okoli 25 milijard šilingov. Leta 1953 so znašali državni dolgovi 13 milijard šilingov, koncem leta 1962 pa okoli 23 milijard šilingov. Izdatki za obresti in odplačevanje dolgov so leta 1960 znašali 1623 milijonov, za leto 1964 pa je ta vsota predvidena na okoli 3.300 milijonov šilingov. obrisih tudi že znano, kako bo izgledala prva tovrstna prireditev. Na razstavni površini 500.000 kvadratnih metrov nameravajo prikazati poleg sedanjih tudi prometna sredstva bodočnosti, ki jim botrujejo najnovejši dosežki tehnike. Poleg tega prireditelji upajo, da bosta na razstavi sodelovali tudi Amerika in Sovjetska zveza s svojim programom o osvajanju vesoljstva, kar bi nedvomno bila privlačnost posebne vrste. Dogovorili so se že, da bo rastava razdeljena na 12 oddelkov. Največ prostora so oddelili prometu, ki se odvija na tirih, to se pravi železnici, tramvaju, podzemeljski železnici in žičnicam z zobatimi kolesi. Med državami, ki so že prijavile udeležbo na tem področju, je Japonska, ki bo pokazala novo konstrukcijo dvonadstropne gondole za žičnice s prostorom za 100 oseb. V drugem oddelku razstave bodo prikazali promet na cestah in ulicah. Ta razstava bo razdeljena na javna prometna sredstva, mestni promet in cestni promet, poseben pododdelek pa bo posvečen modernim metodam gradnje cest. V okviru te skupine so vključili tudi nekaj manjših razstav s skupnim naslovom »Motor in ulica«. Poseben oddelek bo obsegal vodni promet, ki bo spet razdeljen v tri skupine: plovba po morju, rečna plovba in graditev rečnih ladij ter graditev celinskih vodnih poti (prekopov) in pristanišč. Posebno zanimanje pa bo vsekakor vzbujal tisti del razstave, ki bo namenjen zračnim in vesoljskim prometnim sredstvom ter bo imel poseben oddelek mednarodnega centra za vesoljske polete z naslovom »Človek in vesolje«. V tem okviru nameravajo prikazati, kakšno korist ima človeštvo od raziskovanja in razvijanja letalstva ter njegov splošni pomen za industrijo in celotno gospodarstvo. V skupini »Svetovni turizem« bodo razstavljena tudi velika potniška letala, ki pomenijo važen mejnik v razvoju zračnega prometa. Arhitektonsko središče in hkrati znamenje razstave bo vitek, 100 metrov visok stolp, ki se bo dvigal poleg vesoljske rakete. Z vrha te »kozmične igle« bodo obiskovalci lahko uživali razgled po celotnem razstavnem prostoru. Nemška pošta pa namerava izdati posebno serijo znamk, ki jih bodo tiskali pred očmi obiskovalcev. !S 0 SI R0Ken> SV' NEW DELHI. — Predsednik indijske vlade Neoru je izjavil, da je Indija vedno pripravljena na podajanja z LR Kitajsko, vendar mora ta prej v celoti s. E E Pred nedavnim je izšla nova števil- E E ka »Mladega roda", šolskega lista za E E koroško mladino, ki je posvečena me- E = secema november in december. O je- = E šeni in zimi nam pripoveduje v kratkih E E sestavkih in pesmicah, daljši članki pa i = nam odkrivajo zgodovinske zanimivo- E E sti: o kmečkih uporih, o Cirilu in Me- E E todu, o nastanku Vrbskega jezera in o E E našem ljudskem pevcu Lesičjaku, ka- E = terega 130-letnico rojstva bomo ob- | E hajali v nekaj dneh. Poleg tega še 1 E vrsta ljubkih otroških zgodbic, pesmic E E in ugank, seveda pa tudi mnogo lepih E E slik — takz> je tudi najnovejša števil- f E ka »Mladega roda" po vsebini in ob- E E liki res privlačna za vse mlade bralce. E | Za vse tiste otroke, ki »Mladega E I roda” ne dobivajo v šoli, ga starši E E lahko naročijo tudi v knjigarni »Na- E E ša knjiga", Celovec, Wulfengasse; po- E E samezna številka stane samo 3 šilinge. E E E Tiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiir Pri naših študentih na Dunaju Med svojim bivanjem na Dunaju je predsednik ZSO in SPZ dr. Franci Zwitter obiskal tudi tamkajšnji Klub slovenskih študentov, kjer je našim mladim akademikom govoril o trenutnem položaju in prizadevanju ko-rošl ih Slovencev. Uvodoma je orisal razvoj slovenskega vprašanja na Koroškem po prvi svetovni vojni in govoril zlasti o letih najhujše preizkušnje, ko je Avstrijo in druge evropske države tlačil zločinski nacizem. Leta 1955 se je s podpisom avstrijske državne pogodbe tudi za koroške Slovence začelo novo obdobje in je bilo treba z vsemi silami prijeti za delo, da bi si priborili pravice, ki so nam zajamčene v členu 7. Ob tej priložnosti je poudaril potrebo skupnega in enotnega prizadevanja vseh slovenskih organizacij na Koroškem v boju za dosego popolne in vsestranske enakopravnosti našega ljudstva. Hkrati pa je naglasil tudi važnost stalnih stikov z matičnim narodom, kajti brez takih stikov bi koroški Slovenci postali suha veja na narodnem deblu. Po predavanju se je razvila zelo živahna diskusija in so študentje več ur razpravljali o raznih perečih problemih. Univ. prof. dr. France Bezlaj: 2 Kritične pripombe k avstrijskemu delu o koroških krajevnih imenih Za Kranzmayerja je Koroška stalen in nedeljiv pojem. Kanalska dolina je od prvih preddel za knjigo (od 1918) spadala h Koroški samo zadnjo leto vojne, Jezersko in Mežiška dolina pa štiri leta med hitler-jansko okupacijo. Kranzmayer jih je seveda priključil Koroški. Temu primerno so redki tudi drugi povojni popravki. Samo na prvih straneh najdemo v opombi pod črto^ nekaj podatkov o najvažnejši novejši strokovni literaturi s področja lingvistične paleontologije. Uporabljena slavistična in slovenistična literatura je neverjetno skromna, poleg Miklošičevih Ortsnamen citira še Ramovša, M. Kosa in Hauptmanna, ki pa jih pozna samo deloma. Saj zadostuje rebrati samo nekaj razlag koroških rajevnih imen na strani 267 Ramovševega Konzonantizma iz leta 1924 in jih primerjati s Kranzmayer-jevimi. Slovensko Tigrče, nemško Tigring, 1136 Tigrich izvaja Ramovš iz nemškega antroponima Deginhart ali eventualno celo iz Dietger. Kranzmayer vidi v imenu sled imena keltskega plemena Tigurinov s pomenom »gospodarji, posestniki« (I. del, str. 27, 28 in 133; II. del, str. 223). Čeprav ne zna pojasniti slovenskega -i- in pušča glasoslovno ne- soglasje nerazloženo (I, 133 op. 63), so povrh tega Tigurini v antiki izpričani samo v Švici, ni za koroško nemške lokalne patriote, kakor sta R. Egger in Kranzmayer, nobenega dvoma, da je ime keltskega porekla. Ali slovensko Čajnče, nemško Tultsch(nig), 1136 Tulsnich, Tulsnihc izvaja Ramovš iz *Vblčaniči, kar je glasoslovno neoporečno. Še Guts-mann je pisal to ime Tolčajnče in krajevna imena Tlukom, Tluczani, Tlučewo, Tlukawy so dokaj pogostna posebno v poljski onomastiki (Kozierowski, I 328). Kranzmayer pa ga je razložil iz *Dolčanjiče »Siedlung der Talbesvohner« (II, 230), čeprav za slovensko dol, pogostno v imenih, nikjer drugje ne najdemo in ne moremo opravičiti nemške substitucije Tul- in slavistična sufiksalna analiza v rekonstrukciji *Dolčanjiče ne more odkriti nobenega smisla. Pri takšni suvereno svojevoljni zasnovi svojega dela se je moral Kranzmayer razumljivo izogniti vsaki temeljitejši dokumentaciji posameznih imenskih problemov, sicer bi se pokazale grobe pomanjkljivosti in marsikje kar popolno nepoznavanje dosedanje strokovne literature. Vse razlage so subjektivno avtoritativne. V abecednem in imenskem seznamu v drugem delu knjige navaja poleg nemške in obeh slovenskih verzij imena, knjižne in dialektične, še enega ali dva starejša historična zapisa iz Jakschevih Monumenta historica ducatus Carinthiae. Temu sledi etimološka rekonstrukcija ali vsaj namig o poreklu imena. Za solidno moderno znanstveno izdajo je tega veliko premalo. Ne samo predslovan-ski, ampak tudi slovanski imenski substrat v nemških Alpah je že več kot sto let predmet intenzivnega znanstvenega študija. Najmanj štiri petine vseh imen, ki jih obravnava Kranzmayer, ima v dosedanji strokovni literaturi svoj historiat; poskusi razlage se med seboj včasih bistveno razlikujejo. V vseh takšnih primerih bi bila Kranzmayerjeva dolžnost. da bi citiral posamezna mnenja in zavzel ob njih kritična stališča. S subjektivnim priložnostnim etimologiziranjem pa je znanosti dokaj malo pomagano. Ne moremo se na vse večne čase prepirati, ali je slovensko Celovec prevod po smislu za nemško Klagenfurt, ali obratno. Doslej se niti na germanskem niti na slovenskem ozemlju ni našlo nobenega imena izvedenega iz slovanske osnove cviliti ali iz nemške klagen. Niti gorsko ime Javka, nemško dis Jauken, dial. de Jauggn med Dravo in Ziljo ne bo iz javka »die Weh-klage«, kot je mislil Kranzmayer (Carinthia 140, 1950, 604). Polemika, ki jo je svoj čas sprožil Baudouin de Courtenay v Jagičevem Archivu (XXVI, 160) in v katero so posegali P. Lessiak {JA XXVII, 312; XXXI, 382; XXXII, 182; Carinthia, 1922, 64), Scheinigg {JA XXVII, 146; Kres, II, 640), L. Pintar {JA XXVI, 635, XXXI, 382; Ljubljanski Zvon, 1914, 374 in 1915, 24), Nahtigal {Carniola, VIII, 181), se je vlakla v nedogled in ni privedla do nobenega rezultata. Če se Kranzmayerju ni zdelo vredno, da bi upošteval tudi novejša mnenja, kakor je n. pr. Oštirjevo {Razprave ZDHV I, 298), Skokovo {Etnolog VII, 71) ali Ramovševo {Historična gramatika, II, 139), da je ime bolj verjetno sub-stratnega porekla, ni to njegova privatna zadeva. Njegova knjiga niti od daleč ni zamišljena kot navadna popularizacija, zato so takšne pomanjkljivosti naravnost kričeče. Zgodovine kolonizacije in sintetičnih zaključkov o usodi cele pokrajine vendar ne moremo graditi na površnih in enostranskih imenskih razlagah. Kranzmayer pravi sam, da je bistveni del njegove knjige samo prvi zvezek, kjer razpravlja o stratigra-fiji naselitvenih plasti na Koroškem. V poštev pridejo po njegovem najprej Protoitaliki, nato Iliri, Veneti in Kelti. Sledijo jim Rimljani in Romani. Za njimi pridejo Goti in Langobardi. Posebno poglavje je posvečeno Avarom in šele nato sledi slovenska kolonizacija. Vsem predslo-vanskim plastem je posvečeno skupnih 45, Slovencem 38 in Nemcem 95 strani. Bistveni povzetek vseh Kranzmayerjevih izvajanj bi bil, da je na Koroškem izpričanih šestintrideset predrimskih imen, ki pripadajo vsa gotovo indoevropskim plastem. Izredno pozornost posveti avtor prednemški germanski udeležbi pri kolonizaciji dežele, domnevnim