0 I Združenih driarih Največji ▼ Zdrv VeUa ia vm leto Za pol leta • Nei ibvenild dnevnik York celo leto • celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 RslPsPllt list slonrenskihdel&vcev T TELETOM: OORTLAHDT 3876 Tbe Urgert tke Omted Iiiotid every day except Su&dayt and legal Holidays 75,000 Readers. m Second Class Matter, September 21, 1903, at Ike PostOlfice at Hew York, V. T, Act of of MSrsbS,lS7» NO. 214. — fiTBV. 214. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 12, 1928. — SREDA, 12. SEPTEMBRA 1928. TELEFON: OORTLAHDT 287« VOLUME XXXVL Oblasti oroti radikalnim save the union konvencija v putsburghu prepovedana V Pittsburgh so sedaj popolnoma prepovedali Save the Union konvencijo po pretepu med pristaši Lewisa in komunisti. — Zborovalci pregnani iz Hrvatskega Doma v East Pittsburghu. <— Denarna kazen. PITTSBURGH, Pa., 11. septembra. — Konvencija premogarjev, katero je nameraval sklicati Save the Union komitej Trades Union Educational League, ne bo zborovala javno v Pittsburghu, v kolikor bo mogla preprečiti policija, obvladana od Mellonovih interesov. Policijski superintendent, Peter Walsh, je objavil včeraj, da ne bo pod nobenim pogojem trpel od nasprotnikov premogarskega predsednika, John L. Lewisa sklicane konvencije. Razloge za to raz-veljavljenje govorniške in zborovalne pravice sta si sama sfabricirala Lewis in Walsh. Napad, katerega so vprizorili baje Lewisovi ljudje in tekom katerega je bilo ranjenih šest oseb, jima je služil kot zadostna pretveza, da prepovedo konvencijo. Walsh je izjavil: — — Jaz jim ne bom dovolil, da bi prišli v naše me-bto ter ogrožali naše prebivalce. V celem je doseglo sedaj število aretiranih 121, potem ko je dala policija preiskati vse hotele. Raz-ven Antona Mineriča, sta bila aretirana tudi Patrick Tooheyy tajnik Save the Union komiteja in u-rednik njegovega organa, The Coal Digger. Po nekem zaslišanju v policijskem sodišču, so morali izpustiti devetnajst aretiranih, a proti devetnajstim radikalnim premogarjem bo uvedena zvezna preiskava, da se jih po možnosti deportira, če se ne bodo mogli izkazati z državljanskimi listinami. Pa tudi tu rojeni črni premogar Charles Gulp je bil pridržan za "preiskavo". Proti njemu hočejo dvigniti obtožbo radi "ščuvanja k uporu in nasilju'*, ker ni pustil, da bi člani požarne brambe nastopili proti članom konvencije. Policijski sodnik Orie je pokazal svojo "nepri-stranost" s tem, da je grdo ozmerjal "rdečkarje" in "anarhiste**, ki nimajo po njegovem mnenju nobenega mesta v tej prosti deželi. Minetič, Bert Gervoy in John Overland so bili obsojeni vsak na $25. Nadaljnih petnajst udeležencev kongresa je moralo plačati po $5. Prišli so z obvezanimi glavami, "črnimi" očmi in drugimi dokazi brutalnega ravnanja v sodno dvorano. Od napadalcev ni bil nikdo obsojen. EAST PITTSBURGH. Pa., 1 L septembra. — Iz Pittsburgha pregnani kongres Save the Union komiteja, se je preselil v East Pittsburgh, kjer je včeraj popoldne zboroval na skrivnem. Nato pa so pomožni šerifi napadli Hrvatski Dom v East Pittsburghu ter pregnali delegate od tam. Ekse-kutiva je odgodila konvencijo do nadaljnega. republikanci zmagali primarnih volitvah Pri primarnih volitvah v Maine so zmagali republikanci z 70,000 glasovi večine. — V zmagi dveh glasov proti enemu je porazil Gardiner Morana za mesto governerja in Hale je zmagal proti Holmesu. PORTLAND, Maine, 1 1. septembra. — Republikanci si prisvajajo danes največjo zmago pri "ba-rometričnih" volitvah v Maine. Najnovejša poročila kažejo, da je zmagal republikanski tiket v razmerju dveh glasov proti enemu in da znaša večina več kot 70,000 glasov. Za governerja je bil postavljen William Tudor ^j^rdiricF} ki je dobil več kot 133,000 gla sov, proti Edwardu C. Moranu, demokratu, ki je dobil kakih 61,000 glasov. Oblasti preiskujejo smrt blazneža« Razkritje, da sta bili njegovi o- Dengue epidemija dosegla Solun. ces LOXDOX. Anglija, 11. „ — septem- mo zatekli, da je imet rilom- bra. - Dengue mrzlica se širi hi-tjeno ^njo m težke ran, na sen- tpo . Sohi oh, je napotilo oblasti Suffolk o- . . . J . • u , . , tfki poročevalec Dailv Maila kraja, da »o jprnfele preiskovati o- • iaua- količ ine smrti Davida Shapiro v Enajst majhnih tvornic v Pire- driavni umobolnici, v Central ju je pogorelo v nedeljo, ker je bi- I*lrp, L. f. Shapiro je bil star 22 la sila požarne brigade zelo skrče- let in je Umrl 23 avgusta. Vsa na vsled epidemije. Brigada je lah- znamenja kažejo, da je bil mladi j j . , , , . v | J . ko odposlala le en stroj in pet mož, kojejra bolezen se je smatra ' sram0tenje po poŠti je prepovedano Postni urad v Baltimore je odredil, da so izključene karte, ki napadajo governerja Smitha. -"AttffllHORE. Md., 11. šeptem-bar. — Poštni department je pričel ve era j s pogonom na zahrbtne napade na governerja Smitha po posti. Besedilo neke karte, oddane na pošto v Baltimore, je bilo proglašeno kot kršenje poštnih regulacij. Ta akeija je bila .prva svoje vrste odkar se je pričela kajmpanja ter je sledila tik po izjavi župana Walker j a iz New Yorka prejšnji I>etek. da je postal obseg zavratnih in podlih napadov na governerja Smitha tako velik, "da se je ali popustilo regulaeije poštnega depart-menta ali pa, da se trpi te napade". Karte izključene iz prometa, so bile oddane na pošto v Baltimore in tiskano besedilo vsebuje napade na katoliško cerkev in na osebno življenje governerja Smitha. V izvidu, poslanem Benjaminu Woelper ml., poštnemu mojstru v Baltimore, je izjavil Walter Kelly, poslujoči solicitor departmenta. da so karte "zavratne in žaljive". Mr. Woelper ju je dal navodila, naj zapleni vse kopije kot stvar, katere ni mogoče pošiljati po pošti. Poštni inšpektorji bodo skušali ugotoviti identičnost odpošiljalca kart. Če vpoštevamo politične tradicije, katere se pripisuje septem-bersikim volitvam so bili republikanci zelo vzradoščeni nad svojo večino, ki je presegala pričakovanja. Strankarski voditelji so čutili, da .bo imel nastop v tej državi važen učinek na novemberske volitve. Od trenutka naprej, ko se je ta-buliralo prve volilne izide, je bilo jasno, da so bile napovedi republikanskih voditeljev preveč konservativne, kajti številke -so kazale vedno večje razlike med Gardiner-join in Moranom in med Hale-om in Holmesom. Znaki so kazali, da bo presegala republikanska večina 70,000 glasov in nekateri so ee-lo napovedovali i, da se bo bližala 80.000. Leta 1924 je znašala republikanska večina 3G.000 glasov in leta 1020 je padla večina na 20 tisoč. Po svojem zadnjem obisku v Maine je rekel dr. Hubert Work, načelnik republikanskega narodnega komiteja, da bo zadovoljen, če bi zmagala njegova stranka v državil z večino 36.000 glasov. Pokaran policist se je poboljšal. mož. ker so bili vsi ostali -bolni na mrzlici. Mora se poročiti ali pa izgubiti $4500. (INDEPENDENCE, Mo., 10. sep. Paul Schuize se mora poročiti pred 1. decembrom, ali pa ne bo sprejel $4500, katere* mu je zapustil neki strie. Čudna Mavzula v oporoki strica, ki je umrl maja. meseca preteklega leta, je bila uveljavljena radi potepužkih hagnenj mladega Paula. Ko je bil star 14 let, je zapustil dom ter stopil v mornarico. Bil je nastavljen na (podmorskem čolnu, ki 3e je potopil v Peal Har- tekmec v ljubezni ubil policista Ljubosumen butlegar, je obtožen umora Carl Wilder ja, ki je bil u-streljen v bližini Tuxedo. — Poročena žčnska igra jvlogo. Ljubosumnost hotelirja iz Greenwood Lake, X. Y., radi male in lepe žene nekega zdravnika, znanega v Long Island Cty, je najbrž povzročila umor državnega orožnika Carl Wilderja, kot so izjavile danes oblasti. Wilder je bil ustreljen v bližini Tuxeda pretekli petek. Zdravnikova žena, koje ime pa HTHIK XXXVI. Sest kaznjencev ubitih v vročem bo ju za prostost Sest kaznjencev je bilo ubitih, dva