germanskim sledovom v antični antro-ponimiji domačih staroselcev, kasneje pa Gotom in Langobardom. Slovenci so se naselili na Koroškem v 6. stoletju, obenem s svojo vrhnjo fevdalno plastjo, ki je bila deloma iranskega, deloma vzhodnogerman-skega porekla, in s svojimi gospodarji Avari. Bavarska kolonizacija datira od srede 8. stoletja dalje in doseže v pičlih sto letih južno Koroško. Okoli 1300 pa je bilo stanje v deželi že približno takšno kakor ga poznamo danes. Kolikor daleč nazaj je mogoče sklepati, se je na Koroškem vtapljanje ene narodnosti v drugo vršilo miroljubno in v najlepšem, složnem sožitju. Knjigi so priložene tudi nadrobne tabele, koliko krajevnih imen v vsakem okraju pripada tej ali drugi kolonizacijski plasti. Vsa krščanska svetniška imena je Kranzmayer pripisal nemški kolonizaciji in dobil na ta način za vso Koroško 60 °/o nemških krajevnih imen proti 38 %> (etimološko) slovenskih. Na jezikovno mešanem ozemlju samo južne Koroške pa je 56 °/o nemških proti 43 °/o slovenskih krajevnih imen. Štirideset imen je ostalo nepojasnjenih. (Nadaljevanje prihodnjič) 4 _ Štev. 48 (1123) 29. november 1963 Vojne igrače niso za otroke Bližajo se prazniki — čas obdarovanja. Vsakdo se veseli manjše ali večje pozornosti, ki mu jo ljudje izkažejo po stari udomačeni navadi. Vedno pa je bilo tako, da je tudi med tem božičnim obdarovanjem velika razlika, kajti bogatejši dobijo več, revnejši manj. Daril so gotovo najbolj veseli otroci in se veselijo tudi najmanjšega daru ter jim lesketajo očesa v radostni sreči. Toda eno ni za otroke: Orožje in druge vojne igrače. Tri avstrijske organizacije, »Avstrijska družba za ustvarjalne igre — Osterreichi-sche Gesellschait tur das schopterische Spisi", »Prijatelji otrok Avstrije — Kinder-freunde Osferreichs" in »Katoliška družinska zveza Avstrije — Katholischer Familien-verband Csterreichs", apelirajo na starše in druge odgovorne pod geslom »Boj vojnim igračam". V tem pozivu je med drugim povedano: Starši smo veseli, če so naši otroci zdravi in veseli, če se v šoli učijo, kakšen je svet v resnici. V poznejših letih naj bi se kot odrasli znali uveljavljati. Kdor otroke ljubi in želi, da srečni zrastejo v mirni svet, ne bo njihovih morda razdiralnih in brutalnih nagonov vzpodbujal in pospeševal. Odgovorni starši bodo tedaj nazorne prispodobe orožja vseh vrst in druge vojne igrače odklanjali. Vsaka vojna je katastrofa, vsaka vojna prinese strahote in bedo nad človeštvo. Nikdar se vojna ne sme poveličevati: Orožje ni igrača! Matere in očetje, upoštevajte naše resno svarilo: Vzgojite otroke za prijatelje miru! Učite jih spoznavati božično poslanstvo »Mir ljudem na zemlji..." in ne darujte vojnih igrač. Gotovo bodo tudi naši slovenski starši ob praznikih z ljubeznijo obdarovali svoje ljubljence otroke s koristnimi stvarmi za šolo, obleko, potrebščine za šport in drugo. Posebej pa priporočamo, da v teh dneh, ko so srca bolj odprta, ne pozabite vašemu in našemu otroku podariti najtrajnejše in najlepše mladinsko darilo: lepo, zabavno, poučno in koristno mladinsko knjigo v besedi in sliki, ki jo dobite v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu. Dvorni svetnik Colerus-Geldern umrl Ob 130-letnici rojstva: Franc leder-Lesičjak koroški ljudski pesnik in pevec 3. decembra bo minilo 130 let, odkar se je v Globasnici rodil koroški ljudski pesnik Franc L e d e r - Lesičjak, katerega samorastniške pesmi prepeva nase ljudstvo iz roda v rod. Ob tej priložnosti je njegova hčerka Matilda, poročena K os u t n i k , napisala o svojem očetu nekaj zanimivih življenjskih podatkov, ki jih na tem mestu radevolje objavljamo: Franc L e d e r , tako je bilo njegovo ime, se je rodil 3. decembra 1833 v Globasnici. O svojem drugem imenu, pod katerim je najbolj znan, je rekel sam, da je bilo »poerbano«. Menda je bilo tako: Neka soseda se je sprla z njegovo materjo in jo psovala z besedo »lisica«. Ta priimek je materi ostal, kakor se to često zgodi. Sin France, poln humorja, je tudi večkrat s svojo brado, ki je imela lisičjo barvo, napravil lisičjo prispodobo in dejal: »Če je moja mati lisica, sem pa jaz Lesičjak«. V pesmi o svojem življenju pravi o svoji materi: Rajna moja mati Mica so Šivilja bli in božja jc pravica, da so že davno v večnosti. O svojem imenu pa je zapel tako-le: Leder se jaz piSem, Franci mi je ime; jaz imam Se no drugo ime, eno poerbane: Sem Lesičjak al Lisjak, * toliko imenov nima vsak. O njegovi otroški mladeniški dobi se ve le malo. V šolo ni hodil. V poznejših letih, morda pri vojakih, se je naučil brati tiskane črke, pisati pa ni znal. Osebno je bil bolj zakrite narave. V svet je pravzaprav vstopil šele po vojaških letih. O Lesičjaku so vedeli pripovedovati, da se je sprl s Hodnikom zaradi stavbenega sveta. V silobranu je udaril kmeta nasprotnika tako nesrečno, da je ta za posledicami udarca umrl. Lesičjak si je naložil pokoro, da eno leto ni spregovoril nobene besede. Res je bil Lesičjak eno dolgo leto kakor mutast, ne drži pa, da si je pokoro naložil zaradi omenjenega dogodka. Pokoro je delal še prej, preden se je prvič oženil. Njegova prva žena je bila doma s kmetije, na kateri so imeli vsega v izobilju. Ta se ni mogla sprijazniti s pomanjkanjem ter je hotela večkrat proč od doma. Uspelo pa ji nikoli ni prav. Ko jo je Franc enkrat le pustil, da je odšla, je šel za njo. Ko sta šla proti Podjuni, se ona naenkrat jezno obrne in pravi: »Kam pa greš?« Lesičjak pa je lepo mirno odgovoril: »Kamor ti, tja tudi jaz«. Kmalu sta se sporazumela in se složno vrnila domov. Drugič je žena spet nabasala »punkeljc«, Franc pa je sedel nanj in dejal: »Zdaj pa le nesi vse, kar je tvojega, jaz sem tudi tvoj«! No in spet je Lesičjakova žena ostala lepo doma. Po trudapolnem delu in skrbnem varčevanju, po mnogih težavah in nasprotovanju se je Francu le posrečilo, da je kupil v Globasnici pod vinogradi nekaj zemljišča in si postavil skromen • dom. Z ženo sta nabirala črnice in bezgovec, kuhala žganje in ga prodajala. 'Zena je imela na vrtu vse vrste rož kakor kamilice, žajbelj, ajbež in druge, nabirala pa je tudi »tavžentrože«. Hodila sta na >jarmak« v Pliberk, žena je spekla pogače, male štručke, velike kot žemlje, pa žganje in rože sta naložila na voziček in peljala na prodaj v Pliberk. Franc nikoli ni pozabil vzeti s seboj tudi svoje citre in vsakemu, ki je od njiju kaj kupil, je zacitral po njegovi želji. Po nekaj letih pa je žena začela bolehati in je po dolgi mučni bolezni umrla 15. avgusta 1897, ko je bila stara 61 let. Ljudski pesnik je zlival v pesem veselje, pa tudi žalost. Svoji rajni ženi je zložil ža-lostinko: No zavberno ženko sem mev, sam Bog je nji ure preStev, po dovgem življenju in bridkem trpljenju je k sebi jo vzev. Pustiva m je dvoje otrok, varuj jih usmiljeni Bog, da b zdrava, veseva Se dovgo hodiva po zemlji korožki okrog! Zelja se mu je tudi izpolnila. Oba sinova, Štefan po poklicu kovač in Franc po poklicu mlinar, sta bila vedno polna humorja in učakala visoko starost. Štefan je dosegel 89 let, Franc pa 94 let življenja. Nato je Franc Leder ostal sam. Sinova sta odšla od doma. Tisto leto so pri Homarju posekali precejšnjo parcelo lesa. Borovi štori so bili smolnati. Lesičjak je v prostem času v tej poseki izkopal veliko smolakov. Smolake je naložil v jamice z besedo »aleluja« in jih zažgal na velikonočno soboto zvečer, kar se je od Homarja videlo daleč po Podjuni. Homarjev oče ga je iz samega veselja povabil na veliko noč na »žegen«. Ob izdatni postrežbi, tudi ob vrču mošta in krajca, je Lesičjak pobarov hčerko Žarko, če bi hotela postati njegova žena. Žarka je vzela povabilo sprva le bolj za šalo, končno pa je iz te šale nastala resnica. Tisto poletje je Lesičjak poklical Prosenove- Se prej da so naše čestitke v našem listu ob 65-letnici dvornega svetnika Cole-rus-Gelderna izšle, je spoštovani jubilant umrl. 21. t. m. mu je smrt pretrgala nit življenja. Pokojni Colerus-Geldern je bil znana osebnost. Imel je mnogo prijateljev v različnih organizacijah, pri katerih je sodeloval z veliko požrtvovalnostjo in tudi idealizmom. Rojen je bil teta 1898 v Mauthenu. Študiral je na realni gimnaziji v Celovcu, po prvi svetovni vojni pa na univerzah na Dunaju in v Parizu. V zavarovalni stroki je deloval od leta 1925, lela 1945 pa je prevzel vodstvo Ko- Po odloku tudi letos ne bo tako imenovane srebrne in zlate nedelje po trgovinah ter bodo v predbožičnem času trgovine v nedeljah zaprte. Veljajo naslednji poslovni časi: v soboto, 7. decembra 1963: vse trgovine ves dan do 18. ure odprte; v soboto, 14. devembra 1963: vse trgovine ves dan do 18. ure odprte; v soboto, 21. decembra 1963: vse trgovine ves dan do 18. ure odprte. Koroške trgovine bodo imele tedaj v decembru od ponedeljka do vključno sobote 21. decembra v delavnikih ves dan odprto. roške deželne zavarovalnice proti požarom, kjer si je pridobil nesporne zasluge. V Zvezi avstrijskih zavarovalnih zavodov je bil kot svetnik zbornice obrtnega gospodarstva namestnik predsednika sekcije za denarstvo, kredite in zavarovalne zadeve. Svoje široko obzorje in humanost pa je posebno izkazal kot predsednik Avstrijske lige Združenih narodov, za katere naloge in cilje je založil veliko razumevanja in se temu posvetil z veliko marljivostjo. Njegove zasluge pri Koroški deželni zavarovalnici proti požarom so znane in vidne, razen tega je bilo njegovo delo plodovito v različnih kulturnih ustanovah in v poklicno stanovskih zastopstvih. V torek, 24. decembra 1963, bodo trgovine zaprte ob 16. uri, slaščičarne in cvetličarne ob 18. uri, prodaja božičnih drevesc pa ob 20. uri. V soboto, 28. decembra 1963: vse trgovine bodo od 13. ure dalje zaprte; v torek, 31. decembra 1963: trgovine bodo zaprte ob 17. uri; trgovine za življenjske potrebščine ob 18. uri, slaščičarne in cvetličarne ter prodaja zabavnih artiklov za Silvestrovo pa ob 20. uri; v soboto, 4. januarja 1964: vse trgovine bodo ves dan odprte (družinsko nakupovalno popoldne). V spomin materi žrtev in trpljenja Pred nedavnim smo na pokopališču v Večni vasi pri Globasnici