sta pa pobegnila. Trije stražniki so bili ranjeni in štirje kaznjenci zopet prijeti. BATON ROUGE, La., 1 1. sept. — Štirje obupani zločinci so padli preko krova nekega čolna v Mississippi reki ter so utonili v bitki s stražniki Louisiana State Penitentiary. Dva nadaljna kaznjenca sta bila ubita, potem ko sta bila premagana dva stražnika ter je bil vprizorjen beg v prostost z državne kazenske farme v Angola. Smrt drznega letalca. MINES FIELD, Los Angeles, 11. septembra. — Poročnik J. J. ___y______ _ Williams, star 25 let, mogoče naj- je ostalo tajno, je povedala poli-'**0^ drzni armadni letalec, je umrl eiji, da je bila prijateljska z butle-garskim hotelirjem in tudi z orož- nižkom ali policistom. Preživela je svoje počitnice ob Greenwood Lake ter hodila s hotelirjem na sredinočne avtomobilske izlete, ki so bili del njegovih butle-garskih aktivnosti, ter se pozneje sestala z državnim orožnikom Wil-derjem v okoliščinah, ki niso bile pojasnjene. Mlada ženska je imela baje dva sestanka s policistom in preiskovalci izjavljajo, da je ta okoliščina podžgala ljubosumnost hotelirja. Znano je bilo. da je dobil Wilder brzojavko, v kateri so ga pozvali, naj bo ob določeni uri na gotovem mestu ceste' v bližini Tuxedo, kjer je bil pozneje presenečen ter ustreljen v hrbet. Izsleditev zdravnikove žene in njena pripravljenost, da govori odkritosrčno. sta nudila raziskovalcem prvi definitivni ključ v umo-Preje se je domnevalo, da je danes zjutraj na posledicah poškodb, katere je dobil, ko se je včeraj zvečer ponesrečil s svojim hitrim aeroplanom pri proizvajanju "stuntov". W^illiamsova smrt je bila prva tekom zračne dirke v tekočem letu. Šest mrtvih pri železniški nesreči v Ontario. bil Wilder ustreljen, ko je skušal ustaviti neki butlegarski avtomobil. Morilec žene samomorilec. Alfred Wheler, ki je v soboto u-bil svojo ženo s sekiro ter težko ranil svojo hčerko Hindel, je izvršil samomor, ko je skočil v Grave-send Bay. Policija je našla njegovo truplo pri 25. Avenue v Brook-lvnu. Wheeler, oljač pri Edison Co., je bil i>oročen 25 let ter je imel pet otrok. Hindel se ntfhaja danes v resnem stanju v bolnici. Pogreb njene matere se je vršil včeraj popoldne. BLIXDRIVER. Ont., 11. septembra. — Ko je hotel zavoziti neki avtomobil, vsebujoč veselo izletniško družbo, preko tračnic Canadian Pacific železnice, ga je povozil neki železniški vlak, ki je ubil šest potnrkov. dočim je bil sedmi težko ranjen. Dr. Straton bo govoril proti Al Smithu. WEST PALM BEACH. Fla.. 10. septembra. — Tukaj se mudi-dr. John Iloaeh Straton. ipastor Calvary baptistovj&e cerkve v Xe\v Yorku. Rekel je, da bo imel celo serijo govorov, v katerih bo razkrinkal demokratskega kandidata Al. Smitha. Novi klobuki za ženske. Seznami poškodovanih vključuje tri uradnike na kazenski farmi, nekega železniškega uslužbenca ter sedem kaznjencev, kojih dva sta kritično poškodovana. Cleveland Owen in dvanajst drugih zločincev je premagalo stražnike, nakar so vsi pobegnili proti vodi, oddaljeni par sto čevljev. Vnela se je bitka na begu,,v kateri je bilo trinajst zločincev na eni strani ter pol ducata stražnikov na drugi. Pomagalo jim je kakih dvajset trusties. Poslužujoči se ujetega stražnika kot ščita, so se umaknili z!o-činei k reki. Ustrelili so nekega železniškega uslužbenca v čolnu, se polastili slednjega ter odveslali hitro po reki navzdol. Kapitan Singleton, ki je načelo-val stražnikom in prostovoljcem, jih je pričel zasledovati z naglim motornim čolnom ter jih hitro dohitel. Unel se je boj, tekom katerega so štirje kaznjenci padli v vodo, dočim so se štirje nadaljni udali. ko so polegli po dnu čolna. Kapitan Singleton je bil resno ranjen v pričetku boja. a ni hotei zapustiti čolna, dokler niso bili vsi ujeti ali pa jK>biti. Tekom "boja "In zasledovanja je bilo šotorišče E, iz katerega so možje ušli. popolnoma brez stražnikov, a 175 jetnikov, začasno prostih, je ostali rednih in nikdo ni vprizoril poskusa, da pobegne. Krvni psi so bili poslani na sled dveh pobeglih zločincev. LOXDOX, Anglija, 11. septembra. — Novo nošo za ženske klobuke so uvedli tukaj tekom kra- Pred tremi dnevi je bil policist Arthur Coughlin iz Hobokena kaznovan, .ker je bil pijan v službi. Dolbil je oficijelen ukor. Včeraj pa je bil predstavljen ravnatelju javne varnosti, da d-abi od njega oficijelno pohvalo. Coughlin je namreč sam ujel dva bandita, ki sta vprizorila ro- Ker je bila sovjetska Rusija na^ parski naipad na Carusovo restav-'kupila več kot dva tisoč ton ^lega racijo na Washington St. v Hobo- in ^rne>ga popra njw3 Qbi£ajno mno. Cene popra rastejo. kenu Zid je v Ukrajini v veliki nevarnosti. MOSKVA, Rusija, 11. septembra. — En milijon in 600,000 Židov je Se vedno koncentriranih v vaseh ukrajinskega okraja ter trpe ekonomiko, — kot se je izvedelo danes. Dočim so dobili ti (ljudje, večinoma 'branjevci in rokodelci politično enakopravnost od sovjetov, so v splošnem brez sredstev. Njih prodajalne in njih obrti niso postale del sovjetskega sistema. Številni žino importov, je pričela naraščati cena -popra po celem svetu. Poroča se, da bo stal poper 15 centov za unčo predno bo padel sneg. To je približno dvakrat toliko -kot znaša sedanja cena v prodaji na drobno. Svetovni trg za poper kontrolira milijonar Palmer White iz Londona. Kitajci pregnali severne Vstale. lo za popolnoma neškodljivo, pretepen v zavockf do smrti. Bolniški zdravnik, ki je aaredel kot vzrok' Poročevalec Maila jevlja, da se •mrti epilepsijo, ni vedel, da je je, ra-zkrilo več slučajev mrzlice v! — Ja« rajše nhnam nobenega oče obiskal avojoškodbe na glavi in na obeh rokah. Ponesrečenega kmeta so našli šele okrog ]>ol 3. u-re zjutraj ob železniškem tiru, toda bil je ž" mrtev. V mrtvecu so spoznali, okrog 30 let starega samskega posestnikovega sina Petra Puješa iz vasi Drljače pri Sunji. To je t or«'j zgodba o mojem junaštvu : Takoj, ko je bila v Ameriki u-vedena prohibtcija, so jo oblasti o-premile z močnimi zobmi in vsemi GLASBA. i i Preiskava ni mogla ugotoviti, ali se je zgodila nesreča, ali pa gre za samomor. — 18. avgusta popoldne so pri-ljali v boluieo v Novi Gradiški železniškega delavca Gjuro Milokar-ja, katerega je povozil med postajama Rajič in Okučani neki tovorni vlak. Delavec je bil zaposlen pri Mihitinovič in Djordje Dužič, kijSrradnji drugega tira na progi Za- Igreb—»Beograd. Ker ni .bil dovolj 'previden, ga je zgrabila lokomoti- imata v Sarajevu skupno menjalnice. Pričela sta izdelovati iz ma- tirala dve sestri: Trideset let jeila ** vedno iz«liaua iz Za" rn , . *» . j j . v| .-a I X 1 J • Toda kaj je hotela. Na de- To se dogaja tudi pri predsedniških volitvah, dasi ižeu je bilo življenje še težje in ne- gre v tem slučaju za vprašanja splošnega pomena ter je znosnejše. Skrivaj se je vrnila v 1 reba določiti, kakšno bo narodno gospodarstvo v prihod- m^to in se nastanila v e««ij«ke«m inji dan < nj«n v ^au^ sta vi suhažkih kouimanikav Reda i ie na dohila v wnrti <,radniku da ae piie vr«t»aa ves dan Aupaj. Agn*za j« mmm&Km nougrmnmov. fceaaj je pa aomia v zgoraj fflai ta ^ Je VI ^ trditev odinžno zanikala, ven- s »e-'dar ji Bo2tkovi£eva U** m fcoie- nalufben kot^Mki škodovala na desni strani hrbta. — Pri delu na isti projri se je 18. avgusta popoldne pripetila še ena nesreča med postajama Orio-vac in Sibinj pred Slavonskim Bro-dom. Na novozgrajenem tiru je peljal vlak. ki dovaia delavcem za progo potrdbni materijah Xenano-ma je padel z vagona progovni delavec Josip Oreškov«* in prišel pod kolesa, ki so mu odrezala levo nogo v stegnu. Dasiravno je bil takoj -prepeljan v brodsko bolnico, je kljub zdravniški pomori kmalu izdihnil. Tudi ta nesreča se je pripetila radi delavčeve neprevidnosti. Ta mož je bil nervozen, oslabel in izčrpan. Mr. G. W. Alderson, Bazi no, Kans._ v starosti 75 let. je "bil oslabel, nervoren in izčrpan, poleg: tejfa J* trpel na ledvični in jetrni nerednosti On pravi; — "Porabil sem te mnogo zdravil, toda Se najbolj mi je pninagaJ Nuga-Tone," — Xuga-Tone je ozdravilo, ga je oja-čalo in je pridobil na teii. To je samo eden sluCaj od tisočih, katerim je Xu-ea-Tone pomagal. Xuj?a-Tone je tudi izvrstno sredstvo proti želodčnim nered-nostint. neprebavnosti, slabemu teku. slabim živcem, izgubi teže ir oslabelosti sploh. Je zajamčeno, aa poinas;*. če ae se denar vrne. Kupite eno steklenic<- ir prepričali se bodete kako vam je iHtma-galo. Ne vzemite pona;'edb — ampak zahtevajte pristni Nuca-Tonc. —A d v't. Agitirajte m "Glas Naroda*9, največji slovenski dmavnik v Ameriki V založbi knjigarne Kleinmayer & Hau«berjr v Ljubljani je izšla pesmarica "Ciril Pregelj: Troglas-ni mladinski zbori", ki je namenjena našim mladinskim zborom na višji stopnji osnovnih šol. nadalje meščanskim in srednjim šolam ter glasbenim zavodom, vobče vsem. ki go je mladinsko petje. Ta zbirka je osnovana na podlagi obeli pesmaric, katere I. del pod naslovom: troglasnik mla-dniskrh zborov" je izšel leta 1925, 11. del pa leta 15)27 tako, da vsebuje sedaj ta izdaja najbolj priljubljene pesmi iz obeli delov, na novo so pa sprejeti 2 -slov. in ena slovaška v harmonizaeiji Fr. Ma-rolta ml. in 4 hrvatske v kamioni-izaciji r. Mat za. \ se pesmi so harmonizirane tako. da ne stavijo jrlede intonacije in glasovnega obsega nepremost Ijivih težkoč. vsak pevski part je gladko tekoč in |>even. Avtor je kot večleten učitelj mladinskega zborovega petja na šoli Glasfcene Matice v Celju upošteval vse okol-nosti. ki .prihajajo pri tem petju v pošte v — zato so sprejete po večini le take pesmi, ki jih mladina rada {»oje in to so narodne pesmi. Istiin dajejo prednost tudi učni načrti vseh kategorij nižjega in srednjega šolstva. Priobčene so pa narodne pesjui i z vseli delov naše domovine, a tudi po ena moravska in slovaška! Med slovenskimi narodnimi so v večini koroške, kar gotovo je le zbiuki v prid. Poleg izdajatelja so narodne pesmi harmonizirali E. Adamič, Z. Prelovec, 8tj. Mokra-njac, Pr. Marolt, R. ilatz in dr. Ker je zlasti v Sloveniji izšlo že lepo število pevsko-teoretičnih knjig (Bajuk, Druzovič, (Jrob-ming. Kozina. Fr. Marolt, Xegro-Hrastova). prinaša ta pesmarica zgolj zborovske pesmi, ki se pojo bodisi pri praktičnem pevskem |h>-uku. bodisi so namenjene za glasbene nastope naše mladine. Po skrbni izberi naših jiesiui, po razmeroma lalikt interpretaciji in končno radi lepega razločnega ti ska in sploh zunanje opreme, sa pesmarica samo priporoča in bo povsod dobro došla, kaikor so doslej še vse Prefrlejeve pesmarice. Cena izvodu s poštnino vred $1.00. Pri večjem naročilu popust. Blovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE! U Izviraj« Is poslovala v korist. Mlnffli so iKitfl, Tiled ie-aiiie krt prt »centu ali savafa. Id mm ▼ inričnje v Ne« Y«rib IMlmnJi je nedosecljiva, radi naiegm Imliko Tidriujta« take obširne zveze, ee nhrij* pwonmt Maše iwnniB aakaaniee tdpailJeBio i mldm hriwfiai lil M edploje is Niew Yorica — tanj bwx umA ia m* ▼ Usta mG1m Naroda*. primerne nRjo eeoe, ka-aai VoUJete trni Vaie prihtfcji dri rue paiilfetev mm v SAKSER STATE BANK . 7 . .. ■. • • " - ■'. '' f • - • v •' • :' 'iteM drugimi sredstvi, tako da ni niokaj prijetno tistemu, katerega zalotijo, da jo krši. Ljudje so 'bili vajeni dobre kapljice in se mso ničkaj radi pokorili | >o vel ju rz Waslungtona ter se mu še sedaj ne pokore. Toda nimajo čiste vesti. Sprva so poskušali počasi, več ali manj na skrivaj — in je šlo še dosti dobro. Toda kmalu so začela i>rihajati vznemirljiva poročila, da so te^ga ali onega zalotili, zaprli ali drugače kaznovali, da ne bo tako zlepa pozabil, kdaj je kršil osemnajsti amendment. Kojaki so zvečer pogasili luči in zaklenili vrata, ter v božjem strahu čakali, kdaj -bo kdo potrkal in kdaj bo ga lonca polna. V splošnem so imeti srečo, pripetili so se pa tudi slučaji, da so bila vrata nasilno vlomljena, ker do-tičnik ni hotel odpreti, in strogo oko postave je pregledalo položaj. Posledica si labko mislite. Toda vse to ni ljudi oplašilo Skoro sleherni jt- začel kršiti osem-najti amendment, ta malo boljj javno, oni malo bolj na skrivaj. No. pa tudi oblasti niso driale roke križem. Število sililaških agentov je raslo. Ker jih niso mogli sproti najemati, so pooblastili poliemene, najeli špijone. razprsali nagrade itd. Toda -"imvečje je bilo nasilje, tem več ji je bil odpor. Začelo se je preganjanje v masah. Toda čudo božje! Ce so zaprli v eni noči v New Yorku sto oata-rij. se je drugi dan dvesto novih pojavilo. C'e so mu zaplenili kotel za pet ga'lon, si je kupi-1 takega za deset galou. In če so prišli še po deset-galouskega, si je z dvajsetgalon-skim pomagal. Iz teh razmer se je j>orodil velikanski graft. Merodajni krogi niso hoteli ničesar slišati o graftu, ker bili najbrž tudi sami od njega prizadeti. In tako se je zgodilo, da je po Združenih državah, posebno pa v New Yorku in okolici New Yorka skoraj toliko izvrševalcev postave kolikor je ljudi, ki jo kršijo. Št evilo je nadalje še večje in še ■bolj zapleteno, če se pomisli, da postavo krši j o tudi nekateri izvrševalci, na drugi strani jo pa zopet kršilci izvršujejo. In v teh razmerah je težko imeti človeku čisto vest. Ce rmaš kaj pijače, si postavo-lomec. zrel za arest. Vsied tega je redkokje videti pošten in odkritosrčen pogled. Vse gleda nekako podmuljeno, prijatelj ne zaupa prijatelju, tovariš se 'boji tovariša, in slučaji, da gre žena moža naznanit ali moi ženo, so na dnevnem redu. Ljut^je s Čisto vestjo o redki kot bele vrane. Sleherni ima večji ali manjši vzrok za bojazen. Če človeka ponoči pre'budi iz spanja kak ropot, je njegova prva misel: — Aha, so že tukaj! Vsi se boje, jaz pa dragi rojaki, jaz se v tem pogledu velik junak. Jaz se nikogar ne bojim. Jaz se ne bqjim cele armade pro-hibicijskih agentov, ki šteje baje na stotisoče mož. Kar pridejo naj, jim. bom že pokazal. V plinomereu vidim le plino-merca, ne pa preoblečenega detektiva. Vsa Antisalonska liga z vsem svojim mogočnim vplivom mi ne more do živega. Vse suhaške komisarje lahko pošljem mirne vesti po gobe. Če bi me slučajno ikdo ustavil na ulici, ko bi vlekel sdboj težak zavoj, bi mu ga mirne vesti odprl in razkazal. Ti, drajri rojak, in ti in ti, ali arte napol taki junaki, kot sem jaz T Kar pridejo naj k meni! Oboroženi z revolverji m warranti! Kar pridejo naj! Jaz jih bom smeje sprejel. Jaz se jih ne bojim. Predvčerajšnjim sem namreč popil zadnjo kapljo, (ki sem jo imel v kleti. AH ni to strašno žalostno junaštvo T ;: SUMU I - "P mmm J33' ; .