položili k večnemu počitku telesne ostanke matere Marije Šorli, roj. Blajs, katere življenjska pot so bili trpljenje, žrtev in odpovedi. Doma je bila v Lobniku pri Železni Kapli, poročena pa z Anzijem Šorlijem. Mož je bil drvar ter je z napornim delom po graščinskih gozdovih prideloval potrebna sredstva za preskrbo družine. Rodili so se jima trije sinovi. Kljub težavam je bil mož vedno poln zdravega humorja in živeli so srečno življenje, dokler ni prišel čas najhujšega trpljenja nad koroške Slovence in vse človeštvo, doba oblasti tiranskega nacizma. Sinovi so rasli in ko je prišel čas uničenja in nasilnega iztrebljanja koroških Slovencev, so se nasilju uprli — pridružili so se narodnoosvobodilnim borcem — partizanom. Dva sinova, Joži in Cirli, sta žrtvovala svoje življenje kot partizana in sicer v brutalnih okoliščinah. Joži je bil pri sosedu v Lobniku ranjen v nogo in ko ga je ljubeča mati na domu negovala, so ga staknili nacistični krvoloki in ga ubili pred očmi očeta in matere. Okrutna brezsrčnost nacistov je zasekala nepopisno bolečo rano v srce matere, hudo preizkušeni oče pa je molče in z gnevom v srcu sam pokopal svojega rodnega sina — žrtev nacističnega nasilja. Toda ni bilo dovolj, drugi sin Cirli je padel ob znanem krvavem pokolju pri Apovniku na Komlju, kjer so junaki končali v sadističnem mučenju podivjane nacistične soldafeske, žal, kakor znano, tudi s sodelovanjem domačega izdajalca. Za bol matere ni mogoče najti primernih izrazov v nebogljeni besedi, kajti matere, ki so podobno same doživele, razumejo to edinole same. Pokojna Marija je rada brala slovenski tisk, do zadnjega je bila tudi naročnica Slovenskega vestnika. Z možem Anzijem sta bila poročena 53 let, žena pa je zadnja desetletja bolehala in umrla v 84. letu življenja. Zadnja leta sta z možem živela pri starejšem sinu Urbanu v Podgori pri Večni vasi. Pogrebne svečanosti so bile dostojna in lepa žalna manifestacija, ko so se žalni gostje za vedno poslavljali od nad vse dobre slovenske matere — žene žrtev in trpljenja. Ob odprtem grobu je g. dekan S r i e n c povedal resnico o velikih žrtvah, ki jih je pokojna mati doprinesla in prestala za resnico in pravico. Navzoči predstavnik Zveze koroških partizanov, predsednik Karel P r u š n i k - Gašper, je v imenu organizacije položil lep venec na svežo gomilo. Predpisi o nabavi božičnih drevesc Deželna gozdna inšpekcija opozarja, da s sekanjem in nekontroliranim odvozom božičnih drevesc iz mladih gozdnih zarastkov nastaja v velikih področjih Koroške ogrožanje stanja jelk. Po gozdno-pravnem očiščevalnem zakonu, veljavnim od 1. 3. 1963, je med drugim določeno, da se smejo jelke za božična drevesca prodajati ali kakor koli spravljati v promet le tedaj, če so opremljena s plombami o označbi izvora drevesa. Takšne plombe naj gozdni posestniki pravočasno naročijo pri pristojnih okrajnih upravnih uradih. Okrajne upravne oblasti ugotovijo, če je v smislu gozdno-pravnih predpisov mogoče ustreči prošnjam za plombe. Za vsako plombo je treba plačati 70 grošev. Osebe, ki za božična drevesca prodajajo druge lesne vrste, kakor na primer smreke, pa morajo izvor dokazati z izkaznico. Izkaznice o izvoru izstavljajo na predlog gozdnih posestnikov občine, v katerih drevesca sekajo. Plombe ali izvorne listine božičnih drevesc je treba na zahtevo pokazati uradnikom za javno varnost ali sejemskim nadzornim organom. Deželna gozdna inšpekcija priporoča natančno ravnanje po teh zakonitih predpisih, ker bodo okrajne upravne oblasti kaznovale kršitelje predpisov. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometer-gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagonfurt 2, Postfach 124. Podjubelj Smatramo za dolžnost, da posvetimo tudi ženi iz našega kraja, ki je pred nedavnim umrla tragične smrti, nekaj skromnih vrstic v našem listu. Angela Grahar je z drugimi ženskami rahljala in čistila grobove na podljubeljskem pokopališču. Po končanem delu so se vračale domov. Angela, 78-letna rent-nica gotovo ni mislila, da zapušča pokopališče le za kratko časa, kajti kmalu nato so njene te- ga očeta, da bi mu pogledal pod brado in dognal, če je pod njo kaj posebnega. Oče ni nič našel, Lesičjak je pa dejal, da je bogve kako rjav pod brado, ker da je vedno gledal proti soncu, se pravi proti Homarju. In zares, jeseni je postala Žarka njegova žena. Ta mu ni uhajala in živela sta lepo in mirno življenje. Žarka mu je rodila hčerko Matildo. Tudi z Žarko sta nabirala črnice in bezgovec ter kuhala žganje. Lesičjak pa je še vedno hodil po sejmih in razveseljeval ljudi, vendar ne več tako pogosto. Leto pred smrtjo je še zložil pesem o rajnem župniku Aichholzcrju, 23. januarja 1909 pa je umrl. Profesor glasbe Luka Kramolc, harmonizator Lesičjakovih ljudskih pesmi in popevk, piše o njem med drugim: Več kot četrtstoletja je romal po širni Podjuni sem in tja. Njegova pesem je spajala Rož z Mežiško dolino in družila severni breg Drave z južnim tja do vznožja visokih Karavank. Morda se tega poslanstva nikoli ni prav zavedal, a njegova pesem je bila slovenska. Slovenska pesem, zlasti slovenska narodna pesem, pa je poleg slovenskega jezika še danes najnežnejša, a hkrati tudi najmočnejša vez, ki druži in spaja vse raztresene ude slovenskega naroda. lesne ostanke prav na tem pokopališču položili v svež grob k večnemu počitku. Ko je na poti domov prečkala cesto, jo je namreč povozil kombi-voz Sereiniga iz Podna. Nesreča je bila tako usodna, da je Angela kmalu podlegla smrtonosnim poškodbam. Pokojno Angelo bomo ohranili v lepem spominu, kajti po svojem prepričanju in značaju je bila vrla žena iz naših vrst. Vedno je bila narodno zavedna, v mladih letih je z vnemo sodelovala v naši prosveti v zavesti, da je izobrazba močan branik proti potujčevanju našega ljudstva. Med vojno je zavedno storila tudi svojo dolžnost nasproti narodnoosvobodilnim borcem ter jih podpirala po svojih najboljših močeh. Do zadrijega je bila naročnica našega lista in sploh je imela veliko razumevanje in ljubezen za slovensko branje: knjig in časopisov. Kakor je bila osebno skromna, tako je bila bogata trajnih plemenitih vrlin, ki odlikujejo slovenske žene na Koroškem. Pokojna Angela Grahar naj v miru počiva v domači zemlji! Pincgavski plemenski sejem v Feldkirchenu Pincgavska rejska zveza za Koroško in Vzhodno Tirolsko bo priredila svoj zadnji letošnji pincgavski plemenski sejem v petek, dne 6. decembra 1963, z začetkom ob 9.30 uri v Feldkirchenu. Na sejem bodo postavili 60 bikov ter 50 krav in telic. Na sejmu bo ugodna priložnost za nakup posebno plemenskih bikov. Prihodnji tovrstni plemenski sejmi bodo šele aprila in maja 1964. Poslovni časi v trgovinah decembra in januarja 29. november 1963 Galerija superlativov V svetu vladajo sami superlativi. Vedno si želimo najboljše, najlepSe, nojcenejSe, najnovejSe ali pa tudi naj-starejSe — in že po nekaj dneh razočarani izvemo, da Je Se nekaj lepJega, viSjega, globljega ali pa bolj smernega. Na kratko si torej oglejmo del galerije presežnikov: NAJVEČJI človek na svetu je meril 2,70 metra! Umrl Je enaindvajsetleten v ZDA. NAJVEČJA ženska v zgodovini je z 255 cm brez dvoma bila Mariana V/ehde, ki je umrla stara komaj 17 let. NAJMANJŠI pritlikavec, Walter Bohning, je meril le 58 centimetrov. Umrl je leta 1955 v Berlinu, star 48 let. NAJVEČ otrok je baje rodila Rusinja Vasilet, namreč 69 v 27 porodih! Štirikrat čelvorčke, sedemkrat trojčke. Šestnajstkrat pa dvojčke. NAJVEČKRAT je bil oče po nekaterih podatkih iz leta 1812 perzijski Sah Fat Ali, namreč 154 sinovom in 560 hčeram. EDINA DVAKRATNA PRABABICA je bila Betty Haley iz Kalifornije; ko je umrla leta 1956, je zanjo žalovalo kar 156 potomcev! NAJTEŽJI novorojenček je tehtal nekaj več kot 10 kg. Rodil se je leta 1879 v Kanadi. NAJDALJŠO brado na svetu je nosil norveSki priseljenec v ZDA leta 1912. Bila je dolga kar 3 metre in pol! NAJVITKEJŠA med vsemi ženskami je vsekakor bila Katarina Medici (1519—1539J, okoli pasu je merila le 33 centimetrov — če lahko verjamemo zgodovini. NAJVEČKRAT je bil operiran Lionel de Witt, ki je pri El Alcmeinu stopil na mino; na operacijski mizi se je znaSel kar 410-krat! NAJHITREJŠI politični govornik je bil vsekakor predsednik Kennedy. Njegov rekord, ki ga je dosegel leta 1961: 327 besed na minuto! NAJ03SE2NEJŠ0 ZBIRKO cigaretnih Škatel ima Danec Ventegodt: 24.930 primerkov. NAJVEČJA žival, ki je kdaj živela na Zemlji, je bil modri kit. Dolžina do 330 metrov, teža: do 130 ton. NAJMOČNEJŠA alkoholna pijača je rum: vsebuje celo do 97 % alkohola. NAJTEŽJI dragi kamen, ki so ga naSli leta 1912 v Braziliji, je bil akvamarin in je tehtal skoraj 200 kg. »Pozor, pozor! Opozarjamo poslušalce, da vsemirska ladja s posadko, ki leti po naprej odpro radijske sprejemnike ob 17. uri. Prva določeni poti, bo ob tej uri dosegla Luno ...« Še nobena radijska postaja ni objavila tega dramatičnega sporočila, toda po vsej verjetnosti ni daleč dan, ko bo človeštvo priča tega veličastnega triumfa znanosti in tehnike. Od leta 1957, ko so prvi zemeljski sateliti začeli krožiti okrog Zemlje, smo vedno bliže uresničenju stoletnega sna — osvajanju vesolja. Tisoči ljudi potrpežljivo proučujejo podatke, ki so jih zbrali umetni sateliti. To so prva laboratorijska »vojna« med čudnimi znaki in človeškim genijem, da bi dobili ključ za nadaljnji prodor v neskončnost. Mnoge tajnosti, zlasti tiste o kozmičnem žarčenju, so na tem, da jih končno pojasnijo. Sprememba temperature, vlaga ozračja in pritisk, hitrost in moč vetrov v najbolj oddaljenih višinah atmosfere, niso več uganke za strokovnjake, ki morajo bodočim vsemirskim potnikom zagotoviti neoviran polet skozi prostor. In medtem ko biologi, fiziologi, kemiki in zdravniki skušajo v svojih laboratorijih najti formulo za u-stvaritev približno enakih življenjskih pogojev v hermetično zaprtih kabinah, vojska tehnikov rešuje drugo vprašanje: kako zgraditi vsemirsko ladjo in kje postaviti prvo mesto na Luni, ki so mu že dali ime — Selenopolis. Stopimo za trenutek v enega od sovjetskih bo sicer nekoliko manjši od onega, ki smo mu laboratorijev, v katerem sloviti znanstvenik prof. Varvarov razlaga svoje ideje. © Mesta na Luni bodo pod ogromnimi kupolami iz plastične mase. Pod temi kupolami bo umetna atmosfera, kakršna obkroža Zemljo in ki nam omogoča življenje. Pritisk zraka izpostavljeni danes, toda zrak bo bolj bogat s kisikom ... Luno, ki nima niti atmosfere niti zračnega pritiska in kjer vlada večno zatišje brez vetrov in neviht; kjer so razlike med dnevno in nočno temperaturo ogromne, bi tako prilagodili pogojem, ki so nujni za človeško življenje. Ameriški znanstveniki imajo podobne ideje. V nekaterih primerih so Američani celo še bolj jasni, zlasti kar zadeva naselbine, v katerih bodo živeli prvi meščani Selenopolisa. ® To bodo gumijaste kupole, sestavljene iz dveh zidov in napolnjene s plinom. Pred udarci drobnih meteoritov bo hiše obvarovala plastična masa, s katero bodo prevlečene. Le-ta jih bo varovala pred visokimi dnevnimi temperaturami, ki dosežejo tudi 80 stopinj Celzija, kakor tudi pred zelo nizkimi nočnimi temperaturami, ko živo srebro pade tudi na —100 stopinj. Po načrtu znanstvenikov bodo hiše na Luni predstavljale miniaturna mesta. V njih bodo ljudje stanovali, vršili znanstvena raziskovanja v posebnih laboratorijih, proizvajali električno energijo in kisik z napravami, ki jih bodo prinesli z Zemlje, in umetno ustvarjali klimatske pogoje za normalno življenje in delo. Določene vrste alg, ki jih danes mnogi niti ne cenijo, bodo na Luni največji človekov prijatelj. Le-te mu bodo služile ne le kot vir hrane, ampak kot stalna tovarna kisika. Te drobne in nenavadne rastline (na en meter dolžine je moč razvrstiti 300.000 alg) imajo za laike nerazumljivo lastnost. Za svojo »proizvodnjo« izkoriščajo prav ogljikov dioksid, ki ga ljudje izdihujejo, in ga »predelajo«, izločajo pa kisik, ki je človeku nujno potreben. Na ta način morejo alge služiti kot naraven filter umetne atmosfere in neusahljiva tovarna sestavine, brez katere si ne moremo zamisliti človekovega življenja. Znanstveniki so izračunali, kakšna količina teh rastlin bi bila nujno potrebna za normalno izmenjavo materije enega človeka. Znašala bi okrog 2 kg. Kje pa bi alge gojili? ® Na posebnih elektronskih farmah — pravijo znanstveniki — ker je za ogrevanje in osvetljevanje takih nevsakdanjih plantaž nujno potrebna elektronska energija, ki jo bodo dobivali od Sonca. Dokler ne bodo nasadili teh plantaž, pa se bodo morali ljudje v prvem razdobju hraniti s konzervirano hrano, ki jo bodo prinesli s seboj z naše Zemlje. Predhodno pa jo bodo morali podvreči učinku radioaktivnega žarčenja, da bi ostala čim dlje sveža, hkrati pa tudi učinku radarskih žarkov, da bi zmanjšali njeno težo. Znano je namreč, da na primer prehrambni artikli izgubijo pri takem žarčenju od 80 do 90 odstotkov svoje Štev. 43 (1123) — 5 Nespečnost značilnost civilizacije? »Kot smo sprejeli razne navade v prehrani, ki za zdravje niso najbolfse, prav tako smo se ljudje tehničnega napredka in civilizacije odločili, da bomo nepravilno spali,« trde zdravniki, kot dokaz pa navajajo, da n. pr. v Zah. Nemčiji vsak četrti prebivalec, torej 14 milijonov ljudi od vseh 56 milijonov, trpi za kronično nespečnostjo. Pri tem razlikujejo pri spanju dve vrsti motenj: del ljudi muči nespečnost, drugi del ljudi sicer lahko zaspi, vendar le s pomočjo drog. Nekateri se zopet med spanjem često prebujajo in zjutraj vstajajo kot pretepeni. Da bi dobro prespali noč, jemljejo tudi ti pomirjujoče ali narkotične preparate. Stalno jemanje sredstev za spanje pripelje počasi do navade, s časom pa so potrebne vse večje in večje količine, zaradi česar postanejo ljudje nervozni, telesno in duševno pa propadajo. Tudi ostalih 75 odstotkov prebivalstva — te "številke so namreč podobne tudi stanju v drugih civiliziranih državah — spi najpogosteje nepravilno, kakor trdi nemški »profesor za spanje« dr. Dittmar na osnovi temeljitih analiz. Premehke postelje, pretopla pregrinjala, centralna kurjava v spalnicah in nered, ki ga prinaša življenjski ritem pri modernem človeku, so se pokazali sovražnike zdravega in osvežujočega sna. Pretežka jedila pred spanjem, razburljivi razgovori in branje, napeti kriminalni filmi na televiziji, neprijetnost s svojimi sosedi, večna misel na delo in skrbi — vse to otežkoča že samo možnost, da človek hitro zaspi. Zato se moramo na spanje v pravem pomenu besede pripravljati. Že dve uri pred počitkom moramo pojesti zadnji obrok, sestavljen iz lahke hrane, po njem pa tudi majhna zabava ni odveč, kot na primer kratek sprehod. Kopanje v srednje topli vodi, ki pa naj ne bo daljše kot petnajst minut, lahke gimnastične vaje in podobno sproščajo živčno in telesno napetost in delujejo bolje od uspavalnih tablet. Tudi postelja in spalnica naj bi bili primerni: postelja naj ne bo premehka, odeja ne pretopla, soba mora biti mirna in za-mračena, temperatura med 12 in 16 stopinjami C pa je najprimernejša. Dolgost spanja, ki jo često omenjamo v razgovorih o zdravem spanju, igra le sekundarno vlogo, ker je pri posameznikih zelo različna. Goethe na primer je moral dolgo spati, prav tako filozof Schopenhauer. Napoleon, Friderik Veliki in Edison pa so bili sveži že po dveh do treh urah spanja. Tudi potek spanja pri posameznikih je zelo različen. Nekdo mora imeti tolikanj omenjeni sen pred polnočjo, drugi prično delati šele zvečer, so pa tudi taki, ki najraje ležejo v posteljo ob dveh zjutraj. teže, kar je velikega pomena za prevoz na tako velike razdalje. Toda znanstveniki delajo tudi na tem, da bi rešili mnoga druga vprašanja, za katera se smatra, da bodo ovirala normalno življenje v Selenopolisu. Za sedaj ostaja upanje v uresničenje velikega in davnega človekovega sna, o poletu skozi prostor in osvajanje Lune ter drugih planetov. Podzemni dež V Sovjetski zvezi preizkušajo revolucionarno napravo za namakanje Eden prvih načinov, kako je človek spravlja! vodo na svoje suhe njive, je bilo prenašanje v vedrih. Tako zalivanje se jeod predzgodovinskih časov pa do danes velikokrat spremenilo. Človek je napeljal vodo skozi namakanja potrebne površine, okoli njih ali nad njimi in, kjer je prej bila pusta zemlja, je lahko jeseni pospravljal pridelek. V svetu kjer je treba varčevati z vodo, ki je je bilo včasih več kot dovolj, pa ima tako namakanje pomembno pomanjkljivost: veliko vode gre v nič. Na polja spravijo več vode, kot je rastline potrebujejo, potem pa jo pustijo odteči. Sovjetski znanstveniki so odkrili učinkovitejše podzemsko namakanje. S kovinsko cevko, ki ji pravimo »vodni sveder", injicirajo razmeroma majhne količine vode naravnost v zemljo okrog korenin posamezne rastline. Znanstveniki razlagajo, da namakanje z injekcijami povzroči, da se vlaga iz tenkih kanalčkov in praznih prostorov terena zbere in zgosti v namakanem območju. S to zgostitvijo se torej še poveča količina vode, ki je bila dodana umetno. Tako se zemlja počasi in načrtno ovlaži od znotraj. Ruski poskusi so pokazali, da je tak sistem notranjega namakanja dvakrat ali trikrat izdatnejši kot tradicionalno površinsko dovajanje vode. Razen tega lahko z globinskimi injekcijami dosežejo, da se topijo mineralne sestavine v zemlji v taki globini, ki je voda pri navadnem namakanju nikoli ne doseže. Tako lahko vsaka rastlina črpa več hranljivih snovi. Tehnično je vodni sveder podoben ogromnemu kemičnemu svinčniku. To je približno meter dolga in štiri centimetre široka cevka, ki se na vrhu zoži v avtomatično zaklopko. Voda priteče iz rezervoarja pod pritiskom ene do dveh atmosfer. V eni do dveh sekundah zvrta sveder luknjo v tla in vbrizga curek vode v določeni globini. Vodni sveder obeta, da ga bo mogoče uporabljati tudi v druge namene. Kot del novega tehničnega postopka, znanega kot hidromehanizacija, bo sveder uporabljiv za setev semen v raztopljenem gnojilu. Prav tako bo koristil za injiciranje kemikalij za uničevanje plevela in škodljivih parazitov v zemlji. KAKŠNO BO MESTO NA LENI? Travniška kronika Prej kakor je upal je Daville prejel odgovor iz Pariza. Dovolili so mu trimesečni dopust. Takoj lahko odpelje tudi družino, Davno naj pa pusti kot namestnika v konzulatu. Med njegovim bivanjem v Parizu bo rešeno tudi vprašanje, ali naj se generalni konzulat v Travniku opusti. Daville je zaprosil za sprejem pri vezirju, da mu bo sporočil o svojem odhodu. Ali paša je bil videti bolan. Kot je kazalo, je že vedel, da mislijo zapreti konzulat, in je bil z Davillom nenavadno ljubezniv. Konzul mu je poklonil lovsko puško, vezir pa njemu površnik, obšit z krznom, kar je pomenilo, da sodi, da konzul odhaja za vedno. Poslovila sta se kot človeka, ki si nimata reči nič posebnega, ker je vsak zaposlen in obremenjen s svojimi skrbmi. Isti dan je poslal Daville darilo tudi von Pauliču — j dragocen kozarec nemškega izdelka in nekoliko steklenic | likerja Martinique. V daljšem pismu mu je sporočil, da bo te dni z družino zapustil Travnik in odšel na »daljši dopust, ki bo, če Bog da, trajen". Prosil ga je, naj mu izda prepustnico in priporočilo za avstrijske obmejne oblasti in za poveljnika karantene v Kostajnici. „Tako želim," je pisal Daville dalje, „da bi sedanji pariški dogovori prinesli svetu mir, trajen in moder, kakor je bil vvestfalski, in da bi učvrstili in zavarovali dolg počitek sedanjemu rodu. Upam in želim, da naša velika, pomirjena in zedinjena evropska družina odslej svetu ne bo več dajala žalostnega primera razkola in nesloge. Sami veste, da so bila moja načela taka pred minulo vojno in med njo; danes pa so bolj kot kdaj prej. Kjer bom in kamor me bo zanesla usoda, ne bom nikoli pozabil, da sem v barbarski deželi, kjer sem moral živeti, našel najbolj omikanega in ljubeznivega človeka v Evropi.” Tako je zaključil svoje pismo in sklenil odpotovati, ne da bi se od von Pauliča poslovil še osebno in ustno. Od vseh težav, ki jih mora pretrpeti, tako je čutil, bi najteže mirno gledal v zmagoslavni podpolkovnikov obraz. Ko je von Paulič poročal dvorni pisarni o bližnji ukinitvi francoskega generalnega konzulata v Travniku, je hkrati nasvetoval tudi