- - . MM _ \ GLAl8 NARODA, 12. SEP. 1928 Jtf ZO&PESKO; NEZGODA VASILIJA IVANOVICA Naravno, ta dogodek je malenkosten, iu nima .svetovala pomen 4 A vendar ostane za nekatere elf>-veeke zadeva zagonetna. Pc.slavim nepman, ki mu zven-keta srebro |k> vseh žepih, bi najbrž ne razumel pomena tega dogodka. Pat* ga bo razumel preprost de-iavee, ki ne grad)i denarja z lopato. Tak rlovfk bo zelo dobro razumel v.se in Vh,m1 Ivanovič Ra.sto-pirkin Me mu bo omilil. Yaail Ivanovi*', .sodrug Ra>to-pirkin, jf* namree kupil vstopnico, da bi ne l v glad al išče Ko je dobil pla*"o, je Va.sja Ivanovi«' .sklenil zadostiti svoji kulturni potrebi. Da bi pa ne metal denarja proč, .si je pravočasno pre-hkrbel vstopnico v ie-stnaj.sti vrsti parterja. Siromak, že davno je hrepenel, tla bi rnogel preživeti vsaj en večer v kulturnih razmerah. In bas zato je žrtvoval cel rubelj, ne da bi trenil z očesom, Samo z jezikom! je malce cmokuil, ko je blagajnik spravil njegov rubelj. Ah, ah, Vasilij Ivano vie, Vasilij Ivanovič! Ali je tvoje blagorodno [ sree čutilo vso umazanost življenja ? Ali ni zadrlitela tvoja desni-ca, ki si zavezoval kravato? Ali. ah, čudne, nerazumljive reči se goile na božjem svetu! Nastopil je težko prk*akr>vani dan in Vasil IvanovLč Raaropirkin je odšel ves srečen v gledališče, — Drugi se klatijo po krčmah ali pa pohajkujejo po mestu in kradejo bogu čas, — je razmišljal spotoma. Ti pa gre« v gledališče, In vstopnico imaš. T>plo, prijetna, inteligentno. In \>e to stane en rubelj. Vasil Ivanovič je prišel v gledališke dvajset minut pred začetkom predstave. — Moram si malo ogledati in popraviti kravato,—je mrmral sam pri sebi, Naš blagorodni sodrug Viisil Ivanovič Iiastopirkin .se začne slačiti, v tt^m pa pogleda slučajno na steno: 20 kopejk od vsake suknje. Vasiliju Ivanoviču se je skrčilo srce, — Toliko denarja nimam, — je pomislil, — Vstopnica je pa plačana. Dolžan nisem ostal, Toda toliko denarja nimam, 8 koj>ejk bi se našel v žejpu, več pa ne. Če W tfttffffl Nova moč Otr«»ite me otrplosti. Se. vera'* Esorki, zanesljiva odvajalna tonika, odpravi zaprtje, vzbuja boljii tek, boljša spanje, boljii po-čutek. Pobite Jo v lekarni. SeVERA's ESORKa mi ne shranijo suknje za 8 kopejk, sem izgubljen, Treba bo v gledališče kar v suknji iai galoših. s kapo na glavi. Naš dobri prijatelj je slekel suknjo in .sezul galoše ter oddal oboje v garderobo, — Oprosti, prijatelj, drobiža nimam. Vzemi, kolikor imam v roki. ne da bi štel, Za pultom, tik pred njim, se pa reži ciničen fantič. Najprej pre-šteje denar, — Ti, — pravi. — kaj pa misliš. pasja glava, šest koj>ejk mi ponujaš' Za to bi te bilo treba kresniti z galogo po »robcu! In začela .sta .se prepirati. Fantie v garderobi je kričal: — Za ta drobiž ne bom pazil na tvojo obleko. Še na misel mi ne pride, Pol»eri se mi izpred oči, si-eer te premikastim. da boš pomnil ! Vasil Ivanovič se je razsrdil. — Ti, mrc-ina, ne kriči name, Ne izpodkopavaj moje avtoritete vpričo buržuažije. Vzemi te cape. kakršne so, jutri ti pa prinesem kar manjka. Fantič v garderobi se pa ni dal pregovoriti. — Ti me ne boš strašil z Bur-žuazijo. Nič se ne bojim. Slišiš, ne bojim sej Poberi se, smrkavec, izgini, rnrcina grda ! Za zadevo so se začeli seveda zanimati tudi drugi uslužbenci. Razvila se je javna diskusija, če je |nogoče sprejeti za garderobo od so. 1 ruga š"st kopejk. Čas je pa seveda hitel. Zadnji gledalci so hiteli v dvorano. Predstava se je pričela. — Naj mi le pride ta parazit pred oči! — je kričal ves iz sebe. Pa naj sam obesi svoje cunje na kljuko in pazi na nje. Vasil Ivanovič je bil lako užaljen. da so silile .solze v oči, — Ah. ti mreina ti nesramna! Za tvoje |)sovke bi ti moral polomiti vsa rebra. Toda potrpežljiv kakor je bil je Vasil Ivanovič oblekel suknjo, .stlačil čepieo v galoso in se prerinil do vrat. Hotel je skozi vrata, pa ga niso pustili. — Prijatelji, — je moledoval ves iz sebe. — mili sodrugi, vstopnico imaon, evo, tu v roki. Odtrgajte si košček in pustite me notri. Ne, ne pustimo, Vasil Ivanovič je bil ves iz se-ibe. Predstava se je že začela. Orkester je že igral. Vstopnico ima v roki, pa ga ne puste v gledališče. Vasil Ivanovič je naglo slekel suknjo, zvil jo je in stisnil pod pazduho. In znova je poskusil svojo srečo, — Zakaj pa nisi prinesel še blazine? — so .v mu rogali biljeter-ji. Čas pa hiti, Orkester igra in zdaj bo prvo dejanje končano, Vasil Ivanovič ne ve več. kje se ga drži glava. Znova plane h garderobi, Ah. ah, ti falot ti grdi. Le poglejte ga. kako skrbi za buržuje! Malo je manjkalo, da se nista »tepla. K sreči so ju potegnili drugi uslužbenci narazen, ko sta si skočila v lase. Starček, najplemenitejši med vsemi, je dejal Vasiliju Ivanoviču. — Smiliš se mi, tovariš, Daj sem suknjo, brez denarja. Samo ne pozabi prinesti mi ga jutri, Vasil Ivanovič je pa dejal: — Kako naj oddam suknjo v garderobo zdaj., ko se pričenja že drugo dejanje 1 Saj bi ničesar ne razumel. Nisem vajen gledati gledališke predstave od konca. Tn Vasil Ivanovič je začel prodajati vstopnico, Z največjo težavo jo je prodal nekemu mladeniču za 60 kopejk. "Ves ogorčen in razočaran je odšel iz gledališča. a uMotAwooe. m. v. Mesto, ki je strahovito trpelo v svetovni vojni, je zopet obnovljeno. Na levi v ozadju je svetovnoznana rheimska katedrala. VREMENSKA KATASTROFA Hoangho, kitajska Rumena reka, je zopet enkrat zahtevala svoje velike žrtve za blagodat, da napaja deželo. Preplavila je v pokrajini Šantung nad 200 vasi, pregnala izpod strehe nad 40,000 ljudi, a v svojih valovih pokopala do 2000 človeških žrtev. Nad 40.000 ljudi blodi okolu brez strehe in hrane. Vlada in misijonarji skušajo pomagati, a ker so poti od dolgega dežja čisto razmehčane, ni mogoče dospeti do nesrečnikov. Na otoku Ilaiti je pustošil vihar, kakršnega že 42 let ne pomnijo. Porušil je cele vasi, uničil pridelke in zahteval par stotin človeških žrtev. Več ladij se je potopilo. Nad desettisoč ljudi je brez strehe. Ker so bili vedno ia vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potrebujejo, ker prejemajo sa vloge po 4% obresti, mesečne obrestovan je, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN * * "S t v vseh bančnih poslih domaČo <¥J* T SAKSER STATE; BANK t ^ * W. T. SREČA GA JE ISKALA Prokurist neke dessauske tvrd-ke si je bil kupil celo srečko, to je osem osmink, nemške razredne loterije. Nenadc^na pa je zašel v denarna zadrege ter je srečko odstopil svojim prijateljem. Tri dni nato je pa zvedel, da je njegova srečka zadela veliki dobitek. Ni težko uganiti, kako mu je bilo pri srcu. Sedaj poročajo nemški listi, da mu bodo srečni prijatelji, ki jim je bil odstopil srečko, prostovoljno odstopili znaten del dobtika Razmerje med belim in temnopoltim plemenom. V 4'Časopisu za ^©politiko''' ( ko vlogo tudi zavest dostojanstva, razpravlja Albert Sarraut o bodo-: Velesile, katerih zaveznica je bila čem razračunavanju med belem Japonska v svetovni vojni, so od-in temnopoltim plemenom, ki je ne- klonile japonsko prošnjo za pri-izbežno. Piše : [ znanje načela o plemenski enakosti. Naše stoletje bodo mogoče nekoč Skrb za preživljanje prebivalstva imenovali pacifistično, ker bo u-, in boj za osebno dostojanstvo sta vedlo obravnavo med belim in tem- danes glavni gonili sili v japon-nopoltim plemenom na oblah Pa- skem narodu. Ker se angleško-ja-eifističnega oceana. Dogodki, ki ji!i ponska zveza ni obnovila, ima Ja-danes opazujemo na daljnem vzho- ponska proste roke, da stopi na du, so le izseček tega svetovnega čelo azijskemu bloku proti belemu problema. i plemenu. Na to možnost Evropa, Celokupno prebivalstvo sveta zapletena v svoje lastne proble-znaša danes približno 1.75 milijard me, z neverjetno lahkomiselnostjo duš. Od tega odpade približno 550 pozablja. milijonov na belo pleme, od kate-| Konflikt med belo in žolto raso. rega živi približno 450 milijonov b' bil ogromen, posebno če bi o-v Evropi. Vse ostalo je temnop.lt , koliščine izročile -Japonski vodstvo pleme, ki šteje ki šteje potemtaken j vseh temnopoltih narodov proti i-približno dvakrat toliko ljudi ka-' meriški-evropski nadvladi. To bi kor belo. Odpade pa 550 milijonov ,bila potem največja vseh svetovnih na žolto ali mongolsko plemene, ,voin- Omejitev konflika bi bila 450 milijon ,v na rujavo in 150 ,nemogoča; to ni kalifornijski ali milijonov na črno in rdeče plemf.-avstralski problem, pa tudi ne ja- Več nego dve tretjine zemlja ;,e) ponska in ameriška nacijonalna torej obljudene s tenmopoltimi .zadeva, marveč svetoven problem, ljudmi, nad matere je belo plim?) Evropa ne sme misliti, pa naj razširilo svr > oblast. Velik del t h še tako močna, da bi bila v potmi i jonov se je ob stiku z belim ložaJu z enim mahom spraviti Ja-plemenom duševno osvestil in da jP°n*k<> ob tla. Pol stoletja se že nes je med - semi temi narodi živo pripravlja Japonska z neverjetno gibanje. Posebno v Aziji — Azij!|vztrajnostjo na tako vojno ter je rujavih in ;'p'tih ljudi. Aziji Hi.i- spremenila svoje otočje v nepre-dijev, muselmanov, Kitajcev, Ji magljivo trdnjavo. Edino uspešno poncev in Anamitov — bo postale orožje proti Japonski bi bila blo-vprašanje »vropskega gospoda.-- kada. Japonska mora že ob rednih stva kmalu posebno pereče. Evr>p- razmerah uvažati velike množine ski ugled, ki ga je bil izpodkupai živil jn surovin za svojo industrijo, že izid rusko-japonske vojne, je Če bi se Japonska v vojni odrezala bolj omajala svetovna vojna. Tem zunanjega sveta, posebno od nopolti narodi so videli, kolik ra'. Kitajske in Rusije, bi morala brez-dor, koliko sovraštvo loči bele nr-,P°£°jno kapitulirati. SAMOMORILEC V LEVJI KLETKI Obiskovalci zoološkega vrta v Rio de Janeiro so bili pred kratkim priča izredno razburljivim dogodkom. Začelo se je tako. da se je v kletki dveh mladih, še neukročenih levov pojavil mladenk* popolnoma golih rok. to .jt* brez vsakega orožja ; celo biča ni imel s seboj. — Jjjudje so menili, da gre za dre-snro ter so se v velikem številu sbrali pred kletko. Mladi mož j<» mirno sedel med oba leva. ki bila očividno presenečena in nikakor nista kazala kake razdraženosti nasproti vsiljivcu. Celo s sunki se leva nista rala razdražiti. marveč sta mladeniču lizala obraz in roke. Leva sta tudi udaree na smrček sprejemala kot ljubeznivost in se hotela igrati. Uslužbenci so pozvali čudnega gosta v levji kMki. naj takoj gre iz kletke; toda mož se je naredil kakor da ne sliši. Pribitel je sam ravnatelj in nujno rotil mladeniča, naj se odstrani iz kletke. Zaman. MALMGREENOV OTOK Malmgreena, je jadrno naprej drveči svet že napol pozabil, ne pa tako njegova domovina švedska. Svt-dska vlada v Stockhohnn je te dni prejela predlog, naj bi se po učenjaku, ki je tako nesrečen končal kot žrtev Nobilove ekspedieije, imenoval kakšen otok ali kakšen vršac na Spitzbergih. Predlog je bil s splošnim odobravanjem sprejet in sedaj razmišljajo v Stoek-hohnu. kat«*ri otok ali kateri vršac bi bil najdostojnejši Malmgreeno-vega spomina in imena. Ni dvoma, tla bo norveška vlada, če se Švedska odloči zato. da se imenuje po Malm-greenu kakšna gora na Spitzbergili, rada pristala na predlog in ga še sama pomagala uresničiti. MESTO V KONKDRZU Nemško palatinsko mestece St. Ingberi je zabredlo v takšne denarne težave, da je moralo napo-pedati konkurz. Magistrat mesta je ustavil v.sa plačila in se je iz- Tedaj sta udrla v kletko dva strež-jjavil za plačila nezmožnega. Meni-nika z drogovi, da bi nepoklicana ce. ki jih je mesto podpisalo, se šiloma odvedla. V tem trenotku je več ne izplačujejo, ker ne da zanje mladi mož potegnil revolver in prisilil strežnika, da sta se umakni- nobena posojilnica niti pfeniga. Mestni župan dr. Kaempf je iz- la. Ljudje so se začeli prestrašeni' javil novinarjem, ki so ga pobarali umikati, meneč, da je to res no-j o nenavadnem bankrotu, da je v rec, ki utegne začeti slepo strelja-' stanju rešiti mesto edinole saarska ti. Mladi mož pa je stopil naprej komisija. Nobena banka in nobena in rekel, da nima morilnih. pač pa posojilnica ne zaupa mestu svojega samomorilne namene. Upal je. da denarja. Polom pa so povzročile ga bodo levi raztrgali. Ker pa so finančne manipulacije prejšnjega ti iz neznanega vzroka kakor krot- mestnega finančnega svetnika ke mačke, si mora pač na banalen način pomagati. Pri treh besedah je dvignil revolver na sence in sprožilJBtrel je slednjič vznemiril zveri; leva sta se vrgla na mrtvega mladeniča in ga raztrgala. Kasneje se je zvedelo, da je bil samomorilec šele 18 let star in je šel v smrt zato, ker mu starši niso dovolili postati filmski igralec. Pircherja, ki je kot vodja mestne posojilnice posojal raznim firmam denar do višine (J milijonov mark. Me.sto je sicer prijelo dolžnike in je vložilo proti njim tožbo, vendar pa je prav malo nade. da bodo ti krediti priznani ali celo vnovčeni. Pirclinerja seveda zasledujejo oblasti in ogorčenje meščanstva proti njemu je nepopisno. ZASTAVE •VILKNB AM eni »K*, iLOVENiKK IN HRVAftK* HEQALUE, PftEKOftAMNICE, THO-■OiNICK, ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 25% cenej* kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, S31 OREEVE ®T, CONEMAUQH, pa. Požar v Kamnika. Te dni je nastal v šupi kamniške smodnišnice. ogenj. Ker so se vnele velike zaloge lesa, je plamen Svi* gal visoko in ožarjal nebo daleč naokrog. Gasilcem se je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil na drirge objekte, šupa z lesom pa je pogorela do tal in je na pogorišču tlelo Se drug dan. m. Nočno Mehurja ni I P" Hitro pomoč m pristnim S&ntal Midy U«p*iao-N«ikotf-_IJIvo. SLUŽBO DOBI STAVBO ki zna stavki na stroj in delati forme. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. T. BAD BI 1ZVEDBL «a naslov svojega bratranca JOHN ŽAGAR. Pred ipar meseet ae je naiiajal t Ontario, Canada. Ftosira cenjene rojake sirom Canade, ce kdo ve kaj o »jem, da ni poroča, če par amm čita te vmtice, naj se mi oglasi. — Bo* H (2*11*12) - * rode med seboj, kako se uničujejo J med seiboj in teptajo civilizacijo, o kateri so podjarmijenim temi-o-kožeem vedno vsi skupaj govo-'l», da jo hočejo ščiti in širiti. A ne samot da so bli temnokožei gledalci evropske drame, marveč so njej sodelovali kot člani ene ter iste človeške družine. Čisto logično je, da so zvršetku tudi sami zase začeli zahtevati svob<- Mogoče pa so vplivale zlasti tudi 14 Wilsonove točke, nauk o pra-vici narodov o samoodločbi. Glas teh orjaških besed je prodrl od Sredozemskega morja do Pacifika, od Kaira do Pekinga. Donel je preko širnih ozemlj Azije in predramil azijsko dušo. Izprva nejasno, potem pa vedno določneje in jasneje je vstajal azijski naci-jcnalizem. Vsemu tema se je pridDražil Se ruski boljševizem, ki se ne ponuja azijskim masam kot uničevalec kapitalističnega režima, marveč kot zaščitnik narodov, ki jih tlači evropsko goupodsvo. Pa 2e eno silno orožje so dobili temnopolti narodi o evropske civilizacije : Izkušnje in znanje na zdrarv8tveno4aianstvenem popris-ču, valed katerih ae je n. pr. na Japonskem znižala umrljivost o-trok od 50 na 20 odstatkov. Število rojstev prsssga danes smrtne slučaje še *a 800,000 na leto. In ▼ tem je jedro žolte nevar- narodu ipa veli- Vse drug položaj pa bi nastal, ako bi se sporazumele in zvezale Japonska. Kitajska in Rusija. Potem bi se Japonski ne bilo treba strašiti možnega spopada. Vse to je treba vpoštevati, da se izognemo strahoti takega konflikta. Pacifik mora v bodoči svetovni politiki igrati posebno važno vlogo, da bo tudi v prihodnje po pravici nosil svojo lepo ime. SAMOMOR Z UHANI V zaporu budimpeštanske policije sta te dni skušali izvršiti sft-tnomor dve dekleti, kateri so prijeli stražniki radi vlačuganja in potepanja po mestu. Komisar, ki ju je bežno zaslišal, ju je velel zapreti v temnico, kjer sta imeli o-stati do prihodnjega dne, ko prideta na vrsto za redno zaslišanje. Kmalu potem, ko je poliesj za-pahnil vrata, je zaslišal komisar klice na pomoč. VeleJ je odpreti zapah — in glej, dekleta sta ležali na tleh in sta se zvijali od bolečin. Na vprašanje, kaj je, sta pojasnili, da sta hoteli izvršiti samomor in sta v ta namen pogoltnili uhane. Ker so bile njune bolečine velike, so morali odrediti prevoz v bolnišnico, kjer so ju operirali. Našli so res uhane ▼ goltanen, odkoder jih ^e odstranil krirurg tako, da sta dekliei se-dLaj izven Pozor, rojaki! Iz naslova na listu, katerega prejemata, je razvidino, kdaj Vam ja naročnina pošla. Ne 5aka.it« toni da te Vat opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontsns, a. Hocheraf. Srna Fnndan, Jacob Uoila. COLORADO Denver, J. Schutts. FmU% Petsr Culi«, John Gtna Fr. Janeab. a. SaftML Louis Costello. U. J. Ba jtOL Lonli Banictt OJLINOI* Aurora, J. VerMcb Joseph BlL<*i. I. BerčU, F. Laarlcft. Cken. J. Fabian. De Pae. Andrew SpUlar Met, A. Anzelc, Mary Bsmblca. gaitrt. Jobs Zna, Joaeob Hront La BsOs. J. SpelicL. Frank Aufostln Anton Kota) SprlncfieU. Matija Barborlch. I. BornOL Frank PetkoTiek ss Kobilc CUr. frank Zsf«» loto msvi MABTLAlfD flCfljpMv J. Cbtm. KttniBer. Ti. Votet*s^ INDIANA X. F. Kobe. J. Barftcb. AbL Juatfok. BUNNB80TA Frank Oooie. A. Paalaa, FnedJ. Mr, Joa J. Partial, Fr ■liilk LmIs Gori* GOfart, Umda VeweL HftMl. John Povfc. Frank HnraUeh OHIO Bnrberton, John Balant, Joa HltL Cleveland, Anton Bobek, Qisrlea Karllujjer, Louis Uudman, Anton 81m* cich. l£ath. Slapnlk. Euclid, F. Bajt Girad, Anton Nagode. Lorain, Louts Balant In J. Kuala. Nile«. Frank Kogovfiek. Warren, Mrs. F. P------ Younpstown, Anton Kikelj. OREGON Ortcm City. J. Koblav. PENNSYLVANIA Ambrldfe, Frank Jakflo. Bessemer, Louis Hribar. Braddoek, J. A. Gena, Bron fh ton, Anton I payee. Claridze. Fr. Tnsbar. A. Jertaa. Conemanfh, J. Brezo rec. J. Pike. V. Boranfiok. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Pre vi«. Lovls SnvaaHfl, A. SkerU Fsneli Jerry Okorr Forest City, Math. Kamla. Greensbnrg. Frank Novak. Hosier City In okoUeo, Frank Fa-reocfaack. Irwin, Hike Panshek. Johnstown. John Polane. Martin Ko. roaheta, Krayn, Ant. TanSelJ. Lozerao, Anton Ooolnlk. Manor, Fr. Demabar. Meadow lands, J. KoprlrSek Midway. John Snat Moon Bun. Fr. Podntlllo* Plttsbargh, Z. Jaksbe, Xg. Msfftaier, Vine. Arh In tT. Jakoblch. J. Gem. J. Pogačar. Prosto, J. Demahar. Reading, J. Pesdfre, SteckM. A. Html Unity fits, hi ofcaSeo, J. Sk**3. Fr. Schltrer. Newton, Jooepta J oraa. J. Peternot CTAB Fr. WISCONSIN Koren. Joseph Tratnik m Joti Frank John Zoraan, Weat AHis. Frank Skok. WIOUNfl Loula Tftochat, A. Z- Ark©. Vsak aaatecnfk iada p&hcSbo m sva. to, katero Je prejel, n&atopolka reja. koaa toplo priporočane Naročnina sa -CHsa Nandc^ & ono loto t*:9d ; sa pal lets ffcfltf tun 7 i m&s mafofcjt, -it. Njegova žena BOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Xaroda" priredil O. P. Maščevanje nad profesorje Prvo poglavje. Felicitas Wendlatul je >e«iela v svoji majhni sobici, katero ji je od k a zaLa teta Laura, jro;>|>a Slitar, ko je našla po smrti svojega očeta gostoljubnost v njeni hiši. Svetnik Šliter je stanoval s svojo družino v uradnem stanovanju nekega starega fiskalnega poslopja, stavljenega i/, "brata. Od zunaj ni izgledalo to poslopje zelo prijazno, a prostori, ki >«> bili svetniku na razpolago, so bili udobni in številni. 11 njim »ta spadali celo dve veliki dvorani, kateri je pustila gospa svetnica t/likati, da jr bilo mogoče ijx> njih sijajno plesati ob aveča-rjh prilikah. Fe lici t a s inula le to majhno sobico sama zase. Teta svetnica je menila, da m* morajo mlade dame navaditi biti skromne in ponižne. Felietas ni biJa namreč več toliko slavljena hčerka generala, ki je igrala v hiši m"eta tako veliko ulogo. pač pa le uboga sirota, ki je morala biti vesela da j t* našla pri sorodnikih sprejem. General Wendland je bil brat gospe svetnice, na katerega je bila za njegovih živih dni zelo ponosna. Sedaj pa ni mislila več rada na njega, pač pa je rekla vedno z vzdihom: — Moj brat bi ne smel živeti tako razsipno, pač pa skrbeti ne-koliko /a bodočnost, da bi ne bila njegova hčerka navezana na nas. Xa zunaj pa se j»* vedno še rada sklicevala "na svojega brata generala Wendland". Ta pa je bil >«*daj mrtev že nad eno leto in od onega časa naprej j\» živela njegova hči v hiši svetnice. Niso bilo posebno tenkočutni napram njej. Se najbolj obziren naptam njej je bil dvorni svetnik sam. a večinoma je bil odsoten in lazventega je igral v svoji lastni hiši precej podrejeno ulogo. Teta Laura je bila edina merodajna ter je znala nastopati z velikanskim dontojanstvom in častitljivostjo. Nastopala je s Felicitas tako, da ni mogla biti slednja niti za trenutek v dvomu glede velikosti žrtve, katero so ji doprinašali. Tudi Lora in Barbka. obe odrasli hčeri dvornega svetnika, nista bili posebno ljubeznjivi napram njej. Preje, ko je nje-n oče še živel. Mfa bili sama ljubezen in nagnjenost napram njej. Takrat pa se je tudi izplačalo. Stric general je bil zelo darežljiv. Prirejal je vedno mične slavnosti, na katerih so bili mladi častniki uslužni tudi napram i-jima. Lora in liarbka nista bili nikakor grdi deklici. — ne. bili sta čedni, plavolasi in sveži. Le nekoliko preveč navadnega tipa! Nista im"li elegantne vit kost i in gracijoznih kretenj svoje sestrične. Lora in liarbka sta imeli razventega vodene modre oči, in ker riso bile t^ oči posebno izrazite, so zrlo skoro vsi ljudje, posebno pa gospodje, v čudovito krasne, rjave o<"i sestrične kot pa v oči Lore in Rarbke. To seveda tudi ni bilo prijetno. Razventega pa se je znala Felicitas oblačiti! V priprosti žalni obleki je že izgledala kot kaka prineesiuja in sedaj je zopet odložila /alno obleko ter bo zopet nosila ipisano! Posebno v beli obJeiki je vedno izgledala očarljiva. Sedaj bo šla zo[»et v družbo, ker je bilo končano žalno leto. Lora in Barbka sta sicer menili, da ni Felicitas upravičena do tegft, a leta Laura je rekla, da je ni mogoče že radi ljudi pustiti doma. Eno tolažbo pa sta imeli obe sestri tudi sedaj. Za bližajočo se veliko plesno veselico, katero je priredil dvorni svetnik vsako leto, da se raven/ira za številna povabila, naj bi dobili obe sijajni novi obleki. Felicitas pa si je morala popraviti neko staro. Imela je sicer vi sijajne dobe svojega očeta veliko število zelo lepih in deloma tudi dragocenih oblek, a te niso bile več moderne. Tako je sedela Felicitas v svoji sobici ter si prizadevala modernizirati neko obleko in medtem, ko je šivala s spretnima 'rokama, je pohitel vedno srečen in hrepenenja j>oln smehljaj preko njenega le pega obraza. Zakaj je treba dragih, sijajnih oblek, če bo tudi ta zadosto- Iz Varšave poročajo čusto svojevrsten dogodek, ki se je pripetil te dni nekemu tamkajšnjemu profesorju. Za profesorjem \Y a.*- i I je\v ičem na varšavski dekliški gimnaziji so starejše dijakinje zelo brenčale. Profesor, ki je že dve l<*ti oženjen in pameten mož. se. je čutil prisiljenega. da >i odločno prepove vsako nadaljno pozornost od strani dijakinj. Minoli petek, ki se j#* mu-ilil profesor Vasiljewu* na gimnaziji pri pouku, je pozvonilo na nj«>-govem stanovanju. Ko je profe- niti minute več ne ostane z njim pc i i.sto streho ter dejan-It. o lsla Prof. W., ki .si ni bil v svesti nobene 1-rivde. je j>ohitel na p »l;cijo iit zahVval, naj pridejo po o •./oka. ki ni z njim v nobeni zvezi. Tu se i<-stvar prav hitro razjasnila. Kajti I ravkar je bilo dobila poPcij;- iih/.-!ir* da je bilo na Poniatov.ftkr sra' 2«sti ukradeno triteden.-' * lete. kolu ruskega generalnega, kpnzula ta. Za teuii zidovi žive »veje enolično življenje možje, žene in otroci ob delu in igri. Z "belimi Rusi ki jih zelo mnogo čisto svobodno in neovirano živi v Pekiugu, ki pa istotako ne uživajo posebnega zaupanja pri ostalih inozemcih. seveda skupina za tremi zidovi nima nobenih zvez. Po napadu na .sovjetsko poslaništvo za kitajske meščanske vojne, je sovjetski poslanik z vsem osobj«*m zapustil IV- IV.v:tii so po mater, ki **tu. ki .so ga bili prine-sli k ;»r A "-i'-rj-j .«koJ >|»oznala svojega otroka in ga vsa srečna odnesla dome--. Sumijo, da so se hotele na ta r:-: vala! \ kratkem času bo pričela s povsem drugačnim življenjem in sorjeva žena odprla vrata, ji je '"»n maščevati nad profesorjem di-neznana rw»ha izročila veliko škat-jjakinje. ker je bil odklonil njih I jo in nato hitro odšla. Gospa je j ljubeznivost i. Policija je škat 1 j ) odprla in našla v r.jcj - strogo preiskavo tri tedne .staro dete, zraven je ležal listek z imenom "Marija". C^spej je zastal ddi Alari.ja je b;lo ime služkinji, ki jo je morala pred osmimi meseci na moževo zalite-o odpustiti iz služb". Sedaj je ZA TREMI ZIDOVI king in se vrnil v Moskvo. Sedaj .