opustitev avstrijskega. Konzulat je nepotreben ne le zato, ker v deželi ne bo več francoske akcije, temveč tudi zato, ker kažejo vsa znamenja, da bo prišlo v Bosni do notranjih zmed in odkritega boja med vezirjem in begi. Vsa pozornost in vse moči bodo posvečene temu boju, zato lep čas ni pričakovati nikakršnih ukrepov proti avstrijski meji. O notranjih bosenskih zadevah pa bo Dunaj lahko sproti obveščen po fratrih ali posebnih agentih. S tem predlogom je von Paulič poslal tudi kopijo Da-villovega pisma. Na koncu, kjer ga je Daville tako laskavo omenil, je lastnoročno pripisal: „2e poprej mi je bila večkrat dana priložnost, da sem usmeril pozornost na bujno domišlijo gospoda Davilla in na njegovo nagnjenje k pretiravanju." Vse poletno popoldne je Daville z Davno urejal arhiv in mu dajal navodila. Davna je bil mrk kot vedno, na čeljustih so mu podrhtevale napete mišice. Za njegovega sina je bilo že sklenjeno, da bo dodeljen carigrajskemu poslaništvu. Daville je obljubil tolmaču, da bo to zadevo, ki se je zataknila zaradi velikih sprememb v Franciji, v ministrstvu uredil. Misleč samo na svojega lepega in pametnega dvaindvajsetletnega sina, je Davna trdil, da bo konzulat likvidiral kakor je treba in odnesel vse do zadnjega peresa in koščka papirja, pa če bi ga na kose razsekali. Ker nista utegnila končati, sta nadaljevala delo tudi še po večerji. Šele okrog desetih je Davna odšel. Ko je ostal sam, je Daville začel ogledovati na polprazno sobo; v njej je gorela ena sama sveča in preganjala gostečo se temo. Okna so bila brez zaves. Na praznih stenah so se svetile bele lise — tam so do včeraj visele podobe. Skozi odprto okno je odmevalo šumenje reke. Z obeh turških sahat kul* je bila ura, najprej bližnja, potem ona v Dolenji čaršiji, kakor da posnema prvo. Konzul je bil utrujen, toda razburjenje ga je kot čudna moč držalo čilega pokonci in je še naprej urejeval svoje osebne papirje. V kartonskih platnicah je bil povezan z zelenimi traki rokopis njegovega epa o Aleksandru Velikem. Od štiriindvajsetih zamišljenih spevov jih je napisal samo sedemnajst, pa še ti niso bili dokončani. Ko je prej pisal o Aleksandrovih pohodih, je venomer videl pred seboj »Generala", toda odkar že celo leto doživlja polom živega osvajalca kot svojo osebno usodo, ne ve, kaj bi povedal o vzponu in padcu tistega davno umrlega in svojega * Sahat kula — stolp z uro. 6 _ Štev. 48 (1123) H 29- n°vember 1963 Da bodo plemenske svinje dolgo sposobne za pleme: Krmljenje plemenskih svinj Plemenske svinje moramo pravilno krmiti, da bodo dolgo sposobne za pleme, da bodo šle redno po plemenu ter da bodo dajale veliko zdravega legla. Zato moramo krmljenje svinj prilagoditi različnim potrebam po hranilnih snoveh tako za čas nizke in visoke brejosti kakor za čas dojenja. Nizko breje so svinje do tretjega meseca brejosti. V tem času se pujski v materinem telesu počasi razvijcfjo in še ne potrebujejo veliko hranilnih snovi. Zato krmimo v tem času plemenske svinje bolj skromno, vendar pa morajo biti v dobri plemenski kondiciji. Pri te mmoramo upoštevati, da mlade plemenke do tretje prasitve še rastejo in da potrebujejo zaradi tega tudi nekoliko več krme kot stare plemenke. Ko je svinja v četrtem mesecu, je visoko breja. Teža pujskov se v tem mesecu podvoji. Tedaj moramo svinjo pričeti pripravljati na prasiiev. Če svinjo pravilno krmimo, omogočimo, da se bodo pujski dobro razvijali ter da bo svinja po prasitvi dajala dovolj mleka. Živinorejsko povedano: svinjo moramo ovimiti. Vime se prične v tem času večati, svinja pa si mora v tem času tudi nabrati dovolj telesnih rezerv za obilno doji-tev. Med dojenjem potrebuje svinja veliko hranilnih snovi; če jih ne dobi v krmi, nastaja mleko na škodo njenih telesnih substanc. Ni ravno pravilno, kdor doječo svinjo preskromno krmi. Preslabo krmljena doječa svinja izgubi preveč teže in tudi drugače tako oslabi, da njeni spolni organi ne delajo več pravilno. Taka svinja ne gre po plemenu, dokler si svojo kondicijo ne popravi. Zato se naslednja prasitev zavleče in dobimo od nje manj pujskov, kar je vsekakor velika škoda. Z odbiro se je število pujskov v primerjavi z divjo svinjo zelo povečalo. Divja svinja povrže na leto le 6 mladičev. Od kakovostne svinje pa pričakujemo vsaj 16 do 20 pujskov na leto. Tudi rastnost pujskov se je povečala, s tem v zvezi pa tudi potreba po hranilnih snoveh. Vzporedno s povečanjem rodovitnosti svinj in rastnosti pujskov pa mlečnost svinj ni narasla, saj svinje niso odbirali po mlečnosti kakor krave, ampak predvsem po rodovitnosti. Svinja da na dan 7 litrov mleka, hranilna vrednost tega mleka pa je še enkrat večja Kmečko bolniško zavarovanje od 1. januarja 1965 V odboru za finance in proračun državnega zbora je bilo v zvezi s proračunom za leto 1964 povedano, da bo s 1. januarjem 1965 stopil v veljavo zakon o kmečkem bolniškem zavarovanju. S tem datumom bo treba pričeti plačevati prispevke za bolniško zavarovanje, zdravniška oskrba po tem zavarovanju pa se bo pričela s 1. julijem 1965. Polovico potrebnih prispevkov bodo morali plačati kmetje, drugo polovico pa bo — podobno kot pri kmečkem starostnem zavarovanju — prispevala država. od kravjega. Svinja da torej veliko, vendar še premalo mleka, da bi pri količkaj večjem leglu mogli pujski izkoristiti vso rastno zmogljivost, ki jo imajo zlasti tedaj, če smo plemensko svinjo preslabo krmili. Krma, ki jo pokladamo svinji pri visoki brejosti in po prasitvi, mora biti bogata zlasti na beljakovinah, rudninah in vitaminih. V tej dobi ustvarjajo pujski v materinem telesu predvsem notranje organe, kosti in meso. Razvoj pujskov in njihova življenjska sila sta odvisna neposredno od tega, kako svinjo v visoki brejosti krmimo. Krma sama pa ne sme vsebovati le dovolj energetskih snovi, vsebovati mora tudi dovolj vitaminov in rudnin. Doma pridelana krma naj bo osnova za krmljenje svinj, tako presna zelena krma, silirana detelja, lucernina moka, dalje pesa, koleraba, krompir, repa in zlasti korenje. Sočnih krmil pokladamo plemenskim svinjam 10 do 12 kg dnevno. Presna zelena krma, ki jo polagamo poleti, mora biti mlada in na vlak-nah revna, torej lahko prebavljiva. Vsebovati mora dovolj vitaminov A in D. V jeseni krmimo plemenske svinje s strniščno deteljo in pesnim listjem, pozimi pa s kolerabo, peso in repo, s korenjem ter deteljno in travno si-lažo. Osnovno krmo moramo izpopolniti z močnimi krmili. V ta namen sestavimo mešanico n. pr. iz 60 kg žita, 20 kg otrobov, 10 kg krmilne moke in 110 kg beljakovinskega koncentrata. Te mešanice pokladamo poleg osnovne krme nizko brejim svinjam od 0,5 do 1,5 kilograma na dan. Štiri tedne pred prasitvijo pokladamo svinjam 1,5 do 2 kg take mešanice. Mešanica mora vsebovati tudi vitamin B12, na katerem so bogate beljakovine živalskega izvora (mleko, ribja moka, mesna moka itd.), ob vsem pa mora breja svinja dobiti tudi dovolj rudninskih snovi. Potreba po rudninskih snoveh pri breji svinji narašča od 30 gramov dnevno za nizko brejo svinjo na 80 gramov za visoko brejo svinjo. Visoko brejim svinjam polagamo proti koncu brejosti enako krmo, kakršno bodo dobivale po prasitvi. Tri dni pred prasitvijo začnemo zniževati obroke osnovne krme in večati obroke močnih krmil. Črevesje med kotenjem ne sme biti prenapolnjeno. Seveda pa krmimo breje in doječe svinje lahko tudi s specialnimi krmili iz tovarn močnih krmil. Taka krmila morajo vsebovati 18% prebavljivih surovih beljakovin, imeti smejo največ 7 % surovih vlaken ter 1% rudnin. Doječe svinje krmimo po proizvodnosti. Po prasitvi jim damo najprej napoj iz pšeničnih otrobov. Med tednom pa pričnemo polagoma večati obrok močne krme. Od tretjega dne naprej lahko polagamo tudi osnovno krmo, ker le-ta ugodno deluje na izločanje mleka. Koliko bomo dali doječi svinji močnih krmil, je odvisno od števila pujskov. Svinja potrebuje poleg osnovne krme na vsakega pujska okrog V2 kg močne krme dnevno. Pri 10 pujskih torej 4 do 5 kg dnevno. Le če pokladamo svinji kakovostno osnovno krmo, ji smemo obrok močne krme znižati na 1 kg dodatno 1U kg na vsakega pujska. Plemenskih svinj ne smemo krmiti enostransko, n. pr. samo z žitom, samo s krompirjem, peso ali repo, torej ne samo s krmo, ki je bogata z ogljikovimi hidrati in revna z beljakovinami, vitamini in rudninami. Taka krma je posebno škodljiva, kadar so svinje breje. Slepota, vnetje oči, in tresenje mišic pri pujskih so večinoma posledica pomanjkljivega krmljenja svinj med brejostjo. Breja in doječa svinja mora dobiti tudi osnovno krmo čim bolj pestro mešano. inž. E. Eiselt Zadnji letošnji plemenski sejmi Zadnji letošnji plemenski sejmi bodo: v petek, 6. decembra 1963 v Leobnu za bike, krave in telice s i v o r j a v e g a goveda. Ponudba: 60 bikov ter 250 krav in telic. v petek, 6. decembra 1963 v F e I d • k i r c h n u za bike, krave in telice pinegavske pasme. Ponudba: 70 bikov ter 50 krav in telic. Pričetek ob 9.30 uri. Najbolj ocenjena slovenska krompirjeva sorta Na lem mestu smo že enkrat poročali, da so kmetijski strokovnjaki v Sloveniji vzgojili osem novih sort ‘krompirja, ki so bile od republiške in zvezne komisije za potrjevanje semenja dane v razmnoževanje. Nove sorte so dobile imena Vesna, Jubilej, Karmin, Dobrin, Igor, Cvetnik, Viktorija in Matjaž. Pred 14 dnevi so te sorte v Ljubljani ocenjevali po njihovi okusnosti in pripravnosti za kuhinjsko uporabo. Sorte so poskušali skupno z nadaljnjimi osmimi sortami drugega izvora. Pri tej poskušnji je 24-čIanska ocenjevalna komisija dala največje priznanje slovenskim sortam Cvetnik, Jubilej, Viktorija, Dobrin, Vesna in Matjaž. Iste ocene je bila deležna le še sorta Bintje. Najslabšo oceno pa je dobila pri nas najbolj razširjena sorta Voran. Naraščajoče cene za klavno živino V minulem tednu so na tedenskem sejmu za klavno živino plačevali bike, vole in telice po 11 do 13,90, krave pa po 9 do 11 šil. Na Koroškem so šli biki, voli in telice po 10,50 do 12,50 in krave po 8 do 9,50 šil. Navzlic naraščajoči domači ponudbi so v minulem tednu šli klavni prašiči na Dunaju po 13 do 15,70, v Salzburgu (zaklani) po 14 do 18, na Koroškem pa po 14 do 14,50 šil. Klavna teleta plačujejo na Koroškem še po 16 do 18 šil. S pujski odstavljenci pa so minuli teden trgovali po 18 do 20 šil. za kilogram. Pitanje goveje živine s krompirjem V kmečki reji krmimo mlado živino pozimi povsod tam, kjer še ni vpeljano siliranje navadno s senom. Le pri odstavljanju telet jim dobri rejci privoščijo nekaj otrobi ter ječmenovega in ovsenega zdroba. Pozneje preživljamo mlado živino s senom, pri čemer mnogokrat odberemo dobro seno za molznice, slabejše pa ostane za mlado živino. Mlado živino takorekoč prestradamo do vigredne paše in pravimo, da se bo že potem popravila. Tako krmljena mlada živina za pitanje ni bogve kaj pripravna, je slabša od one, ki že od vsega začetka — čeprav za pitanje določena — dobi krmo, kjer so beljakovine v pravem razmerju s škrobno vrednostjo krme. To razmerje pa je pravilno, če dobe mlade živali v rasti krmo, ki ima pet- do šestkrat več škrobnih vrednosti kot beljakovin. To razmerje je treba držati skozi vso dobo pitanja. Dnevno morajo mlada pitovna goveda dobiti naraščajoče s starostjo od 17 do 30 dkg prebavljivih beljakovin in 1 do 1,7 kg škrobnih vrednosti na 100 kg teže. To pomeni, da jim moramo zadnje tedne pitanja k senu dodajati tako beljakovinskih koncentratov kot krmil z visoko škrobno vrednostjo. Letošnja letina nam je večinoma po eni strani dala pičle pridelke sena, po drugi pa bogate pridelke krompirja, ki ga je težko spraviti v denar. Zato je marsikje zelo blizu vprašanje, če ne bi še velike zaloge krompirja porabili za pitanje mladih goved. Pri tem bi ob dokupu nekaj beljakovinskih koncentratov lahko zmanjšali obrok sena — katerega zaloge so pičle — pri pitovnih živalih na 6 do 8 kg. Za zadostitev potrebam po beljakovinah bi morali potem živalim dodajati dnevno pol do en kilogram oljnih tropin, za zadostitev potrebam po škrobnih vrednostih pa pri teži 200 kg okoli 4 kg surovega, še bolje pa kuhanega krompirja. Ta obrok krompirja je treba potem postopoma večati na 10 do 12 kg pri teži 400 in več kilogramov na žival. Ta možnost je marsikje v Podjuni vredna preudarka, zlasti ker je sedanja cena mlade pitovne živine zelo ugodna in vabljiva in ker obeta, da bo taka tudi ostala. speva. In tako leži začeto delo sedaj pred njim kot logična in časovna abotnost. Napoleon je prešel veliki lok svojega vzpona in padca in se znova dotaknil tal, Aleksander je pa še nekje v poletu, zavzema »sirijske klance" pri Isosu in ne misli na padec. Večkrat se je mučil, da bi spev nadaljeval, vendar je vselej jasno sprevidel, da njegova poezija obmolkne v bližini resničnih dogodkov. V ovoju je bil tudi začetek tragedije o Selimu lil., ki jo je začel pisati ob odhodu Ibrahim paše, ko se je spominjal svojih dolgih pogovorov z vezirjem o nesrečnem, omikanem sultanu. Med papirji so bile prav tako vse čestitke in poslanice v verzih, k jih je zlagal ob raznih slovesnih dogodkih in proslavah raznih ljudi in režimov. Klavrni verzi, posvečeni izgubljenim stvarem in osebam, ki sedaj pomenijo manj ko pokojniki. Nazadnje so prišli na vrsto svežnji računov in osebnih pisem, povezani z vrvico, orumeneli in scefrani na konceh. Ko jih je razvezal, se je papir sesul kot ruševina. Nekateri so stari že po dvajset let. Daville na prvi pogled spozna posamezna pisma. Vidi pravilni in odločni rokopis svojega najboljšega prijatelja Jeana Villeneuva, ki je lani umrl nagle smrti na ladji blizu Neaplja. Pismo je iz 1808. leta, napisano kot odgovor na neko zaskrbljeno Da-villovo pismo: „... Verjemite, moj dragi, da vaše skrbi in črne misli niso upravičene. Danes še manj kot kdaj prej. Veliki in izredni mož, ki sedaj krmari usodo sveta, ustvarja temelje boljšega in trpežnejšega reda za dolge, dolge čase. Zato se moremo popolnoma opreti nanj. On je najboljše poroštvo za srečno bodočnost nas, naših otrok in njihovih potomcev. Le mirni bodite, dragi prijatelj, kakor sem miren jaz; moj mir temelji na tem jasnem spoznanju..." Daville je dvignil oči s pisma in se zastrmel v odprto okno; skozenj so priletavali nočni metulji, ki jih je privabila luč. Iz sosednje ulice je zadonela pesem, skraja plaho, potem pa čedalje močneje. Musa Pevec se vrača domov. Glas mu je bil hripav in oslabel, petje, pretrgano, toda pijača ga še ni strla, še živi in zveni v njem tisto, kar je von Mitterer nekoč imenoval »Urjammer” — prastok! Zdaj je Musa zavil za vogal svoje ulice; njegov glas odmeva tiše in tiše, v vedno večjih presledkih, kakor klicanje človeka, ki se potaplja: priplava na površino, vnovič zavpije, potem pa potone še globje. Pevec se je že odzibal v svoje dvorišče. Glasu ni slišati več. Spet popolna tišina; šum vode je ne moti, v tem šumu je tišina še bolj enolična in globoka. Tako tone vse. Tako je potonil »General" in pred njim toliko silnih ljudi in velikih gibanj. Ko je Daville spet ostal v nemoteni nočni tihoti kakor zameden, se je za trenutek usedel, prekrižal roke in zablodil s pogledom. Bil je razburjen in zaskrbljen, toda ne preplašen. Navzlic vsej negotovosti in težavam, ki ga čakajo, se mu je zazdelo, da se je sedaj prvič, odkar je v Travniku, malce razvedril in zagledal košček poti pred sabo. Od tistega februarskega dneva pred sedmimi leti, ko je po prvem sprejemu pri Husrefu Mehmed paši zmeden in ponižan prišel v Baruhovo sobo v pritličju in padel na trdi divan, so ga vsi posli in napori v zvezi z Bosno in Turki vlekli k tlom, ga mrtvičili in slabili. Iz leta v leto je v njem rasel in učinkoval »orientalski strup", ki moti pogled in razjeda voljo in s katerim ga je od prvega dneva začela napajati ta dežela. Ne bližina francoskega vojaštva v Dalmaciji ne sijaj velikih zmag nista mogla tega preprečiti. Sedaj pa, po polomih in porazih, ko se pripravlja, da vse zapusti in odide v neznano, čuti v sebi pobudo in voljo kakor nikoli v teh sedmih letih. Skrbi in težave so hujše kot kdaj prej, loda ne vznemirjajo ga kot doslej, temveč mu ostrijo misel in razgrinjajo obzorje, ne napadajo iz zasede kot prekletstvo in nesreča, ampak teko vzporedno z ostalim življenjem. Iz sosedne sobe je zaslišal, kako nekaj šušlja in praska kakor miš za steno. Njegova žena, neutrudljiva in zbrana kot vedno, pripravlja in zavija še zadnje stvari. V isti hiši spijo njegovi otroci. Tudi oni bodo nekega dne zrasli (poskrbel bo, da bodo rasli srečno in dobro) in šli iskat pot, ki je oče ni mogel najti; pa četudi je ne bodo našli, jo bodo najbrže iskali z večjo voljo in dostojanstom, kakor jo je znal iskati sam. Sedaj spijo in rasto. Da, v tej hiši se živi in giblje kakor zunaj v svetu, kjer se odpirajo razgledi in zorijo nove možnosti. Kakor da je že davno zapustil Travnik, Daville ne misli več na Bosno, ne kaj mu je dala in pobrala. Samo čuti, kako mu od nekod pritekajo moč, potrpežljivost in odločnost, da reši sebe in svoje. Še nadalje ureja orumenele papirje, trga vse, kar je bilo zastarelo in odveč, in spravlja tisto, kar bo potreboval za novo življenje, v spremenjenih razmerah v Franciji. Ta mehanični opravek je pa spremljala kot neka vsiljiva melodija nedoločna, toda vztrajna misel, da mora nekje vendarle biti tista »prava pot", ki jo je zaman iskal vse življenje, da mora biti in jo bo človek nekoč našel in utrl za vse ljudi. Daville ne ve kako, kdaj in kje, toda nekoč jo bodo našli njegovi otroci, otroci njegovih otrok ali še poznejši potomci. In ta misel mu je kakor neslišna notranja melodija lajšala delo. (Nadaljevanje sledi) 29. november 1963 Štev. 48 (1123) — 7 V zgodovinskem Jajcu pred dvajsetimi leti V divji in slikoviti dolini reke Vrbas, ki si je na mnogih mestih izkopala svoje korito sredi visokih in nevarnih skalnatih previsov, tam, kjer Pliva v veličastnem slapu strmoglavi v Vrbas, leži starodavno Jajce. To je mesto s starodavnimi zgodovinskimi izročili, z znaki slave zadnjih bosenskih kraljev in ostanki gospostva, kraj, na katerem se križa stoletna kultura Bogomilov in krščanstva z ostanki orientalskega islama in se izliva v pestro mešanico kultur, navad, običajev in izročil. V Jajcu počivajo kosti zadnjega bosenskega kralja Stjepana Tomaševiča, ki so ga Turki pokončali blizu tega mesta. Jajce si je v novejši zgodovini — pred dvajsetimi leti — izbral za svoje drugo zasedanje Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), na katerem so se od narodov Jugoslavije izvoljeni predstavniki odločili ustvariti Demokratsko federativno Jugoslavijo. Tedaj, ko so predstavniki vseh jugoslovanskih narodov začeli prihajati v osvobojeno Jajce, je Evropa ječala pod pritiskom nacističnega škornja. Tu, nekje na tleh „za-ostalega" Balkana, v bližini utrjenih sovražnih garnizij, v Jajcu pa so narodi Jugoslavije po svojih zastopnikih že sklepali o svoji novi državni ureditvi, o ciljih svoje edinstvene borbe in ukrepih, ki jih je bilo še treba podvzeti, da je bil okupator dokončno pregnan iz dežele. 