>e nahaja na poslaništvu samo ruski generalni konzul s približno 40 > sebami. med katerimi je več časnikarskih poročevalcev z Irtižiriami. Zastopnik ruske vla.le uporablja zase le dve priprosto opremljeni soli vedla j bi in nič ne spominja več na sijaj. * j ki se je prej razvijal na nuskem poslaništvu v Pekingu — razen zla i te in srebrne namizne posode, ki se poslužuje generalni konzul. Tako je stanje danes, toda jutri, kdo ve? 1 rije močni, visoki zidovi ločijo prišlo na dan : mož se j * bi! z de- maloštevilno sovjetsko skupino na Meiom izpozabil in nat > iz strahu ruskem poslaništvu v Pekingu od pred posledicami zahteval, da gre iZ hiše. — Ko je prišel profesor iz šole domov, se je vsul n-tnj stra-liovT* vihar; žena je izdavila, da ROJAKI, NABOCAJTS 8E NA ostalega .sveta : predvsem .stari zid "GLAS NARODA", NAJVEČJI iz tatarske dobe, ki obdaja poslani- 8L0VElf8KI DNEVlfIK v ZDR. DRŽAVAH. Ški mestni del in slednjič tretji n najmočnejši zid. ki je zgrajen o- Kretanje parnakov • * Shipping News 14. septembra: Kepublic, Cherbourg, Bremen 15. iftcmbra: Franc, Havre (1 A. It) Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourr Antwerp«!) New York, Cherbourg. Hamburg Levi than Cherbourg Augustus, Napoli, Genova. (Prvič nov parnik.) 18. eeptembra: Orinoco. Hamburg, direktuo If. septembra: Berengaiia, Cherbo* -g. Skupno potovanj«. George Wi'ihlngton. Cherbourg, Bremen 20. septembra: Stuttgart. Bremen Colombo, Palmers. Napoll, Genov* 21. septembra: Saturnia. Trst 22. septembra: Paris -Havre <1 A. M ) Olympic, Cherbourg Arabic. Cherbourg, -An'werpea Miuneiui.ka, Cherbourg Deutschland. Cherbourg. Hamburg Berlin, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 25. aaptambra: Kelinace, Cherbourg, Hamburg 29 septemb-a*. Mauritania. Cherbourg 27. septembra: Dresden, Cheibourg, Bremen 28. septembra: America, Cherbourg, Bremen 29. septembra: He de France, Havre (1 A. M.> Homeric. Cherbourg Belgenland. Cherbourg, Antwer-pen Conte Grande, Napoll, r .nova Veen dam, Boulogne, sur Mer. Rotterdam KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York. N. Y. BAZNE POVESTI Df ROMANI: Mall Klatei Mesija ..... .9« Ji Malenkosti (Ivan Albrecbt) ......M Zbirka povesti aa .M J& Jt .7* M JU M M Irelia še bolj varčevati. — Nikakih velikih, sijajnih družb ne bo več,« Prihaja«, povest a za to bogata, trha sreča in veselo zadovoljstvo. Ali. kako zelo se je veselila na svoj lastni, majhni dom, v katerem bo lahko gospodinjila kakor bo hotela! ♦Smehljaja se je srečno ter vzela hitro iz zaprte škatljice, ki je stala iMdeg nje na mizi. sliko nekega mladega moža. Z biestečimi očmi je zrl« na čedni obraz ter ga rsskrano poljubila. — Harry, — moj Harry! Sedaj bova kmalu pripadala drug dru-R« nui za veti no — je šepetala. Žareča od sreče je položila sliko zopet v Škatljieo ter jo zaprla. Nato pa je šivala neumorno naprej. — Lapa hočem izgledati, Harry! Ti boš ponosen name. In čeprav si bom morala v 'bodoče sama šivati obleke, ne bom v njih izgledala nič manj čedna. Zakaj pa imam spretne ro-ke? Obleka tukaj bo zasijala v novi krasoti. Veselila se je zelo na ta prvi ples, katerega je smela obiskati po smrti svojega očeta. Pošteno in globoko je slednjega obžalovala, tajti bil ji je ljubeznjiv in nežen oče, čeprav ni znal skrbeti za njeno bodočnost. Vedno mu bo ohranila ljubezni poln spomin. V nje-r.em srcu pa je zopet vstala ljubezen do življenja. In preti vsem, — na tej veselici v hiši bo videla predvsem Harry Forsta. On je bil povabljen ter je obljubil, da bo prišel, kot je izvedela od njega samega. Ko ga je srečala pred kratkim na promenadi ter jo je on mimogrede pozdravil, ga je ona vprašala po tem. Ah. kako zelo je hrepenela po tem. da bi mogla zopet enkrat nemoteno kramljati ž njim! V žalnem letu sta imela le redkokdaj priliko sestati se ali izmenjati par zaupnih besed. Sedaj bo postalo to vse drugače. Sedaj bo zlomil svoj molk ter oficijelno prosil za njeno roko V bistvu ni bilo to prav nič več potrebno. Edina sta bila že davno in ker je bila s svojimi dvaindvajsetimi leti polnoletna, bi ji itak ne smel nikdo ugovarjati. Radi forme pa je moral Harrv obve-atiti strica in teto o zaroki i njo. Ko je napravila Felieita zadnje šive v svoji obleki, so se odprla vrata m vstopila je Barbka Šliter. — Moj Bog. Fe, ali še vedno nisi gotova? — je vzkliknila pretit nečena in odloč-no slabe volje. Felicitas je smehljaje dvignila glavo. ' — Le še to roseto moram .prišiti, potem bo vse gotovo. Barbka je stopila bližje ter se ozrla zelo radovednim, napetim i;razom po obleki navzdol. — Zakaj neki si delaš toliko dela? Obleka je bila itaS se vedno dovolj lepa in radrtega se ne bojim naporov in dela. : • — Jaz na tvotjem mestu bi jo nosila kot je bila. Koncerd konca «1 skazila z izpremembami dobro pozicijo. To je zvenelo preje upapolno kot pa bojazljivo. slovensko mladino Na valovih južnega Na različnih potih ...... Notarjev nos, humoreska . Narod Id ixmlra.......... Naša vas, 1. del. 14 povesti Nate vas, II. del 9 povesti Nova Erotika, trd. vea. ... Nate leta. trd. vea........ hroSirano ............ Na Indijskih otokih....... Nekaj Is ruske sgodovtee . Nihilist .................. Narodno pripovedke Na krvavih poljanah Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov blvie- ga slovenskega polka ........lil Ob M letnici Dr. Janesa 1. Kreka J9 Pasti In zanki ................ JU Papežinja Fausta .................... 1.75 Pater Kajetan .................. 1.00 Pingvlnski otok ..........-......60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Prva ljobacn J5 Pravica kladiva ................ JB9 PahirU la Boia (Albrecbt) ......JU PartflkJ itatar ..................JI Petelinov Janez ................ ,71 si 0Nj« sraad«jHa ___ . 11 I Pod krivo jelko. Povest is Časov ro> kovnjačev na Kranjskem......M Poslednji Mehikanec ............M Pravljica EL Majar ..............Ji Povesti, Berai ■ stopnji« pri ar. Peiigalee ....................... M Poljub oaoaoaooaoooooaaoaooaao« aH Pri stricu •«i»• • • aM Prst hoijl ..................... M Prapretenove sgodbe ............JU Patria, povest iz irske junaške dobe M Predtriani. PreŠern in dragi svet. Bild t gramofonu .............M Pilgodhe Čebelice Maje, trda ves ..LM Ptice selivke, trda ves...........79 Pikova dama (PoKUn) ..........M Prtd osoooooaoaaooassooaa «88 Pravljice (Mllfinakl) .......... Pravljico te pripovedke (Kotetnlk) 1* sveaek .tO ffspotiillil .Pt Posnava Boga ................... Pltftd ...........................M Po vodenj ........................ JU Praski jndek .................... JU Prisega Hursmdraga glavarja .... JU Prvtt med Indijanci ............JU Preganjanje Indijanskih misjeaar-Jev ........................... Jt Rinaldo Rinaldini .............. M Robinzon .........................M Kablji, trda ves ................-75 Rdete megla .................. .73 Revolucija na Portugalskem.....JU BcmantlCne duSe (Cankar) ......JM Razkrinkani Habsburteni ....... JO Roman treh src ......^........ 1.30 zadnjega cesarja Uabsbur- .........................1J« Rdete hj bela vrtni c povest.....t Slovenski teQtvec ...............40 Slovenski Robinzon, trd. ves. ... .78 Soneikl Invalid ................Jfi Skozi Urno Indijo .............. JO Sanjska knjiga, mala............JO Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska.........1J0 Spake, humoreske, trda ves.......JO Strahote vojne .................. ja Štiri smrti > 4. zv. .. .33 Skrivnost najden k e ...............50 Stanley v Afriki ....... ...... A0 Strup is Judeje...................7f> Spe—in vnanega pater sli a ........ Uo Stritarjeva Anthologija. trda vos .. Je Stritarjeva Anthologija, broi. .. JO Sisto Šesto, povest is Abracev ....JU Sin medvedjesa lovca. Potopisni ro- man ....................................JO Stric Tomova kota ............. M Študent naj bo, V. zv........... J3 Sveta Genovefa ............... JS Sveta Notbnrga..................J| Sredosimd, trd. vea. ............ JU broi. ........................40 Splsje. male povsetl ......... Svitanje (Govekar) ............1,00 Stf ZOfilcdCC ••»oeeoooeeoooaoooooo »SO Šopek Samotarke .............. JU Spomini Jugoslovanskega dobro- volca, 1914—>1918 ............ 1.23 Slike, Mož s raztrgano dute .... 1-— Sveta noi .................... JO Svetlobo in sence ••••.....•...^ 1.20 dr. Frane St. 6. (Ladislav Novak) Ljuba* »umnost, veseloigra v en«m de. Janju, poslovenil Ur. Fr. BradaG, 45 strani, broft. .............. St. 7. Andersonove pripovedka. Za slovensko mladino priredila Dtva. lil str« bm«. .......... Štev. 8. Akt. štev. 113 ......... Št. ». (Univ. prof. Weber. > Problemi fflje, 347 strsni. brofi. .......... St. 10. (Ivaa Albreht). Andrej Ternoue, relljefna karikatura la minulosti, 50 str., broi......... flt 11. (Pavel Golla) Potortkovo poslednje sanje, bo&Cna povest V 4. sllkab. 84 *tr„ hrn*. ...... St 12. (Frsn Mllčlnaki) Megatel prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 01 str., breft. ......... št. 13. (V M. Gar Sin) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil D. Žun. 112 str., broi........... št. 14. (Dr. Ksrl E^kgilS) Denar, aarodno-gospodarski spis. poalo-. venll dr. Albin Ogrls, 230 str^ broi. •.•............■•••..i št. 15. Edmond in Jnics de Gea-eoort, Renee Msuperln, prevel PRIPOROČILO Rojakom v Detroit, MLeh. naznanjamo. da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je pobiaseen pobirati naročnino za naš list in naročila za knjige, ter ga toplo priporočamo. Uprava Glas Naroda. J9 .75 .70 jo JO St. 63. Idijot. II. del ..........JO Št. 64. Idijot. HI. del ..........JO Stev. 65. Idijot, IV. del ....... JO Val 4 deli skupaj............S.2S Stev. 66. Kamela, skvxi uho iivanke, veseloigra........4P Slovenski pisatelji II. »v. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad .. ............ 3.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Podlim-barskl; Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice-............. Tisoč in ena noč, mala ....... Tisoč in ena no«, velika izdaja, 2 knjigi ................... 2.50 .90 3.00 OT ooooooooooooap SHAKESPEAREVA 9BU: Btechhet, trdo .broširano ... Othelo ......... Sen Kresne noil ••.••••••••••i SPLOŠNA KNJI2NCA: St. 1. (Ivan Albrecbt) grada, lsvlrna povest, 104 atr^ broil rano ..................... JO St. 2. (Rado Murnlk) Na Rledn. Izvirna povest, 181 str„ broi,... JO St. 3. (Ivan Boaman) Testament, ljudska drama v 4 dej_ broi, 100 strani ....................J9 St. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., brofilrano .....................JO fit. 5. (Fran Mflčtnakl) Gospod Fridolln Žolna In njegova dru-kina, veselomodre Črtice L. 72 strani, brofirano .............. JO St. 18. (Janka Samec) Življenj* pesmi, 112 str., braS. .......... St 17. (Prosper Itarimeo) Temo doto v vleak, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str............. •M | Št. 18. (JarosL Vrchllcky) .Oporoka luksvlkega graJUaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi. .. St. 19. (Gerbart Hanptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton t Funtek., 124 str., broi. ........ St. 20. (JuL Zeyer) C imp s H In Komnrasakl, Japonski roman, la ČO&ne dr. -Trsa Bra- dač, 100 str., broi. .i,.-...,.... St. 21. i Fridolln Žolna) 0vanSjst kratkotesnih zgodbic, 11., 73 str. br05» ooeeoo****eooooi Štev. 22 (ToVstoj) Krču t zerjeva .40 .70 .90 .10 \ BREZMOTORNO LETALO kalcoršnih se poslužujejo Nemci ter dosegajo ž njimi velike uspehe Ob ugodnem vetru je mogoče ostati a ^tklm letalom po več ur k 2 Ji i •... *, St 23. (8ophokles) intlgsaa, islna igra, poslov C. Golar, 00 str„ broilrano ...................... St. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pssspejev, I. del, 8B0 str^ ••eeeseatieessaaaseessaes fit. 25. II. del St. 26. (L. Andrejev) črne na -ske, poslov. Josip Vidmar. 02 st, broi........................... St. 27. (Fran Erjavec) in p« 80 str., brc«. .60 St. 20, St. 31. fit. 82. St. 30. Živeti (Gaj SalnstlJ Krisp) Voj. na s Jagurto, poslov. A*t. Dokler, 123 strsni, broi. ..•,...... ) JO Ji r. 3«. (] 144 strani M, __ St. 37. 38 Tarsma to svet Štev. 39. La Boheme .......... JO Au 4a. Magda ..... .40 St. 47. BUstsriJ dais ............V— St. 48. Ttfsanovo HvaH •«...... JO Stev. 49. Tarianev sin ........ JO (Hat (Dostojevski) I. del (Dostojevski) II. M fit CL (Golar) fit 02, HIM L dok (1 Stev. 00. Tik aa fronto .................. .70 ratlč, Bevk. trd. vea .............70 Tri indijanske povesti ...........Ji Tunel, aoc. roman .............. 1.20 Trenutki oddiha ................50 Turki pred Dunajem ............30 1'grabljetii milj oni, roman ......1.50 V robatvn (Uatlčlč) ............1,2» Velika pratika Vodnikove draibe za leto 1027 ................. .40 V gorskem zakotja ..............Ji V eklopnjakv skrog sveta, 1 del... JO Veliki Ink visitor ................L— Vera (WsldovM>, broi........... ,Si Vi&njega repatiea, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35 V pusti v je Sla, I H. trr......... .35 Vrtnar, (Rablndratb Tagore), trdo vezano ..................70 broilrano ...................Ji Vojaka na Balkano, s aHkaml.....2S Volk spokornlk ln drage povesti. Trdo vezano ................ 1.25 Valelin Vodnika Ubrani spisi .... JO Vodnik svojemu narodu..........JO Zmiael amrtl .................... .00 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. M Za kruhom, povest ......................ji Zadnja kmeOia vojska ......i... .75 Zadnja pravda, broi. ............Ji Z ua&lh gora.................... L- ZaaaJ 's Resno .................. .70 Zlatarjevo g lato ................ Jt Za mHJonl ,00 Življenje slov. trpina, labranl spisi Alefiovec, 3. sv. skupaj ........1J4 Zvesti slo, povesi ................JI Zlatokopl ....................... -2% ženini nafio Koprnelo .......... .45 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 Tftl •oooooo*ooaooooe«ooaoO Zbirka narodnih pripovedk I« rtd •••ooooooooooooaooeoooon Zbirka narodnih pripovedk Il.del ...........................40 itirlh (Doyle) ...... JO .......... Ji • " 'i. .z- jafe^M -iikiisi . ZBIRKA SLOVENSKIH POTEST!: L iv. Vojnsaslr alt poganstvo .... Ji 2. sv. Hade bresdne •• , ...... JM S. av. Vesele ps^ssM •.. J5 4. sv. Povesti la sliko .......... . JI i. sv. fitndent naj bo. Nai vsakdanji kruh .................... .35 NmroMom jo pritoJiN dinar, b* diši 9 gotovini, Jfoney Ordsr ob poUnš tnamkš po 1 al 2 Mate. č» poUjtts gotovima, rakomamdirajU ptsnta^ IT o naročaju knjig, tatorth mi s camikm. Knjiga, pai*jqm* poštnina prpsfp "GLAS NA RDM" noortlwnst, lif Ttrt S. oktobra: Pres Wil««T. Trat Resolute, Cherbourg. Hamburg Atjuitiini«, CLerbours I're». Harding, Cnerbours, Braroae C. oktobra: France. Havre (l A. M ) Majeilic, Cherbourg, Pennland. Cherbourg, Antwerpoo Mlruif u iiskii. Cherbourg Hamturg, Chr-rbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg. Brtiu.u Culumbun, Cherbourg, Bremer. Koma, Niipoli, Ceuova 10. oktobra: Kerejiguriu, Cherbourg I'rea. Kooaevelt, Cherbourg,- firs' men. 13. oktobra: Purls Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Lupland, Cherbourg I^apland. Ctierbourg AiUrrt UalJin, Cherbourg. Hamburg Conte Grunuo, Nupull, umuvi Rotterdam. Bolougi:e sur iler, Rotterdam T7. oktobra: Mauretatiia, Cherbourg George Wtiahh gton, Cherbourg, Br«men 20. oktobra He de France, Havr« (1 A. M.) Homrelc. Cherbourg Arabic. Cherbouig. Antwerp^a UlnneDunka.' "Ciierbi/urg New York Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus, Napoli, Ge.jova New Amsterdam, Bouio