17. avgusta 1943, dobre tri mesece pred zasedanjem, so enote jugoslovanske osvobodilne vojske tretjič osvobodile Jajce. Osvobodile so ga po preudarku, kajti nikjer drugje kakor v Jajcu — tako je odločil Vrhovni štab — naj bo zasedanje AVNOJ. Kmalu po osvoboditvi je v Jajce prispel tovariš Tito z Vrhovnim štabom. Na desni obali Plive je tedaj bilo malone porušeno poslopje Doma kulture, bivšega žarišča Sokolov, zgorelega pod sovražnikovimi bombami. Pionirji pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije so Dom kulture v kratkem pozidali in kmalu je v njem zaživelo polnokrvno prosvetno-kulturno življenje. Tito se Ije nastanil v baraki pred katakombami, nekakšno podzemno grobnico, ki jo je zgradil eden zadnjih bosenskih vladarjev. Kljub temu, da ga je zaposlovalo važno vojno in državniško delo, je Tito (kateremu je bil prav na tem zasedanju podeljen naziv maršala) često prihajal gledat, kako napreduje obnova Doma kulture. S člani Vrhovnega štaba in CK je hodil od delavca do delavca in se zanimal, kakšne so njihove tež-kače. Predočiti si je namreč treba, da bi v mirnodobnih pogojih takšno stavbo gradili najmanj nekaj mesecev — partizanski pionirji pa so jo obnovili v pičlih treh tednih. Zavest je bila tista, ki je graditeljem dajala polet. Dne prvega oktobra, ko je bil dokončno obnovljen in opremljen z napisi na balkonu „Živela naša junaška narodnoosvobodilna vojska" ter nad odrom „Smrt fašizmu — svoboda narodu!", so ga graditelji Matej Bor: Svoboda Še vedno nas budi naš klic: Zberimo zatiranci se z vseh vefrov sveta! Kdaj zemlja, koder danes krvavimo, bo naša spet! Ko boš povsod doma! Ko nam ne bo več rezala gospoda ne kruha ne meja ne naših glav! Ko ti črepinje več ne bo razklal nihče, če boš zašepetal: Svoboda. Vemo, svoboda je prečuden sad, ki ti ne pade v roke sam z drevesa. V vrhove strme, ki vihar jih stresa, sam moraš ponj, če rad ali nerad. Samo po cestah, ki jim tlak je kri iz naših žil, dosežemo svoj cilj. Svoboda žito je, ki zazori iz ene same njive — iz gomil. izročili svojemu namenu. Otvoritve se je udeležil tudi maršal Tito s člani Vrhovnega štaba. Kmalu za tem je bila v Domu, ki je nedvomno še pridobil z lepo opremo, proslava 26-4etnice oktobrske revolucije in vrsta drugih političnih in kulturnih prireditev, s katerimi Ije Dom postal središče kulturnega življenja v Jajcu. Gledališke družine, an- sambel „Narodne osvoboditve" in pevski zbori, ki sta jih vodila Oskar Danon in Nikola Hercigonja, so dajali prireditvam umetniški pečat. Skoraj pet mesecev — od 17. avgusta 1943 pa vse do 8. januarja 1944 — je bilo Jajce sedež maršala Tita, Vrhovnega šiaba, CK Komunistične partije Jugoslavije, štaba I. korpusa in desetih divizij, zavezniških misij in drugih pomembnih ustanov. V Jajcu je bila tudi oficirska šola pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, ki je priredila dva tečaja, ter politična šola pri CK KPJ s prav tako dvema tečajema. V Jajcu so bili takrat že redni organi oblasti kot občinski in okrajni narodnoosvobodilni odbori, dalje politična vodstva kot krajevni in okrožni komiteji itd. Iz Jajca je redno vozil vlak do spodnjega Vakufa, Bugojna in Drvarja. Osvobojeno ozemlje s sedežem v Jajcu je imelo tudi svojo električno centralo v tamkajšnji kemični tovarni. V Jajcu je Mo-ša Pijade, tedaj nazvan „čiča Janko", ustanovil Tanjug (Tiskovna agencija nove Jugoslavije), partizanska umetnika Antun Av-gustinčič in Djordje Andrejevič-Kun pa sta si uredila svoje ateljeje v tovarni karbida, nedaleč od barak, kjer je biva! maršal Tito, vrhovni komandant. Kun je v preprosti delavnici izdelal za zasedanje AVNOJ znani Titov portret, idejni načrt za jugoslovanski državni grb in druge dekorativne slike za opremo Doma kulture; kipar Avgustinčič pa je izdelal prvi doprsni kip vrhovnega komandanta, ki so ga postavili v dvorano Doma kulture. Očividci pripovedujejo, da še slutili niso, čemu bo služil obnovljeni Dom kulture. Prepričani so bili, da je namenjen za kulturne prireditve, politična predavanja in podobno. Vse to priča o fdjnosti, v kateri so držali datum, kraj in druge podrobnosti zasedanja. Šele tedaj, ko so od vseh strani začeli prihajati v Jajce najrazličneje oblečeni ljudje, govoreč vse jugoslovanske jezike, so partizani in domačini ugotovili, da se pripravlja nekaj pomembnejšega. Na dvorišče tovarne karbida so postavili barake. Vanje so se vselili najvišji predstavniki osvobodilnega gibanja ter člani Vrhovnega štaba. Delali so dan in noč, pripravljali so zasedanje AVNOJ. 29. novembra zjutraj je bil izdan ukaz: »Nocoj bo v Domu kulture zasedanje AVNOJ. Jajce naj bo zatemnjeno, a Dom razsvetljen vso noč. Treba je zagotoviti najučinkovitejšo zatemnitev zaradi morebitnega sovražnega napada ,iz zraka.” Ko se je zmračilo, so bili prekinjeni vsi kabli ki so dajali luč mestu, le v Domu so svetile žarnice. Na planinskih obronkih in na cestah okrog Jajca so budno stale na straži brigade. Nekatere so s svojih položajev celo napadale sovražnika. Ta čas so delegati že sedali na stole v dvorani Doma, predstavniki Jajca, borci in oficirji pa so se namestili na galerije. Dvorana je bila slavnostno okrašena z zastavami in starim prvotnim grbom — peterokrako zvezdo z lovorovim vencem. Brž ko so zborovalci zasedli svoje prostore, je v dvorano vedrega lica in ves nasmejan stopil Tito. Njegov prihod, kakor tudi nastop njegovih sodelavcev, so zborovalci pozdravili z dolgotrajnim navdušenim aplavzom. Zbor gledališča „Narodne osvoboditve" je začel himno »Hej Slovani", ki so jo z radostnimi cflasovi z zborom povzeli vsi zborovalci. Točno ob 7. zvečer se je na odru pojavil predsednik izvršnega sveta AVNOJ dr. Ivan Ribar, oče, ki je pred dvema dnevoma zvedel za smrt obeh svojih sinov. Globoka tišina se je polastila dvorane. Vse je prevzemalo brezmejno sočutje do sivolasega predsednika, ki je spregovoril: »Tovariši zborovalci, začenjam Drugo zasedanje našega Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije . .." Nato je prebral poročilo o delu AVNOJ od njegove ustanovitve do drugega zasedanja in na koncu listo v tem času padlih in umrlih članov AVNOJ. Med zadnjimi, ki so padli, je bilo ime njegovega sina. Tu se je ustavil, za spoznanje zadrhtel, a za tem je nadaljeval: »Slava jim!" Lica prekaljenih borcev so orosile solze . .. Po pozdravnem govoru, volitvi predsedstva in drugih organov zasedanja ter pozdravnih poročilih najvišjih vojaških in političnih organov iz vseh republik na zasedanju so sestavili razne pozdravne brzojavke in prebrali brzojavke iz domovine in tujine. Nato je po krajšem odmoru stopil na oder Tito, ki je prebral poročilo vrhovnega komandanta. Za njim so se priglašali k besedi diskutanti. Za tem je bil soglasno sprejet referat tovariša Tita. To noč so se jugoslovanske partizanske enote po vsej domovini spoprijemale s sovražnikom. V Jajcu pa je tišino zmotil le kak oddaljen šum izvidniškega letala, ki je zaman stikalo za položaji in si zaman prizadevalo odkriti tajno te noči. Drugi dan zasedanja se je začel brez kakršnih koli težav. K besedi se je priglasil Josip Vidmar, slovenski delegat. V imenu svoje delegacije je predlagal, naj predsedstvo AVNOJ z odločbo podeli vrhovnemu komandantu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, tovarišu Titu, naziv maršala. Predlog je bil z velikim navdušenjem sprejet. 30. novembra ob drugi uri zjutraj, potem ko so zborovalci sprejeli predlog odloka o uvedbi maršalskega naziva v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in še nekaj drugih odlokov, je bilo izbrano predsedstvo AVNOJ. Sledil je odmor, v katerem so se na odru Doma zbrali člani predsedstva AVNOJ okrog dr. Ivana Ribarja. Začela se je prva seja predsedstva, na kateri so se člani odločili sprejeti predlog slovenske delegacije in tovarišu Titu podeliti naziv maršala Jugoslavije. Iz polglasnega šepetanja na odru so se naenkrat začuli radostni klici in aplavz. Ko je drugo zasedanje čez kako uro nadaljevalo sejo, je na oder ves vzradoščen in ganjen stopil Moša Pijade in zborovalcem sporočil sklep predsedstva. Po dvorani so zaoriii navdušeni klici: »Živel maršal Tito, živel maršal Jugoslavije!" Odjeknila je pesem, nato pa se je maršal zahvalil zborovalcem za izkazano zaupanje in podeljeni častni naslov. Vsem zbranim je zatrdil, da ga imenovanje za maršala obvezuje še srdi-teje tolči sovražnika in narodom Jugoslavije izvojevati svobodo in neodvisnost. Na koncu pa je dejal: »Zagotavljam vam, da bomo vse naredili za osvoboditev naših narodov in da bomo imeli kmalu še veličast-nejši zbor v osvobojenem Beogradu." Besede maršala Tita so se čez pičlo leto natančno izpolnile. Naslednjo jesen so enote narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ob podpori Rdeče armade osvobodile svojo prestolnico Beograd, dobrega pol leta za tem pa je bil zadnji sovražnik pregnan z jugoslovanskega ozemlja. Maršal je držal obljubo, ki jo je dal narodom Jugoslavije na zgodovinskem zasedanju v osvobojenem Jajcu. , dne Podpisani(a) naročam pri knjigarni »NAŠA KNJIGA" izvodov pesniške zbirke Valentina Polanška „GRAPE IN SONCE11 (cena posameznega izvoda 25 šilingov) in se obvezujem, da bom ustrezni znesek takoj plačal(a) po položnici, ki bo priložena pošiljki. (lastnoročni podpis) Predčasne pokojnine Od januarja 1964 bo starostna meja za pravico do predčasne pokojnine nesamostojnih pokojninskih zavarovancev spet znižana. Moški imajo pravico do predčasne pokojnine z dopolnitvijo 62. leta starosti, žervske pa z dopolnitvijo 57. leta starosti. Zadeva pa ni tako enostavna in te ugodnosti ne morejo biti deležni vsi zavarovanci. Pogoj za dovolitev predčasne pokojnine je dokaz o 35 vračunljivih zavarovalnih letih ter dokaz, da je bil delavec ali delavka v zadnjih 36 koledarskih mesecih najmanj 24 mesecev zavarovan ter da ne izvaja več nobene pridobitne dejavnosti. Vsekakor pa delavke v prvem delu leta 1964 predčasne pokojnine ne morejo doseči, ker na noben način nimajo 420 mesecev, to je 35 vračunljivih zavarovalnih let. Ženskam, rojenim 1907, zaračunavajo po dopolnitvi 15. leta do 1. 1. 1939 zavarovalno dobo po 7 mesecev na leto. To pomeni, da leta od 1923 do 1938, to je 16 let po 7 zavarovalnih mesecev, izkažejo samo 112 vračunljivih zavarovalnih mesecev. Delavka, ki je bila na primer 1. januarja 1939 do 31. decembra 1963 neprekinjeno pokojninsko zavarovana, doseže v tem času nadaljnjih 300 vračunljivih zavarovalnih mesecev. V takem primeru more delavka imeti ob roku 1. januarja 1964 v najboljšem primeru skupno 412 zavarovalnih mesecev ter zaradi tega v tem času še nima pravice do predčasne pokojnine. Šele po nadaljnjih 8 mesecih, to je 1. septembra, bi imela delavka v takem primeru pravico do predčasne pokojnine. Vse to kaže, da so predpisi o predčasni pokojnini okorni in komplicirani ter je nujno, da se izboljšajo, da bo mogoče enostavnejše koristiti to važno in upravičeno socialno pridobitev. il! H! 7., 14. u. 21. Dezember 1963 bis 18 Uhr geoffnet * wahl<}n $ie bequem. k^ufen$ie $cKonjetzi/ Nylon-Unterkleider effekfvoller Besatz, 1-farbig 56.— bunt gemustert, Seifenschlitze Damen-Schirme verschiedene schane Dessins 178.— 152.— 118.— 95.— 42.- 69.30 68.80 Synfhetik-Pords-Blusen weiss, lange Armel, Doppel-Man-schetten, leicht waschbar — kem Bugeln 129.— Damen-Nachthemden lange Armel, hiibsch gemusterter V/dscheflanell 75.— 63.80 REICH SORTIERTE AB-TEILUNGEN IN SPIEL-WAREN UND SPORT-ARTIKELN RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 30. 11.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.45 Aktualna reportaža — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Gledališka in filmska kritika — 19.00 Šport — 20.15 Ekumenski koncil — 20.40 Koncert dunajskih filmharmonikov — 22.20 Plesna glasba. Nedelja, 1. 12.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Venček melodij — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 19.45 Veselo in zabavno — 20.10 Kdo je storilec, kriminalna uganka — 21.15 Samomor, psihološka študija. Ponedeljek, 2. 12.: 8.30 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Citati in razumeti —- 20.30 Zborovski koncert — 21.45 Koroška domovinska kronika. Torek, 3. 12.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Operni koncert — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Koroška avto-moto revija — 18.25 Ce mene vprašate — 18.35 Aktutlna literarna oddaja — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 .Naročilo". Sreda, 4. 12.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.30 Orkestrski koncert — 15.45 Enotnost zahodne umetnosti — 16.00 Glasba za mladino — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Olimpijske igre v Innsbrucku — 20.15 .La Boheme”, Puccinijeva opera. Četrtek, 5. 12.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški visokošolski tedni — 16.00 Jazz — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Kulturne vesti — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Oddaja delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 6. 12.: 8.09 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Miklavž gre od hiše do hiše — 8.30 Orkestrski koncert — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Pri koroških godbah na pihala — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Biseri lepote — 20.15 Seine-Donava — 20.45 Pianokoktajl — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet. Sobota, 30. 12.: 8.20 Vesel konec tedna — 9.00 Zabavna glasba — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Iz zakladnice avstrijske ljudske kulture — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Pariški ABC — 14.40 Tehniški razgled — 15.15 Slavni umetniki —- 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Parada popevk — 17.10 Posledice in tehnika kajenja — 17.40 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 20.15 Avstrijska Hit-parada — 22.20 Male dragocenosti velikih mojstrov. Nedelja, 1. 12.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Glasbeni desert — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudske melodije — 18.00 Temza-Dovnava — 18.25 Pozor, jezikovna policija — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Nesmrtni valček — 20.00 Nedeljski koncert. Ponedeljek, 2. 12.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 Otroška ura — 17.40 2enska oddaja — 19.30 .Dantonova smrt", opera — 22.15 Operetni koncert. Torek, 3. 12.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Po- Gesch&fts- poslkarte Porto 70 grošev P. n. knjigama „NAŠA KNJIGA" K L A G E N F U RT Gasomelergasse 10 membni orkestri — 15.00 šolska oddaja 16.30 2ivljenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 19.30 Oddaja o letalstvu — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 4. 12.: Premislite prosimo sami — 8.10 Da, to je moja melodija — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Trije veliki B — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Halol Teenagerjil — 20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek. četrtek, 5. 12.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prijazno — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 14.15 Znani orkestri — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Mnenja klovna — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Musique aux Champs-Elysees — 21.00 Predmet številka ena: znanost — 22.15 Pesem prerije. Petek, 6. 12.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Operetna glasba — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Radijska igra — 21.00 Mi in gore. Slovenske oddaje Sobota, 30. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin . . . Nedelja, 1. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 2. 12.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. Kar po domače — 18.00 športni obzornik Torek, 3. 12.: 14.15 Poročila, objave. Matilda Košutnik: Ob 130-letn ici rojstva koroškega ljudskega pevca Franca Ledra-Lisičjaka. Sreda, 4. 12.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. četrtek, 5. 12.: 14.15 Poročila, objave. Prof. dr. Metod Turnšek: Ljudski koledar. Petek, 6. 12.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka, po naših krajih in pri naših ljudeh. Popevke za mlado ljudi. (Opatija 1963) 2. del. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Uddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 30. 11.: 7.15 Delovni kolektivi delovnim ljudem — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Matic in Alenka — 9.25 Solistična zabavna glasba — 10.00 Legenda o Titu, kantata — 11-00 Obisk v skupščini SR Slovenije, reportaža — 11.20 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 12.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 13.30 Kolektivi pozdravljajo — 14.30 Zabavna glasba — 15.05 Premiere in reprize iz makedonske in slovenske glasbe — 16.00 Z zabavno glasbo v dobro voljo — 17.05 Slovenski oktet poje pesmi slovenskih skladateljev — 17.25 S Titom od Ranguna do Nev/ Yorka — 18.00 Iz Verdijeve opere .Trubadur" — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Zaigrajmo in zapojmo — 20.20 ,Ne joči, stražar", radijska prirodba — 21.00 Sobotni ples. Nedelja, 1. 12.: 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za tu-r isto — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Pesmi za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Iz baleta .La- bodje jezero' — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov — 15.05 Plesni ritmi s koncertnih odrov — 16.00 Humoresko tedna — 16.20 Naš glasbeni avtomat — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.16 Glasba iz znamenitih oper 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Pianist iz Toxasa — 22.10 Zaplešite z nami. Ponedeljek, 2. 12.: 8.05 Pri skladateljih Novih akordov — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Iz opere .Ekvinokcij" — 10.35 Križem po Španiji — 12.25 Veseli planšarji s pevci — 12.40 Lepe melodijo — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.45 S knjižnega trgo — 17.05 Iz opernega albuma — 18.00 Aktualnosti domo in v svetu — 18.10 Bolgarska in poljska zabavna glasba — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Glasbeni večer radia Beograd — 22.10 Melodije v noči. Torek, 3. 12.: 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Priljubljeno narodne pesmi z domačimi ansambli — 8.30 S popevkami in melodijami v dobro voljo — 8.55 Radijsko šola — 9.25 Na obisku v mariborski operi — 10.15 Zvočni kaleidoskop — 12.25 Bosanske narodne — 12.40 Lepe melodijo — 13.30 Drobne skladbe Mozarta —• 14.05 Ro-dijska šola — 14.35 S slovenskim oktetom po Evropi — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Havajska kitara — 18.23 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Renesančne skladbe iz Nemčije in Avstrije — 20.20 Radijska igra. Sreda, 4. 12.: 6.20 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu — 10.15 Narodne pesmi iz Južno Amerike — 10.45 Človek in zdravje — 12.25 Trio Avgusta Stanka — 13.30 Odmevi iz Španije — 14.05 Radijska šola — 14.35 Znano in priljubljeno — 15.4C Pesmi jugoslovanskih narodov — 17.05 Friderik Chopin, skladatelj — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Večerni akordi — 20.20 Iz opere .Pikova dama" Čajkovskega. četrtek, 5. 12.: 6.20 Tečaj ruskega jezika — 8.05 Opero in balet — 8.55 Radijska šola — 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe — 10.15 Ameriški simfonično-pihalni orkester — 12.25 Igrajo in pojo Beneški fantje — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščilo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Majhni zabavni an- sambli — 17.15 Turistična oddaja — 18.10 »V pod-večer" — 18.45 Teden v skupščinskih odborih — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Lirika skozi čas: Arabija in Perzija. TTccevizua Sobota, 30. 12.: 15.00 Mod cirkužko kupolo in manežo — 15.30 Kritična ocena blagostanja — 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 Poročila — 19.45 Ca s v sliki — 20.15 Kabarefistična oddaja. Nedelja, 1. U.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Rrepor-laža o letečih stevardesah — 17.50 Za filalelisie — 19.00 Sedem dni dogodkov — 19.20 Gotovo vas bo zanimalo — 19.40 Poročila in Športni komentar — 20.00 .Rigolelfo". Verdijeva opera — 22.05 Poročila. Ponedeljek, 2. 12.: '8.33 Zimski Spori — 19.00 Aktualni Šport — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.15 Vse moje živali — 21.00 Športno omizje — 22.00 Poročilo. Torek, 3. 12.: 18.33 Simfonija v slami, veseloigra — 19.30 Poročila —• 19.45 Theo Lingen predstavlja — 19.55 Cas v sliki — 20.20 Horizonti — 20.55 Duet v treh, veseloigra — 21.45 Poročila. Sreda, 4. 12.: 17.00 Listamo v slikanici — 17.25 Otroci iz BullerbOla — 17.47 Za družino — 18.33 Eden kot II in jaz — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.15 Kaj seml — 21.00 .Zlati zvok’ — 21.35 Poročila. Četrtek, 5. 12.: 11.00 Šolska oddaja — 18.33 Mamico je najboljSa — 19.00 Spori — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.15 .Eden med njimi", lilm — 21.45 Soh smrti — 22.15 Poročila. Petek, 6. 12.: 18.33 Balzac, biografija — 19.05 Trg ob koncu tedna — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.15 .Orden za čudežne otroke", satirična zgodba — 21.35 Heimilo von Dodorur — 22.15 Poročila. : Ime Naslov